I/, haja vsak četrtek, ('ena mu je 3 K na leto. (Za Nemčijo 4 K, za Ameriko in druge tuje države 6 K). — Posamezne Številke so prodajajo ■ ■■ po 10 vinarjev. — S prilogami: Naš kmečki dom, DruStven!k, Naša gospodinja Spisi in dopisi sc poSiljajo ! Uredništvu ..Domoljuba", Ljubljana. Kopitarjeva ulica. NaroCnina. reklamacije In in-aerati pa: UpravniSlvu ..Domoljuba". _ Ljubljana, Kopitarjeva ulica.- V Ljubljani, dne 8. junija 1911. Leto XXIV. Štev. 23. Svarilo! Pazile in varujte se, do ne bodeie osleporjeni! Stara navada liberalcev je, razširjati v zadnjem hipu pred volitvami različne laži, da po možnosti zbegajo volilcc: n. pr. da je kandidat S. L. S. odstopil, umrl ali kaj zagrešil itd. Ne verjemite v tem oziru prav nič, da ne bodete osleparjenil Oddajte na vsak način svoje glasove mirno za kandidata S. L. S. Liberalen list, liberalen agitator ali liberalen letak — spada vse v en koš: Vsi so lažnjivi in sleparski I Volilci! Pozor! Pozor! Za državne volitve dne 13. junija treba glasovnice pravilno popisati, drugače se lahko pripeti, da se glasovnica proglasi kot neveljavna in je glas vničen. Zapišite vse natančno tako, kakor sledi (ime,priimek, poklic in bivališče): 1- V volilnem okraju mesto Ljubljana: Dr. Vinko Gregorič, zdravnik v Ljubljani. 2. V ljubljanski okolici: Dr. Ivan Susteršič, deželni poslanec v Ljubljani. 3. V volilnem okraju Radovljica, Kranjska gora, Tržič: Josip Pogačnik, deželni poslanec v Pudnartu. 4. V volilnem okraju Kranj-Škofj a Loka: Franc Demšar, deželni poslanec na češnjicl. 5. V volilnem okraju Kamnik-Brdo: Dr. Janez Krek, deželni' poslanec v Ljubljani. 6. V volilnem okraju Vrhnika, Logatec, Idrija, Cirknica: Josip Gostih čar, posestnik v Ljubljani, Karlovska cesta 13. 7. V volilnem okraju Postojna, Senožeče, Ilir. Bistrica, Vipava, Lož: Dr. Ignacij Žitnik, deželni poslanec v Ljubljani. 8. V volilnem okraju Litija, Višnja gora, R a d e č c: Franc Povše, deželni poslanec v Ljubljani. 9. V volilnem okraju Krško, Ivo-s t a n j e v i c a, M o k r o n o g, T r e b n je: Ivan Hladnik, deželni poslanec na Trebelnem. 10. V volilnem okraju Velike Lašče, Ribnica, Žužemberk: Franc Jaklič, deželni poslanec v Dobrepoljah. 11. V volilnem okraju Novo m e sto, Črnomelj, Metlika: Evgeiii Jarc, deželni poslanec v Ljubljani. Zapišite natančno tako in vsaka glasovnica bo absolutno veljavna 1 Pristaviti pa ne sinete ničesar, sicer je lahko glas neveljaven. Prihodnji torek, na dan sv. Antona, so državne volitve. Ni ga važnejšega posvetnega posla,kot vdeležiti se volitve poslanca. Kajti v državnem zboru se delajo velevažne postave in sklepa o državnih računih. Različne stranke so postavile po celi naši domovini svoje kandidate, med katerimi Vam je zbirati. A odločitev Vam ni teška. Stranka ljudstva, Vaša stranka, je postavila svoje kandidate v vseh slovenskih volilnih okrajih na Kranjskem, Štajerskem, Goriškem in Koroškem. Za zavednega ljudskega in krščanskega moža tedaj ne more biti noben dvom, da voli kandidata Slovenske Ljudske Stranke. — Poslanci S. L. S. v državnem in v deželnem zboru lahko kažejo na svoje pošteno delo I Brezverske stranke pa, liberalci in socialdemokrati, imajo na razpolago samo besede, laž, obrekovanje in smešno prazne obljube. A dejanja teh strank obstajajo največ v surovostih! Vodi jih v vsem samo besno sovraštvo zoper našo sv. vero in zoper ljudstvo, a še posebej zoper kmetal Seveda, sedaj ob volitvah včasih hinavsko prikrivajo svojo pravo naravo in hodijo okoli volkovi v ovčji koži I Kakor vselej ob volitvah, se pojavljajo zopet po deželi takozvani »neodvisni imetje«. Varujte se teh hinavcev in izdajalcev svojega lastnega stana I Imenujejo se »neodvisni kmetje« — a v resnici so popolnoma odvisni od ljubljanskih liberalcev, od kojih sprejemajo ja celi črti podporo in potuho. Z gnju-som in gnjevom se mora obrniti vsak zaveden kmet od teh poturic, ki se obračajo z lažmi, izdelanimi v ljubljanski tvornici liberalnih škricov, zoper zaslužene može S. L. S. Vse mnogoletno pošteno delo naših zasluženih poslancev za pravice in blagor ljudstva tajijo z drznim čelom. Možje ! Vi, ki zasledujete paznim očesom javno življenje, ki čitate časo-t)ise, ki hodite na shode S. L. S. — Vi veste prav ceniti nesramne laži liberalcev, socialdemokratov in .,neodvisnih kmetov'. Vi veste, da zaslužijo vse Vaše zaupanje možje S. L. S., ki so skušeni v mnogoletnih bojih in v dolgoletnem neumornem delu za čast Božjo, za pravice, blagor in napredek slovenskega ljudstva; možje, ki vas niso nikdar varali! Xi dvoma, da bo dan sv. Antona dan zmage S. L. S. — dan zmage slovenskega ljudstva. A bodimo si svesti, Ja to še ne zadostuje. Naša zmaga prihodnji torek mora biti veličastna! Z ogromno večino, ki zapre sapo liberalnim, socijaldemokratskim in »neodvisnim" sleparjem treba pokazati, da odločujejo v naši deželi ob volitvah zavedni in značajni možje, ki jih ne obrne vsak veter in tudi noben slepar! Dolžnost slehernega je, za to skr-icti! Možje! Vi sami ste ustanovili Slov. Ljudsko Stranko, zavedajoč se. da samo močna stranka zamore uspešno delovati v javnih zastopih. Posameznik ne šteje! Vaša edinost v taboru S. L. S. je glavni temelj Vašega blagra, Vaših iravic, Vašega napredka. Kako uspešno deluje naš deželni /.bor, odkar ima večino v njem S. L. S. To ste dosegli z Vašo edinostjo, v kateri ste šli zaupljivo s S. L. S. — Če bi ;e edinosti ne bilo — bi bil naš deželni zbor mrtev za ljudstvo, kakor je bil y.a časa, ko so v njem vladali liberalci, do pred tremi leti! Tedaj, možje, kvišku za kandidate 3. L. S., za te prave, v ognju skušene ljudske može! Dobrotljivi Bog pa bo dal gotovo ivoj blagoslov — saj se gre za dobro, za pošteno, za sveto stvar! Se nekaj dni, pa pride volilni in ž \jim plačilni dan našega ljudstva za vse liberalne predrznosti, nesramnosti n sleparije. Vesel bo ta dan za vso poštenjake na Slovenskem. Z mirnim po-losom bo liberalnim kandidatom odgovorilo naše ljudstvo: 2i Kaj iščete med nami? Mi vas poznamo kot sovražnike vsega, kar je sveto našemu srcu. In če sedaj medenih besedi obetate zvezde z neba, nikar ne mislite, da smo pozabili na vse neštete lumparije, ki jih je liberalna stranka prizadela naši domovini. Vi ste začeli tisti divji boj proti veri in cerkvi, ki je v nepopisno sramoto in škodo vsem Slovencem. Vse vaše misli se kuhajo v sovraštvu do naših duhovnikov. Klafanje je vaša omika, ostudna bogokletstva so vaš vsakdanji živež, poliujševanje mladine vaše delo. Ni jc nobene reči, ki je v zvezi s cerkvijo, da bi je ne bili obrizgali s svojo strupeno slino, s svojimi lažmi in umazanimi psovkami. Tega vam ne pozabimo. Od vas zaničevane cerkve, zasmehovane verske resnice, oblateni duhovniki, opljuvane nuno, kličejo na maščevanje. Z listkom v roki pojdemo na volišče, da vas ponižamo in osramotimo pred celim svetom. Vi sovražite našega kmeta in bi ga radi uničili. Vam je kmet samo takrat dober, kadar ga žulite in mu iztiska-vate njegove groše. Vsako pravico našega kmeta, obrtnika in delavca posebej je bilo treba priboriti s silo proti vam. Kmet je vkljub temu vstal in v zvezi z drugimi delavskimi stanovi vzdignil svojo glavo za svojo pravdo. V ljudski stranki si je naše ljudstvo sezidalo krepko trdnjavo, ob kateri si boste polomili zobe, kadarkoli jo boste poizkušali napasti. Ali naj gre naš delavec za liberalci, ki so se upirali vsakemu zboljšanju njegovih razmer, ki so bili in so še najzagrizenejši sovražniki splošne volilne pravice. Ali naj gre naš obrtnik za njimi, ki poznajo samo sebe, samo svoj žep in ki brezobzirno pomagajo, da bogatejši uničujejo manjše, slabejše? In naš kmet?- Za oderuha so ga proglasili; z odprtjem mej in z argentinskim mesom bi radi pregnali kmeta z rodne zemlje. Njemu ne privoščijo nobenih političnih pravic, njegovemu delu pa nobenega zaslužka. Kmet, ki voli liberalca, izdaja svoj stan in si sam spleta vrv, ki ga bo zadrgnila. Kmet, ki gre z liberalno stranko, zataji samega sebe, zataji svoje starše, ki so mu v potu svojega obraza ohranili dedno zemljo, kolne to, kar je bilo sveto njegovi materi, žaga vejo, na kateri sedi. Vse, kar sc jc ustanovilo v ljudski blagor, pobijajo in blatijo liberalci. Marijino družbe so jim v umazan zasmeh. Mladinske organizacije, ki se v njih zbirajo naši vrli mladonči, so jim v ostudno zaničevanje. Izobraževalna društva sovražijo in obmetavajo z blatom. Zakaj? Zato, ker ne morejo videli poštene mladine, ker ne strpe veri in domu udanega izobraženega ljudstva. Radi bi imeli razuzdano mladino, ki bi nosila vse svoje groše v liberalne gostilne, ki bi na plesiščih tratila svojo moč, ki bi v pijači iskala svojo izobrazbo. Zato širijo svoje poliujševanje po deželi; zato lažejo in klafajo, zato zmerjajo in pljujejo krog sebe. V posojilnicah in gosp. zadrugah ima naše ljudstvo trden temelj za boljšo bodočnost. Liberalci so se zagn.-i vanje kakor divji. Niso jili mogli uniči, ti, zato so začeli snovati svoje. Zdaj imajo na kantu svoj »Agromerk; , »Glavno posojilnico«, in blizu prop; L svojo »Zvezo slovenskih zadrug«. I'oj ; vprašat, kako je danes za trgovca hi obrtnika v Ljubljani, ki išče na posodo. Trdni in splošno veljavni trgovci morajo plačati naprej blago, ki ga naročajo. Meničnih tožb je letos v Ljubljani štirikrat toliko, kakor jih je bilo lani ob tem času. Kant za kantoni se oglaša in od dne do dne je trgovska in denarna nezaupnost večja. Vse to imajo liberalci na vesti. Ko bi ne bili ljudski prijatelji ustanovili o pravem času doma-čili, ljudskih posojilnic, bi bil donav danes za kmeta tako drag, da bi ne mogel zmagovati obresti. Xa zboljšanje, svojega gospodarstva, ki se danes no vsem |Slovenskein tako lepo razvija, bi niti misliti ne mogli. Oderuhi bi žcli, ljudstvo bi propadalo. Liberalci, imejte le sami svoje kante in konkurze, naše ljudstvo se vas ogiblje in se boji stika z vami, kor vidi, da nosite kugo zanj v svojih naukih in svojih delili. Stranka, ki edina dela za ljudstvo, ki mu je priborila veliko veljavo med drugimi narodi naše države, ki nui e privojskovala pomen pri vladi in njenem uradništvu in ki z vsemi silami povspešujo njegov napredek, je Slovenska Ljudska Stranka in njeni kan-didatje so možje, katerim zaupa slovensko ljudstvo. Za nje pojde v boj po gotovo zmago. XXX Ko so se razpisale volitve, smo v »Domoljubu« takoj povedali, da bod > liberalci postavili kandidate v vseh okrajih. To sc jc tudi zgodilo. Liberalni voditelji so hoteli na deželi povsod dobiti tako imenovanih neodvisnih kandidatov. Neštevilno pisem so pisali iz Ljubljane v vse okraje na svoje maloštevilne pristaše in jih prosili in rotili, naj zlimajo skupaj kakega neodvisnega kandidata. Xa posamezne osebe, ki so se jim po lahkovernosti, ali po otročji častihlepnosti zdeli dobri za to, da jih poženejo v boj, v katerem gotovo padejo, so se obračali liberalni doktorji s prošnjo, naj prevzamejo kandidaturo in so jim seveda vs- o enako lagali, da je zdaj čas zelo ugoden, kor kandidata naše stranke ljudstvo no mara, kor ni nič storil za okra j, ker je splošno nepriljubljen in tako daljo. Vkljub vsem priliznjenim besedam, vkljub vsem hinavskim hvalaiu in prošnjam, v katerih so reveže, ki so jih dali na muho, slavili in častili, češ vi ste veljaven, splošno spoštovan, ugleden mož; »če nastopite, pojde vse za vami«, vkljub vsemu temu vendar niso mogli proti dr. Žitniku, Povše-tu, Illadniku, Pogačniku in dr. Kreku nikogar dobiti iz dotičnih okrajev, ki bi bil pod zastavo neodvisnega kandidata nesel svojo kožo v stroj. Samo v ostalih okrajih so našli reveže. ki so jih omamilo lepe besede in so sedli liberalnim farizejem na lim. Kako se jim godi, beremo. Shode sklicujejo, ki se na njih domala soglasno pozdravlja kandidat naše stranke, na nmogih krajih še prostora ne dobe za shode. Cele skladovnice potiskanega popirja raztresajo po vaseh, za pijačo plačujejo, da se potem ljudje, ki so se napili pri njih, norčujejo iz njihove pri-prostosti. Seveda: če so neodvisni kandidatje tako nespametni, da so verjeli liberalnim vadam, pa ljudje niso tako jieumni, da bi na prvi pogled ne spoznali. da so neodvisniki čistokrvni, samo nekoliko sramežljivi libcralci. Najsmešnejši izmed njih je pa nasprotnik našega poslanca Demšarja. Ta mož ^e prišel za kandidata samo zato, ker sc tako piše, kakor naš poslanec. V svoji domači občini je pri zelo mnogoštevilno obiskanem shodu dobil štiri glasove zase in še ti so bili od drugod. On in njegovi tovariši bodo dne 13. junija dobili od ljudstva za odpustek spominke, ki jih izlepa ne bodo pozabili. Kii dos razločuje od liberalne in socialnodemokraiične stranke? Dr. šusteršič je na premnogih shodili po ljubljanski okolici izvrstno razložil svojim volilcem, kak razloček je med kandidati S. L. S. in pa med kandidati preperele liberalne in socialde-mokratične stranke. Iz teh govorov prinašamo tu najbolj važna mesta. Dr. šusteršič jo izvajal: Glavna točka, ki nas loči od socialnodemokra-ške stranke in od liberalne stranke, je versko vprašanje. Obe te stranki stojita na brezverskem stališču. Soc. demo-kraška stranka je to pokazala v ljubljanski okolici, ker kandidira moža, ki je odpadel od katol. cerkve. S to svojo kandidaturo jc socialna demokracija, posebno jasno pokazala svojo protika-toliško smer. Liberalci so nekoliko bolj hinavski; pri volitvah sc, ako jim kaže, delajo radi najboljše kristjane. Glavni točki obeh teh dvcli strank sta pa: vzeti vpliv veri, da ljudstvo postane brezver-*lobira mitnino, ko v Ljubljano volimo!) Vso ceste vodijo proti Ljubljani, es promet teži proti Ljubljani; če iodo boljše ceste, bo tudi Ljubljana »ridobila, kajti Ljubljana živi od de-:elc. Če bi kmetje rekli, da ne kupujejo eč v Ljubl jani, bi velika večina trgov-ev v Ljubljani morala zapreti svoje rgovine. Če se bo pa kmetu boljše golilo. se bo vsem dobro podilo. Po Ljub-jani so po vogalih nalepili lepake: )oli s stranko cestnega zakona, mi pa nislimo, da bo na dan sv. Antona judstvo reklo: »Gori s stranko cest-icga zakona! Hočemo imeti dobre este!« (Burno, dolgotrajno odobravanje.) Kako hujskajo liberalci zoper meli-oračni zakon, ki smo ga sklenili. Kaj e vsebina toga zakona? Dežela vzame leset milijonov posojila, za zboljšanje ;ospcdar3iva, za ureditev voda, zbolj-anje zemlje, vodovode in ceslne zgrad-»e. (Viharni klici: Tako je prav!) Cela ležela bo imela korist, če se gospodar-ko dvigne. Gospodarstvo pa je treba liiro divigniti, čo ne bo kmalu več Kranjcev v Ameriki kot na Kranjskem. In ))oleg tega: država nam bo dala v te namene tudi 15 do 20 milijonov lržavnega denarja. Mnoga dela so nujna, zato ne bomo delali tako pogasi, kot so delali liberalci, ko so imeli večino v rokah in so le semtertje v ka-vom liberalnem gnezdu zgradili kak vodovod. Od tega, da bomo v povzdigo gospodarstva v deželi zagradili v do-flednem času 30,000.000 deželnega in Iržavnega denarja, bo imela cela dožo-a koristi in zlasti tudi delavstvo. Od-»lačevali pa ho dežela pričela ta dolg ele 1. 1927., ko bo stari dolg odplačan Klici: Tako jo prav!), in odplačevanje >o razdeljeno na 60 let, kajti pravično c, da če sedanji rod napravi dobro estno omrežje, čo vode uredi in zemljo ■boljša, da tudi prihodnji rod odpla-uje, ker bo vso to v korist bodočemu •alc!" in!'1' Talto i0 Pravično!) Libe- /konk!iri ?v• v b° šla dežela konkurz (Viharna veselost.) Boli ne- rnne zlobnosti jo ni. Gospodarsko v aaši dezeh ie naravnost vzorno, odkar I je vodi S. L. S. Zato pa ima naša dežela sedaj največji kredit na denarnem trgu. Dobila je desetmilijonsko poso jilo ceneje kot bogata moravska dežela. Doslej so tujci izrabljevali vodne moči naše dežele. Mi pa smo sklenili, da izrabljevanje vodnih sil prevzame dežela, kar bo v posebno korist kmetijstvu in domači obrti. Tako dobe davkoplačevalci poceni električno moč, ki bo narodnemu gospodarstvu prišla v velikansko korist; dežela bo pa od teli električnih podjetij imela še dobiček, in če ima dežela od podjetij dobiček, se prihrani davkoplačevalcem ravno toliko na dokladah. (Živahno odobravanje.) A liberalci tudi v tem oziru nasprotujejo najodločneje. Spremenili smo deželni šolski zakon. Stojimo na stališču, da imej v šoli tisti glavno besedo, ki šolo plačuje in vanjo pošilja svoje otroke. V okrajnih šolskih svetih morajo imeti zastopniki občin večino. Šola mora delovati v sporazumu s starši, mora vzgajati otroke v duhu, v katerem starši žele, v versko-nravnem duhu. (Viharno odobravanje.) Marsikje smo žo rod napravili, odkar smo prevzeli večino v deželi, pa ga bomo napravili tudi tu! (Ponovljeno viharno odobravanje.) Razlika med liberalnim gospodarstvom in n?ed gospodarstvom Slovenske Ljudske Stranke. Liberalci so imeli dolgo vrsto let večino v deželnem zboru in v deželnem odboru. Koliko pa so liberalci izdali deželnega denarja v korist kmečkega gospodarstva in koliko Slovenska Ljudska Stranka, ko je prišla do moči? Tu vam podam nekaj uradnih številk, ki so zelo zanimive. — Leta 1907., ko so še liberalci gospodarili, se jo izdalo deželnega denarja za kmetijski pouk in izobrazbo 6282 K; leta 1910. pa, ko je gospodarila S. L. S., v isti namen 63.633 kron, tedaj več kot desetkrat toliko 1 (Viharni klici: Čujte! Čujte!) Pride še veliko bolje. Na podporah in prispevkih za kmetijstvo se je izdalo lota 1907. pod liberalnim gospodarstvom 50.850 K, 1. 1910. pa pod gospodarstvom S. L. S. 210.667 kron. — Na raznih stroških za deželne kulturne namene se jo izdalo leta 1907. samo 21.110 K, leta 1910. pa 97.486 K. — Za kmetijske melioracije leta 1907. samo 659 K, leta 1910. pa 591.082 K. (Velikansko začudenje.) — Za vodne preskrbe (vodovode, vodnjake itd.) 1 1907. samo 266.214 K, leta 1910. pa 615.518 K. — Za cestne zgradbe pa leta 1907. le 66.605 K, a leta 1910. skoraj desetkrat večja vsota v znesku 602.410 K. (Viharno odobravanje.) Ko so liberalci gospodarili v deželi, so tedaj izdali leta 1907. za povzdigo kmetijskega gospodarstva skupaj deželnega denarja 411.720 K, a S. L. S. je izdala v isti namen leta 1910. sknpaj 2,180.796 K, tedaj v enem letu okroglo 1,800.000 K več kot liberalna stranka. (Navdušeno, dolgotrajno odobravanje in ploskanje.) In to kljub temu, da nismo povišali deželnih doklad na direktne davke niti za en vinar. (Ponovljeno, dolgotrajno viharno odobravanje in ploskanje.) Tako gospodari S. L. S., ker je i,, ljudstva samega in ima tedaj srce /a ljudstvo, razum za ljudske potrebe in potrebno modrost in previdnost v.a i a-motno, smotreno gospodarstvo v. ljudskim denarjem. (Viharni klici: Živili Slovenska Ljudska Stranka! Živeli naši poslanci!) Liberalna in socialnodeinokraška hi-navščina o draginji. Glede draginje uganjajo liberahi in socialni demokratje veliko hinavšfi-no. Liberalci in socialni demokratje j a so zakrivili, da je sedaj še večja draginja in da je tudi kmet še bolj udarjen. Liberalci in soc. demokratje so vpili, naj se meje proti Balkanu odpro, da pride k nam balkanska živina, češ, da bo potem ceneno meso. Mi smo svarili, kajti še vselej, kadar so bile te me;o odprte, je prišla k nam živinska kuga. Bili pa smo preglasovani, meje so -u odprle in posledica je, da so je pojavila v naših krajih živinska kuga, da »■> mnogokje živinski sejmi zaprti, da mnogo kmetov ne more živine prodati, ker ni sejmov in je kontumac, meso je pa še dražje kot je bilo prej, ko so bile meje zaprte. To je zasluga libe-ralcev in socialnih demokratov, ki -o slepili tudi z argentinskim mesom, katerega pa leži sedaj na Dunaju 800.0(10 kg, a ga nihče kupiti ne mara. In sedaj pridejo liberalni sleparji ter razširjajo po Štajerskem neki letak, na katerem stoji črno na belem, da je — ŠusterMč kriv, da so sejmi zaprti! (Govornik .pokaže dotični letak. Velikansko ogorčenje, razburkani vzkliki zoper liberalni! sleparje.) Čudno, da ne vpijejo, da sem tudi kuge jaz kriv. (Burna veselost.) Tako hočejo liberalci in socialni demokratje ljudi prevariti. Liberalci in socialni demokratje hočejo spraviti Slovensko Ljudsko Stranko pri ljudstvu ob kredit, ker je pa z resnico ne morejo, se lažejo. A ljudstvo ima odprte oči! Naše edino pravo stališče je, da je zoper draginjo samo eno sredstvo: domače kmetijstvo podpirati, domačo kmetijstvo povzdigniti. (Viharni klici: Tako je pravi Burno odobravanje in ploskanje.) Ker sem pa že pri »draginji«, naj povem nekaj tudi o moki. Malo je že kmetov, ki bi imeli dotna moko. Kmet mora pri nas večinoma moko kupovati. Če bi bilo po volji soc. demokratov in liberalcev, bi pa bila moka še veliko dražja kot je. Leta 1907. se je sklepala nova nagodba z Ogrsko. Liberalci in socialni demokrati so glasovali zoper nagodbo. Mi pa, ki smo glasovali za nagodbo, smo bili zato v naših liberalnih listih hudo ozmerjani. A če bi bila nagodba odklonjena, bi nastala med Avstrijo in Ogrsko carinska meja in od ogrske moke bi morali ločevati visoko carino in moka bi bila dražja kot je sedaj. Socialno-demo-kratičnl delavec naj se zahvali social- nini demokratom, ki so mu hoteli kruh podražiti. še ena važna razlika med liberalci in focialniml demokrati in Slov. Ljudsko Stranko — razmerje do naše države. Se ena važna razlika je med nasprotnima strankama in Slov. Ljudsko Siranko, to je: v razmerju do naše države. Slovenska Ljudska Stranka do-Jedno in odločno stoji na stališču, da M„o in ostanemo avstrijski državljani, ila hočemo neomajno zvesti ostati presvetlemu cesarju. Naši predniki so živeli in umrli v tej državi in tudi mi hočemo živeti in umreti v mejah habsburške monarhije. (Viharno pritrjevanje. Mi ne poznamo liste igre, ki so jo igrali liberalci in socialni demokratje pred tremi leti, ko je malo manjkalo. da ni prišlo do vojske, ko so naravnost hujskali sovražnika na nas, j.,, j0 neki liberalni veljak na Dolenjskem vpil: Vojska naj bo, dobro je, če jo vojska! Tako govori nezdrava pamet. Kdo pa gre v vojsko? Naši fant je, pa tudi rezervisti, družinski očetje, in koliko jih je, ki iz vojske nazaj ne pridejo. ali pa pridejo nazaj pohabljeni, zii delo nezmožni. Ali koliko vdov in sirot bo poleni! Že iz tega ozira želi vsak pameten človek, da se vojska po možnosti zapreči. (Živahni klici: Tako je! In sedaj vpijejo liberalci in socialni demokratje: Dr. Susteršič je glasoval za kanone in za bojne ladje. Res je, glasoval sem. Ne bi bil vreden bili vaš poslanec, če bi ne bil glasoval, lahko bi mi sicer očitali, da sem brezvesten poslanec, kak slepar, kot so liberalci in socialni demokratje. Ali ti ljudje ne vidijo, da Italija gradi velike bojne ladje. Ali mislijo, da jih gradi za to, da se bodo vozili Italijani na izprehod (Živina veselost), da si Italija nabavlja velike kanone »za špas«. Te ladje in ie lopove gradi Italija zoper nas in zoper našo državo; v prvi vrsti zoper naš narodi Če Italija Avstrijo porazi, bi bila to v prvi vrsti narodna smrt Hrvatov in Slovencev. Slovenec in Hrvat živi ob obali Jadranskega morja, o kateri hočejo nasprotniki države, da pride pod Laha. To pa se bo t cm prej zgodilo, ako bo država slabotna. Na človeka, ki je slaboten, se kmalu kdo upa. V Ljubljani se je pri občinskih volitvah 300 liberalcev upalo tri uboge redovnice. (Burni klici: Sramota!) Tako se godi tudi državam. <■'' bomo slabi bo vojska, ker bodo imeli kora jžo na nas, če pa bomo močni, vojske ne bo, oslal bo Lah ponižen in naš prijatelj. Zato rabimo velike ladje in kanone. Posebej pa še pripomnim, da južne dežele od stroškov ladij ve-nko več dobe, kot zanje prispevajo, ['indijo se večinoma v Trstu. Zaslužek imajo mnogi naši ljudje in tako ostane zaslužek v našem narodnem gospodaren. (Živahno odobravanje.) Vprašam še nekaj: Koliko pa stane izgubljena vojska? Tisti, ki se zgražajo, da bo izdala država 350,000.000 kron za poveča-[Vu svoje moči, naj pomislijo, da je r rancoska morala plačati leta 1871 Nemčiji za izgubljeno vojsko 5000 milijonov kron, in to takrat, ko je denar ime večjo vrednost in vojska ni bila še tako draga kot danes. Izračunali so pa, da ko danes podleže v vojski velika država, bo morala plačali do 20.000 milijonov vojne odškodnine. Ali ho vse to Kristan plačal? (Viharna veselost). Moralo bi plačati ljudstvo, katero bi drli do mozga. Potem pa bi mene volilci lahko kleli, češ, da nisem v pravem času skrbel, da bi bili dosti močni. (Viharni klici: Tako je!) Naša sveta dolžnost je, vse storiti, da se prepreči vojska. (Viharno odobravanje.) Če pa nas vendar kodo napade, potem hočemo mi zmagati, ne pa iepeni biti. (Ponovljeno viharno odobravanje.) Mi hočemo bili tako pripravljeni, da se ne bo upal noben na nas. Za lo pa je treba ob pravem času skrbeti. To je za nas važnejše, kot pa za nas brezpomembni kanali na Morav-skem in v Galiciji, za katere so se potegovali socialni demokratje in ki bi sliili 2.000,000.000 K. A to ni Kristanu nič! Če so pa socialni demokratje tako proti vojaštvu, zakaj vojaštvo ne odpravijo na Francoskem, zakaj tam, kjer imajo moč, ne izpeljejo tega kar tukaj oznanjujejo. Francoska da za vojaštvo vsako leto čez 400,000.000 več kot naša država. (Viharni klici: Čujte! Čujte!) Francoska je fmela nedavno soc. demokratičnega mornaričnega ministra, in ta ni odpravil vojnih ladij, ampak je gradil nove ladje. Zakaj se soc dem. kandidat Kristan ne krega nanj? (Živahna veselost.) Dokler vse države vzdržujejo oboroženo moč, moramo to tudi mi storiti. Tisti, ki pravi, da bo vojaštvo odpravil, je slepar. Vojaštva ne moremo odpraviti dokler ne zavlada na zemlji večni mir, (Tako je!) dokler oborožil jejo vse druge države. (Res je!) Pač pa hočemo in delamo na to, da se naše vojaške postave prilagodijo potrebam ljudstva.. In v tem pogledu smo in bomo še marsikaj dosegli. Zadnji dve vojaški vaji sla že odpravljeni; sklenili smo postavo, da dobe odškodnino rodbine revnih rezervistov, kar bo posebno v korist delavskim rodbinam. Prihodnjo zimo sklene državni zbor nove vojaške postave, dveletno vojaško službo za in-fanterijo, za nadomestno rezervo se odpravi žrebanje, ki je časih ravno nepravega določilo v triletno službo. Po novi postavi se bo oziralo v prvi vrsti na gospodarske potrebe. (Živahno odobravanje! Klici: Tako je!) Podal sem le nekaj zgledov, iz katerih lahko vsakdo razvidi, kako vestno delajo poslanci S. L. S. za ljudski blagor. (Viharno odobravanje.) Tako je delo Slovenske Ljudske Stranke. Zato lahko trdim, da je naše delo za 500 odstotkov za ljudstvo bolj koristno, kot delo socialnodemokratič-ne stranke, da o liberalcih niti ne govorimo. Slovenska Ljudska Stranka dela na to, da dobi ljudstvo vedno več pravic na svoji rodni zemlji. Zato se bo ljudstvo z navdušenjem odločilo za načela, katera zastopa Slovenska Ljudska Stranka in za njene kandidate, ki so kot poslanci vedno storili to, kar jim je velevala dolžnost do ljudstva. Temu nasproti nimajo ne liberalci in ne soc. demokrati ničesar pokazati. Njihovo delo obstoji le v praznem zabavljanju. Mori jih jeza in zavist, ker vidijo poslancc S. L. S. pri tako resnem, vestnem in uspešnem delu za ljudski blagor. S. L. S. pa gre svojo pot naprej. Mnogo važnega dela je še zvršiti — ogromne naloge na polju ljudskega gospodarstva in napredka. Slovensko ljudstvo bo odločilo na dan sv. Antona, komu da zaupa: ali onim, ki lahko kažejo na dosedajno resno delo, — ali onim, ki imajo na razpolago samo prazne besede, laži, zavijanja in klevete. Ne dvomim o odločitvi ljudstva: Dne 13. junija bo dan zmage stranke ljudskega dela — Slovenske Ljudske Stranke! (Viharno, dolgotrajno odobravanje in ploskanje. Burni Živio-klici.) Ko| so flelali naši poslanci na Dunaj«? Naši liberalci imajo neko posebno navado, ki se ponavlja vselej pred volitvami. Sicer spe kakor murni v luknjah spanje krivičnega in njih deželni poslanci si ne upajo niti pred lastno mestne volivce. Ker ničesar ne dosežejo v deželnem zboru, seveda tudi nimajo ničesar poročati svojim ljudem. Tem hujše vpitje pa zaženo vselej pred volitvami in kakor je kričal tisti tat: držite ga, držite ga!, se tudi letos de-rejo po časopisju in letakih, po oštari-jah in skriti za plotom: »Klerikalni poslanci niso na Dunaju ničesar nare-» dili!« Ne izplača se sicer prerekali se s lo svojatjo. Tudi ni treba več govoriti o tem našim ljudem, ki svojim poslancem in stranki brezpogojno zaupajo. Da pa bo lahko vsakdo tem kričačem zavezal jezik, podamo po stenografič-nih zapisnikih državnega zbora poročilo o glavnem delu naših poslancev na Dunaju tekom zadnjih štirih let. Kdor lisi a zapisnike državnega zbora, v katerih so ponatisnjeni vsi govori — jih je pa sedem debelih zvezkov — izprevidi takoj, da naši državni p o s 1 a n c i n a Dunaju to štiri leta niso molčali. Med 516 poslanci je malemu številu, n. pr. 10 poslancev, kolikor je naših na Kranjskem, težko priti do besede. In vendar so imeli v zbornici poslanci našega kluba v tem času približno 100 govorov, vsak povprek pet. In bile so razprave, ko sta zlasti dr. Krek in dr. Šusteršič obvladala s svojim sijajnim nastopom politični položaj! Poleg govorov so vložili naši poslanci vsega okrog 170 interpelacij, s katerimi so klicali vlado na odKovor za razne kri- 51 vice, ki so se zgodile v narodnem ali gospodarskem oziru od strani državnih oblastev. Iz velikega števila predlogov naj omenimo najprej predloge radi n i m (toče, suše, peronospore, povodnji itd.) Takih so vložili okrog 140. In ne brez uspeha. Da se je pred tremi leti z državno podporo nad pol milijona kron razdelilo med naše živinorejce več sto vagonov sena po znižani ceni in se je s tem kmet vsaj deloma obvaroval škodo vsled suše, je pripisovati tem predlogom. Da so dobili letos kranjski vinogradniki galico po znižani ceni 48 vinarjev, dočim stane pri trgovcu že 80 vinarjev, da sc je razdelilo med ljudstvo, po toči oškodovano, nmogo krompirja, koruze, moke itd. letos in tudi prejšnja leta — vse to je zasluga delovanja naših poslancev. Xaši poslanci so pa tudi sicer tožili mnogo gospodarsko važni h predlogo v. Tako pred vsem za prvi vir našega blagostanja, za p o v z d i -g o živinoreje. Že leta 1907. je predlagal poslanec Demšar — vse take predloge podpišejo vedno poleg predlagatelja vsi drugi poslanci našega kluba — stroge odredbe proti v t i h o t a p 1 j a n j u srbske živi-n e in zahteval stroge odredbe pri uvozu tujo živine. Kako važna je ta stvar, se je pokazalo letos, ko so sc moje deloma odprle za uvoz tujo živine, s tem se pa zanesla k nam kuga, ki je povzročila doslej že 200 milijonov škode. Ko se.,jo šlo za podporo živinoreji, so naši poslanci sploh imeli tehtno besedo, zmsYl' "pošla'nec Povšo. Njemu je kot splošno čislanemu strokovnjaku bilo poverjeno poročilo o novi postavi z op e r živinske kužne bolezni in o podpori za živi n o -rejo, vsled česar bo prišlo na Kranjsko vsako loto 120.000 kron državnega denarja za povzdigo živinorejo. Poslanec Demšar je predlagal, naj vlada vztrajno podpira izboljšanje planin, Gostinčar se jo pa zavzel za izboljšanje i n o s u š e n j c dolin po N o t r a n j s k e m. Jaklič je predlagal naj so z odpravo carine olajša živinorejcem n a k u p k r m i 1 (zlasti koruze), Grafenauer - Korošec — pa, naj oddaja država živinsko sol za lahtno ceno. Tik pred razpustom pa je sklenil po poročilu Povšetovem državni zbor važne predloge za nakup umetnih gnojil, semen itd. po znižani ceni in za izboljšanje travnikov in pašnikov. Naši poslanci zahtevajo od nekdaj, da se naj zavarovanje zoper škode odvzame oderuškim zavarovalnicam in naj postane državno ali deželno. Tak predlog je stavil Žitnik. Kmeta tarejo danes zlasti dolgovi i n davki. R a z d o 1 ž e v a n j e malih kmetij je od nekdaj v programu naše stranke in v državnem zboru sla to predlagala Povše in Grafenauer. Zemljiški davek je v sedmii obliki krivičen, ker ga mora kmet plačali, tudi če ima zgubo pri gruntu. Zato je predlagal v imenu drugih poslanccv 6' Pišek. da se naj zemljiški davek odpravi, oziroma pravično preuredi, žitnik pa, da se naj odpravi hišni d a-vek od kmetijskih poslopij. Obenem pa zahtevajo naši poslanci, da izgine še drugo hudo breme: notari-j a t. ki se naj podržavi, kakor je predlagal dr.Šusteršič. Da bo imel kmet več delavcev doma, so predlagali naši poslanci po Pogačniku dveletno vo-j a š k o si u ž b o, ki se, kar je gotovo, z raznimi olajšavami kmalu vpelje. Dosegli pa so se tudi, kakor so naši poslanci vedno zahtevali, d opusti kmečkim f a n t o m o b ž e t v i in košnji in podpora rezervist o ni i n n j i h d r u ž i n a m. Za vinogradnike so se naši poslanci tudi zavzeli. Dr. Hočevar je predlagal odpis drž a v 11 i h brezobrestnih j) o s o j i 1, Benkovič pa, naj bi dajala država vinogradnikom galico po 1 a s 111 i ceni. Važni predlogi so bili tudi še: O d p i s d a v -k a od novo p o g o z d e n i h z o 111 -ljišč (Žitnik), zahteva po občinskih razsodiščih (Gostinčar) in zlasti zviša 11 j e d r ž a v n c g a prispe v k a za 111 el i o r a c i j s k i z a k 1 a d, iz katerega se dajejo podpore za vodovode, osuševanje itd., na letnih osem milijonov kron. To so bili samo najvažnejši predlogi naših poslancev za povzdigo našega gospodarstva. Posebno pozornost so posvetili naši poslanci železnicam in cesta m. Ko se je sklepala nova pogodba z Ogrsko, so dosegli, da se je z zakonom z dno :30. decembra 1007. zagotovila zgradba belokranjske železnice, ki lir. stala Ki milijonov kron in se začne še lotos graditi. Zanjo sta si stekla največ zaslug dr. šusteršič in Šuklje. Vložili pa so predloge še za te-le železnico: Ljubljana Idrija Sv. Lucija (Gostinčar). Polzela Kamnik (Krek). Kamnik- Kranj Loka- Žiri (Demšar. Krek). Purkla—Št. Lenart—Ptuj—Brežice (Ruškar, Benkovič). Brežice- Novo mesto—Postojna— Štanjel (Benkovič, Jarc, Jaklič, Žitnik). Podaljšanje železnico Gorica- Ajdovščina (Žitnik). Kočevje Črnomelj — Vinica (šusteršič). Podržavljenje dolenjskih železnic (Šusteršič). Izmed predlogov glede cest omenimo Gostinčarjev predlog, da sc naj podržavi cesta Logatec—Idrija, kar so jo med tem zgodilo. Enak predlog jo stavil Demšar za cesto Podrošt— Petrovo brdo, Jarc za ceste Luža—Črnomelj — Vinica, Jaklič za cesto Grosuplje— Ribnica Kočevje Črnomelj. Za narodne i 11 politične naše pravice so vložili naši poslanci mnogo važnih predlogov. Naj omenimo te-le: slovensko vseučilišče (Šusteršič), za ureditev jezikovnih razmer na Štajerskem, Koroškem, Kranjskem in Primorskem (Benkovič), za višje deželno sodišče v Ljubljani (Iločovar), za urn,|. ni lisi v slovenskem jeziku (Jaklič) ii,|. IzprememlK) društvene postave je pro,|! lagal Šusteršič — zbornica jo je skic. nilii letos spomladi!, — splošno in enako volivno pravico za deželne zbore pa Benkovič. Z a p r a v i c e j u g o sli,, v a 11 s k eg a k 111 o t a pa si je pridobil največ zaslug dr. Šusteršič s svojima predlogoma o bosanski ustavi in „ agrarni banki. Njegovo delo jo, da je iztrgal naše brate v Bosni iz rok niažar-skih židovskih pijavk. Dr. Krek pa omogočil s svojim predlogom za izpiv. membo poslovnika redno delo v z! 1-niei. Tega mu avstrijski parlament nik-dar 110 pozabi. Zamolčali pa 110 smemo tudi junaškega boja naših poslancrv proti krivici, ki jo je vlada hotela za. grešiti s toni, da bi dala Lahom pravi > učilišče, nam pa ne slovenskega učilišča. Da so Lahi na slabšem, kak r so bili pred leti, to jo dosegla žihvM poslancev Demšarja, Gostinčarju in Hočevarja! Konečno so omenimo, da sta prod-lagala, Roškar in Jaklič, da naj • i država prispevek za ljudsko šolsivo i:i za izboljšanje učiteljskih plač. To so samo glavne stvari, za ka!i "11 so so naši poslanci potegovali v d" /;iv-nem zboru. Pri tem pa ni navod- nili tisoče in tisoče korakov, ki jih je in'l vsak naših poslancev po raznih mojstrstvih, da je izposloval državne podpore za vodovode, ceste, mostove, za regulacijo rek in stotine drugih pol rob in želja, ki jih imajo posamezni kraji ;n volivci. Ker se vsi zavedajo s stran1 » vred, da so pošteno d c 1 a 1 i na 1) u 11 a j 11 i 11 storili m 11 o g o koristnega, si' bodo razkadi'' v nič vse liberalno ob r e k o -vanje i 11 h u j s k a 11 j o ! I) a 11 1 j unij a b o zato za lihe r a 11' d a 11 s r a m o t 11 e g a p o r a z a, z a Slovensko L j u d s k o S t r a 11 k o p a d a 11 č a sine z m a g e t fj Liberalni agitatorji širijo sedaj za državnozborske volitve na cente papirja po deželi, v katerem lažejo, da >'» naši poslanci ljudstvo opeharili in da ljudski denar zapravljajo. Vse to 'n zlobno obrekovanje, ki ima namen lia-o stranko oh zaupanje pripraviti. Nam se ne more niti enega vinarja oslepar-jenega denarja dokazati. Pač pa sedi v Ljubljani pred porotno sodnijo ta tede« osem mož, ki se morajo zagovarjati, da so okoli tri milijone ljudskega denarja zapravili. To so večinoma denarji našega kmeta, ki si jih je z žuljavo ii> krvavo roko prislužil. Znani »Glavni posojilnici v Ljubljani«, katero so vodili naši liberalci in ki jo pred krat kini falirala, manjkajo skoro trije milijoni, katerih ni nikjer dohiti. Kdo jih bo povrnil, kdo jih bo plačal? Kako so liberalci ljudi za nos vlekli? Glavna posojilnica v Ljubljani« je trpela na veliki suši. Denar so ves izrodili takim ljudem, ki nič nimajo, jn ko so že dobro vedeli, da mora posojilnica falirati, so razpošiljali na druge posojilnice pisma, v katerih nagovarjajo in vabijo posojilnice, naj pri »Cila\ni« proti visokim obrestirn denar nalagajo. Ali ni to vnebovpijoča sleparija? Najbolj so seveda prizadete liberalne posojilnice, ki naj zdaj denar lovijo, če ga morejo. Tistim ljudem pa, Ki >o jim denar priskrbovali, so pa plačevali velike nagrade. Tako sta dobivala velike nagrade znani agent Sakser v Ameriki in pa bivši ravnatelj Zadružne Zveze v Celju, Franc Jošt. Kam ie denar izginil? Skoro ves izposojeni denar so imeli v rokah večjidclj liberalni magnatje. Od 3,816.797 K 32 vin. izposojenega denarja je imelo 11 dolžnikov 3,242.700 K lil vin. izposojenih. Nekateri od teh seveda nič nimajo in zato tudi denarja vrniti ne morejo. Kam so denar utak-nili, 1 io dokazala porotna obravnava. Kako znajo liberalci gospodariti, sc vidi iz tega, da so na stotisoče posoje-vali brez kake varnosti, naravnost denar vun metali. In li ljudje so tako predrzni, da očitajo naši stranki slabo gospodarstvo? Prva reč je poštenost! Volivci! volitve so pred durmi. Prva in glavna lastnost, katero mora imeti vsak naš poslanec, je poštenost. Naši poslanci so vzor-možje, poštenjaki od nog do glave. In samo taki so sposobni in zaupanja vredni! Kako se libi ralci na gospodarstvo razumejo, nam pa dokazuje »Glavna posojilnica«. Zato pa poštenjake v parlament na D ; i.'j, liberalne sleparje pa v kot! MM deinelirslje v pravi luči. Socialno - demokraška hinav- ščina. Socialni demokratje agitirajo proti naši stranki s tem, da pravijo, da s > naši poslanci glasovali za nove bojne •ladije. Prosimo: Francoska izda vsako leto po 1200 milijonov frankov za vojaščino, in te izdatke dovolijo tudi francoski socialistični poslanci, katerih je v zbornici 257. Te očitke naj torej socialni demokratje naperijo proti svojim bratom na Francoskem; kajti Avstrija je še vedno na boljšem, ker izda za sv«>je vojaštvo samo 540 milijonov. Poleni pravijo socialni demokratje, da sc »nora povsod uvesti osemurni delavnik. je tisti, ki ga nima? Socialni demokratje. V njih konsumnih društvih, ki jili je v Avstriji 485, delajo ljudje po 14 ll° 16 ur na dan. Socialni demokratje pravijo: Davke proč! Najprej naj socialna demokracija svoje davke od-l>i;uvi. Leta 1909. so dali delavci 7 milijonov svojim voditeljem; dva so dobili nazaj v obliki podpor, 5 milijonov Pa spravila »organizacija in vodi- telji«. To so davki, to! Socialni demokratje so hudi na naše poslance samo zato, ker so naši poslanci provzročili, da se je parlament parkrat zaključil in so šli socialni demokratje obakrat brez poslanske plače za več mesecev domov. Naša stranka je pa s tem ljudstvu prihranila par milijonov. Socialni demokraciji gre itak samo za to, da čimveč brezplačnih agitatorjev v podobi poslancev dobi. + Socialna demokracija škodljiv-ka kmeta in delavca. V državnem zboru je vlada sama zahtevala povišanje osclme dohodnine na višje dohodke, tako, da bi tisti, ki ima najmanj 10.000 kron čistega dohodka, plačal izdatno višjo dohodnino. Poslanci S. L. S. so vedno zahtevali, da se zviša osebna dohodnina na višje dohodke. Tisti, ki ima 10.000 K in več čistega dohodka, že lahko plača mnogo višji davek. Saj so potem zadeti tudi taki, ki imajo 50.000, 100.000 K in še več čistega dohodka. A zakaj ni prišlo do tako pravičnega zakona? Socialna demokracija je to v finančnem odseku zaprečila z obstruk-cijo. Taka je torej tista širokoustna socialna demokracija, ki se upa vpiti radi delavskega zavarovanja. Za delavsko zavarovanje je treba denarja, in pametno je, da se poišče denar pri višjih dohodkih. Socialni demokratje pa so tako zaprečili z obstrukcijo dohodke za delavsko zavarovanje! Socialni demokratje se le lilinijo, da so za delavsko zavarovanje — oni so v resnici nasprotni, ker se boje zadovoljnega delavstva, kajti le med nezadovoljnim delavstvom morejo socialni demokratje ribariti. Socialni demokratje so s svojo zelo neumestno obstrukcijo v finančnem odseku tudi zaprečili predlogo, da so odpravi hišno-razredni davek dveh najnižjih stopinj. Po tej predlogi bi bilo 2,300 000 hiš v Avstriji davka prostih! In to so kmečke in delavske hiše. Tako so oškodovali socialdemokrati delavca in kmeta. Tako je v resnici »prijateljstvo« socialne demokracije do kmeta in delavca! Zato: Doli s socialno demokracijo! NeodvisniKL Liberalni neodvisnifei ne vedo ne sami in ne vedo njihovi priganjači, kam bi prišli ko hi zmagali. To seveda ni mogoče, toda zato, da se spozna vsa njihova neumnost, je treba to reč vendarle pojasniti. Drugam bi na Dunaju pač ne mogli, nego v zvezo liberalnih slovenskih in hrvaških poslancev. Iz Dalmacije jih bo k večjemu pet, iz Ljubljane morda eden, iz Trsta Rybar se jim bo tudi pridružil in morda pojdejo ž njimi trije Istrani, ki sicer trdijo, da niso liberalci, pa vendar le bolj na to stran vlečejo. Vsi ti, katere smo našteli, pa vedno in povsod zahtevajo, naj se meje tudi za živo živino iz balkanskih dežel odpro. Vsi ti so zastopni- ki protikmečke politike in ko bi kak naš neodvisnik prišel med nje, bi moral iti za njimi, ali pa bi ostal sam brez pomena, brez vsakega najmanjšega vpliva, kakor blato na cesti. Zato se po deželi tudi kmetje, ki do zdaj niso šli z našo stranko, resno pogovarjajo o ti nevarnosti in odklanjajo neodvisnike. Za državni zbor moramo kmetje držati brezpogojno s S. L. S., tako se čuje marsikje od njih. V svojo škodo pač nihče ne bo nalašč šel volit. »Neodvisni kmetje". Čudna prikazen, ti „neodvisni kmetje". Pojavijo se vselej samo — ob volitvah. Po volitvah pa izginejo kakor kafra! — Na Štajerskem sta kandidirala leta 1907 kot „neodvisna kmeta" Roblek in Ježovnik. Bila sta žalibog izvoljena. Takoj po volitvi sta pa vrgla krinko proč in sta šla v liberalno stranko s Plojem, ljubljanskim Hribarjem in podobnimi junaki! In povsod sta nastopala zoper iskreno kmečko stranko.— Zato so se njuni kmečki volilci hitro premislili. Ko so prišle deželne volitve, so vrgli Robleka in sedaj ga bodo še za državni zbor zvrgli, izvolili pa bodo vrlega kandidata Vseslovenske Ljudske Stranke, dr. Korošca. — In ko je bivši poslanec Ježovnik lansko leto umrl, niso kmečki volilci hoteli prav nič več vedeti o kakem »neodvisnem kmetu", ki se jim je zopet usiljeval — temveč izvolili so vrlega pristaša V. L. S. Verstovška in isto bodo storili tudi letos, „neodvisni kmet," Verd-ni k, ki agitira z gorostasnimi lažmi, bo pa sramotno pogorel. — Enako se bo zgodilo pri nas na Kranjskem na celi črti. — Dol s hinavci! Dol z izdajalci kmečkega stanu 1 Dol s kmečkimi podrepnlki ljubljanskih liberalcev! — Deset milijonov Kron posojila si je zagotovila kranjska dežela za potrebne ceste, vodovode, izboljšanje planin in pašnikov, izsuševanje travnikov, urejevanje voda in hudournikov. Liberalci po kmetih, ki so vedno prvi, kadar se gre za to, da bi se dala dobiti kaka podpora od Kmetijske družbe, dežele ali države, vpijejo zdaj proti temu posojilu. Naše ljudstvo dobro pozna te tiče in temeljito pobija njihove laži. Če hočemo zboljšati gospodarstvo v korist vsem stanovom, moramo imeti potrebni denar. Dežela mora začeti; liotem da tudi država znaten prispevek, nekaj pa udeleženci. Ceste, vodovodi, izsuševanje, uravnava rek (Sore, Bistrice itd.), zboljšanje zemljišč, stane denarja; potrebno pa je, če hočemo, da se obvarujemo škode in da izrabimo svojo zemljo v blagor ljudstva. To bo razumel vsak, še bolj zabit liberalec. Vprašanje je torej samo to-le: Ali naj dežela to kar je treba naredi iz sedanjih rednih dohodkov in naj v ta namen za veliko vsoto zviša deželne do-klade, ali naj vzame na posodo tako, da" bo prihodnji rod, ki bo od cest, vodovodov in zboljšanja imel mnogo večje dohodke kot sedanji, polagoma vračal, kar sc je izposodilo. Vprašajmo li- beralce: Kaj je pametnejše, ali posojilo, ki se bo polagoma vračevalo, ali takojšnje višje cloklade ? Liberalci bi seveda vse radi imeli, hoteli bi pa, da bi jim drugi to plačali. Ko ne ve ničesar več povedati, pa pravi: Ta denar se bo krivično delil; samo bogatejši bodo dobivali podpore, revnejši pa ne. Kolikoi besedi, toliko neresnic. Iz desetih milijonov posojila se sploh ne bodo delile posameznikom podpore, nego samo deželni prispevki za ceste, vodovode, uravnavo rek in zboljšanje zemlje. Preden sc kje kaka taka reč začne, bodo govorili najprej ljudje sami, katerih sc tiče, ker tudi ljudje povsod prispevajo. Na podlagi natančnih načrtov in proračunov sc dogovarjata dežela in država, kako se bo delalo. Nič ni skritega, za vsak krajcar so javni računi. Tu se ne dela tako, kakor pri kaki »Glavni posojilnici«, ali kakor pri »Agro - Mercurju«. Ko bi dali ta denar liberalcem v roke, potem bi bilo pač drugatte ... Naši poslanci sc pa po-icg tega potegujejo za to in so v več slučajih tuili že dosegli krasne vspehe, .Ia tam, kjer so posebno zanemarjeni kraji, država sama prevzame domala vse stroške za ceste in vodne naprave; to velja zlasti za Suho Krajino in za Kras. Ravno zavoljo tega, ker so naši poslanci tako lepo poskrbeli za potrebni denar, iz katerega bo mogoče povzdigniti celo deželo, mora iti vsak pameten volilec za njimi. Volilno gibanje. 1. LJUBLJANSKA OKOLICA. Kandidat S. L. S. je Dr. Ivan Šusteršič, d c ž e 1 n i p o s 1 a n e c v L j u b 1 j a n i. g S SeJn. So jo ž c začeli uganjati svojo hinavsko politiko. Najpoprcj so imeli shod na Selu socialni demokratje in liberalci in so sc med seboj precej trdo »božali« in si dajali po grbah, češ, poglejte kako se sovražimo med seboj. Sedaj se pa že zalezujejo kakor mački in se ližejo in kujejo kompromis za skupen nastop. A velike pazljivosti bo treba vsakemu, predno se bo zavezal. Pri nas bo treba veliko delati. Občina vpije po napornem gospodarskem delu. Potrebe so velikanske. Treba je veliko modrosti in ravno take pridnosti. Poglejte kdo more v teh ogromnih potrebah kaj storiti, oziroma na pomoč priti. Premislite, kdo ima moč v rokah, premislite tudi kdo ima voljo delati. Kakor so socialni demokratje začeli, to ne bo dobro, šli ko prosit dr. šusteršiča, naj pomaga, tla l>o mestna občina zgra- Sofn«! lb-n- k'lnal° in rcšila Udmat nesnago ki .,o čutijo vsi. Kmalu nato so pa sklicali shod v Ud matu in so strahovito udrihali čez dr. Šusteršiča 8' in mu žugali, da ga bodo vrgli, in so mu nakladali razne priimke. Za Boga vendar, ali mislite, da bo dr. Šustersič prosil za tiste, ki ga blatijo. Možje! pamet! pamet! Nič koristi ne bo imela občina od tega, če zabavljate čez klerikalce, čez Oražnic, župnike in kaplane, če pisarite v »Narod« ali »Jutro« ali »Rdeči Prapor« razne izmišljotine in jemljete dobro ime; nič koristi ne bo imela občina Moste od tega, če se vc-žetc z Lavtarji in Rilmikarji in z^ raznimi neprevidnimi rogovileži, nič koristi ne bo imela občina Moste od tega, če se družite z ljubljansko frakarijo. Pustite vse to in pametno premislite kako bi občini koristili. Računajmo s tem, da nam Slovenska Ljudska Stranka lahko veliko pomaga. Računajmo tudi s tem, da sc je ravno sedaj začelo prav dobro z gospodarskim delom v občini pod spretnim vodstvom župana Oražnia. Osebne mržnje na stran, pomagajte dvigniti občino in pomagate tako samim sebi in drugim. Nikar sc ne ravnajte po tistih, ki samo zabavljajo. Tem ljudem gre lc za osebno čast, za skupni blagor občine pa jim ni prav nič mar. Ali imate tako malo zaupanja v se, da sc morate vezati z Rilmikarji in Lavtarji! Gotovo boste sami več storili za občino, ker jo bolj poznate. Nikar sc ne prenaglite! — Krasno uspeli shod je imel na Selu dr. šusteršič. Od 160 do 170 ljudi je bilo navzočih. škoda, da je manjkalo časa. Dr. Šusteršič bi bil še veliko rad povedal. — Nepopisno neumna politika je delali zoper tega odličnega voditelja S. I.. S. Mi, ki smo bili na shodu, smo rekli: (":c bi hoteli naši nesrečni, zapeljani privrženci socialnih demokratov in liberalcev le enkrat poslušati naš zvon, bi se jim začelo daniti v glavi. Spoznali bi, da pri socialnih demokratih ne izvedo resnice, ker socialni demokratje ne smejo in tudi nočejo govoriti resnice. Na shodu smo zvedeli, tla se jc šele zdaj meščanska občina obrnila za pomoč na Slovensko Ljudsko Stranko, odkar ima vajete v roki gos)). Oraženi, ki se silno trudi in leta okrog in prosi za razno pomoč občini. To nam jc potrdil sam dr. šusteršič. TRIBUČ TUDI NA VIČU BLAMIRAN. Prav radi bi Vam kaj natančnejšega sporočili o sliodku Tribuča, katerega je imel v sob. zvečer pri Ani na Viču. Pa vkljub vsej radovednosti ne moremo priti na sled, kako da se je prav vršil. Toliko smo zvedeli, da je bil shod napovedan na 8. uro zvečer. Do K), ure jih je prišlo skupaj kakih 12. Najbrž je bil tudi trinajsti g. Pepe! Trajal je shod pa precej dolgo, do 1. ure zjutraj. Seveda to ni bil shod, ampak navadna »krokarija«. Nek očividec je pravil, da je Tribučev hlapec peljal en sodček proti Viču. Kam je zginil, ne bomo preiskavali. Iludomuš-neži govore, da je bilo najbrž notri kaj takega, ki dela »korajžo« ob volitvah. Le naj si delajo liberalci korajžo pri alkoholu. Le naj »Jutro« hvali Tribu- čevo »vzorno« gospodarstvo. Kogar »Jutro« hvali, tega verno, trezno ljudstvo obsoja. Tako sc bo zgodilo tudi s Tribučem, ki bo bridko obžaloval, da sc hoče kosali z vsestransko delavnim in zaslužnim načelnikom S. L. s. V nedeljo popoldne ob treh se j(> vršil shod volilcev S. I.. S. na Brezovici v »Društvenem doriiu«. Naši zavedni brezoviški in ložki somišljeniki so pri. šli v obilnem številu, z obema gg. /n. panoma na čelu, četudi ni bilo izdanih nobenih posebnih vabil. Nasprotnikov ni bilo blizo, četudi so bili javno pu. zvani, naj pridejo. Predsedovala sta oba župana. Poročal je načelnik S. |„ s. dr. Ivan Šusteršič. Volilci so sledili njegovim izvajanjem z napeto pozornostjo in z navdušenjem odobrili njegova kandidaturo. Razšli so sc s prisrčnimi ovacijami načelniku S. L. S. Na binkoštni ponedeljek zjutraj ob tričetrt na osem se je vršil volilni shod na Rudniku v župnišču. Predsedoval nadučitelj g. Votlo, Navzočih nad 100 volilcev poti vodstvom g. županu. Poročal je načelnik S. L. S. dr. Ivan Šusteršič med viharnim odobravanjem. Volilci so predložili nekaj .-vitjih nujnih želja, katerim bo dež. odbor oziroma deželni zbor gotovo ugodil. Kandidatura tir. Ivana Šusteršiča je bila odobrena soglasno med viharnimi ovacijami voditelju Vseslovenske Ljudske Stranke. Spočetka jc skušal motiti shod žganja polni in na pol bebasti pristaš »svobodne misli«. Povedala sc mit jo krepka resnica nakar jc osmim1 n odšel med viharnim smehom vseh navzočih. Tribuč — fuč v Notranjih Goricah. Tribuč napove za binkoštni ponedeljek ob 10. uri dopoldan shod: v strahu še iz št. Vida gosp. kandidat, vsaj razumele?! — shod zamudi. Otvnri ga mesto njega gosji. dež. poslanec Jernej Ravniliar ob udeležbi nad 50 pristašev S. L. S. in kakih 10 do 15 Tribu-čevih volilcev. Govorila sta g. Jernej Ravniliar in pater Teodor Tavčar, ki sta z natančnimi številkami dež. odbora dokazala pametno in zgledno gospodarstvo S. L. S. Psa jat i se hoče neki Jakob Kušar, kateri niti volilec ni, pa je po domače rečeno »ta kratkega vlekel«. Zdaj pride pa gosp. Tribuč; tudi on vleče »ta kratkega«; kljub svojemu usajanju ne dobi besede od predsedstva, ker jc prepozno prišel. Gosp. Tribuč zapusti s svojimi pristaši zboto-valni prostor, spremljajo ga klici: Zi\ ''» Šusteršič, živio S. L. Š. Ako imate kaj korajže, pridite uosp. Tribuč uti Brezovico — pa saj že vemo, da sc vas nihče ne usmili. Dne 13. junija ne boste dobili pri nas gosp. Tribuč več glasov nego komaj 3 X tri-buč-e. Liberalni shod na Igu. Gosp. Tribuč, kandidat liberalne stranke za ljubljansko okolico, ima prav posebno smolo. Kamor pride mi shod, novsod najde na stotine naših ljudi; začne se shod s tem, da se izvoli /n predsednika naš somišljenik, nadaljnje s živio-klici na dr. šusteršiča in S L. S., in konec je tak, da zapusti ir Tribuč volilni lokal in oddrdra v j.jubljano. Včeraj so prišli Tribuč in njegovi prijatelji na Ig . . . Ne bo jih nikoli več! Na njihovo veliko začudenje se je odzvala prijaznemu vabilu velika množica iz cele ižanske okolice: med njimi naši župani iz Iga, Želimelj, Tonvišlja in Vcrblenj. Liberalcev je bilo vseh skupaj komaj do dvajset, naših ljudi se je pa kar drenjalo. Tribuč jc liol sklicatelj otvoril javen shod, toda samo pod tem pogojem, da bo on prvi govoril. Predsednikom je bil izvoljen naš somišljenik g. Merzelj. Tribuč ni mogel sploli do besede priti, ker ga niso naši volilci bili voljni poslušati. Besedo jc dobil gosp. iški župnik, ki je razkrinkal med velikanskim navdušenjem razdiralno delo liberalne stranke. Od liberalne stranke se ie najbolj usajal neki Jere, župan iz Loške vasi, ki je bil pred kratkem zaradi obrekovanja svojega. brata na H dni zapora obsojen. Ko se je začel v govor g. župnika vti-k a vati in nekaj o dosotmilijcnskem posojilu govoriti, so sc začuli klici: »Ma-gari dvajset milijonov naj se zadolžijo, saj so se za nas, za kmeta! Če bi bili liberalci kaj denarja v deželni blagajni pustili, bi pa ne bilo treba posojila vzeti.« Liberalci niso bili še nikjer tako poraženi kakor na Igu, kajti ljudstvo je vzelo njih nastop od liumoristične strani. Vse se jim je smejalo in do mozga osmešeni so jo odkurili, da jih nikdar več nazaj ne bo. Navdušenje za S. L. S. in njenega kandidata dr. I v a -7i a š u s t c r š i č a jc nepopisno. Potem je šel Tribuč v Tomišelj, kjer se je mo-ral skriti v neki kuhinji v Brestu v Švi-gljevo gostilno, kjer je dobil samo polovico znane devetorice iz Tomišlja in enega moža iz Bresta. Tako se je Tribuč temeljito blamiral. Vič-Glince. Sijajna manifestacija S. L. S. — Klavern shodek Tribučev. Nad vse iz-borno se je obnesel volilni shod, katerega je imel voditelj S. L. S. dr. Šusteršič v tukajšnjem Društvenem domu v nedeljo dopoldne. Možje volilci so do mala napolnili prostorno dvorano. Med njimi smo opazili 'udi precej pristašev nasprotnih dveh strank. Sociji so proti volji svojega Toneta Kristana prišli na shod. Tone že ve, •■emu brani svojim zvestim, da ne bi slišali resnico. Predsednik shoda g. nadučitelj in •'ež. poslanec Ravniliar da besedo kandi-jkitu za državni zbor, g. doktorju Šusteršiču. Živahno pozdravljen nam je ta v poldrugo '»'" trajajočem govoru podal natančno sliko o političnem položaju. Jasno, „za prileti" nam je razkrinkal hinavsko liberalno p' v terorizmu svojih besedobogatih kolovodij robujočo soc. demokratiško stranko. Razkril nam je, kako grdo zlorabljata obe franki zlato besedo „svoboda", kako po-,f«ni so liberalci ob času volitev in kako bogati v obljubah so sociji. A, ko je treba •'elati za ljudstvo, ko je treba obljube izpeljati, se pa pokaže njih liberalno-go-'Jufivi-farbarski manever v objemu strast- nega sovraštva do sv. vere. S številkami in že uresničenimi dejanji je pa dokazal, da vse drugače delajo zastopniki S. L. S. Tako prepričevalni so bili dokazi govornikovi, da je neki navzoč liberalec po shodu priznal: „Vse je prav povedal — nič mu ne moremo ovreči". Da, nič mu ne morete ovreči vi liberalci in sociji in vkljub temu udarjeni z nerazumljivo slepoto nečete odpreti oči resnici in dirjate slepo za svojimi zapeljivci in goljufi, ustavljate se pa in sovražite delo edino prave za ljudski blagor delujoče S. L. S. in bi najrajši že danes skopali grob njenemu, lahko rečemo, od vseh treznih politikov občespoštovanemu voditelju. Da smo se v resnem delu zborovanja nekoliko razvedrili in iz srca nasmejali, so pa skrbeli nekateri sociji, ki so se s svojim „bevskanjem" med govorom izdali, da ne razumejo, o čem se razpravlja. Opetovano pozvani, da naj glasno povedo, kaj jim teži srce, so se potuhnili. Le potrpežljivosti naših mož naj se. zahvalijo, da smo jih še pustili v sredi zborovalcev. Eden nam je celo obljubil, da bo stopil na oder in govoril. A ko je bil pozvan na oder in smo klicali po njem, ga že več ni bilo med nami. Izginil je. „Stric" alkohol mu je zmešal še tisto, kar je prej pametnega vedel. — Koncem govora je dal gospod predsednik kandidaturo dr. Šusteršiča na glasovanje. In vzdignile so se roke in zagrmelo je po dvorani: Živio dr. Šu-steršič! Na vprašanje: Kdo je zoper? nastala je grobna tišina, ozrli smo se na levo, na desno poslušaje, iskaje nasprotnega glasu, nasprotne roke, ki bi kazila lepo soglasje in ni je bilo. „Nema ga", se je reklo. Nasprotniki so se zbali blamaže in že pred glasovanjem izginili iz dvorane. Nato se je izrazila od vseh zborovalcev soglasno potrjena sledeča resolucija: Zbo-rovalci zbrani na tako mnogobrojno obiskanem shodu na Viču izrekajo poslancem V. L. S., osobito njenemu vrlemu in vele-zaslužnemu načelniku dr. Iv. šusteršiču za uspešno delovanje v deželnem, kakor tudi v državnem zboru popolno zaupanje in iskreno zahvalo, proseč jih, da v tem zmislu delajo i v bodoče v blagor in korist slovenskega ljudstva. — Tako se je na Viču-Glincah, lahko rečemo, vršilo eno najsijajnejših zborovanj S. L. S. Sodeč iz navdušenja, katero smo opazili pri navzočih zborovalcih in volilcih, nas navdaja upanje, da bomo 13. jun., na dan našega farnega patrona sv. Antona, slavili s sijajno zmago načelnika S. L. S. in mogoče tudi v občini zmago nad združenimi liberalci in sociji, ki našemu trdno vernemu ljudstvu vrivajo za kandidata odpadnika od vere in zagrizenega sovražnika sv. Cerkve. S to kandidaturo so pokazali svojo barvo. Le tako naprej sociji! Ljudstvo vas bo sodilo in obsodilo! 2. RADOVLJICA, KRANJSKA GORA, TRŽIČ. Kandidat S. L. S.: Josip Pogačnik, deželni poslanec vPodnartu. g Kovor. Sedaj, ko se bližajo volitve za državni zbor, hodijo soc. demokrati prav pridno agitirat za Dermoto. Posebno se odlikuje Janez Erlah iz Bistrice, ki v naši občini nima niti volilne pravice. Ta obljubuje ljudem, da bode vse ceneje, če bode izvoljen soc. demokraški kandidat. Toda Kovorjani niso tako neumni, da bi verjeli tem rdečkarjem, ampak hočejo tudi letos pokazati, da so pristaši V. L. S. Zato bodo 13. junija oddali svoje glasove za kandidata S. L. S., deželnega poslanca Josipa Pogačnika. Dermota pa naj le še dalje dremlje tam kjer je. Soc. demokrati poznajo delavce samo ob času volitev, drugače so jim pa deveta briga. — Kovorjan. Bled. Prihodnjo nedeljo (kvaterno) dne 11. junija, ob 4. uri popoldne ima poslanec g. Pogačnik na Bledu v stari šoli volivni shod, h kateremu se vabijo vsi volivci blejskega kota. 3. KRANJ IN ŠKOFJA LOKA. Kandidat S. L. S.: Franc Demšar, d e ž c 1 n i p o s 1 a n c c n a Č e š n j i c i. g Liberalni volilni manever v kranjskem in škoijeloškem okraja. Liberalci so razdali med naše ljudstvo ogromno množino letakov za svojega kandidata. Kakor je iz teh letakov razvidno, si niso izmislili slab volilen manever, ker so postavili kandidata enakega imena, kakor je naš kandidat, namreč Fran Demšar iz Zalega Loga. S tem hočejo ljudi begati, da bi potem v kalnem ložje lovili, vendar jim vse to nc bo nič pomagalo, ker naše ljudstvo je preveč zavedno, da bi jim šlo na lim. Naši zavedni možje bodo dne 13. junija gotovo vsi storili svojo dolžnost in zapisali na svoje glasovnice: Fran Demšar, deželni poslanec na Češnjici, kateri je edini naš kandidat za državni zbor in bode tudi z ogromno večino izvoljen. Liberalci se bodo pa 13. junija zopet prepričali, da zanje med s loven-, skim ljudstvom ni prostora. Volilci v škofjeloškem okraju, Dne 13. junija t. I. se vrši volitev poslanca v državni zbor. Ker je za to volitev zapovedana volilna dolžnost, bo moral vsak osebno volitil Ta volitev je velikega pomena. Zatorej oddajte, volilci, svoj glas le takemu možu, ki bode tudi z vso vnemo in neustrašeno zastopal Vafe koristi. Volilci! S katero stranko bomo volili dne 13. junija? Ali s krščansko, ali z brezversko? Ne gre se za osebo, gre se za stranlcol Kot vedno, so tudi to pot liberalci postavili takoimenovanega samostojnega, neodvisnega kandidata. Kot stranka si ga ne upajo postaviti, ker dobro vedo, da noben zaveden, krščanskomisleči kmet ne more z brezversko stranko voliti. Ampak čudno je, da bodo tega samostojnega neodvisnega kmeta vsi liberalci volili! Volilci, volite od liberalcev neodvisnega kmeta, ki Vam ga je postavila Slovenska Ljudska Stranka! Ne dajte se motiti 1 Zviti in zapeljivi liberalci so postavili za kandidata moža istega 91 imena, kakor krščanska stranka, da bi Vas zmotili. Naš kandidat je Franc Demšar,, deželni poslanec na Češnjici. On je doslej pokazal v parlamentu in v odsekih, da je delaven, priden in vesten kmečki zastopnik. Kot kmečki zastopnik uživa ugled v zbornici. Kot član močne stranke bo za svoje volilce lahko mnogo storil, med tem ko bi bil liberalec brez moči. Ne volite liberalca, ki se niti ne upa pokazati na shodu, ne kupite mačka v ž a k I j u I Vsak glas, ki ga dobi brez-verska stranka, je največja sramota za slovenskega kmeta! Kateri kmet bo volil s stranko, ki mu je največja nasprotnica, ki ga zaničuje in sovraži vse, kar je ljudstvu slovenskemu sveto, kateri kristjan more voliti s stranko, ki blati, psuj e in zasmehuje vse, kar je v zvezi s sveto vero, kateri Slovenec more držati s stranko, ki je bila deset let zvezana z Nemci, daje teptala pravice našega kmeta? Volilci, dne 13. junija vsi na volišče in vrzite ob tla stranko, kije največja škodljivka in srainotilka slovenskega ljudstva! Z Bogom za slovensko ljudstvo! KatoliSko politično društvo za SkofjeloSkl okraj. g Strojevc iz Zalegaloga, ki jc šel po kostanj v ogenj za liberalno stranko, to zakleto sovražnico slovenskega ljudstva, umevno tudi pri nas v Poljanah išče svojih volivcev. Razdelil je pred cerkvijo in po hribih cele koše listkov, s katerimi se ponuja in vsiljuje volivcem kakor nadležen jud kupcem. Zanj se zlasti pehajo in deiajo s polnim parom tukajšnji nadučitelj Perko, trgovec Dolinar, po domače Mcžnarčen Janez in oča Mrak na Volči, za kolpor-terja pa jim služi črnoobraščeni Medved iz jazbečeve grape, ki kar v koših nosi reklamne listke za Strojevca. — Možje-volivci! Ne verjemite jim! Strojevc se je udinjal liberalcem, tem raz-diraleem vsega dobrega in poštenega, in s tem je dosti povedano. Naš mož, ki ga bomo volili, je Franc Demšar, po domače čoč iz Češnjice, ki se je v štirih letih kot naš bivši poslanec izkazal kot izredno nadarjenega in pridnega zagovornika kmečkih koristi, dasiravno ga sedaj liberalci obrekujejo in zasramu-jejo kot lenuha itd. Strojevc pa jc sam kramar in oštir, torej tudi kmečkih koristi zastopati ne zna. Možje-volivci, pazite na glasovnice! Ne pokažite jih liberalcem! Volitev je tajna, torej kar brez skrbi zapišite na glasovnice: Franc Demšar, deželni poslanec in posestnik na Češnjici. Strojevc bo tako 13. junija videl, da bo dobil samo nekaj liberalcev. g Iz Žabnice. Naš pravi kmečki kandidat za državni zbor je Franc Demšar, deželni poslanec na Češnjici. Kot bivši državni poslanec je ravno on najuspešnejše zagovarjal kmeta proti njegovim številnim nasprotnikom, ki so ga dolžili draginje m oderustva. Potegoval se je tudi za dopust vojakov ob Času najnujnejšega kmečkega dela in za dveletno vojaško službo. lv nam se ni prišel kazat kot govornika, tudi ni prišel »držati govor«, ki niti ni bil napovedan, ampak prišel je kot »svoj k svojim« poljudno obrazložit program S. L. S. in nalogo kmečkega poslanca. To pa ni bila le njegova pravica, ampak celo dolžnost. Četudi ga ni prišla »poslušat velikanska množica klerikalnih ovac«, katere prav tako ni pričakoval, kakor ne liberalnih koštrunov in svobodomiselnih kozlov, je vendar lahko zadovoljen s prišlimi volivci, katerim je bil kot kandidat prav všeč in katerih bi bilo prišlo precej več, če bi slučajno ne bilo takrat veselice gasilnega društva v Loki. »Potlrepnikov« ni pri nas, pač pa pri liberalcih, ki se nadležno vsiljujejo liberalni stranki ob vsaki priliki, dasi bi morali vendar že vedeti, kar tako-rekoč vrabci že čivkajo, da jih ta zaradi njihovih znanih lastnosti nič kaj ne mara. Podobno je z analfabeti. Gola laž pa je, »da je čoč pravil, da kmetu ni treba šole, ker ni dobro, če je preveč izobražen«. Nihče navzočih ga ni slišal sploh o tem kaj govoriti. »Tako kmet izprevideva« v resnici, s kakimi nepoštenimi sredstvi delajo liberalci za svojo stvar, namreč vedno in povsodi z lažjo, čoč je skrbel in lx> skrbel kot poslanec za kmete, ki ga bodo volili; kdor ga pa ne bo volil, naj se gre pa, kadar bo kaj treba, priporočit tistemu, katerega je volil, pa ni bil izvoljen. Nad vse smešno je nadalje poudarjati telesno postavo kakega kandidata, kakor bi bila zmožnost poslanca odvisna od nje; tudi poslancev ne pošiljamo na Dunaj v telesni boj. Sploh je pa mali David tudi telesno premagal velikana Goli-jata. Odločno odklanjamo vsakega kandidata, ki se bahato vsiljuje sam in hvalisajoč ponuja za poslanca, četudi bi bil velik in zal, kot smreka v logu. Čoča je izbralo za kandidata ljudstvo, za njim stoji cela mogočna S. L. S. in kar on ne bi mogel doseči, ne bi dosegel nihče, zlasti pa tisti ne, o katerem volivci, ki so ga kot govornika slišali, ^ trde, da je mnogo slabši od Coča. Čudežev pa itak ne more delati noben poslanec in prazne obljube so le sleparija. Poslanec naš mora biti previden, moder, miren, odločen, nesebičen, polog tega pa trdnih verskih načel. In tak je čoč. Zato bomo vsi pravi kmečki in s kmetom čuteči volivci zapisali na glasovnico: Franc Demšar, deželni poslanec na Češnjici, in tega kandidata z navdušenjem volili. Noben volivec naj ne bo liberal ni Judež kmečkega stanu in svobodomiselni Efialt vernega sloven skega ljudstva! Kajti: Kar je škrbina med zobmi, to liberalec je med ljudmi Zivio pa čoč! g Šmartin pri Kranju. Dragi volivci šmartinske župnije! Ker Vam razni ljudje vsiljujejo tega ali onega, da ga volite, Vas opozarjamo, da je naš poslanec Franc D e m š a r, deželni poslanec na Češnjici. Tega naj napiše na svojo glasovnico vsakdo, ki hoče izpolniti dolžnost kristjana. Kdo so pa tisti, ki hodijo okrog Vas in agitirajo Zil Strojevca? Taki, ki jih vidite le redko ali nikoli v cerkvi! Za katerega ti g„, vore, gotovo ni pravi. Vso liberalno agitacijo vodi Bajželjnov Jaka. Misli, če jo načelnik, lahko rečemo, liberalne požarne hrambe, da ima pravico vodili politiko v Stražišču. Toda, Jaka, no bo šlo! Ni časa za politično življenje, ker ga preveč izgubiš v kuhinji pri »zadnjem grošu» s Tinetovim fantom vred. Najzvestejši agitator njegov jo Hafnar Franc, pismonoša besniški. y svoji veliki gorečnosti za liberalno stranko, je v službi kot pismonoša c. kr. pošte, po javnih lokalih pritrjeval liberalne volivne oklice po »Gorjan-skem«. To mu seveda ne more prinesti veliko koristi; razume se, da si Gorjanci enkrat za vselej prepovedo kaj tacega. To naj si zapomni Kavcov France. Vedo liberalci dobro, cla jim tla v Šmartnu niso kaj ugodna, zato so v svoji previdnosti baje pisali Strojevcu, naj sam nikar ne hodi na shod v Stra-žišče, za katerega so tudi Žabničanje vneti. Mi svetujemo pa ne samo Strojevcu, temveč tudi našim liberalcem, naj ne rogovilijo po hišah, da jo ne iz-kupijo. Naklo. Na sv. Antona dan, 13. t. m., kakor je znano, je pod kaznijo zapovedano iti volit poslanca v državni zbor. Naklancev k temu no bo treba silili, zavedamo se svoje dolžnosti. Pomeniti sc pa imamo o neki drugi stvari. O zvijačnosti naših nasprotnikov namreč. Kakšna umetnost je nastala naenkrat pri njih. Postavili so si kandidata z istim imenom, kakor ga imamo mi, razloček med njima je samo ta, da njih kandidat, naš nasprotni namreč, biva v nekem »Zalem logu«. Toda nas to nc bo zmotilo. Zapisali bomo tembolj natanko častno ime našega kandidata poslanca s polnim naslovom, kakor ga nam jc »Domoljub« predstavil in postavila naša krščanska katoliška Vseslovenska Ljudska Stranka, kateri po vrlinah njenih zaveznikov, naših vele-mož in pravih prijateljev, popolnoma zaupamo! Zato gremo za njo in za vso njihove v boj! In dokler bo imela naša Vseslovenska Ljudska Stranka na programu skrb tudi za naše »svetinje«, za naš nc samo materijelni, temveč tudi dušni blagor, bomo mi bojevali za njo boj! — Torej pozor, somišljeniki, zapišite na glasovnice in pomagajte drug drugemu zapisati častno ime našega kandidata poslanca, nam dobro znanega in zaslužnega moža, tako-lc: Franc Demšar, posestnik in deželni poslanec na Češnjici. Iz poljanske doline. Tako živahnega volivnega gibanja, kakor je sedaj, že dolgo ni bilo v poljanski in javorski občini. Nasprotniki so napeli vse sile za Strojevca. Izdajajo letake, vsiljujejo jih povsod, koder morejo. Po gostiln^ škili mizah ležijo laži polni liberalni listi in letaki, gostilničarji in trgovci pa oznanujejo blažena nebesa kmetom, da bi Strojevca volili. Pravijo, da lv on vse dosegel. Pri tem strahovito '£'< lmvljajo čez vero, cerkev, duhovnike in naše poslance, in to ravno oni, kateri se imajo tej okolnosti zahvaliti, da se jim dobro godi. Odlikujejo se zlasti: Škloci, l.ovric, Mahov Nace in še nekatere milile glave. Še celo nekaj analfabetov na shodu v Davči temeljito obdelali, pravijo, da obžaluje in da se jezi nad onimi, ki so ga pregovorili, da kandidira. No, mi {Poljanci mu bomo že poskrbeli za blamažo. Javno naj bi bil nastopil in razvil svoj program ter svojo barvo pokazal, kor pravi, da se sramuje biti liberalec. Toda naša tla so zan j prevroča, zato si ne upa na dan, ampak sc le skriva v senci poljanskih liberalcev. - »Narod« previdno piše, da je on »samostojen« kandidat. »Jutro« se je pa zaletelo in priznava, da ga je liberalna stranka postavila. Tako znajo liberalci in lažinaprednjaki slepili in slepariti našega kmeta. Ne poslušajmo liberalnih trgovcev in gostilničarjev, da bi nam ukazovali, koga naj mi kmetic volimo! Naši nasprotniki so se pre-ol),jedli, ker smo jim svojo žulje nosili v gostilne in prodajalne, sedaj nas po hočejo koniandirati in nas imenujejo neumne kmetavzarje. Možje volivci! Mi bomo vsi volili Coča za poslanca! "u jo na Dunaju odločno delal za splošni' koristi našega kmeta. Temeljito je opisal naše razmere in revni položaj našega kmeta v državnem zboru. On jc f-am kmet, sam izkuša, kako se kmetu godi in kje kmeta žuli, zato se je pa tudi potegoval za koristi našega kmet-ske^a stanu. Čast njemu, še ga bomo Milili. Dne 13. junija bomo prišli na volišče z glasovnico v roki, kjer bo zapisano: Franc Demšar, deželni posla-lier na Češnjici, Kaj je storil Strojevc, ta vrli gospodar, odkar je župan? Drugega prav nič kakor samo to, da je povišal obč. doklade od 25 na Tuo/o in zvišal plačo občinskemu tajniku, tajništvo je seveda kot velik dobrotnik ljudstva sprejel sam. Ako ni morda tudi to še veiika dobrota za občino, da za njegovega županovanja In oštirovanja v Zalem •ogu ni nobene policijske ure več. Pije in pleše se po cele noči, kar gotovo koristi ljudstvu, seveda če je Strojevc že ljudstvo. Strojevčevi agitatorji spadajo pod paragraf. Zapisali so Strojevčevo ime na več glasovnic, in to brez vednosti dotičnih gospodarjev, nato pa celo glasovnico tako po-crtali, da drugega imena ni moč več zapisati gor in so tako glasovnice za naše Pristaše uničene. Ali je to pošteno. Pa tudi pbč. slugi v Zalem logu je strogo naročeno ukazano, da agitira za Strojevca. Ali je sl"ga za to tu? Ali ga ne plačujeta obe stranki? Fej! V Sorici pa agitira ondotni učitelj Primožič za Strojevca s tem, da tr(li, da bo Strojevc naredil cesto iz Sorice "a 1'etrovo brdo. Če jo bo kdo, gotovo je Strojevc ne bo, ker ve, da bi bila ta cesta njemu v škodo, kajti Strojevc je samo za one ceste, ki vodijo mimo njegovih žag in mimo njegove gostilne. Zato pa Primožiču svetujemo, naj rabi malo drugačno barvo in ne tako neumne. Na ta liin ne bo ujel nobenega kalina. Strojevc nI polltikar! Tako kriče liberalci in menijo, kako zelo ga s tem priporočajo. Nepolitkarja pa pošiljati v kako eminentno politično korporacijo, kot je državni zbor I Krave se smejajo, liberalci pa mislijo, kako pametno so pogruntali. Strojevc nI liberalec. Skliceval se je v Davči na žive in mrtve, da ni liberalec, da kandidira na katol. podlagi seveda proti S. L. S. V Davči je seveda kazal svoj „ka-toliški" jezik, ker mu je tako kazalo, svoje lepo liberalno srce je pa skril globoko dol pod rebra. Odmaknimo malo ta rebra in oglejmo si Strojevčevo srce, in koklja naj me še danes brcne, če ni to srce liberalno. 1. Strojevc je do sedaj obiskaval vse liberalne prireditve in sokolske plese in se mudil na njih do ranega jutra, na naše prireditve ga ni bilo nikoli. 2. Ima naročen liberalni list „Slov. Narod" že več let in vanj celo piše s podpisom. 3. Strojevca so prišli v nedeljo dne 28. maja priporočat v Železnike dr. Triller iz Ljubljane, odpadnik Lenart Lotrič, Šlibar iz Selc, Jakec e tutti quanti — sami patentirani liberalci. Če bi Strojevc ne bil njih pristaš, ali bi to storili? 4. Plakat, ki priporoča Strojevca je bil tiskan v Lampretovi tiskarni, kjer se tiska liberalni ..Gorenjec". 5. V Davčo so spremili Strojevca, in zanj govorili najbolj navdušeni pristaši liberalne stranke, one stranke, ki je v Ljubljani pljuvala na nune. Ali bi bili to storili, če bi ne bil njih pristaš? 6. V Sorici agitira za Strojevca učitelj Primožič, pristaš liberalno stranke; ali bi to delal, če bi ne bil Strojevc njegov somišljenik? 7. Strojevčevo kandidaturo so priporočili listi „Slov. Narod", »Gorenjec" in „,Iutro". Ali bi bili to storili, če bi Strojevc — kakor trdi — kandidiral na „katoliški podlagi"? 8. Noben pristaš S. L. S. še ni priporočal Strojevca in noben naš list. Zalvaj ne? Ker ni nihče prepričan, da bi bil Strojevc naš. In pri toliki teži dokazov liberalnega Strojevčega mišljenja in prepričanja ima Strojevc to drzno čelo izjaviti v Davči, da kandidira na katoliški podlagi in imenovati lažnika njega, ki bi trdil, da Strojevc je liberalec. Za Boga! Kaj res misliš, France, da smo mi ..klerikalci" sami neumni Pep-čki brez misli in možgan ! In ta Strojevc, ta pristaš „Slov. Naroda", od škofa samega prepovedanega lista, ta nepokorni sin katoliške Cerkve, si je drznil v Davči klicati božjo sodbo na naše vrle in sveti Cerkvi zveste pristaše! Zares, krasen značaj, vreden, da se zasveti v cesarski dunajski zbornici. Za sklep pa še nekaj. Ko so prišli železniški liberalci iz Davče domov, je en liberalec, ki si ni upal iti v Davčo, prašal liberalca, ki je bil v Davči: „No, kako je bilo?" In kaj je odgovoril? Čujte in zapomnite si dobro I Rekel je: „E, slabo, kaj hočemo, kmet jo neumen in zabit 1" Torej tako 1 Za neumne in zabite vas imajo, ker nočete trobiti v njih brezverni liberalni rog. Vi pa pokažite dne 13. junija z glasovnico, da ste tako pametni, da boste poslali one, ki vas zmerjajo z zabiteži in neumneži, enkrat za vselej v politični pokoj na vsej črti, da bodo pomnili celo življenje, kdaj so hoteli norce briti iz vas. Na delo torej za edino prava, ljudska načela S. L. S. in dan 13. junija bo krasen dan, dan zmage svete in edino prave katoliške misli. Zora puca, bit če dana. brž ko liberalna stranka bo v penzijon poslana. i. KAMNIK IN BRDO. Kandidat S. L. S.: Dr. Janez Krek, d c ž e 1 n i p o s 1 a n e c v L j u b 1 j a n i. Iz Komende. Najdražja reč. na svetu je nevednost, najgršapa — nehva-ležnost. Te resnici v spomin tistim za-slepljencem, ki nezaupljivo govorite zoper našega deželnega in prihodnjega državnozborskega poslanca ter našega domačina g. dr. Jan. Krek a. Kdo izmed vas, ki se zadirate v njegovo delovanje, je natančno prebral in vsestransko prevdaril njegovo knjižico o vladnem načrtu za starostno zavarovanje kmečkega ljudstva? Ko bi jo bil dobro prebral, bi moral spoznati, da bi liilo za kmeta neizrečeno slabo, ako bi se postavno morali zavarovati samo obrtni delavci, ne pa tudi kmečki in mali kmečki posestniki za starost in onemoglost, ker bi sicer še bolj drlo vse v mesta in tvornice. Spoznal bi iz nje in iz lanskih poročil državnega zbora, da je rešitev tega za kmeta tako pomenljivega vprašanja še daleč, ker se ni izrekla za ta načrt še nobena večja stranka in tudi ne naša vseslovenska ljudska, akoravno je v odseku že precej zboljšan; najmanj seveda bo pa hitel ž njim denarni minister, ki bi moral na leto šteti zavarovancem blizu 100 milijonov kron. Za tistim zapeljivim hujskačem, ki je par let tu sejal liberalne nauke z besedo, z zgledom, z razširjanjem protiverskih listov, in še sedaj ne miruje, pač ne boš pobral stopinj, če hočeš ostati v pravem pomenu katoliški mož in pristaš naše Slovenske Ljudske Stranke. Bodi znača-jen! Nikar pa tudi nihče ne misli, da med 516 državnimi poslanci more vsak vse narediti, kar bi hotel, in da mora za vsako vas, kjer so ga volili, posebno štruco prinesti z Dunaja. Iz Ljubljane bi jo pa že prinesel, ker ima Slovenska Ljudska Stranka ravno vsled značajne edinosti volilcev odločivno moč v deželi, pa tudi srce za naše ljudstvo po vseh krajih. Tako štruco smo že prejeli povsod z razširjeno volilno pravico za državni in deželni zbor, pa v občinske zastope, z lovsko, cestno in šolsko postavo, pa tudi s posojilom za zboljšanje gospodarstva, za ureditev voda in cestne zgradbe. Ali ni mar talil ka stranka s svojimi poslanci vredna vsega zaupanja? Zivio naš kandidat dr. Krek! 5. VRHNIKA, LOGATEC, CIRKNICA, IDRIJA. Kandidat S. L. S.: Josip Gostiečar, posestnik v Ljubljani. n Planina pri Rakeku. Na Vnebo-Iiod smo priredili v dvorani Slov. kat. izobraževalnega društva volilni shod. Govoril je g. kaplan o socialni demokraciji, njenem programu in njenem odnosu do kmečkega ljudstva. O liberalni stranki ni hotel govoriti, ker nima niti programa, niti ni kmečka, niti je pravzaprav nič več ni na Kranjskem. Zašumelo je med nekaterimi poslušalci, ker so bili užaljeni kot stari, zakrknjeni liberalci. Govornik povdar-ja, da je socialna demokracija brezver-ska stranka, v gospodarskem oziru je kmetom in vsem stanovom škodljiva. Politično pa hoče republiko. Ta državna oblika pa ni ravno nevarna, ker se ravnotako lahko pravično vlada in se da doseči skupni državni namen. — Liberalci so tudi brezverci. Dokazi so sledili. Nekateri liberalci so rekli, mi hočemo vere, vera je potrebna, a mora imeti meje. Te naj bi najbrže določili Reisner, Gangl, Sicherl, Lavrič in dr. Posebno se je ujedal gostilničar Lavrič, ki želi postati župan planinski. Osebne koristi! Dober tek! — Ugovarjali so, da bo naša stranka uničila gospodarsko deželo, da Gostinčar ni nič naredil za ta volilni okraj itd. Krepko smo odgovorili na taka uprav liberalna obrekovanja: Zadružna zveza je deželna, idrijska realka je državna, cesta Logatec- Idrija je postala državna po prizadevanju poslanca Gostinčarja in dr. Potipali smo tudi profesorja Reisnerja zaradi znanih 600 kron. Pozivali smo nato vse može, da volijo kandidata Slov. Ljudske Stranke, če hočejo, da ne bo v Avstriji francoskih razmer in če hočejo imeti zastopnika kmečkih in delavskih koristi. — Bin-'i. 250 mož jc s tem soglasno obsodilo početje par pijanih šnopsarjev. Po shodu se je g. kandidat Evgen Jarc še razgovarjal z možmi in sad tega razgovora je, da dobe vsi, ki so sc oglasili, galico po znižani ceni, četudi je dotična prošnja prepozno odšla in bila že enkrat odklonjena. — Shod v Bršljinu je izvrstno uspel, kakor sploh shodi v občini preč-niški, ki jc od nekdaj trdnjava naše stranke. Na vrtu Drcnikove gostilne se je zbralo 250 mož. Shod je vodil gosp. župan Vintar. Kandidat g. Evgen Jarc je pokazal v svojem govoru, kako so slovenski liberalci nasprotovali kmečkim koristim v deželnem in državnem zboru. Z ogorčenjem so poslušali možje njegovo poročilo o liberalni protiverski gonji in liberalnih napadih na nune-volivke. Navdušeni govor je izzval navdušene Živio-klice. G. kaplan Trškan je dokazal s številkami resničnost go-vornikovih izvajanj. Kandidatura je bila soglasno sprejeta, proti si niti par novomeških liberalcev ni upalo dvigniti rok, ampak so se zmazali poparjeni proč. Prečniška občina bo to pot še z večjo večino kot zadnjič volila kandidata S. L. L., gospoda Evgena Jarca. Pred javnim shodom je bil sliod železničarjev, ki so sc tudi izrekli za našega kandidata. — Pri Treh farah je bil v nedeljo ob desetih sijajno obiskan shod S. L. S. Število navzočih cenimo do dva tisoč, med njimi dve tretjini mož-voliv-cev. Na shod so prišli župani občin Božjakovo, Drašiči, Radovica, Lokvica, Črešnjevcc, Semič, deputacije iz Črnomlja, Preloke, Podzemlja, Adlešič in drugod. Shod je otvoril domači župan g. Matjašič in podelil besedo kandidatu g. Evgenu Jarcu, ki je razvil svoj program, Ko je ob sklepu omenil politični bojkot liberalne stranke, nad katero se naj izpolni, kar pravi pregovor: Ako ti mene s kamnom, i jaz ne bom tebe s kruhom, in pozival može, naj volijo v vse zastopc samo naše odločne može, je to izzvalo vihar odobravanja. Nato je govoril burno pozdravljen načelnik S. L. S., dr. Šusteršič, ki se je ozrl nazaj na shod pri Treh farah pred osmimi leti in na napredek, ki smo ga doživeli od takrat do danes. Neusmiljeno je bičal vse protiljudsko )H>čenjanje in protiversko gonjo liberalne stranke, ki uprizarja vse to pod lažnjivo krinko svobodne misli. Ko je končal s povestjo o gostilni »nri zelenem oslu« in »pri pravem oslu«, je vzbudilo to nepopisno veselost in odobravanje. Sprejele so se na predlog župana Mihelčiča resolucije, ki izrekajo zaupanje poslancem S. L. S. in zahvalo deželnemu odboru za začasno hitro pomoč po toči silno poškodovanim Draši-čanom in Radovičanom, in pričakovanje, da vlada enako kmalu pomore, (i. župan Kramaršič je izrazil v imenu poškodovanih zahvalo deželnemu odboru in gg. deželnemu glavarju in prof. Jarcu in želel, naj bi v takih slučajih glavarstvo več verjelo županom in njih poročilom. Na predlo g g. Matjašiča se je kandidatura g. Evgena Jarca sprejela z Živio-klici soglasno in ko je vprašal, ali je kdo proti, sc je začul jedrnat glas: Nema ga! Z Živio-klici na cesarja in papeža sc je zaključila ta veličastna manifestacija Rele Krajine za načela in delo S. L. S. - G. Petra Majerla so liberalci vendar srečno iztaknili kot kandidata proti kandidatu S. L. S. Evgenu Jarcu. Imeli so pa prav nesrečno roko, ker .so izbrali moža, ki so ga Jaslni ljudje pred 14 dnevi vrgli iz cestnega odbora, kjer je igral mogočno vlogo mnogo let. — Peter Majerle, njegovi prijatelji - liberalci in poljanske ceste. Ko se je šlo za poljanske ceste, je dr. Lampe pri dotični seji cestnega odmira takorekoč prisilil po večini liberalni cestni zastop, da se je izrekel zanje. Popoludne, ko je dr. Lampe odšel, pa so hoteli prijatelji liberalnega kandidata, črnomaljski libcralci, preklicati zjutranji sklep. A to ni šlo, ker je deželni odbor ostal trden. Tako se je trudil Peter Majerle za poljansko ceste, ?. Pa 111 več cestni odbornik. Tako Pa tudi trudil za koristi svojih P°Slanec> kai' Pa tudi nT nam dva kandidata; volitfpa imamo le enega, in sicer za ljudsko delo državnem zboru zmožnega in delavnega moža. Preden se za enega ali drugega odločimo, moramo dobro premisliti koga naj pošljemo na Dunaj. O Petru Majerle ne vemo nič dobrega povedati. Kolikor ga poznamo vemo, da za poslanca ni zmožen, poleg tega pa je še liberalen kandidat. Vo-lilci, dne 13. junija 1911 ne moremo boljšega storiti, kakor da vsi enoglasno izrečemo: „Reši nas o Gospod liberalno lepih ter malo učenih poslancev, posebno pa tacih, ki ljudstvu ne razumejo pomagati drugače, kakor s tem, da mirne osebe po nedolžnem sodnijsko preganjajo in poštene može na sejmih napadajo." — Vse boljše vemo povedati o vele učenem gospodu profesorju Evg. Jarcu in sploh o vse časti vrednih poslancih S. L. S. Ti poslanci so dosedaj v kratki dobi svojega delovanja kot naši zastopniki za blagor ljudstva veliko dobrega storili. Poglejmo nekoliko po deželi in takoj opazimo nove cesto, nove mostove in lepe zgradbe vodovodov, — kratko malo rečeno: vidi se, da nam odpirajo pravo pot do boljših časov. Zatorej volilci po deželi! Storimo vsak svojo dolžnost v lastno korist in izkažimo se svojim dobrotnikom hvaležnega s tem, da na volilni dan, t. j. dne 13. junija 1911, vsi kot en mož glasujemo za kandidata S. L. S ter obenem tedaj z radostjo v srcu zakličemo: Živel Rog vrle parlamentarce S. L. S. □ C3dC3C3nC3CZinC3C3C3C3C3C3C3D □nnauunaDnu' "~~"Tinn Krmar Milanovič. Prosto po Russellovem romanu »Krmar Holds\vorth«. (Dalje.) Tuja ladja je šla kake četrt milje oddaljeno mimo »Adrijc«. Zdaj se je pokazala vsa njena postava na vrhu vodnega griča, zdaj se je zopet zdelo, da jo je zagrnilo brezsrčno valovje. Ko sta se srečali, je zaplapolala na nji zastava in »Adrija« ji je v pozdrav odgovorila tudi z zastavo. Daljna znamenja so vsled premočnega vetra morala iz-ostati. V par minutah jih je žc ločilo megleno ozračje; druga drugi sta izginili izpred oči. Čim bolj se je delal dan ,tem sla-bejši je postajal veter; toda morje je bučalo še strašncjc. Zato sc je ladja le s težavo prerivala naprej. Toda zdaj so imeli vsaj to tolažbo, da se je videlo. Kapitan in Ivo sta zapustila krov, da bi nekoliko zadremala. Ladjo sta tačas izročila drugemu pomagaču, nekemu mlademu možu, kateremu je bilo ime Rok. Dva pomorščaka sta stala pri kolesu, druga dva pri vrveh. Na krovu so morali zapreti vse odprtine, zakaj tu je čevelj visoko stala voda in pljuskala semintja in kakor jo precej hitro odtekala ob straneh, so jo vendar vedno iz. nova nadomestili novi valovi. Pa vse to je bilo pravzaprav brez-pomembno; ladija je bila trdna, veter je ponehaval, vožnja je postajala vedno mir ne j a. Medtem so moški popotniki poiz. kušali zajtrkovati. A to je bila ob takem nihanju težka naloga. Nad mizo jo vi-sela deska, na katero so bili pritrjeni krožniki in skledice; a vse to je divje odlctovalo semintja, kruh je letal po zraku in drčal na tla, tekočine so se hotelo razliti zajtrkujočim na naročje. Umevno je, da se pri taki negotovosti ni mogla razviti zabava kakor sicer pri takih opravkih. General je bodril No-vinška, naj gre z njim na krov, a ta je menil, da je veliko bolj pametno in varno, da ostanejo vsi skupaj lepo mirno spodaj. Igralec je sedel nepremično na svojem mestu; z njegovega obraza je odseval tak strah in trepet, kakor ga gotovo še ni mogel nikdar uprizoriti na gledališkem odru. Gospod Centič je bil prepričan, da mu sploh ni mogoče vstati, da ne bi takoj padel na tla; zato je obsedel kakor prikovan, dasiravno ga je njegova žena, ki je dobila morsko bolezen, v svoji kabini neprestano klicala na pomoč. Vse drugače pa je bilo pri pomorščakih na sprednjem koncu ladje. Uasi se je tu gibanje ladje bolj občutilo in je vse ječalo, se treslo in roj>otak>, so so pomorščaki vendar smejali in veselo zabavali. Vsak si je poiskal kotiček, kjer se mu jc zdelo najbolj primerno in udobno: ta je legel na zaboj, oni na obleko, zopet drugi na vrvi. Nekateri so hodili, ko so že použili svoj zajtrk, drugi so pa samozavestno srkali rjavo tekočino, ki naj bi predstavljala čaj, zraven prigrizovali trd morski kruh in prekajeno mrzlo meso. In pri toni so bili tako srečni in mirni kakor v najvarnejšem pristanišču. Opoldne je veter že toliko ponehal, cla so smeli razpeti že nekaj jader. Tudi morje se jc pričelo miriti, bučanje se je oddaljevalo, valovanje ponehalo. Skozi meglo pa je prisijalo žarko solnce na modrem nebu. Polagoma so si upali tudi potniki iz skrivališč na dan; drug za drugim so prihajali na krov. Zdaj se jim je nudil ves drugačen poglod kakor včeraj. Ladja je bila vsa premočena, vrvi od vetra in vlažnosti napete, jadra napita z vodo, sploh vsa ladja je bila videti utrujena in zdelana. Mialnovič je bi že zopet na svojem mestu. Kapitan je korakal gori n dol in se veselil, ker je vihar ponehal in ker je začel pihati ugodnejši veter. »Zdaj pa lahko jadra razpnete, Milanovič, zdaj bo že šlo,« je rekel kapi" tan. IPovelje je bilo v kratkem izvršeno. In ko so bila vsa jadra razpeta, je »Adrija« zopet drsela po gladini kakor lah-kokrila ptica. »To je nekaj krasnega!« jo kričal general, se opotekal po krovu in popri-jeinal za vsako stvar; »en teden take vožnje, pa bomo imeli lep kos vožnjo sn-čno za seboj, gospod kapitan!« »Prav imate, gospod general; toda predvsem je potrebno, da pridobimo, kar smo zamudili.« Nato je zapovedal kapitan, naj raz-pno >e ona jadra, ki so še skupaj. »Toda barometer še vedno stoji jako nizko, gospod kapitan,« je nekoliko ugovarjal Milanovič, ker se jc bal, da se no bi prenaglili. »Gotovo, toda zdaj je dan in vreme ugodno; nobenega ugodnega trenutka ne sinemo zamuditi.« Veter je polagoma prešel v lahno mrzlo sapo. Nehote je prihajal popotnikom zopet pogum v srce. Ladja se jc sicer še precej zibala, a vkljub temu sta se izprehajala Novinšek in Albin po krovu, da bi pokazala, da sta že dobila morske noge. Kajpak sta večkrat zadela skupaj in se odbila, toda to jima je bilo ob krasnem solnčnem dnevu še v zabavo. Zdaj so si upale celo ženske na krov. Gospo Centič je pripeljal njen mož za roko, a je obenem sam potreboval pomoči nekega krepkega pomorščaka, ki je radostno spremil zakonsko dvojico na varen prostor. Kapitan Ju-rovič, ki jc opazil, kako so sc vsi gospodje zanimali za pospo Centič in jo popiaševali, kako sc počuti, je uljudno podal roko vdovi, medtem ko se je Milanovič ukvarjal z malim Zdravkom, ki je ves radosten pritekel k njemu. Brezmejno srečo je občutil Ivo v svojem srcu, ko jc zrl v oko nedolžnemu, veselemu in srečnemu otroku, čigar žareči izraz in rajski smehljaj ga je nehote spominjal na cvetke, na domovino in na njegovo mlado ženo. PETO POGLAVJE. Nasproten veter. Okrog petih je začel vleči jugo-vzhodnik. Veter je bil hladen, morje jc valovilo, nebo sc jc docela pooblačilo. Ker je veter prišel odzadaj, je ladja na veliko veselje in zadovoljnost popotnikov bliskovito hitela po morski gladini. Morska površina je jasno pričala, da jc ladja dospela na kraj, kjer morje ni občutilo jutranjega viharja; v tako ozkih mejah divjajo včasih tudi veliki viharji. Tam daleč na severu se je leno vzdigovala kakor dim temna megla; oddaleč sc je zdelo, -da je tam obrežje, in res so se dali nekateri popotniki premotiti, da so vzklikavali: »Suha zemlja!« Kmalu nato se je razlcgel po ladji glas: »Jadra v zavetje!« Ta klic je povzročil — kakor vselej — nemalo razburjenje. Viharji in vetrovi postanejo v kratkem dolgočasni, popotniki se jih kmalu naveličajo; toda če se pokaže v daljavi tuja ladja, se vedno iznova vzbudi veselo zanimanje, ki nikdar ne poneha. Tako sc jim jo tudi zdaj pokazala neka tuja ladja. Kapitan jo jc opazoval skozi daljnogled in kmalu oznanil po ladji, da se. jim bliža mogočna trijadrnica, ki plove v isli smeri kakor »Adrija«. Ko so prišli v oddaljo ene milje, so jo pozdravili z j domačo zastavo; a ni jim odzdravila. »Ti pa razumejo oliko; tako so leni, da se še za pozdrav ne zmenijo,« jo opomnil kapitan Jurovič. Ladja je imela vsa jadra razpeta; toda ravno ko sta šle obe vštric, so začeli jadra snemati. »Kaj se neki boje?« je vpil kapitan Jurovič in radovedno opazoval. Videl je, kako so z mrzlično hitrostjo in nestrpnostjo plezali mornarji po jamborih; jadro je izginilo za jadrom; in pri vsem tem delu je bilo najbolj čudno to, da ni bilo čuti najmanjšega glasu ali ropota. Tako je bila tujka kmalu oropana vseli perutnic; zato je zaostala in čez nekaj časa so jo mogli opaziti le še skozi daljnogled. Kapitan Jurovič jc zmajeval z glavo in ponavljal: »Nikakor mi ne gre v glavo, kaj je napotilo moža do tega, da je snel vsa jadra.« (Dalje prihodnjič.) RAZGLED PO DOIHOVINI Kjerkoli bodete v torek, dne 13. jmiija praznovali zmago Slovenske Ljudske Stranke, v vsaki družbi se spomnite naših bratov ob meji in naberite med znanci dar zmagovalcev „Slovenski Straži". Iz vsake občine, z vsakega volišča naj pride ta dan večji ali manjši dar kol znak naše narodne zavednosti! Znamenita priredba v Ljubljani. Veliki koncert »Ljubljane" se bo vršil v nedeljo 1"). junija ob 5. uri popoldne v veliki dvorani „Uniona", tako da bo omogočeno z raznimi vlaki udeležiti se tega znamenitega koncerta. Opozarjamo na ta koncert posebno naša društva v okolici, naše župane, naše- zaupnike sploh vse zavedne naše somišljenike in somišljenice. Vsi na ta koncert, na katerem bo odlično nastopil mogočni zbor Ljubljane. Koncerta se udeleže vsi novoizvoljeni poslanci Vseslovenske Ljudske Stranke iz vseh slovenskih pokrajin Pa tudi novoizvoljeni poslanci hrvaške franke prava iz Dalmacije. Prihitimo v najobilnejšem številu v njihovo sredo. Po koncertu je komerz. Noben zaveden volilec ne bo volil liberalcev, ker liberalci so tisti, ki so kmete vedno na najgrši način obrekovali. Liberalci so pisali v svojem umazanem „Na- rodu", da se kmet le toliko od živine od vola in krave razločuje, ker slučajno nekaj besed govori. Oni so trdili v svojem časopisju, da kmet odira, do je kmet oderuh. Liberalci so vpili, da je krivica, da ljubljanski okoličani, ki v Ljubljani davek plačujejo, volijo pri občinskih volitvah v mestu. Zasramovalce kmetskega stanu ne bo volil noben zaveden volilec, ker se to 110 strinja s kmetsklm ponosom. Kmetje, vprašajte Vaše žene, Vaše hčere kako so postopali z njimi liberalni uradniki in sluge, ko so prihajale v mesto. Ravnali so in postopali, suvali so jih in prerivali, kakor Ti okoličanski kmet nikdar ne ravnaš z beračem, ki pride beračit pred Tvoja vrata. Kmetje pomislite koliko so Vas kmete oškodovali, ko so Vam po krivic! kar po vrsti zlivali v Ljubljani dobro mleko na cesto. Noben kmetovalec ne bo volil liberalcev, ker oni so največji sovražniki kmeta I Vsaki postavi, katero je napravila S. L. S. z namenom pomagati Tebi, kmet trpin, so se liberalci vedno in dosledno upirali. Zato proč z liberalci! Vsi do zadnjega na voliSče, da pokažemo nasprotnikom našo mod g Vabilo k slavnosti blagoslovljenja novega društvenega doma v Mekinjah, ki sc bo vršila v nedeljo, 11. junija t. 1. Spored: 1. Zjutraj ob :!i9.: društveni zastopniki sprejmo na kamniškem kolodvoru si. društva, Orle ter druge drage goste, ki se pripeljejo z jutranjim vlakom. 2. Ob 9. uri: Glavni sprejem in pozdrav vseh si. društev in gostov poleg kopališke restavracije v Mekinjah, kjer naj se pravočasno zbero vsi udeleženci slavlja; od tod odkorakajo društva, Orli z zastavami ter vsi zbrani s si. kamniško godbo na čelu v župno cerkev Matere božje, kjer bo ob pol 10. maševal in govoril vlč. gospod dekan in deželni poslanec Ivan Lav-renčič. 3. Ob pol 11. uri dopoldne slovesnost pred društvenim domom: a) »Naprej zastava Slave«, zložil D. Jenko, igra si. kamniška godba, b) »Stražniki«, moški zbor, zložil J. Aljaž, poje mekinjski moški zbor. c) Govor deželnega poslanca dr. J. Kreka, d) Blago-slovljenje doma po vlč. gosp. dekanu Iv. Lavrcnčiču. e) »Slovanski brod«, zložil Gerbič, poje mekinjski moški zbor. 4. Ob pol 1. popoldne skupni obed v kopališki restavraciji, ki je v jako spretnih rokah; vsa društva in posam-niki, ki se žele udeležiti obeda, naj se zanesljivo prijavijo k. s. izobraževalnemu društvu v Mekinjah vsaj do 7. 82 junija. 5. Ob pol 3. v župni cerkvi lita-nije ter blagoslov z Najsvetejšim. 6. Ob 3. v novem domu: »Brez domovine«. romantičen igrokaz s petjem v 3 dejanjih; po Kristijanu Groenevvaldu priredil Fr. R. 7. Ob pol 5. velika ljudska veselica v društvenem domu in v obližju njegovem. Govori, koncert si. kanin. godbe, nastop pevskih zborov, loterija "itd. Za točno postrežbo bo dobro preskrbljeno v paviljonih. Z nočjo razsvetljava društvenega doma, zaži-ganje umetalnega ognja. Slavnost se Vrši ob vsakem vremenu. Društva prosimo, da pridejo z zastavami. K tej slovesnosti uljudno vabi vsa si. bratska društva, vrle Orle ter prijatelje slovenske krščansko - socialne organizacije odbor k. s. izobraževalnega društva v Mekinjah. šontpetersko prosvetno društvo v Ljubljani vabi k blagoslovitvi društvene zastave dne 11. junija 1911. — V soboto, dne 10. junija: Ob pol 9. uri zvečer podoknica kumici gospe Elizabeti Kregar. Poje moški zbor Šentpeter-skega prosvetnega društva s prijaznim sodelovanjem Kat. društva rokodelskih pomočnikov. — V nedeljo, dne 11. junija: Ob 9. uri dopoldne sv. maša v cerkvi sv. Petra. Poje društveni mešani •zbor. Ob pol 1. uri popoldne zbiranje društev pred Ljudskim domom. Ob 1. uri popoldne pozdrav društev pred Ljudskim domom, na kur se sprevod uvrsti. Točno ob pol 2. uri odhod v žup-no cerkev po Cesarja Josipa trgu, Poljanski cesti, Škofji ulici, Sv. Petra cesti. Ob 2. uri slavnostni cerkveni govor. Nato blagoslovi društveno zastavo preč. g. župnik Fr. Pavlič. Po cerkvenem opravilu sc u vrste društva v sprevod, ki gre nato po Sv. Petra cesti, Res-ljevi cesti in Komenskega ulici v Rokodelski dom, kjer se vrši veselica na vrtu in v vseh prostorih doma. — Spored veselice: 1. godba, 2. petje, 3. srečo-lov, 4. brezžični brzojav, 5. kupleti in drugo. Na vrtu bodo različni paviljoni, izvirna posebnost: udmatski muzej. Pri sprevodu in na vrtni veselici sodeluje slavna domžalska godba. Začetek ob 4. uri popoldne. Vstopnina za osebo 40 v. Orli v kroju vstopnine prosti. V slučaju slabega vremena se vrši veselica v vseh notranjih prostorih Rokodelskega doma. Premilostni gospod knezoškol dr. Anton Bonaventura Jeglič se je zadnjega maja povrnil s potovanja iz Sv. dežele. g Črnuče. V nedeljo je imel v našem društvu vlč. g. profesor Pcngov jako zanimivo predavanje! Lepa mu hvala za trud! Prosimo še večkrat. — Vrli mladeniči pa so nam priredili ginljivo igro »Sinovo maščevanje«. — še nekaj veselega g. urednik! Kat. si. izobraževalno društvo na Črnučah si pripravlja že lastni Dom. Ljudje veselo pomagajo. Hvala jim! Kadar bo dru- rn.viifr ° SVOi 1dom' se b0 moglo lepo razvijati v veselje in ponos celi fari L parno da bodo potem pristopili še mnogi, ki so dosedaj bolj od strani gle- dali naše društvo. Tukaj bodo našli poštene zabave in prave omike na temelju večnoveljavne krščanske resnice. Mladina črnuška, raduj se lepe svoje bodočnosti! Tvoji starši niso kaj takega imeli. Zato te blagrujejo in blagoslavljajo. Živela napredna misel! Zi-vio naš dom! »Jutrovci« naj pa le psu-jejo in tarnajo, če hočejo, saj druzega ne znajo. Mi gremo naprej na delo veselo za lepšo bodočnost. Z nami jc Bog! Umrl je g. Frančišek G rožnik vikar v pokoju v Zagorju na Krasu. Rojen je bil 10. septembra 1845 v Višnji gori. Posvečen je bil 30. julija 1872; služboval je v Gorjah, v Dobu, kot eks-pozit v Begunjah, kot beneficiat v Št. Vidu pri Zatičini in kot vikar v Zagorju. — Umrl je tudi po dolgi bolezni na rojstnem domu preč. g. Jožef Pere, župnik v Borovcu. d V mestu Višnjagnra je bil izvoljen vnovič za župana g. Anton Perko, trgovec, odločen in zaveden pristaš naše stranke. Svetovalci pa so: Prvi Jakob Vidic, črevljarski mojster, drugi Ignacij Pajek, črevljarski mojster in tretji Franc Krištof, krojaški mojster. Vsi so somišljeniki S. L. S. Občinske volitve v Litiji. Za te volitve so liberalci prepričani, da bodo poraženi na vsej črti, če bi kmečki volivci skupaj in enotno volili. Edina skrb zdaj jim je, kmete razdvojiti na več strank. Da se jim več ali manj ta volivni manever posreči, je pokazal na binkoštni ponedeljek na Lazih sestanek kmečkih volivcev iz cele doline. Dasi so se že prej na shodu Kmečke zveze določili od stranke kandidati za volitev v občinski odbor soglasno in v sporazumu s posameznimi kraji in vasmi, so na tem shodu zopet sestavili drugo listo, po kateri naj se voli Slane, Damjan in drugi liberalci z nekaterimi našimi kandidati, več naših mož so pa izpustili. Tako zmešnjavo delajo gospodje, ki so na videz naši, v resnici so pa liberalni podrepniki. Sedaj so se izdali. Prav je, se vsaj poznamo. Na tem shodu so se marsikomu oči odprle, kam pes taco moli. Možje volivci že prej niso dosti zaupali nekaterim Laža-iiora, druge so pa na tem shodu spoznali, da je njih srce pri liberalcih. Žalostno za moža, ki je bil naš odbornik, pa iz osebnih mrženj do naših mož — in vsled osebnega prijateljstva s Slaneem zataji naš program in dela proti sklepu Kmečke zveze, dela zmešnjavo med kmečkimi volivci, dasi je prepričan, da bodo vsled needinosti kmečki možje propadli, dobiček bodo pa vlekli litijski liberalci. Toda prepričan naj bo on in njegova kompanija, da je bil njegov shod pri Bricu na Lazih le pljusk v vodo, spoznali smo se, in nič druzega. Možje krščanskega prepričanja pa bodo s še večjim navdušenjem šli v boj proti liberalcem in njihovim podrepnikom s Slovensko Ljudsko Stranko. Volili bomo može, katere priporoča Kmečka zveza, liberalce pa naj volijo liberalci. Kmet, ki pravi, da je krščanskega prepričanja, pa priporoča liberalce, ni naše gore list. Prav je povedal na shodu naš vrli mož Zaman: »Polna skleda je na mizi pripravljena za kmete, mi pa, mesto da bi se vsedli in zajeli, sc pa prepiramo; ko bi pa radi jedli, bo pa skleda prazna. Litijski liberalci se nam bodo pa v pest smejali. Zato pa storimo svojo dolžnost, kakor nam vest veleva, da zmagamo, ali če propademo, da ne bo naša krivda«. Iz Preske. Romanje na Trsat in v Postojno smo odložili za avgust ali pa september. Oglasilo se je približno 150 romarjev. Če se oglasi za avgust ali pa za september 400 romarjev, potem pa napravimo takrat romanje. Oglašajte se pa dalje, če hočete iti. Denar naj se pozneje pošlje. — Preska, dne 4. junija. 1911. — J. Brence. Romarski vlak dekliških družb Marijinih je odšel iz Škofje Loke dne 29. maja. Zbranih je bilo 483 deklet, ki so šle prvikrat k Gospej Sveti na Koroško. Izlet je vodil g. dekan M. Mrak v spremstvu 8 duhovnikov. Zastav je bilo v sprevodu šest. Prijazno so nas pozdravljali gospod župnik v Gospej Sveti; še bolj pa v Beljaku g. pisatelj Ivs. Meško. Ginljivo je bilo, ko je precl velikim oltarjem gospesvetskim poklonila Mariji krasen šopek s trakom kot dar vseh deklet Marijinih družb loške dekanije deklica Minka Jugovic iz Stare Loke ter res iz srca govorila prelepo Gospej svetski Mariji posvečeno Iv. Balohovo pesem, da je bilo marsi-kako oko rosno. Le prehitel* je bil odhod in gotovo ostane ta dan vsem v neizbrisnem spominu. Romarjem v Loreto in na Trs«»t se tem potom naznanja, da se je roman ie odložilo za nekaj časa, ker ravnateljstvo južne železnice ne more dati vlaka dne 1. julija na razpolago. Na vsa mnogobrojna vprašanja ni mogoče odgovarjati. Vsa pojasnila bomo na krai-ko sporočili v »Domoljubu«. Vsakdo, ki se namerava udeležiti tega lepega romanja, naj se priglasi na naslov: K. s. izobraževalno društvo v štnarci pri Kamniku, p. Radomlje. Denarja ni treba pošiljati, ampak samo priglasite se. Romanje se bo vršilo koncem julija ali meseca avgusta. Stala bo vsa vožnja in vstopnina v Postojnsko jamo okrog 19 kron. g V Savljah (župnija Ježica) jc dne 23. maja od kapi zadel nenadoma umrl obče spoštovani ter povsod priljubljeni mož vzor-družinski oče ter posestnik J. Šubelj, po domače Ulčar, star okoli 70 let. Ranjki zapušča vdovo, štiri sinove in štiri hčere, ki so povečini dorasli in vsi včlanjeni v tukajšnjih katoliških organizacijah. Ranjkemu svetila večna luč! Globoko potrti rodbini v dnevih bridkosti naše iskreno so-žalje! g Iz brdske okolice. Poročil se jo 29. maja vrli mladenič Janez Petek iz Rafolč z gdčno. Bevc iz Imovce. Janez Petek je bil pri brdskem »Katol. slov. izobraževalnem društvu« podknjižni- žar, jako izboren igralec. Bilo srečno! _ Na polju kaže vse prav lepo in je tudi upati bogate žetve, če lc toče ne bo. Samo polži hočejo po nekaterih njivah ves fižol pojesti. Ljudje si belijo glave, kako bi pokončali te snedeže. Najboljše sredstvo jo: zmes iz dveh delov pepela in enega dela neugašonega apna. S to zmesjo naj se ves fižol potrosi dvakrat in poginili bodo vsi polži. __ A. S. Podgradiški. g Boh. Srednja vas. Čez nekaj dni, to je dne 13. junija, bomo zopet volili poslanca v državni zbor. Naš poslanec ho zopet vrli g. Pogačnik. Po novi postavi mora iti vsak volit, kdor dobi glasovnico, sicer je kaznovan, ako brez vzroka izostane. Na glasovnico napišite vsi razločno: Jožef Pogačnik, posestnik in poštar v Podnartu. — Za vodovod v Srednji vasi se že pripravlja, (i. inženir Podkrajšek si je ogledal vse razmere. O studencu, ki nas bo oskrboval 7. vodo, je izjavil, da je (ako močan, da bi zadostoval za ves Bohinj. Upamo, da se pridružijo temu vodovodu tudi vasi Studor in Fužina, ki jima zelo manjka dobre, užitne vode. — Odkar se je preosnoval blejski cestni odbor in cestna postava, upamo, da se po dolgem času tudi za zgornjo dolino glede cest kaj stori. Marsikje imajo po zelnikih boljša pota kot so našo ceste. Okrajna cesta skozi naše vasi je pravi škandal. Tako vratolomnih klancev kot je n. pr. v Srednji vasi od šolo do mostu preko Ribnice, ne najdete niti na Turškem ! No, namerava se tukaj cesta preložiti že čez 20 let! Kakor vidimo, je v blejskem cestnem odboru konec dosedanje liberalne vlade in se nam obetajo boljši Časi. Tudi Koprivnikarji že pol stoletja zastonj čakajo ceste. Zal, da smo domačini v tem oziru res čisto zapuščeni. Za tujce in liribolazcc se mnogo več stori kot za nas! Razun za ceste in vodovod jo vložilo naše vrlo županstvo potom okrajnega glavarstva iudi prošnjo za uravnavo hudournikov na dotični urad v Beljaku. Prošnjo je poljedelsko ministrstvo zelo ugodno rešilo. Posebna komisija pride ogledovat prizadete kraje. Pomoč bi bila pa v tem oziru res nujno potrebna, ker hudourniki vsako pomlad in jesen uničijo cele njive in travnike. Prosimo naše poslance, naj se kar mogoče zavzamejo za naše zadeve! — Nenadoma je ugrabila nemila smrt vzorno krščansko gospodinjo Ivano Sodja iz Češnjice dne :>3. maja. Isti dan je še kuhala družni južino. Smrt je ni našla nepripravljene. Bila je ena najvzornejših krščanskih mater in posebno vneta častilka presv. Rešnjega Telesa. Gotovo že uživa v nebesih plačilo za svoja dobra dela! — Pri Stari Fužini obiskujejo nesreče živinorejce. 21. maja je poginila Posestniku Lončku lepa kobila, ki je storila. Ob istem času pa se je drugemu gospodarju, p. d. Tomačinu, ubila krava na paši; padla je nekoliko nad »hudičevim mostom« čez strmi breg v Mostnico. Blizu tam se je lansko leto uWla tudi neka kobila. Take kraie hi bilo pač treba zavarovati z ograjo. — Duhovniško zavetišče, hotel »pri sv. Duhu«, jo otvorjeno. Gostilna v hotelu je vsakemu dostopna. Zavetišče je posebno priporočljivo za gospodo, ki bolehajo na živcih. — Tujcev, zlasti izletnikov iz raznih šolskih zavodov, prihaja že mnogo, posebno k Savici. Slap je ob tem času izredno velik in lep. Pogledat so ga prišli celo neki dijaki iz Bosne. — Novo »nebo« je že došlo. Za ceno 800 K je zelo lepo delo. Izdelala ga je tvrdka J. Heindl na Dunaju. Večina denarja je že skupaj; ostalo, upamo, da zberemo v kratkem. Vsem darovalcem naj bo tu javno izrečena najlepša zahvala! Bog Vam bo obilno povrnil, saj ste darovali v Njegovo čast! — Eno stvar se nam zdi še potrebno omeniti, da bomo na jasnem. Kakor siten jud svojo kramo, vsiljujejo neki prijatelji — zlasti neki gotovo ljubljanski po nekod pri nas svojo liberalno prepričanje in razno svojo liberalno robo. Kličemo jim: Roko proč od našega ljudstva! Od stranke, ki v Ljubljani pljuje na redovnice in jih javno na cesti zasramujc in napada, si ne damo umazali našega lepega Bohinja! Takim ljudem pokažimo vrata! Vedo naj, da bomo njih delo pazljivo zasledovali in če no bo drugače pomagalo, začeli brezobziren boj proti njim, naj jim bo ljubo ali ne. Domačini pa bodimo zložni zlasti sedaj, ko imamo toliko skupnih zadev in potreb, ter delujmo sporazumno s tistimi, ki nam res hočejo in morejo pomagati. Zapomni si naj vsak, da so liberalcu vrata do naše stranke in naših poslancev odslej brezpogojno zaprta! Menda se razumemo! — Opozarjamo, da ima naše »Kmetijsko društvo« v Srednji vasi in pri Fužini zalogo raznega blaga »Slovenske Straže« v korist obmejnim Slovencem. Lc to društvo zamorejo naši somišljeniki podpirati. V zalogi so vedno tudi užigalicc »V korist obmejnim Slovencem«, ki so priznano najboljše. g Moravče. L i b e r a 1 n i pop r a -vek. Štiri tedne so naši liberalci grun-tali in po štirih dolgih tednih so poslali popravek v »Domoljuba«. Ta popravek nas pa prav gotovo reši, tako so sklenili Toman in njegovi, in nam prinese za sto tisoč in še več hranilnih knjižic nazaj. Toda zmotili so se. Še danes trdimo, kar smo žc večkrat povedali, da računski zaključek ne more biti pravilen, če manjka hranilne knjižice št. 1135 in če že davno po občnem zboru (dne 1. aprila 1911, p. št. 598) pošiljate opomin stranki, naj plača za štiri leta obresti od dolga 100 K, ki ga stranka ni naredila. Molčite rajši, da še hujše no bo, kot je že. Če je računski zaključek stokrat oblastveno potrjen, vam no pomaga nič. Glede Zadružnega doma smo vam pa žc tridesetkrat povedali, da vam ne verjamemo, dokler no podaste računa. Če ste delali tako, kot pri nekom, da ste namesto plačali, vpisali vaš dolg kot hranilno vlogo, potem je to še veliko, da ste 80 tisoč na-računili. No, taki popravki Vas ne bodo rešili. — iz brdskega kota. V. nedeljo, 28. maja, se je vršil v posojil-niškili prostorih na Brdu krasen vo-livni shod. Zastopana je bila Kmečka zveza za dekanijo Moravče po svojih zastopnikih. Vsi so z veseljem priznali, da je naša stranka stranka dela in ji dali zaupnico. Z velikanskim navdušenjem je shod sprejel kandidaturo dr. Krekovo. On je naš, mi pa smo njegovi. g Moravče. Liberalni agitatorji hodijo od hiše do hiše, da bi vjeli kak glas za Tavčarja. Zato se jih varujte, pokažite jim vrata in jih zapodite kot se zapode nadležne muho! d Popotnik Trebnje—št. Janž. Na Mirni jo mnogo novega. Nove hiše rasto kot gobo po dežju. Prav lepa je šola, obdaja jo vrt, ki je sicer lepo ograjen, a obdelan pa tako kot beraški vinograd. No, pa upam, ko pridem drugo pot mimo, da bo že bolje. V Št. Rupertu izvem, da so imeli občni zbor Hranilnice in posojilnice. Opazil sem, da uživa ta hranilnica kljub liberalnim lažem veliko zaupanje. Liberalci so lagali, da bo kaplan ušel z denarjem, pa glejte: čistega dobička ima čez 3000 kron, to pa zato, ker delajo odborniki popolnoma zastonj z kaplanom vred. Kolikor sem si zapomnil, ima pa tudi do 10.000 kron lastnega rezervnega zaklada in svojo hišo. V št. Janžu se je nonesrečil Re-povšev hlapec. Prišel je pod voz in mu je zlomilo nogo. Slišal sem tudi, da se fantje prav pridno gibljejo in pripravljajo za Orla, ki bo še to poletje razprostrl svoje peruti po prijazni šentjanski dolini. Res lepa dolina, ( sjuftO, preveč liberalna. Čudno, povsod v sosednih farah so že pomedli z liberalci, le tukaj se šo drže. Ganite se torej, ljubi Šent-janci! Korajžo, pa z gnilim liberalizmom ob tla in pogumno naprej! Sedaj, ko se bližajo državnozborske volitve, so tudi oglašajo kandidati. Ljubljanski »placrešpohtar« Ribnikar prav pridno prireja shode, pa ne z velikim uspehom. Slišal sem nekega kmeta, ki se je takole izrazil o njem: Če tudi pravi, da je živinozdravnik, bi mu niti ne zaupal svojih prešičkov, kaj šele državnozbor-ski mandat. Res, mož je v Ljubljani pri občinskih volitvah pogorel, zdaj pa kmete prosjači za glasove, a kmetje* mu bodo pokazali figo. To zasluži! o nuuunaaaDnnaaaann Za hrafeh čas Naj ostane pri starem. General Vrangel jo bil znan .skopuh. Nočnemu čuvaju ni ob novem letu nikoli nič dal za njegovo voščilo. Ob letu mu čuvaj zopet voSCi veselo novo leto. (Jeneral se zahvali in vpraša čuvaja, koliko je dobil lansko leto napitnine. »Nič,« odgovori ta. — »Torej,« reče general, »naj pa tudi. letos ostane pri starem!« Samostanska pokorščina. Nemški cesar Henrik II. bi se bil rad znebil vladarskih skrbi in je zato hotol iti k menihom. l'a nikjer ga niso hoteli sprejeti. Ko pa le še v enem samostanu poprosi, mu reče opat: »Menih torej hočete biti.' Dobro! Menih mora svojega opata ubogati. Zatorej Vam ukažem, da morate šo zanaprej cesar ostati!« Sanje. »Meni se je sinoči nekaj sanjalo,« je dejal učenec svojemu mojstru, ki je zelo držal na sanje. — »No, povej porednež, knj so ti je sanjalo!« — »Mojster, vi in jaz sva stala vsak v enem čebru. VaS je bil poln medu, moj pa poln črne žajfe. — »No. to je tvoja sreča, da ni bilo narobe,« pravi mojster; »sicer bi ti jih dal zdajle s palico.« — »Ja, počakajte, moj-, ster; potlej sva pa oba stopila iz čebra ven "in---« — »No, kaj pa je bilo potem?« — »1 no, potlej sva pa drug druzega oblizaln!« — »Ti kajon ti!« Naglo ozdravljen. Sloveč zdravnik, ki se Je bil vina dobro nalezel, je bil klican k nekemu gosposkemu bolniku. Ko pride k njemu, se vsede zraven postelje, prime njegovo roko ter gleda na uro, da bi štel utripanje žile. Ker pa zaradi preveč zavžite pijače ne more šteti, dene uro v žep in godrnja sam seboj: »Pijan, resnično pijan!« — Bolniku naroči, naj ostane v postelji in da ga pride drugo jutro pogledat. Pa že na vse zgodaj zjutraj dobi list, kjer mu bolnik piše to-le: »Ljubi gospod doktor. Vi imate prav in ne morem tajiti, cla sem bil pijan; iocla prosim Vas, cla nikomur o tem ne črhnite besedice in da vzamete za plačilo denar, ki je v pismu, 100 kron.« Najboljša in prilika za najsigurnejša štedenje: Ljubljana Miklošičeva cesta štev. 6 (tik za frančiškansko cerkvijo) sprejema hranilne vloge in jih obrestuje po 4V2% brez kakega odbitka. Me ure od 8. zjutraj do l. popoldne. !i inseraf! Glej Mnenje gospoda dr. Kamboseffa zdravnika bolišnice v S1 i v n u. Gospod J. Serravallo Trst. Čast riti je Vam naznaniti, da sem tekom štirinajstih let preizkuševal v svoji privatni praksi in v bolnišnicah različne izdelke kinove skorje v raznih oblikah. Dober okus, čistilen in okrepčuječ vpliv, ki sem ga imel priliko konštatirati v bolnišnici prve vrste v Slivnu. Serravallo-vega Kina vina z železom, vse t-mi potrjuje njegovo nadvladje nad vse;,,, krepilnimi pomodri. Dosegel sem najboljšo uspehe pri konvalescentih po nalezljivih boleznih, pri malokrvni šibkosti izhajajoči od malarije, pri želočnih boleznih povzro-Senili po prenapornem delu v vročih poletnih dnevih, pri oslabljenju vled starost', pri dispeptičnih deklicah in malokrvnih ženskah. Sliv no, 22. oktobra 1908. ___Dr. Kamboseff. Skrivnosten umor. V bližini Prage so videli brodarji v Vltavi 8. t. m. nekega moža, ki se jc potapljal. Prihiteli so mu na pomoč ter ga potegnili iz vode, pri čemur so opazili, da krvavi iz precejšne rane na glavi. Še prodno so ga spravili na suho, jc umrl. Preiskava trupla je dognala, da je mož bil večkrat zaboden v hrbet in vrat. Neznanci so umorjenca bržkone napadli ter ga na begu ranili. Ko je omagal, so ga pa vrgli v Vltavo. Ali je umrl vsled ran ali pa vsled vtopljenja, bo dokazala obdukcija. Identiteto umorjenca še niso dognali._ LOTERIJSKE ŠTEVILKE. Line, 3. junija: 23, 65, 3, 21, 10. Trst, 3. junija: 49, 85, 33, 35, 4. Brno, 31. maja: 26, 53, 43, 9, 55. za 100 kg. Ljubljana, dne 6. junija 1911. Deželni pridelki: Plenica...... Rž ......... Ajdo........ Ječmen...... Oves........ Proso belo.... Proso rumeno Koruza stara . . Koruza novo . . Leča........ Grah........ Lancno seme . Grailca...... Domača detelja Gorenjska repa Fižol Rlbnlčan Fižol Prepellčur Fižol Mnndalon Čebula...... Krompir...... Zelje sveže . . Zelje kislo brez soda...... Repa sveža . . . Kepa kisla brez soda....... Brinje....... Kumna ...... Orehi....... Gobe suhe .... Jezice ....... Želod...... Smrekovi storži. Seno........ Slama....... Stelja....... Cena K i v Stf 1 <0 lil 1» u so 111 M Živina, meso živa vaga: Goveda pitana Teleta težka . Teleta mala . . Prašiči .... Kcštruni . . . IU6 Kuretnina in drugo: Maslo kuhano od K 4IW— do . Maslo surovo od K 9tU — do . . . Slanina sveža (tpeh) ..... Slanina preka- jena...... Mast svinjska . . Loj......... Jajca 100 kom. Plinncl...... Golobi...... Raca........ Gos......... Kolonijalno blago na debelo Riž Rar.gon od K 25- d" . . Kava Santos od K 251 - do Sladkor..... Petrolej...... Cena K v Ii 03 1 Ki les 130 | l! 2S0 300 1 Idi - j ITI 1 IDO — 85 — « - Od 1 ■ ' NO » 50 0 ; 35 : Cflt - 1 Poslovodja voditi obrt. se išče za kovaško obrt, ki bi bil zmožen Ponudbe naj se pošiljajo 1710 na upravn.,,Domoljuba" i>od šifro „5(10". Proda se hiša v Voklem pri St. .luriju pri Kranju z vsemi gospodarskimi posloi>ji. Zelo pripravno za kovačijo. Zraven je lep vrt. Proda se iz proste roke. Naslov Umetne tebe Brez ruvanja zobnih korenin se ustavljajo ume-rikanski umetni zobje, posamezno ali cela zobovja, izvzemši nedelje in praznike vsak dan od S. ure zjutraj do ti. zvečer v konc, zoliarsk. atelje O. Seydl 10 Ljubljana, Stritarjeva ulica it. 7. pove uprava lista. J t-120 Naročajte,Slovenca' Razprodaja ostankov: Pri naših vsakdanjih mno-goštev. pnšiljalvah so je v teku sezone nakopičilo stotine ostankov najnovejšega modnega blagu za obleke za gospode, dume In dečke, katere razprodajamo po znatno znižanih cenah Ne opustite ta izreil. ugod. prilož. nakup in zahtevajte naSo zbirko vzorcev s zaznamkom ostankov. Prva Siez.razpoillj.lovar,blagi ,,SUDET(A" lagerndorf St. I. Avstr. Mez. Zahvala. Podpisani se tem polom zahvaljujem vsem tira-gim rojakom, ki so kakorkoli pripomogli ■/.a napravo dveh novih zvonov r našem rojstnem kraju Pijnvigorici. Janez Šerjak, Ely Minit., Box 469. dne 26. maja 1911. 'nzgl Vsakoletni živinski in kramarski semenj na Braniku na Dolenjskem na dan sv. Antona Padovanskega (13. jun.) se za letos opusti zaradi državnozborskiU volitev, ki se vrše isti dan. 1824 Nikolaj pl. Giifmansi/ial. I (Ileufieber). - Do 7 72% popolnega K vspeha se je po £ statističnih poizvedbah zveze proti f mrzlici doseglo z dra. Ritserta \ »Rhinoculinom«. 1635 } Tuba K ;i-20. Dobiva se v lekarnah. ? Literaturo pošilja zastonj Stara c.in J kr. vojna lekarna, Dunaj, Stefanspl. 8. | Perutnina! M! Raslo! se pošilja povsod franko po povzetju: I. 11»11 mlada perutnina, se iamči da pride vse živo. '> do 8 debel, ve! i k. kokoši /a peč ali A-o vel. debel, rac ali 1 vel. debela gos z raco K 7—; raki sc jamči, da pride živo: 80 —100 namiznih rakov K 6 5 CO - 70 vel. rakov K 8-50; 40 — r»0 najboljših rakov K 10 50; kravje mleko - naravno maslo 5 kg zaboj K 10- - ; malinovec 4 li-terska skatlja K 4*70, 17H9 B. Kaphzn, Buczacz. 1827 ZHJEC & HORN ima v zalogi najboljši strešnik sedanjega časa: 99 asbesfnf škrllj DisjaaJstoa c. d.99 Dober teki je popolnoma varen proti ognju, kar pri „Eternitu" zanika vaj o. Zastop za Kranjsko in Južno Štajersko. — Umetno kamenje: slopnjice, spomeniki, oltarji, oMialilne mize. Ilovi: mozaične plošče iiikslloiir bara krogljice z znam^^Elsa-krnnli^0^" 'likakih, bolečin i" tiŠčanja v želodcu, odkar rabimo Feller-jeve odvajalne Rliabar-lodec. 6 Škatliic franko 1 "krone IzdelovatoH Zu™ ^ lastne izkušnje, poskusite iste, ki pospešujejo prebavo in krepe že- lzaelovate'i samo lekarnar E. V. Feller v Stubici. Elsa trg 16 (Hrvatsko). 28")« KUPCI, POZOR I Unili preselit- f f IV nn s,nlni vo(li> zi" ve so proda: dan, krit s škrilom v iiulirom stanju, z nekaj zemlje, oddaljen od glavno cesto 5 minut,- od kolodvora pa 20 min. Napravi so lahko žaga. Več pove Gašper Koder, Šeničioa, p. Medvode, 1581 I kq slvegn sKut)l|enega per|a K ?, polbe-lega K 2-80, belega K 4, finco« K 6, najboljšega skubljenega K 8, sivega pulin K 8, belega K 10, prsnega puha K 12, od 5 kg nadalje poštnine prosto. Dovršeno posteljo bogato napolnjene, Iz zelo gostega ialio trpežnega rdečega, modrega, belega aH rumenega Inlet-nanklng-blaga 1 pernica vel. 180X116 cm z blazinama, velikost &0X58, nnpol-n|ena z iako lepim mehkim per|em K 16, s polpuhom K 2o. s puhom K 24; posamezne pernice K 12, 14, 16, vzglavnlca K 3, 3-50, 4. - Pernice 180X140 cm velike K 15, 18, 20: vzglavnlca 90X70 ali 80X80 rm K 4-50, 5, 5-5n. Spod pernica Iz gradla 180X11« cm K 13, 15. Razpošilja proti povzetju poStn. prosto pri naroČilu od 10 K dalje. M. Berger v DeSenlcl St. 1010. Češki les. Za aeugajajoCe denar nazaj ah se blago zamenla- — Ceniki o žimnicah, odejah, prevlekah In vsem drugem posteljnem blagu zastonj in poSInine prosto. 2293 Zajamčeno pristno najboljšo irnncosko ali takozvano japonsko semensko ajdo popolnoma svežo in čisto blago oddaja Viljem STEINHERZ, Ljubljana, Mathia-nova bišo, Dunajska cesta. (174(>) Kcj ]e„BriKGttid"-luč? „BRIKETTID"-luč je najprimernejša razsvetljava za stanovanja, vile, gostilne in hotele. „BR1KIZTTID"-Iuč je lepa, prijetna in svetla luč .s svetlobno močjo 40- 150 sveč za 1 plamen ter se lahko uvede zaradi svoje po-2 polne varnosti v vsako sobo oz. stanovanje. <> »BRIKETTID"-luč je cena in jako krasna ♦ ter pod zelo ugodnimi pogoji na obroke ♦ plačljiva. Ceniki in razkazovanje zastonj po ♦ generalnem zastopstvu Zinauer &Co., Sv. ♦ Jakob v Slov. gor. - Telefon: Pesnica 181. Posebno pripravna zaskioptikone i. kinematografe. Zastopniki se iščejo. 1620 bhbhhhbbbhshm CLIMAX motori na Najcenejši obrat. Bacferich & Co. tovarna za motorje DUNAJ XIXj6. Ileiligenitlldterslras. 8J Je. ■BaUHHHBHBH Dama ki hoče pospeševati kožno nego, lii noče Izgubiti pege, terdoseči nežno mehko kožo in belo polt, se umiva le z Steckenpferd lllijno mlečno milo tznamku Steckenpferdl tvrdke Bcrgtmiun & Co„ Tešili ob Labl. Komad po 80 v se dobi v vseh leknr-nah, drogerijah in trgovinah s parfumom i. t d 009 V imeri in zložna, cena In varna 292Z' Cunard Line Bližnji odhod iz domaČe luke Trsta: Saxonia 6-/6., Pannonia 20..6,, Carpatliia '■i./!. 1911. IzLiverpola: Lusitanija (najboljši največji in najlepši parnik sveta), 10./6., 8/7., 29/7., 19./8., J»./9„ 7./10, 1911, Mauretania 3,/6„ 21./6., 22./7' 12./8., 2.1% 23.,9. 1911. Pojasnila in vožne karte pri Hndrej Odlasek, Ljubljana, Slomšk. ul. 25, blizu cerkve Srca Jezusov. Cena vožnji Trst~Ne\v-Jork III. razred K 170'— za odraslo osebo vštevši davek in K 100'— za otroka pod deset let vštevši davek. Ženske odpovedujejo staremu pralnemu načinu z men-ca njo ni in drgnjenjem in jcinljo samo Idealno pralno sredstvo z ogljikovo kislino ,Vzemi me s seboj* LNinnn mieh mit") Pol ure kuhanju *»!oičecjo belo perilo. llesnieno odino pralno sredstvo, h katerim so lahko oporo brez vsakega drugega dodatka, kor obsegu najboljšo milo. Zavitek za 40 vin. zadostuje za CO litrov vode. Dobiva se povsod. CEH & BLITZ, Dunaj XX/2, Dresdnerstr. 82. V zalogi; H. (Jvančara. drogeriju -Adrija"; Viktor Stdiiffor, Mestni trg 20; .F. Krivic; Mihael Kastner; Berjak & Sobor; II. Sovar v Ljubljani; lludolf Butner na Vrhniki; J. Mtir-nika nasl., Edvard Hajek, Kamnik; L. Kotnik, Šiška; Anton 1728 Dietrich, Postojna. Seno posteljno perje! 1 kg sivega, dobrega skublje-ne]a 2 K : boljšega 2 K 40; prima polbeiega 2 K 80; belega 4 K; belega puha 5 K 10; l kg Izredna Finega, sneino-beioga, skubljenega (i K 4o, : K; i kg puha 6 K. 7 K; belega pulta l<> K ; najfinejši prsni' puh 12 K. - Pri 5 kg se polije franko. Dovršene postelje belega" a?i° r umi e n e g n ' na n k In g° b'a g o I pernica ISo cm dolga, 120 cm Široka z 2 blazinama, vsaka 80 cm dolga, 6(> cm' široka, napolnjena z novim, sivim, zelo trpežnim, puhastim posteljnim perjem 16 K; z polpuhom 20 K ' z puhom 24 K ; posamezne pernico 10 K. 12 K, 14 K, 16 K ; blazine 3 K, 3 K 50, 4 K; pernice 200 cm dolge, 40 cm Široke, K 13, 14 K 70, 17 K 80, 21 k : blazine Vocm dolge, 70cm široke, 4 K 50 5 K 20, 5 K 70; spodnje pernloe iz moCnega, pasastega gradla Ifo cm dolge, 116 cm široke, 12 K 80, 14 K 80. Pošilja proti povzetju od K 12 višje franko. Zamena dovoljena, za nepovoljno denar nazaj. Cenik zastonj in Tranko. S. BENISCH, v DeSenlcl Stev. 71, ČeSko. i iz bičja, potni kovčegi in (orlic. 3320 Železni kovčegi, zgibalnt kovčegi, kovčegi za čevljo in klobuke, torbe Iz uinja, kovčegi i. torbe s priprava za potov, potrebščine ali breznje. Jos.Mltrism spec. za kovčeg« Dunaj I., Himmelprortg. 7, Telefon 8207 lluuslr. ceniki zasloni In franko. Neprekosno! Zakonito zajamčena Točna poslrelba. ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦t ♦ Ne stane prav niči Zastonj razpošiljam po vsoti vzorce sukner.ega blaga, blaga za obleke, blaga za bluze, perll-nega blaga, modnega barhanta, platnenega blaga, oksforda, blaga za postelje, kakor vseh vrst blaga za domačo vporabo, s čimer si pri vel Vi izbiri in nizkih cenah tudi doma svoj nakup InV ko dosežete po zolo ugodnih prednostih. KARL WORSCHE, Maribor ob Dravi llerrengasso 10. ♦ ♦ ♦ 14.17 A ♦♦♦♦♦ c{ ir i v** je naprodaj na Koroškem v Žihpolju (Maria-Rein) 25 minut od kolodvora, 15 minut od farne cerkve in šole. Zemljišče meri na 64 oralov, vse arondirano. Lepi travniki in zaraščeni gozdi. Redi se lahko do 20 krav in 20 prašičev. Proda se s živino in orodjem, ali pa samo zemljišče in poslopja. Poslopja so v dobrem stanju in zelo prostorna. Posestvo se eventuelno tudi zamenja. Več se izve pri A. Majdiču v Kranju. 1785 Priporočam svoje izborne neprekosljive amerikanske kosilnice »Deering«, vsakovrstne poljedelske stroje najodličnejših tovarn, motorje enostavne konstrukcije, pluge, čistilnice, mlatilnice itd. V zalogi imam vedno črpalke za: vodo, vino in gnojnico, cevi: železne, svinčene in ^^ gumijaste, štedilnike, peči, blagajne, železn. šine, traverze, cement m vse druge^ stavbene potrebščine kakor tudi razno orodje za ključavničarje, kovače, kleparje FR. STOPICA§u LJUBLJflHl, Marije Terezije testo 1. H2 4 V/o Keigreui 0119 rcgistrovana zadruga z omejenim poroštvom KongresBi trg 19 irmr -.'•—.i oV-se ucee mi deii-. ciiod nA /J 3 / O/ brez odbitka tako, da dobi vlagate!; od dr. 11 C-.:.-. liDt r. ji cbrs:..; - ^V "± /4 /O vsakih vloženih 100 K čistih 4 K 75 v na !«a I-err davek .tir. "/j kokžz i 3 č.-_5:vo a-o. Daje tudi svojim člar.om predujme na osebni kredit, vračljive v 7 in pol tednih; v tedenskih, oziroma mesečnih obrokih, kakor tudi posojila na zadoli- Dr. Fr. DolSak L r, rrriv- , t ; ta , redse<2 l. Prelat A. Kalan predsednik Kanonik I. Sušnlk 1. r, podpredsednik. 3C £1 -jr acrru TT ffcgr Najboljša in najsigurnejža prilika za štedenje! Cenarnt promet do 31. decembra 1910 čez 87 milijonov kron. Lastna glavnica K 608.996 84 Stanje »log dne 31. decembra 1910 čez 21 milijonov kron. LJUDSICii POSOJILNICA registrovana zadruga z neomejeno zavezo • 6 Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 6, pritličje, v lastni hiši nasproti hotela ..Union" za frančiškansko cerkvijo sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldan ter jih obrestuje po ■ 'Ii brez kakega odbitka, tako da prejme vložnik od vsakih vloženih 100 kron čistih 4*50 kron na leto. SKrS^ Anton Belec, posestnik, podjetnik in trgovec v št. Vidu n. L. u tv '"; Kolar, stolni detan v LjSli.nl3eci,MSe!tluk- Lrgovec' Ur«P'B- Karol Kauscfcegg, velepo- »kovic,hiSnl posestnik m blagajnik -Ljudske nLj ice. Ivan Pr^Kl ',0(^rcdsed»'^ obrt. zbornice in hišni posest, v Ljubljani. Fran -___P ' 'ŠUb^tP?up^k™a'Rud™ ^^ P°llakl t0Vamar in P°seslnik v Gre9°'' Za nalaganje po posti so poštno - hran. položnice na razpolaganje. Sprejema tudi vloge od svojih zadružnikov na tekoči račun ter daje istim posojila proti vknjižbi z in brez amortizacije, na osebni kredit (proti poroštvu) in zastavi vredn. papirjev. Menjice se najkulant eskomptirajo. g! I C Pijte samo J* Tolsfovrško slatino" ki je edina slovenska ter najboljša zdravilna in namizna kisla voda. Naroča se: Tolsti vrh, p. Guštanj, Koroš 0 Najboljša ura sedanjosti in po najnižji ceni. Srebrna ura od K T— napre Naročujtele pri moji domaSitvri; -^unv^-ker boste tu res ceno In dchro postrežem. Fr. Čuden u LJubljani, samo nasproti Frančiškanske cerkue Ceniki s koledarjem tudi po pošti zastonj. Tudi najboljši in najcenejši šivalni stroji so v zalogi. Ne več na Mestnem trgu, samo nasproti FraEčiškanske cerkve 5119 &!atniStl */krri(>riJro yfateri telijo -dvbru, po ceni in **vnesl/uxrpotovali na/st> t&mefo <-Suno/i™iS{)7iete/x!':o kol pasliljc po it in i vinarje v patent, vrečicah po ^itr^i. v j — , Vsakoletna poraba 80 mlljoitov kosov Edina Izdelovalnica: i10'' p'»a Ceika akcijska dmžbaza or'ental. sladorne jn Coko-■adne izdelke. Krat). Vinogradi prej A. MARSNER. Zorona: ltunn|, XI.. Tli«obal«lB»»*e Priporočamo novo trgovino z ir.anufakturnlm blagom. Jesih & Windischer LJUBLJANA, Stari trg štev. 1 (prej bazar) 1210 (H) postuja električne železnice. kedaj takougod-no priliko? Kje še, kot pri meni, dobite 40 metr. sortiranih ostankov med istimi: Delen zelo moderni vzorci za datuske obleke in bluze. Ang'.Ctfir okusni vzorci za srajce, bluze Itd Kanafas živali ne barve za postelnc prevleke. Oksford za moske srajce za vsakdanjo vporabo, zelo močan. Platno belo izborna kakovost. Pepita rep: bi. go za obleke in blu Modrikast uze. blago za kuhinjske predpasnike in obleke za doma ; za samo 17- R? Vsi ostanki popolnoma brez. napake in zajamčeno pristno barvni. Dolgost ostankov 3—10 metrov. Nikak riziko. Naročite takoj Dalje 40 metr. finega n atna za žlvotno in posteljno perilo za K 19*50. Rjuhe brez Siva, zajamčeno platno, nedosežna dobra kakovost 150 cm široke, 2to cm dolge, komad K 2 65. Najmanj se odda 6 kosov, hazpošllja se po povzetju! niča Julij Kantor. Babu pri Modu iCešUo). kadar bodete kupovale blago za lepe obleke, rute, kakor tudi drugo blago oglasite se zagotovo kadar pridete v Ljubljano v gvantni trgovini R. 1IKLHUC Stritarjeve (Spltalske) ulice S 594 tam najdete zelo veliko izber blaga vsake vrste, poštene ugodne cene ter prijazno lu zanesljivo dobro postrežbo. 1 do 2 vinarja obratnih stroškov za uro in HP z mojim pat. motorjem z ftto&Zui potiskom in zd skro"o cljij od Iti HP naprej; 4 do 3 vin. pri mojih petrolinskik mototjih in pctrolinskihlokomoliilali, daljo 2—10 111* tudi stoječo motorje Tv. a'.ta motorjev I. YVA*»CnAT.OYVSIU Dunaj III., P;ui!a5g>jss« 1. Na tisočo motorjev v olifito. Cenovnikigratis. Ugodni plačilni poboji. V zalogi tudi ž« raliljoni petrolinovi motorji. •■'■J 1000 krcai nagrade plešastim in golobradcem. Elegantno rast brade in las povzroei uporaba Carn-balzamn za laso tokom h dni, ta balzam da rast las in brade vsem plešastim in golobradcem. , Carn-balzam jo edino .sredstvo moderno znanosti na tem polja in priznan kot, edini balzam, ki povzroči rast las in brado — ravno ____i: :I. tudi pri starekib. . Cara-balzam za laso so torej uporablja tudi od vseh mladili in starih ijospodov in »lam po celem svetu. Cara-nalznm da zamrlim lasnim koreninicam zopet rast In sicer po uporabi nekaj dni in so ima potom v teku kratkega čas* zelo močno rast las. Ako ni to res, plačam [kžT 1000 kron v gotovini "SU vsem plešastim in golobradcem in osebam, ki imajo redko lasovje, ki so brezuspešno uporabljali Cara-balzam štiri tedne. Naša tvrdka jo edinn. ki dajo odjemalcem tako jamstvo. (Uospod Josip Sllhavjr piše: Velceenjena tvrdka! Ker io moj prijatelj dobil z Vasmi balzamom tekoni .1 todno* lepo rast brade, zato prosim, pošljito mi proti povzetju en zavojček Cara-balzama za fl kron. Velosnoštovanjem Josip Silliavy. Erszetbetfalva. Ogrsko. Diskretna razpošiljatev. - /.a ...........,,i '^IKa^isKi« jo aicor zd.n.vmi n«p, bonK .noj, lanic no izpadajo več an »k 1'"»^J,™Ina mnJofco m^nojša kot preie. .Ta« odkar sem začel uporabljat. Vaš W«am ™ uffl n ,90VamJtornZnhvalju,0m "iz celega srca .a Vaše lasom uporabljal velet, »rocl.tva z a k Isto potrebujejo. - So toplo zahvaljojem ia borno sredstvo za lase ostanem Vaš jaz bodoin zanaprej vodno vsem priporočal, O. V, M.. Kopenbagen. Carn-balzam povzroči da postanejo lasje In brada svetli in valoviti, kakor tudi, da lasje lepo rastejo in ne raz-pošilja proti napreT-plačilu aii pa 'po povJctj", ako so piše največji speeuiln. trgov,ni na svet,,. 1 zavoj Cara velja 6 kron, 2 zavoja 10 kron. 1803 Cara Haus, Kopenhagen V. 324., Danemark. (risma jo frankirnti s 25 vin., dopisnico z 10 vin.; Tovarna strešnikov F. P. UIDIC $ KOmF. ponudi v vsaki poljubni mnozini pravilno žgani V in patent. dvojno zarezani ® V ste re oblilie : sistem »Narzola' Na željo pošljemo takoj vzorce in popise. J Betoežae ierske puške •••r« «>:lt t.-< IStll tftrijf It tlT?l ■i. Došie so krasne tisuosfi! Snkna, voloe, svile, cetirja in -e raznovrstno drugo 1'triln'p Mteo za .-fioirila iarisko in poletno sezono. Svetuje se, da h vsakdo ogleda to veliko zaiogo, kakovost Maga in čudovito nizke cene tvrike: llzdiei & Količnik iGD°^ctcuc0or,G Vtrd1^; Naročite vzorce, ki se Vam jih pošlje zastonj in iranko! ! Ceni fotograf, aparati ! Tednik ..SLOVEHEC" stane na ieto 7 R. K ■ j i • * ' Z'.*' ■ h-, i TE- . T » ESi« - : ' • rt •. i. - » : . j r. k«fin-*A]v: -p:--, v k v • . j k - *: 4. t < V •K : > •, »/I! r. K5K . * TE::. a p: ' l-e; Natančne krasne kar. - -e in dvojni ar.astigmau nedosežni in poceni Ea . :. ■;. ' "•* - - ' . • k : i trrdk r :•-■- U: Oi n£k.i o' - zs . t ■ Mirncr .* k • ; r . --ia'.>?•:. jrraf-aparator Htrstbucrg 326. Cč».l Obrnite se zanesijivo na domačo tvrdko, kjer boste najbolje postrežem! pripravna birmanska darila. /Vraiti ura / verižico . . K 4 *0 in t $ i „ .. ,, bel ji? vrste ,, ,, frav: -r»;jr. r:o'Jca ,:ra...... 7 .>> ,, »» f, „ ' verižico ,, 9*70 ,, 11 ,, ,, .. boi/ie vrste „ 12 - ,, ,, ,, ura z dvoj. pokrovom „ 10*75 m , ,, posebno fina ,, 20-— ,, I<-karatna zlata ura.....„ 44 — ,, „ ,, „ boljše vrste „70,80,100 Razpošiljanje blaga na vse Mni in (nasproti rolevža) Cenik z&stonl in poštnine Izdaja konzorcij ..Domoljuba". '>ik<1nasta damsk« ura z verižico K vrat. venžica .. „ „ , Pozlačena...... „ „ 2 — 141c. zlata ........„ ;3 — ^ Srebrra dolga verižica za uro . . 1 — Amer double-zlata verižica za uro ,, y— . 14-kar zlata, doiga l"hani, zlato na srebro K i nO in r.a; U-luratni zlat; uhani .. ; 90 ., „ boljše vrste s prav finimi kamni . . . „ 9'— „ „ z diamantom . . . .. ; 5 — „ „ s priviir.i briljanli . .. tO*— W »T y f » ih.i v, a Vse v finih škalnlah — pripravno za darilo. kraje sveta. Hko naročeno blago ne ugaja, se tekom 8 dni zamenja ali denar povrne. H. Sutfner - Ljubljana Sv. Peira cesla M 8 prosto. Lastna tovarna ur v Švici. Tiskala Katoliška tiskarna Tovarniška znamka „IKO". Odgovorni urednik: Ivan Rakovec. Pastirski list. Vsem vernikom ljubljanske škofije. Ravnokar sem se vrnil iz svete deželo, kjer sem bolj natančno proučeval najsvetejše kraje na zemlji, kraje, kjer .-•< je naš Odrešenik včlovečil, kjer se je rodil, kjer je poučeval, ljudi tolažil in jim vsakovrstne dobrote delil, kjer je za nas trpel in umrl, kjer je zmagovito od smrti vstal in slavno v nebesa šel. Toda ne le proučeval sem te najsvetejše kraje, tudi molil sem na njih; molil sem presrčno za sveto katoliško Cerkev, molil za našo Avstrijo, molil za milo mojo slovensko domovino, molil za skrbne starše, za naše mladeniče in dekleta: nq.j Gospod podeli vsem milost, da bi vsi njemu ostali zvesti v živi veri in bi Njegovo življenje in trpljenje ne bil« zastonj. Vrnil sem se domov ves poživljen in navdušen, da neustrašeno in neutru-jeno izpolnjujem vse svoje duhovno-pastirske dolžnosti, kakor jih bom spoznal, da Vam pomagam ohraniti Vaš največji zaklad: sveto vero in zvestobo do svete katoliške Cerkve, brez katere ni resnice, ni sreče, ni zveličanja. Vrnil sem se domov in prišel ravno v najbolj ljute volilne borbe. Čujem in čitam, kako lazijo med Vami grabljivi volkovi v nedolžni ovčji obleki, da, čujem in čitam, da so semtertje nekatere ne le bolj površne in omahljive, amak prav dobre može že več ali manj zbegali. Zato ne smem molčati, moram Vas opozoriti na to, kako važne so volitve in kake ste Vi zanje pred Bogom odgovorni. Važnost volitev Vam dokazuje obupno prizadevanje naših naprednjakov iTi socialnih demokratov, da bi Vas premamili, dobili zase Vaše glasove in bi vsaj nekateri prišli v državni zbor, kjer bi združeni z drugimi liberalnimi in socialdemokratičnimi poslanci izkušali take postave kovati, da bi po vsej državi, v vseh kronovinah prišli do zmage in veljave njihovi verski, gospodarski in politični nazori in nauki. Tako se jim je posrečilo na Francoskem, Portugalskem in drugod. Nauki naprednjakov in socialnih demokratov sc sicer bistveno razlikujejo; složno pa postopajo vendarle vselej, kadar se gre zoper katoliško Cerkev, zoper razodeto vero, zoper Kristusa, zoper Boga. Cerkve zapirajo, redovnike in duhovnike preganjajo, cerkveno premoženje ropajo, zakone razdirajo, in v šolah se ime Kristus, Bog še slišati ne sme, prevare goljufnost, razbrzdano nesramnost pa pospešujejo, nekateri kar naravnost uče. In vse te korake uravnavajo in določujejo po postavah, sklenjenih v zbornicah, za katere so si nasiloma in pa zvijačno pridobili večino. Vse to počenjajo pod krinko prostosti in gorje očetu ali materi, gorje katoličanu, ki bi si upal ugovarjati takim nasilnim, krivičnim, brezbožnim postavam. No, pa saj to vse že sami veste; a veste pa tudi, da naši slovenski liberalci in socialni demokratje to vnebo-pijočo krivično in hudodelsko ravnanje hvalijo, poveličujejo in tudi za naše kraje žele. Somišljeniki po vsej Avstriji preže na priložnost, da bi te strašne svoje želje tudi pri nas uresničili. Da, prostozidarji so kar naravnost sklenili, delati oa razpad Avstrije, ker je še edina katoliška velesila, dokler pa ne razpade, uprizarjati raznih homatij, posebno hujskati narod zoper narod, da vsled teh homatij in nemirov Avstrija ne more biti močna, ampak mora pešati in pa hirati ter slaba ne more braniti katoliške Cerkve, kakor bi bila dolžna. To so njihove nakane, katere bi radi izpeljali, ko bi dobili premoč v državnem zboru. Krščanski možje, ali ne boste iz teh Vam že znanih dogodkov še bolj spoznali, kako važne so volitve in kolika odgovornost za Vas, ki boste volili! Libcralci in socialni demokratje bijejo boj naravnost zoper Kristusa in zoper Boga: voditelji in prvaki Kristusa zaničujejo in sovražijo, Boga pa v svoji slepi strasti, v svoji peklenski hudobiji kar naravnost taje, pa si prizadevajo ne le po svojih časopisih in pa po svojih shodih ljudstvo odvrniti od Kristusa in Boga, ampak za tem streme, da bi mogli skleniti postave, po katerih bi ljudstvo s silo odtrgali od Boga, postave, po katerih bi onemogočili, da se mladina v šoli uči veronauk in se vzgaja v krščanskem duhu, pa bi se povrnili popolnoma poganski časi. No, pa manjka mi zadostnih izrazov, da bi mogel tako peklensko hudobijo dovoljno opisati. Prašam Vas. krščanski možje in mladeniči, prašam Vas, krščanski volilci, ali se ne zgražate, ako le pomislite, da bi se utegnili ude- ležiti tudi Vi teh groznih zločinov, udeležiti tako strašnih grehov, zavreči Jezusa in Boga ! In glejte, teh strašnih grehov bi se udeležili, ko bi svoj glas pri volitvah dali za može, ki jih priporoča bogomrzka napredna ali social-demokratična stranka. Naj se Vam zdi še dosti pošten mož, ki za eno teh strank dela. ali ki se Vam kot njen kandidat predstavlja, proč z njim! Saj deluje za stranke in je privrženec strank, katerih načelniki hočejo izpodriniti Kristusa in Boga iz vsega našega življenja, pa zatorej v te satanske namene sodeluje vedoma ali nevedoma. Kajne tako nespametni, tako brezvestni nikakor ne boste ! Pač pa lahko sami izprevidite, da ste dolžni Bogu, dolžni svoji domovini, dolžni slovenskemu ljudstvu, dolžni svoji družini, dolžni svoji vesti voliti može verne, može zveste Bogu, zveste Kristusu, zveste sv. katoliški Cerkvi; voliti može, ki bodo pogumno, neustrašeno in složno branili pravice božje in pravice svojega slovenskega ljudstva. No, hvala Bogu, da nam teh mož ni treba šele iskati. Saj imamo Slovensko Ljudsko Stranko; tej stranki pripadate skoraj vsi; to stranko podpiram jaz in jo podpirajo naši duhovni. Zakaj? Zato ker so njeni izvrstni voditelji možje katoliškega prepričanja, kar so pokazali ne le v puhlih besedah, ampak tudi v dejanju, tudi v hudih borbah zborniških na Dunaju in v Ljubljani. Zbrali so se, postavili kandidate za državno zbornico, ki so vsi prisegli na katoliško in na slovensko ljudsko zastavo, okoli katere zbrani bodo složno branili pravice božje in pravice svojega krščanskega ljudstva.. Zato, pa pri nas ni treba šele premišljevati, komu bomo v torek, na svetega Antona dan, oddali svoje glasove. Oddali jih bomo za one može, za katere so se odločili voditelji naše ljudske stranke; tako bom oddal svoj glas jaz v Ljubljani, Vi pa, dragi moji krščanski volilci, vsak na svojem volišču, kamor naj pohiti vsakdo, ki se le majati more. Kajne, zoper Boga, zoper našega Zve- ličarja mi ne bomo! Ne, nobena zvijača in nobena sila nas od njega ne odtrga! Judeži, izdajalci mi ne bomo! In, ali je kak tak Judež med Vami, ne, ni mogoče, ni ga, ne bo ga! Nikdo no bo dal glasu možu nasprotnih strank. Sedaj Vas blagoslovim v imenu Boga Očeta, ki nas j d ustvaril, v imenu Boga Sina, ki nas je odrešil, v imenu Sv. Duha, ki nas posvečuje. V tem imenu sv. Trojice smo bili krščeni, smo bili birmani, v tem imenu se upamo izve-ličati. Po tem blagoslovu naj še to dodam, da ravno tak izdajalec Boga in Kristusa in svoje svete krstne obljube si Ti, mož ali mladenič, žena ali dekle, ki prodajaš v trafikah ali gostilnah, ki kupuješ in čitaš, pa s svojimi žulji podpiraš časopise zgoraj omenjenih, obsojenih strank. Bodimo odločni, časi so resni! Nazadnje pa pride smrt, sodba večnost! Amen. V Ljubljani, binkoštne praznike 1911. t Anton Bonaventura knezoškof. Najnovejša liberalna sleparija. Pod naslovom „Kam gre denar u a š i h d a v k o p 1 a C e v a 1 c e v" razširjajo liberalci brošuro, ki je izšla iz liberalno „Narodne Tiskarne" v Ljubljani. Ta brošura kar mrgoli zavijanja, laži in gnusnega sumničenja in obrekovanja. Nje namen je, zvabiti kmečke volilce, da ne bi volili poslancev S. L. S., temuč kandidate liberalnih in „n2odvisnih" sleparjev. Na brošuri stoji, da jo je spisal ..Ivan Petkovšek, posestnik". Ni pa nič povedano, odkod je ta »posestnik", ki ga liberalna lažniva pisarija tako veseli. Resnica bo pač ta, da je brošuro spisal liberalen zakotni pisač, da bi pa kmete varal, je pa kot „pisatelja" označil ,.posestnika Ivana Petkovška". Ker je posestnikov tega imena zelo veliko na Kranjskem, sc še nihče pritožiti ne more, vsakemu, ki bo protestiral zoper sleparsko zlorabo svojega imena, bodo rekli: .,S a j to niste Vi, to je en drug Petkovšek". Ta tatvina poštenega imena je že samaposebi značilna za celo knjižico. Iz vsebine knjižice le par izgledov, ki pokažejo njeno vrednost v pravi luči. Najprej se pisec krega, da je ljudstvo s splošno in enako volilno pravico liberalce ven pometalo. Liberalci so za pisca ..intelektualno višje stoječi" (na primer barabe, ki so redovnice oplju-vali!) — ljudstvo pa mu je „napredna masa". S tem jo vse rečeno. S. L. S. je po trditvah »posestnika Ivana Petkovška" popolnoma uničila ljudsko šolstvo — menda zato, ker je stopila na kurja očesa nekaterim takim učiteljem, ki so v sramoto svojemu stanu in ki mladino pokvarjajo, namesto da bi jo vzgajali. Gorostasna je trditev pisca, da je S. L. S. sklenila nove deželne zakone, • ki so ljudstvo obremenili z novimi davki". To je čisto navadna debela laž, ker vsakdo ve, da je S. L. S. v deželnem zboru odklonda zahtevo liberalcev in graščakov, naj se povišajo doklade. Tedaj ravno nasprotje onega je res, kar trdi lažnivi liberalni plsun! Sicer n;|j se pa oglasi, kdor je plačal le en vinar višjo deželno doklado, odkar vlada S. L. S. v deželi. Ga ni! Ne izplača se odgovarjati na vse oslovske in lažnive trditve brošure -to ni vredno črnila in papirja, ki se pomaže. Pobrati moramo le nekatere trditve, ki so nad vse zanimive. Na strani 4. in 5. govori liberalni pisun o „državnem parasitstvu". Pravi, da so to „ljudje, ki sijajno žive na stroške davkoplačevalcev, ne da bi morali mnogo delati". Zlasti govori o „vi-sokih pokojninah" itd. Ne pove pa liberalni dopisun, da so se poslanci S. L. S. vedno ustavljali temu parasitstvu, da so ti parasiti in penzionisti večinoma sami liberalci, da so baš liberalci in socialdemokrati vedno glasovali za vse take „parasite" in zahtevali še povišanje njihovih plač in pokojnin, in da konečno še pri letošnjih volitvah kandidirajo liberalci v ribniško - velikolaško - žužemberškem okraju takega gospoda, ki je popolnoma čil In zdrav, a vleče visoko pokojnino! (Kje so »koritarji" !?) Nad vse smešno je jadikovanje liberalnega pisuna o »nezdravem biro-kratizmu«, t. j. o prevladi uradništva, ki se šopiri kot gospodar ljudstva, medtem ko ima biti — kakor pravilno po-vdarjajo ob vseh prilikah naši poslanci — služabnik ljudstva! A kdo je tisti, ki se zavzema v vseh javnih zastopih za premoč uradništva? To so baš liberalci in socialdemokrati. Saj so vsi tisti uradniki, ki se vedejo najošab-neje napram ljudstvu, sami zagrizeni liberalci. Višek nesramnosti je, ko trdi laž-njivi pisun, da je tretji deželnošolski nadzornik na Kranjskem, ki je v resnici popolnoma nepotreben, bil imenovan »po zaslugi slovenske ljudske stranke!« Resnica je pa, da je S. L. S. kruto napadla vlado radi imenovanja nepotrebnega nadzornika — liberalci so pa pod vodstvom hofrata Ploja podpirali vlado, ki je to zagrešila! Na straneh 8—13 popisuje liberalni pisun pravilno, da imamo preveč uradništva v Avstriji. Pobral je to očividno iz dr. Šusteršičevih ljudskih govorov: Česar pa ta poštenjak ne pove, to je, da so liberalci in socijaldemokrati vedno zahtevali pomnožltev uradniških mest, da jim nI bilo nikdar teh mest zadosti* za razne koritarje — medtem ko so se poslanci S. L. S. temu vedno upirali. Državni izdatki za osebe, ki so v državni službi (uradnike itd.), znašajo na leto 700 milijonov kron I Liberalci in socijaldemokrati pa zahtevajo neprestano, da naj se ti izdatki še povišajo. Nikdar jim ni zadosti plače za uradništvo! Poslanci S. L. S. pa zastopajo od nekdaj stališče, da se ima zmanjšati število uradništva, ker ga je veliko preveč in bi se služba opravila hitreje ln bolje, če bi imeli manj in boljših uradnikov, kot jih imamo. Ravno ker imamo preveč uradnikov, je tudi toliko slabih uradnikov, ker se zanaša, eden na drugega. To so zastopali vedno poslanci S. L. S. — liberalci so jih zaradi tega besno napadali in velika večina uradnikov, ki so zagri- zeni liberalci, sovraži slovensko ljudsko stranko bolj kot smrt. Seve, tega pa ne pove lažnjivi pisun liberalne brošure! To previdno zamolči, ker je njegov namen sleparski, da bi zbegal in osleparil ljudstvo. —■ Pa se bo temeljito zmotil! Na 18. strani se zavzema pisun hinavski za osebnodohodninski davek »sijajno plačanih oficirjev in vojaških uradnikov". Ne pove pa, da so civilni uradniki plačani še sijajneje in da se je S. L. S. vedno zavzemala zoper davčno prostost posameznih stanov. — Veliko ve povedati liberalni pisun zoper hišno-najemninski davek, ki se plačuje večinoma po mestih in trgih. Ta davek je res visok — a te hiše vsaj kaj neso, včasih ena hiša na stotisoče. — Veliko večja krivica je pa hišno-razredni davek, ki ga morajo plačevati kmetje od hiš, ki nič ne nesejo. Naši poslanci so nastopili za odpravo hišno-razrednega davka in spravili so vlado tako daleč, da je bila pripravljena opustiti liišnorazredni davek v obeh najnižjih stopnjah — vsled česar bi bilo davka prostih 2,300.000 kmečkih in delavskih hiš v državi. — A to so za-prečili socialdemokrati s svojo znano obstrukcijo v finančnem odseku, katero so podpirali zahrbtno tudi liberalci! Kar se pa tiče hišnonajemninskega davka, so poslanci S. L. S. bili vedno za znižanje pri malih in srednjih hišah — so pa zoper znižanje pri velikih palačah bogatinov. A liberalni pisun hoče tudi mramornate palače bogatinov, bor-zijancev, judov udeležiti pri znižanju najemninskega davka. To bi bila očitna krivica — a po liberalnih naukih bi to bilo pravilno. Na strani 20. hvali liberalni plsun socljalne demokrate, ki so s svojo obštrukcijo v finančnem odseku zapre-čili odpravo hišnorazrednega davka in vpeljavo višje osebne dohodnine na dohodke, ki presegajo 10.000 K na leto! To je nad vse značilno za liberalnega učenjaka. Z zadiranjem v povišanje davka na pivo ln vino pa podira ta možak odprta vrata, kajti to so že zaprečlle pred več kot enim letom ljudske stranke, mej njimi v prvi vrsti S. L. S. Modrost liberalnega pisuna pride za celo leto prepozno. Kar piše liberalni pisun o vojaštvu, je bilo že stokrat ovrženo na mnogo-brojnih ljudskih shodih, zlasti tudi v »Domoljubu". Glej naš posnetek iz ljudskih govorov dr. Iv. Šusteršiča, kjer je jasno dokazano, da le navaden slepar ln Izdajalec domovine more hujskati zoper vojaštvo na tak način, kakor dela liberalni pisun v predmetni brošuri. Vse države okoli nas se oboro-žujejo. Če hočemo ohraniti mir, moramo biti močni — drugače imamo vojsko in ž njo velikansko nesrečo v tisočih rodbin, razen tega pa tako ogromne stroške, da bo ljudstvo popolnoma izmozgano. Nesrečna vojska bi nas veljala najmanj 20 milijard, to se pravi: dvajset tisoč milijonov kron, in te bi morali plačevati davkoplačevalci ! In vojsko bomo imeli prav gotovo, če bo Avstrija slabotna, kajti na slabotno državo se upa vsakdo — le močno državo se boje napasti. Dolžnost vestnih poslancev je tedaj, zastaviti vse sile, da se mir ohrani. Sicer pa izdaja od vseh velevlasti v Evropi Avstrija razm^rno najmanj za vojaštvo — največ pa vseskozi brezver-ka, liberalna in socijalnodemokraška Francija — za čez 700 milijonov kron več kot Avstrija! Liberalni pisun pravi, da izdaja Avstro-Ogrska na leto 580 milijonov za vojaštvo. A ne pove natanko, da zadene ta izdatek Avstrijo In Ogrsko. Ogrsko zadene od tega izdatka okroglo i/3) to je okroglo 200 milijonov, Avstrijo pa okroglo 400 milijonov. Če se pomisli, da Avstrija, plačuje za urad-ništvo 700 milijonov, se takoj vidi, da so izdatki za vojaštvo za 300 milijonov na leto nižji, kot izdatki za uradništvo. A tega liberalni pisun ne pove in ne vidi! Njegova trditev pa, da če plačuje kak Avstrijec 230 kron državnih davkov, tedaj plača 10 kron za dobrobitne naprave in 220 kron za vojaštvo, je gorostasna bedarija, za katero so zmožni le očividno bolni možgani. Mož ne razume najnavadnejših računov, če jih pa razume, potem namenoma slepari. Na 31. strani koncentrira liberalni pisun vso svojo nesramnost v lažnivi trditvi, da so poslanci S. L. S. obremenili ljudstvo z novimi davčnimi bremeni. Kdaj? Kje? Kateri davek je to? Na to seveda liberalni pisun ne ve odgovora. { Pač ga pa ve vsak davkoplačevalec sam, ker ve, da se davek ni povišal. — Ve pa tudi naše ljudstvo, da so naši poslanci stali v najodločnejši opoziciji proti vladi in vladni večini — med tem ko so naši liberalci pod komando , dic-nega"in mastno plačanega hofrata Ploja zahrbtno in izdajalsko podpirali vlado — vsled česar je „dični" Ploj avanzlral za senatnega predsednika! To je celi uspeh dela liberalnih slovenskih in hrvaških poslancev! In sedaj želi liberalni pisun, naj bi slovensko ljudstvo izvolilo še več takih liberalnih poslancev--- Slovensko ljudstvo bi bilo pač zrelo za — norišnico, če bi se ujelo na tako sleparsko vabo. — In ta pisun ima drzno čelo trditi, da poslanci S. L. S. „ne poznajo drugega nego samega sebe"! To je gorostasna nesramnost neznanega liberalnega pisuna, ki se skriva'pod imenom „Ivan Petkovšek". lipa se to ("loveče trditi, da poslanci S. L. S. niso napravili drugega „nego naložili ogromne davke", o katerih pa nihče nič ne ve, ker so vsi davki, ki jih plačuje ljudstvo, še Iz čisto liberalne dobe in so jih naložili pristni liberalci, a poslanci S. L. S. se vseskozi dosledno in neumorno bojujejo zoper vse krivične davke — a žalibog doslej niso mogli premagati odpora vlade, s katero so spletkarili naši liberalci pod hofratskimi škrici dr. Ploja. In poslanci S. L. S. so — pravi laž-njivi liberalni pisun — spravili deželo „na rob propada". — Res je pa, da so poslanci S. L. S., odkar so dobili večino v deželnem zboru, sklenili samo za ljudstvo koristne postave in ugledno uredili deželno gospodarstvo, katero so bili popred liberalci v zvezi z nemškimi graščakl grozno zavozili. Danes je deželno gospodarstvo na Kranjskem naravnost vzor za vse druge dežele, vsled česar ima tudi Kranjska dežela največji ugled in največji kredit! Še eno opombo! Na 35. strani svoje brošure pravi lažnjivi liberalni pisun, da „so se nekaterim klerikalnim voditeljem bisage zelo napolnile" in da imajo „vsi li klerikalni voditelji kar po več mastno plačanih služb". To je navadno, nesramno obrekovanje in sumničenje. Vse to, kar trdi liberalni pisun o »klerikalnih" voditeljih, velja v resnici samo o liberalnih voditeljih. Zapišite namesto »klerikalni" besedo »liberalni", pa se bo vse ujemalo do pičice. Voditelji S. L. S. so obče znani po svoji nesebičnosti. Liberalni voditelji pa samo žro in bašejo nenasitne svoje bisage. S. L. S. ima sploh samo enega voditelja; ta je dr. Ivan Šusteršič. Ta pa nima nobenega plačanega mesta. Res je sicer predsednik velike in ugledne »Ljudske posojilnice«. A za to ne dobiva niti vinarja plače. Ze pred leti je odklonil nagrado letnih štir tisoč kron, katero mu je sklenil soglasno odbor. — Kje je liberalec, ki je zmožen storiti kaj takega? Tam, v liberalnem taboru, se samo pehajo okoli korit in jasli — radi njih se mnogokrat skregajo in stepo med seboj in združi jih samo ob času volitev besne sovraštvo zoper pošteno in zavedno slovensko ljudstvo. Zato bodo pa tudi dobili dne 13. junija primeren odgovor — kljub vsem umazanim cunjam, ki jih razširjajo po deželi v obliki časopisov (»SI. Narod«, »Jutro«, »Slov. Dom«, »Gorenjec« itd.), brošur, letakov — in kljub gnusnemu lažnjivemu besedičenju liberalnih, so-cijaldemokraških in »neodvisnih« agitatorjev. — Cela druhal bo dne 13. junija na tleh — in potem bo zopet mir za nekaj časa! Za nesramno lažnjivo in obreko-valno liberalno pisarjenje pa velja le ena sama beseda: Fej I Mislimo, da smo zadostno označili najnovejšo liberalno volilno sleparijo. Na dan sv. Antona : po liberalcih ! --------- \