Oznaka poročila: ARRS-CRP-ZP-2020/26 ZAKLJUČNO POROČILO O REZULTATIH CILJNEGA RAZISKOVALNEGA PROJEKTA A. PODATKI O RAZISKOVALNEM PROJEKTU l.Osnovni podatki o raziskovalnem projektu Šifra V4-1628 Naslov Spremljanje zalog ogljika v kmetijskih in gozdarskih rabah tal za potrebe poročanja o nacionalni bilanci ogljika Vodja 16283 Borut Vrščaj Naziv težišča v okviru CRP 3.5.1 Spremljanje zalog ogljika v kmetijskih in gozdarskih rabah tal za potrebe poročanja o nacionalni bilanci ogljika Obseg efektivnih ur raziskovalnega dela 991 Cenovna kategorija C Obdobje trajanja 10.2016 - 09.2019 Nosilna raziskovalna organizacija 401 Kmetijski inštitut Slovenije Raziskovalne organizacije -soizvajalke 404 Gozdarski inštitut Slovenije 481 Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta 482 Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede Raziskovalno področje po šifrantu ARRS 4 BIOTEHNIKA 4.03 Rastlinska produkcija in predelava 4.03.02 Tla in mikroklima Družbeno-ekonomski cilj 02. Okolje Raziskovalno področje po šifrantu FORD 4 Kmetijske vede in veterina 4.01 Kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo 2.Sofinancerji Sofinancerji 1. Naziv Naslov B. REZULTATI IN DOSEŽKI RAZISKOVALNEGA PROJEKTA 3.Povzetek raziskovalnega projekta1 SLO_ Talna organska snov (TOS) in s tem vsebnost organskega ogljika (Corg) v tleh je najpomembnejši kazalec kakovosti in lastnosti kmetijslih in drugih tal ter potencialov za izvajanje obsežnega nabora ekosistemskih storitev tal. Tla so pomemben ponor in/ali vir toplogrednih plinov, v največji meri ogljika v obliki ogljikovega dioksida (CO2), pa tudi metana (CH4) in drugih plinov. Slovenija mora emisije in ponore toplogrednih plinov, ki nastanejo tudi kot posledica gospodarjenja s tlemi, poročati kot del emisij sektorja LULUCF v skladu z mednarodnimi in evropskimi zavezami. Na mednarodni ravni poroča po določilih Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC) in na evropski ravni letne ocene po določilih Sklepa 529/2013/EU. Projekt zajema razvoj, testiranje in delno vzpostavitev sistema spremljanja vsebnosti TOS kot dela nacionalnega poročanja za sektor "Raba zemljišč, sprememba rabe zemljišč in gozdarstvo (LULUCF)" kot pomembnega dela nacionalne bilance ogljika. V okviru projekta smo: • izdelali operativno metodo za poročanje o emisijah/ponorih CO2 v kmetijsko gozdnih področjih Slovenije in pripadajoče strokovne podlage; • ocenili izhodiščno stanje vsebnosti TOS v kmetijskih in gozdnih tleh Slovenije (FAO GSOCmap Slovenija); • zasnovali prostorsko razporeditev spremljanja TOS s predlogom lokacij glede na pedoklimatske značilnosti Slovenije. • Opravili smo pregled načinov spremljanja in poročanja o kakovosti tal v Evropi in po svetu. • Zasnovali smo sistem kontrole kakovosti na vseh ravneh monitoringa za poročanje o vsebnosti TOS ter oceno prispevka k nacionalni bilanci C (standardni operativni postopki vzorčenja tal, laboratorijska analitika tal, podatki tal, poročanje o bilancah C). Ključne besede: talna organska snov, monitoring, poročanje, sistem zagotavljanja kakovosti, ANG_ The soil organic matter (SOM), and thus the Corg content of the soil, is the most important indicator of soil quality and soil properties, as well as the potential for delivering a comprehensive range of ecosystem soil services. The soil is an important sink and/or a source of greenhouse gases, mainly carbon in the form of carbon dioxide (CO2), methane (CH4) as well as some other gases. Slovenia is obliged to report greenhouse gas emissions and sinks, which also result from soil management, as part of the emissions of the LULUCF sector under international and European commitments. It reports internationally under the provisions of the United Nations Framework Convention on Climate Change (UNFCCC) and at the European level annual assessments under the provisions of Decision 529/2013 / EU. The project covers the development, testing and partial set-up of a SOM monitoring system as part of national reporting for the sector "Land Use, Land Use Change and Forestry (LULUCF)" as an important part of the national carbon balance. Main project deliverables are: • the operational method for reporting CO2 emissions/sinks in soils of agricultural and forestry land uses of Slovenia was developed and related operational documents; • the baseline SOM content in agricultural and forest soils of Slovenia (FAO GSOCmap Slovenia) was assessed; • the FAO GSOCmap Slovenia was modelled and elaborated; • and predefined SOM monitoring locations according to the pedo-climatic characteristics of Slovenia was determined; • The review of soil quality and Corg monitoring and reporting systems of selected countries in Europe and World was elaborated. • The quality control system at all levels of SOM monitoring levels was defined in order to report on SOM content and to assess the contribution to the national C balance (standard operating procedures for soil sampling, laboratory soil analytics, soil data, C balance reporting). Keywords: Soil organic matter, monitoring, reporting, quality assurance system 4.Poročilo o realizaciji predloženega programa dela oz. ciljev raziskovalnega projekta2 UVOD in OZADJA Talna organska snov: TOS je živa komponenta tal (rastline, živali, mikroorganizmi) in tudi neživa organska snov, ki je sestavljena iz humusa (stabilna organska snov) in odmrle organske mase na različnih stopnjah razgradnje/mineralizacije (manj obstojne komponente TOS oz. bolj ali manj razgradljiva organsko snov). Prisotnost in aktivnost živih organizmov je ključnega pomena za procese nastanka obstojnega humusa (humifikacijo) in za popolno razgradnjo TOS (mineralizacijo) do osnovnih anorganskih sestavin (H2O in CO2) in posameznih hranil (P, K, Ca, Mg, B, itd.). Na dinamiko TOS vplivajo tako naravni kot antropogeni mehanizmi (mehanska obdelava tal, gnojenje, dreniranje, namakanje tal itd.), saj narekujejo prehranski in vodno-zračni režim ter posledično mikrobiološko dejavnost v tleh, kar je ključnega pomena za intenzivnost in način razgradnje TOS. Vsebnost, ohranjanje in ponori organske snovi v tleh (TOS) je izjemnega pomena glede razpoložljivosti rastlinskih hranil in izboljšanja fizičnih, kemijskih in bioloških lastnosti tal (Kundu et al., 2006). Ohranjanje organskega ogljika v tleh, ki je glavni sestavni del TOS, je bistvenega pomena za trajnostno kmetijsko pridelavo, saj zmanjšanje vsebnosti TOS na splošno vodi v zmanjšano produktivnost - količino pridelave (Lal, 2006). Specifike tal kot medija za ponor ogljika: Tla so pomembno 'skladišče' ogljika, za katerega je potrebno ocenjevati in poročati emisije ter ponore. Osnova za izračun emisij oz. ponorov so zaloge ogljika v tleh in spremembe le-teh v času ter podatki o površinah za standardne kategorije zemljišč. Ogljik se kot plin CO2 sprošča iz tal na različne načine in z različno intenziteto in prispeva k učinku tople grede. Posledično ima pomembno vlogo tudi pri klimatskih spremembah. Specifike spremljanja zalog C na kmetijskih in gozdarskih rabah zemljišč Neto emisije iz tal na kmetijskih zemljiščih so lahko povezane z načini obdelave tal, vnosom organskih in mineralnih gnojil, apnjenjem, kolobarjem, pasovnimi obdelavami in drugimi načini gospodarjenja in seveda s spremembami vrst kmetijske rabe in zemljišč. Glavni namen projekta je a) razviti in poenotiti metodologijo vzorčenja in analitike talne organske snovi (TOS) ter b) zasnovati sistem za potrebe poročanja Slovenian o nacionalnii bilanci ogljika, vključno z vzpostavitvijo podatkovne baze spremljanja vsebnosti TOS v tleh kmetijskih zemljišč. Enoten sistem monitoringa TOS v Sloveniji je nujen za strokovno pravilno oceno bilance TOS oz. vsebnosti, ponorov organskega ogljika v tleh in s tem izpustov CO2 in posredno tudi drugih toplogrednih plinov iz tal kmetijskih in gozdnih zemljišč. S tem bodo podani temelji za učinkovito upravljanje s TOS in trajnostno naravnano gospodarjenje s tlemi v kmetijstvu in gozdarstvu. KLJUČNI CILJI PROJEKTA: • izdelati strokovne podlage in operativno metodo za poročanje o emisijah/ponorih CO2 v kmetijskogozdarskih območjih Slovenije; • oceniti izhodiščno stanje vsebnosti TOS v kmetijskih in gozdnih tleh Slovenije; • izdelati prostorsko zasnovo spremljanja TOS v obliki fleksibilne mreže za celotno Slovenijo in določiti lokacije referenčne vzorčnih mest; • izdelati primerjalno analizo z obstoječimi načini vzorčenja, spremljanja in poročanja v drugih državah; • določiti racionalno metodologijo pridobivanja in obdelave podatkov TOS; vzpostaviti sistem in zagotoviti kontrolo kakovosti na vseh ravneh monitoringa; vzorčenje - analiza - podatkovna baza - uporaba podatkov za izračune za poročanje; • oblikovati podatkovne baze za poročanje o vsebnosti TOS v tleh Slovenije ter oceno prispevka k nacionalni bilanci ogljika OBVEZE SLOVENIJE: Opredeljeni cilji izhajajo iz obvez Republike Slovenije za poročanje o nacionalni bilanci OO2 kot toplogrednega plina 5.Ocena stopnje realizacije programa dela na raziskovalnem projektu in zastavljenih raziskovalnih ciljev3 DS1: Izdelava strokovnih podlag in metod za poročanje o emisijah in ponorih CO2 v kmetijsko gozdarskih rabah zemljišč: Zasnovali in testirali smo sistem spremljanja vsebnosti talne organske snovi na specifičnih rabah kmetijskih zemljišč, Protokol vzorčenja gozdnih tal, Protokol za izvedbo monitoringa TOS na lokaciji vzorčenja; Sistem kakovosti, operabilnosti in skladnosti baz podatkov TOS, Protokol za transport vzorcev; Protokol za preverjanje skladnosti laboratorijskih analiz in preverjanje kakovosti laboratorijev, ter Standarde določitve TOS. Dokumenti prestavljajo temelj za namene poročanja SI na mednarodni ravni. DS2 Ocena zalog ogljika v kmetijskih in gozdnih tleh, ki niso predmet spremembe rabe zemljišč zajema izdelavo karte izhodiščnega stanja TOS na kmetijskih in gozdnih tleh Slovenije. Za potreba vključevanja SI v FAO in GSP, smo pripravili karto GSOCmap - SI (Global Soil Organic Carbon Map) in implementirali v FAO GSOCmap. DS3: Referenčne lokacije in metodologije vzorčenja zajema prostorsko opredelitev referenčnih oziroma reprezentativnih lokacij izvajanja monitoringa TOS ter opis metode izbora lokacij v skladu z MKGP. Za izbor končnih vzorčnih mest smo kriterije: RKG GERK; prostorska porazdelitev; klimatski in pedološki dejavniki; velikost&primernost zemljišča. Izdelali smo predlog 150 lokacij za redno spremljanje vrednosti TOS v SI. V DS4: Obstoječi sistemi vzorčenja, spremljanja in poročanja o kakovosti tal in TOS v Evropi in po svetu smo opravili pregled in primerjavo sistemov spremljanja in poročanja podatkov o vsebnosti TOS v izbranih/pomembnejših državah Evrope (AT BE BG CZ FI FR DE HU NL NO SK SP S GB), Evropske unije (projekt LUCAS in Monitoring gozdov EU), ter nekaterih večjih držav sveta (ZDA, AU CND PPR ME TZ NZ). Stanje na področju monitoringa TOS znotraj EU in po svetu je nehomogeno v metodologiji (vzorčenje, shranjevanje vzorcev, analitika), kar onemogoča pregledno primerljivost podatkov. Na podlagi ugotovitev smo izdelali Predlog organizacije sistema spremljanja TOS v Sloveniji. V DS5: Vzpostavitev sistema kakovosti spremljanja in poročanja o bilanci C smo zasnovali: Standardni operativni postopek za vzorčenje tal (SOP vzorčenje); Standardni operativni postopek za analitiko tal (SOP analitika) in integrirali analitski standard SIST ISO 14235 ter SIST ISO 10694; Standardni operativni postopek za kakovost in operabilnost podatkov tal (SOP podatki); Standardni operativni postopek za poročanje o bilanci ogljika v tleh (SOP poročanje) in Sistem zagotavljanja kakovosti podatkov (krožne analize laboratorijev) DS6: Baze podatkov za poročanje o vsebnosti TOS zajemal izdelalo in implementacijo in testiranje Strukture baz podatkov TOS v ORACLE okolju ter Algoritme za izračun ter obdelavo podatkov TOS. Projekt smo zaključili s povzetkom priporočil za nadlanke delo pri vzpostavi nacionalnega monitoringa vsebnosti talen organske snovi za namene mednarodnega poročanja Slovenije. v okviru klimatskih sprememb. 6.Spremembe programa dela raziskovalnega projekta oziroma spremembe sestave projektne skupine4 Ni bilo sprememb in odstopnj od ciljev projekta. Naloge so bile izvedene v okviru delovnih sklopov v skladu s cilji posameznega delovnega sklopa. 7.Najpomembnejši dosežki projektne skupine na raziskovalnem področju5 Dosežek 1. COBISS ID 5301864 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Zaščita asrhivskih podatkov o tleh v okviru GlobalSoilMap in drugih mednarodnih in nacionalnih pobud ANG Soil legacy data rescue via GlobalSoilMap and other international and national initiatives Opis SLO Članek obravnava vire, vrednost in reaktivycijo rhivskih podatkov tal ANG The article discusses the sources, value and reactivation of soil soil data Objavljeno v Elsevier Ltd; GeoResJ; 2017; Vol. 14; str. 1-19; Avtorji / Authors: Arrouays Dominique, Leenaars Johan G.B., Richer de Forges Anne C., Adhikari Kabindra, Ballabio Cristiano, Greve Mogens H., Grundy Mike, Guerrero Eliseo, Hempel Jon, Vrščaj Borut Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek 2. COBISS ID 5186152 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Tla in raba tal v Alpah - izzivi in primeri anketiranja tal in uporabe podatkov za podporo trajnostnemu razvoju ANG Soil and land use in the Alps-challenges and examples of soil-survey and soil data use to support sustainable development Opis SLO Članek obravnava specifiko tal Alp, pestrost, kartiranje in pridobivanje podatkov tal ANG The article presents the specifics of Alpine soils, diversity, mapping and soil data collection. Objavljeno v Elsevier; Soil mapping and process modeling for sustainable land use management; 2017; str. 221-292; A': 1; Avtorji / Authors: Geitner Clemens, Vrščaj Borut Tipologija 1.16 Samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji 3. COBISS ID 5269608 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Informacija o tleh ANG Soil information Opis SLO Poglavje v knjigi The Soils of Slovenia predstavlja baze podatkov tal Slovenije ANG The chapter in the book The Soils of Slovenia presents the soil databases of Slovenia Objavljeno v Springer; The soils of Slovenia; World soils book series; 2017; Str. 157170; Avtorji / Authors: Vrščaj Borut Tipologija 1.16 Samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji 4. COBISS ID 292948736 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Lastnosti, pestrost in ekosistemske storitve tal ANG Soil properties, diversity and soil ecosystem services Opis SLO Znanstvena monografija opisuje tla z več vidikov in je vsestranski pregled kako vplivamo na tla, kaj nam tla nudijo in zakaj moram ohranjati kakovost tal. ANG The book describes soils from several perspectives and is a comprehensive overview of how we affect soils, what soils offer us, and why I need to maintain soil quality. Objavljeno v Kmetijski inštitut Slovenije; 2017; 57 str.; Avtorji / Authors: Vrščaj Borut Tipologija 2.01 Znanstvena monografija T Dosežek 5. COBISS ID 4851304 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Klasifikacija in kartiranje tal v Alpah ANG Soil classification and mapping in the Alps Opis SLO V prispevku so opisane razlike v sistemu klasifikacije tal in programih raziskovanja tal v alpskih državah ANG The paper describes differences in soil classification system and the soil survey programmes in Alpine countries Objavljeno v Elsevier; Geoderma; 2016; Vol. 264, Part B; str. 312-331; Impact Factor: 4.036;Srednja vrednost revije / Medium Category Impact Factor: 2.187; A': 1; WoS: XE; Avtorji / Authors: Buruck Jasmin, Nestroy Othmar, Sartori Giacomo, Biaze Denis, Traidl Robert, Vrščaj Borut, Bräm Esther, Gruber Fabian E., Heinrich Kati, Geitner Clemens Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek 8.Najpomembnejši dosežek projektne skupine na področju gospodarstva, družbenih in kulturnih dejavnosti6 Dosežek 1. COBISS ID 5226662 Vir: vpis v obrazec Naslov SLO Gozdna tla v Sloveniji - pregled in raziskave ANG Forest soils in Slovenia - overview and research Opis SLO Vabljeno pedavanje ANG Invited lecture Šifra B.04 Vabljeno predavanje Objavljeno v International symposium "People - Forest - Science" October 10-12, 2018, Sarajevo, Bosnia nad Herzegovina Tipologija 1.12 Objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci 2. COBISS ID 5560424 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Projekt Links4Soils - povezuje znanje alpskih tal za trajnostno upravljanje ekosistemov in krepitev zmogljivosti in vedenj ANG Links4Soils project - linking alpine soil knowledge for sustainable ecosystem management and capacity building Opis SLO Vabljeno predavanje IPROMO, Bioeconomy in mountain areas - an opportunity for local development, Pieve Tesino, Ormea, 18 June - 02 July 2018 ANG FAO invited lecture IPROMO, Bioeconomy in mountain areas - an opportunity for local development, Pieve Tesino, Ormea, 18 June - 02 July 2018 Šifra B.04 Vabljeno predavanje Objavljeno v 2018; Avtorji / Authors: Vrščaj Borut Tipologija 3.15 Prispevek na konferenci brez natisa 3. COBISS ID 5560680 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Kako delujejo tla? - nekaj o čarobvnosti mineralov glin ANG How soil works? - something about the magic of clay minerals Opis SLO Vabljeno predavanje IPROMO, Bioeconomy in mountain areas - an opportunity for local development, Pieve Tesino, Ormea, 18 June - 02 July 2018 FAO invited lecture IPROMO, Bioeconomy in mountain areas - an Dosežek ANG opportunity for local development, Pieve Tesino, Ormea, 18 June - 02 July 2018 Šifra B.04 Vabljeno predavanje Objavljeno v 2018; Avtorji / Authors: Vrščaj Borut Tipologija 3.15 Prispevek na konferenci brez natisa 4. COBISS ID 5560168 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Tla? ANG Soils? Opis SLO Vabljeno predavanje IPROMO, Bioeconomy in mountain areas - an opportunity for local development, Pieve Tesino, Ormea, 18 June - 02 July 2018 ANG FAO invited lecture IPROMO, Bioeconomy in mountain areas - an opportunity for local development, Pieve Tesino, Ormea, 18 June - 02 July 2018 Šifra B.04 Vabljeno predavanje Objavljeno v 2018; Avtorji / Authors: Vrščaj Borut Tipologija 3.15 Prispevek na konferenci brez natisa 9.Drugi pomembni rezultati projektne skupine7 V okviru projektne skupine smo vzpostavili vozlišče eTLA -https://www.kis.si/O_tleh/ spletno stran s kartografskim informacijskim sistemom s podatki tal, ki je odprt za državno upravo, študente na dodiplomski in podiplomski ravni ter gospodarstvo. V času poročanja ima 170 registriranih in predvidoma večje število neregistriranih uporabnikov iz vseh sektorjev. Med druge pomembnejše rezultate lahko štejemo še: Aktivno sodelovanje na mednarodnih dogodkih: VRŠČAJ, Borut. Alpine soil partnership proposal: predavanje na Fifth European Soil Partnership Plenary Meeting, FAO, Rome, Italy, 20 - 21 march 2018. [COBISS.SI-ID 5487208] Vabljena predavanja na FAO poletni šoli o tleh: FAO Mountain Partnership poletne šole, IPROMO, Bioeconomy in mountain areas - an opportunity for local development, Pieve Tesino, Ormea, 18 June - 02 July 2018: VRŠČAJ, Borut. How soil works? - something about the magic of clay minerals [COBISS.SI-ID 5560680]; VRŠČAJ, Borut. Links4Soils project -[COBISS.SI-ID 5560424]; VRŠČAJ, Borut. Soils?: [COBISS.SI-ID 5560168] Prispevki:International symposium "People - Forest - Science" October 10-12, 2018, Sarajevo, Bosnia nad Herzegovina: MARINŠEK, Aleksander, HUKIĆ, Emira, SIMONČIČ, Primož. Forest soils in Slovenia - overview and research. [COBISS.SI-ID 5226662]; MALI, Boštjan, SIMONČIČ, Primož. Land, use and forestry, EU legislation and preparation of the forest reference levels (FLRS). [COBISS.SI-ID 5227430]; KUTNAR, Lado, et al:. Dinaric fir-beech forests in Slovenia : effects of forest management on carbon and biodiversity :Cooperation China-Slovenia in the Field of Forestry, Ljubljana, Gozdarski inštitut Slovenije, 16. 5.-18. 5. 2018. [COBISS.SI-ID 5090214] ter Zafran J., Poljanšek S., Mali B. 2018. Obračunavanje ponorov ogljika v gozdovih in proces LULUCF. Predavanje na strokovnem posvetu, Moravske Toplice, 6.4.2018. lO.Pomen raziskovalnih rezultatov projektne skupine8 10.1. Pomen za razvoj znanosti9 SLO_ Za razvoj znanosti in pedološke stroke v Sloveniji so pomembni predvsem naslednji rezultati: • pedotransferne funkcije za izračun vsebnosti organskega ogljika (geo-statistični in statistični modeli za napoved kompleksnih lastnosti tal na podlagi manjšega nabora standardnih merljivih kazalcev kakovosti tal) • računalniški GIS algoritmi (moduli programske koda) za prostorsko modeliranje organskega ogljika v tleh in izdelavo mednarodno primerljivih baz podatkov tal; • računalniški SQL algoritmi v relacijskih bazah podatkov za obdelavo merjenih podatkov tal in razvoj baz podatkov lastnosti tal v 3D prostoru (talnih horizontih) Računalniški algoritmi, modeli, procedure in predvsem pedotransferne funkcije so podlaga za dodatna druga modeliranja in geostatistično analizo podatkov tal za oceno ekosistemskih storitev tal, kakovosti tal, potreb po vodi v tleh, vsebnost organskega ogljika, itd. Slovenija je ena redkih držav v tem delu Evrope, ki je sama izdelala in pripevala FAO karto talnega organskega ogljika (GSOCmap). Projekt je omogočil tesno sodelovanje s projektno skupino FAO-GSP in raziskovalci drugih držav in s tem razvoj in nadgradnjo znanj prostorskega računalniškega modeliranja tal in drugih naravnih danosti, kar bo omogočilo boljše znanstveno obdelavo podatkov naravnih virov, okolja in prostora za trajnostni razvoj Slovenije. ANG_ For the development of science and contribution to general knowledge on the soil in Slovenia are especially important, the following results: • the pedotransfer functions for the calculation of organic carbon content (geo-statistical and statistical models for predicting complex soil properties based on a small set of standard measurable soil quality indicators) • computer GIS algorithms (program code modules) for spatial modelling of soil organic carbon and the creation of internationally comparable soil databases; • computer SQL algorithms in relational databases for processing measured soil data and development of soil properties databases in 3D space (soil horizons) Computer algorithms, models, procedures and especially the pedotransfer functions are the basis for additional modelling and geo-statistical analysis of soil data to assess soil ecosystem services, soil quality, soil water needs, organic carbon content, etc. Slovenia is one of the few countries in this part of Europe that has produced and contributed to the FAO ground organic carbon map (GSOCmap). The project enabled close cooperation with the FAO-GSP project group and researchers from other countries and thus the development and upgrading of the spatial computer modelling of soil and other natural resources knowledge, which will enable advanced scientific modelling and processing of natural resources, environment and space data needed for the sustainable development. 10.2. Pomen za razvoj Slovenije10 SLO_ Raziskovalni projekt je vpet v splošne aktivnosti trajnostnega kmetijstva. Vsebnost TOS v tleh kmetijskih zemljišč je ključni, če ne ultimativni kazalec kakovosti tal z vidika kmetijstva (rodovitnost, odpornost na sušo in razgradnja nekaterih onesnažil), prehranske varnosti (strateški interes SI), ter kapacitet izvajanja ekosistemskih storitev tal (delovanje okolja in podzemnih voda). Rezultati projekta so pomembne za druge raziskave na področju kmetijstva in okolja ter mednarodno poročanje. ANG_ The research project is integrated into the general activities of sustainable agriculture. The Soil organic matter content is a key, if not the ultimate quality indicator in terms of agriculture (fertility, drought resistance and decomposition of some pollutants), food security (strategic interest of SI), and the capacity to provide ecosystem soil services (environmental and groundwater). The results of the project are essential for other research in the field of agriculture and environment and international reporting. ll.Vpetost raziskovalnih rezultatov projektne skupine 11.1. Vpetost raziskave v domače okolje Kje obstaja verjetnost, da bodo vaša znanstvena spoznanja deležna zaznavnega odziva? r~j v domačih znanstvenih krogih [j pri domačih uporabnikih Kdo (poleg sofinancerjev) že izraža interes po vaših spoznanjih oziroma rezultatih?11 Poleg Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano so rezultati projekta pomembni za Ministrstvo za okolje in prostor - Direktorat za okolje (ekosistemske storitve tal in TOS); ter organe v sestavi (ARSO); Direktorat za prostor (prostorsko načretovanje) Izobraževalni sektor na terciarni ravni - univerze in visoke šole (naravoslovje, kmetijske vede). 11.2. Vpetost raziskave v tuje okolje Kje obstaja verjetnost, da bodo vaša znanstvena spoznanja deležna zaznavnega odziva? [j v mednarodnih znanstvenih krogih r~j pri mednarodnih uporabnikih Navedite število in obliko formalnega raziskovalnega sodelovanja s tujini raziskovalnimi inštitucijami:12 V okviru projekta smo sodelovali z naslednjimi mednarodnimi organizacijami: - Food and Agriculture Organization of the United Nations (FAO) - Global Soil Partnership (GSP) - EC Joint Research Centre; Soil Action, Ispra; Italija. Kateri so rezultati tovrstnega sodelovanja:1^ Del rezultatov projekta je integriran v FAO baze podatkov - Global Soil Organic Carbon map. 12.Označite, katerega od navedenih ciljev ste si zastavili pri projektu, katere konkretne rezultate ste dosegli in v kakšni meri so doseženi rezultati uporabljeni Cilj F.01 Pridobitev novih praktičnih znanj, informacij in veščin Zastavljen cilj Ф DA ON E Rezultat Dosežen T I Uporaba rezultatov Uporabljen bo v naslednjih 3 letih T I F.02 Pridobitev novih znanstvenih spoznanj Zastavljen cilj S DA ON E Rezultat Dosežen T I Uporaba rezultatov Delno T 1 F.03 Večja usposobljenost raziskovalno-razvojnega osebja Zastavljen cilj S DA NE Rezultat Dosežen T I Uporaba rezultatov V celoti T 1 F.04 Dvig tehnološke ravni Zastavljen cilj S DA ON E Rezultat Dosežen T 1 Uporaba rezultatov V celoti [T] F.05 Sposobnost za začetek novega tehnološkega razvoja Zastavljen cilj S DA NE Rezultat Dosežen |t| Uporaba rezultatov Delno |t i F.06 Razvoj novega izdelka Zastavljen cilj O DA 8 N E Rezultat |t i Uporaba rezultatov |t i F.07 Izboljšanje obstoječega izdelka Zastavljen cilj O DA ФN E Rezultat |t i Uporaba rezultatov |t| F.08 Razvoj in izdelava prototipa Zastavljen cilj O DA SN E Rezultat T 1 Uporaba rezultatov [t] F.09 Razvoj novega tehnološkega procesa oz. tehnologije Zastavljen cilj O DA S N E Rezultat |t| Uporaba rezultatov |t i F. 10 Izboljšanje obstoječega tehnološkega procesa oz. tehnologije Zastavljen cilj O DA 8 N E Rezultat |t i Uporaba rezultatov |t i F.11 Razvoj nove storitve Zastavljen cilj Ф DA ФN E Rezultat Dosežen |t i Uporaba rezultatov V celoti |t| F.12 Izboljšanje obstoječe storitve Zastavljen cilj O DA SN E Rezultat T 1 Uporaba rezultatov [t] F. 13 Razvoj novih proizvodnih metod in instrumentov oz. proizvodnih procesov Zastavljen cilj S DA NE Rezultat Dosežen |t| Uporaba rezultatov V celoti |t i F. 14 Izboljšanje obstoječih proizvodnih metod in instrumentov oz. proizvodnih procesov i Zastavljen cilj O DA S N E Rezultat |t| Uporaba rezultatov |t i F. 15 Razvoj novega informacijskega sistema/podatkovnih baz Zastavljen cilj S DA ON E Rezultat Dosežen |t i Uporaba rezultatov V celoti |t i F. 16 Izboljšanje obstoječega informacijskega sistema/podatkovnih baz Zastavljen cilj O DA ФN E Rezultat |t i Uporaba rezultatov |t| F. 17 Prenos obstoječih tehnologij, znanj, metod in postopkov v prakso Zastavljen cilj S DA ON E Rezultat Dosežen T 1 Uporaba rezultatov V celoti [t] F.18 Posredovanje novih znanj neposrednim uporabnikom (seminarji, forumi, konference) Zastavljen cilj S DA ON E Rezultat Dosežen |t i Uporaba rezultatov V celoti |t i F.19 Znanje, ki vodi k ustanovitvi novega podjetja ("spin off") Zastavljen cilj O DA ФN E Rezultat |t i Uporaba rezultatov |t| F.20 Ustanovitev novega podjetja ("spin off") Zastavljen cilj O DA SN E Rezultat T 1 Uporaba rezultatov [t] F.21 Razvoj novih zdravstvenih/diagnostičnih metod/postopkov Zastavljen cilj O DA S N E Rezultat |t| Uporaba rezultatov |t i F.22 Izboljšanje obstoječih zdravstvenih/diagnostičnih metod/postopkov Zastavljen cilj O DA 8 N E Rezultat |t i Uporaba rezultatov |t i F.23 Razvoj novih sistemskih, normativnih, programskih in metodoloških rešitev Zastavljen cilj Ф DA ФN E Rezultat Dosežen |t i Uporaba rezultatov 1V celoti T II F.24 Izboljšanje obstoječih sistemskih, normativnih, programskih in metodoloških rešitev Zastavljen cilj S DA ON E Rezultat Dosežen T 1 Uporaba rezultatov V celoti T I F.25 Razvoj novih organizacijskih in upravljavskih rešitev Zastavljen cilj Ф DA NE Rezultat Dosežen bo v naslednjih 3 letih T 1 Uporaba rezultatov Uporabljen bo v naslednjih 3 letih T I F.26 Izboljšanje obstoječih organizacijskih in upravljavskih rešitev Zastavljen cilj S DA ON E Rezultat Dosežen bo v naslednjih 3 letih T I Uporaba rezultatov Uporabljen bo v naslednjih 3 letih T 1 F.27 Prispevek k ohranjanju/varovanje naravne in kulturne dediščine Zastavljen cilj Ф DA O N E Rezultat Dosežen bo v naslednjih 3 letih T 1 Uporaba rezultatov Delno T 1 F.28 Priprava/organizacija razstave Zastavljen cilj O DA NE Rezultat T 1 Uporaba rezultatov T I F.29 Prispevek k razvoju nacionalne kulturne identitete Zastavljen cilj O DA Ф; N E Rezultat T 1 Uporaba rezultatov T I F.30 Strokovna ocena stanja Zastavljen cilj O DA NE Rezultat T I Uporaba rezultatov T 1 F.31 Razvoj standardov Zastavljen cilj Ф DA O N E Rezultat Dosežen T 1 Uporaba rezultatov V celoti T 1 F.32 Mednarodni patent Zastavljen cilj O DA NE Rezultat T 1 Uporaba rezultatov T I F.33 Patent v Sloveniji Zastavljen cilj O DA Ф; N E Rezultat T I Uporaba rezultatov T 1 F.34 Svetovalna dejavnost Zastavljen cilj O DA NE Rezultat T 1 Uporaba rezultatov T I F.35 Drugo Zastavljen cilj O DA Ф N E Rezultat T 1 Uporaba rezultatov T I Komentar i — 13.Označite potencialne vplive oziroma učinke vaših rezultatov na navedena področja Vpliv Ni vpliva Majhen vpliv Srednji vpliv Velik vpliv G.01 Razvoj visokošolskega izobraževanja G.01.01. Razvoj dodiplomskega izobraževanja o 0 0 0 G.01.02. Razvoj podiplomskega izobraževanja o o 0 0 G.01.03. Drugo: o o 0 0 G.02 Gospodarski razvoj G.02.01 Razširitev ponudbe novih izdelkov/storitev na trgu 0 0 0 0 G.02.02. Širitev obstoječih trgov ® o 0 0 G.02.03. Znižanje stroškov proizvodnje ® o 0 0 G.02.04. Zmanjšanje porabe materialov in energije ® 0 0 0 G.02.05. Razširitev področja dejavnosti ® o 0 0 G.02.06. Večja konkurenčna sposobnost ® o O 0 G.02.07. Večji delež izvoza ® o 0 0 G.02.08. Povečanje dobička 0 o 0 0 G.02.09. Nova delovna mesta 0 o 0 O G.02.10. Dvig izobrazbene strukture zaposlenih 0 0 0 0 G.02.11. Nov investicijski zagon 0 o 0 O G.02.12. Drugo: o o 0 0 G.03 Tehnološki razvoj G.03.01. Tehnološka razširitev/posodobitev dejavnosti 0 0 0 0 G.03.02. Tehnološko prestrukturiranje dejavnosti 0 O 0 0 G.03.03. Uvajanje novih tehnologij 0 o 0 0 G.03.04. Drugo: o o 0 0 G.04 Družbeni razvoj G.04.01 Dvig kvalitete življenja 0 0 0 0 G.04.02. Izboljšanje vodenja in upravljanja ® o o o G.04.03. Izboljšanje delovanja administracije in javne uprave ® o o o G.04.04. Razvoj socialnih dejavnosti ® o o o G.04.05. Razvoj civilne družbe ® o o o G.04.06. Drugo: Trajnostno upravljanje z naravnimi viri; zagotavljanje strateške prehranske varnosti; o o o © G.05. Ohranjanje in razvoj nacionalne naravne in kulturne dediščine in identitete O O ® O G.06. Varovanje okolja in trajnostni razvoj o o o ® G.07 Razvoj družbene infrastrukture G.07.01. Informacijsko-komunikacijska infrastruktura o o ® o G.07.02. Prometna infrastruktura ® o o o G.07.03. Energetska infrastruktura ® o o o G.07.04. Drugo: o o o o G.08. Varovanje zdravja in razvoj zdravstvenega varstva ® o o o G.09. Drugo: o o o o Komentar Rezultati projekta pomembno prispevajo k krepitvi kapacitet Slovenije za trajnostno upravljanje z naravnimi viri, zagotavljanju strateške prehranske varnosti, varovanju okolja, prilaganjanju klimatskim spremembam ter usposbljenosti za obvezni poročanje na mednarodni ravni. 14.Naslov spletne strani za projekte, odobrene na podlagi Javnih razpisov za sofinanciranje ciljnih raziskovalnih projektov za leta 2016, 2017, 2018 in 201914 Vsebine projekta so dostopne na dveh spletnih straneh: - http://www.kis.si/Raziskave_in_projekti/CRP-V4-1628-SpremljanjeC , ki je centralna spletna stran z opisom rezultatov projekta na Kmetijskem inštitutu Slovenije: in - http://kis.si/KIS-WebGIS/#config=eTLA_TOS.xml = dodatne spletna GIS strani projekta, ki je namenjena prostorski vizualizaciji lokacij spremljanja ter je služila kot zasnova spletnega informacijskega sistema za potrebe poročanja o bilance C v kmetijskih zemljiščih. C. IZJAVE Podpisani izjavljam/o, da: • so vsi podatki, ki jih navajamo v poročilu, resnični in točni; • se strinjamo z obdelavo podatkov v skladu z zakonodajo o varstvu osebnih podatkov za potrebe ocenjevanja in obdelavo teh podatkov za evidence ARRS; • so vsi podatki v obrazcu v elektronski obliki identični podatkom v obrazcu v pisni obliki (v primeru, da poročilo ne bo oddano z digitalnima podpisoma); • so z vsebino zaključnega poročila seznanjeni in se strinjajo vsi soizvajalci projekta; • bomo sofinancerjem istočasno z zaključnim poročilom predložili tudi elaborat na zgoščenki (CD), ki ga bomo posredovali po pošti, skladno z zahtevami sofinancerjev. Podpisi: zastopnik oz. pooblaščena oseba raziskovalne organizacije: Kmetijski inštitut Slovenije vodja raziskovalnega projekta: Borut Vrščaj ŽIG Datum: 20.5.2020 Oznaka poročila: ARRS-CRP-ZP-2020/26 1 Napišite povzetek raziskovalnega projekta (največ 3.000 znakov v slovenskem in angleškem jeziku). Nazaj 2 v v v Navedite cilje iz prijave projekta in napišite, ali so bili cilji projekta doseženi. Navedite ključne ugotovitve, znanstvena spoznanja, rezultate in učinke raziskovalnega projekta in njihovo uporabo ter sodelovanje s tujimi partnerji. Največ 12.000 znakov vključno s presledki (približno dve strani, velikost pisave 11). Nazaj 3 Realizacija raziskovalne hipoteze. Največ 3.000 znakov vključno s presledki (približno pol strani, velikost pisave 11). Nazaj 4 Navedite morebitna bistvena odstopanja in spremembe od predvidenega programa dela raziskovalnega projekta, zapisanega v prijavi raziskovalnega projekta. Navedite in utemeljite tudi spremembe sestave projektne skupine v zadnjem letu izvajanja projekta. Če sprememb ni bilo, navedite »Ni bilo sprememb«. Največ 6.000 znakov vključno s presledki (približno ena stran, velikosti pisave 11). Nazaj 5 Navedite dosežke na raziskovalnem področju, ki so nastali v okviru tega projekta. Raziskovalni dosežek iz obdobja izvajanja projekta (do oddaje zaključnega poročila) vpišete tako, da izpolnite COBISS kodo dosežka -sistem nato sam izpolni naslov objave, naziv, IF in srednjo vrednost revije, naziv FORD področja ter podatek, ali je dosežek uvrščen v A'' ali A'. Nazaj 6 Navedite dosežke na področju gospodarstva, družbenih in kulturnih dejavnosti , ki so nastali v okviru tega projekta. Dosežke iz obdobja izvajanja projekta (do oddaje zaključnega poročila) vpišete tako, da izpolnite COBISS kodo dosežka - sistem nato sam izpolni naslov objave, naziv, IF in srednjo vrednost revije, naziv FORD področja ter podatek, ali je dosežek uvrščen v A'' ali A'. Dosežek na področju gospodarstva, družbenih in kulturnih dejavnosti je po svoji strukturi drugačen kot dosežek na raziskovalnem področju. Povzetek dosežka na raziskovalnem področju je praviloma povzetek bibliografske enote (članka, knjige), v kateri je dosežek objavljen. Povzetek dosežka na področju gospodarstva, družbenih in kulturnih dejavnosti praviloma ni povzetek bibliografske enote, ki ta dosežek dokumentira, ker je dosežek sklop več rezultatov raziskovanja, ki je lahko dokumentiran v različnih bibliografskih enotah. COBISS ID zato ni enoznačen, izjemoma pa ga lahko tudi ni (npr. prehod mlajših sodelavcev v gospodarstvo na pomembnih raziskovalnih nalogah, ali ustanovitev podjetja kot rezultat projekta ... - v obeh primerih ni COBISS ID). Nazaj 7 Navedite rezultate raziskovalnega projekta iz obdobja izvajanja projekta (do oddaje zaključnega poročila) v primeru, da katerega od rezultatov ni mogoče navesti v točkah 7 in 8 (npr. v sistemu COBISS rezultat ni evidentiran). Največ 2.000 znakov, vključno s presledki. Nazaj 8 Pomen raziskovalnih rezultatov za razvoj znanosti in za razvoj Slovenije bo objavljen na spletni strani: http://sicris.izum.si/ za posamezen projekt, ki je predmet poročanja. Nazaj 9 Največ 4.000 znakov, vključno s presledki. Nazaj 10 Največ 4.000 znakov, vključno s presledki. Nazaj 1 1 Največ 500 znakov, vključno s presledki. Nazaj 1 2 v v Največ 500 znakov, vključno s presledki. Nazaj 13« Največ 1.000 znakov, vključno s presledki. Nazaj 14 Izvajalec mora za projekte, odobrene na podlagi Javnega razpisa za izbiro raziskovalnih projektov Ciljnega raziskovalnega programa »CRP 2016« v letu 2016, Ciljnega raziskovalnega programa »CRP 2017« v letu 2017 in Ciljnega raziskovalnega programa »CRP 2019« v letu 2019 ter Javnega razpisa za izbiro raziskovalnih projektov Ciljnega raziskovalnega programa »Zagotovimo.si hrano za jutri« v letu 2016 in Ciljnega raziskovalnega programa »Zagotovimo.si hrano za jutri« v letu 2018, na spletnem mestu svoje RO odpreti posebno spletno stran, ki je namenjena projektu. Obvezne vsebine spletne strani so: vsebinski opis projekta z osnovnimi podatki glede financiranja, sestava projektne skupine s povezavami na SICRIS, faze projekta in njihova realizacija, bibliografske reference, ki izhajajo neposredno iz izvajanja projekta ter logotip ARRS in drugih sofinancerjev. Spletna stran mora ostati aktivna še 5 let po zaključku projekta. Nazaj Obrazec: ARRS-CRP-ZP/2020 v1.00 D8-16-17-F7-B0-AC-B7-AF-ED-75-17-B7-AE-00-34-71-6E-D0-4F-E7 ЖА VR Z7/7A Kmetijski inštitut Slovenije Univerza [■ Ljubljani Bioteh n iška faku lteta Spremljanje zalog ogljika v kmetijskih in gozdarskih rabah tal za potrebe poročanja o nacionalni bilanci ogljika (CRP V4-1628) Končno poročilo projekta 2016 - 2019 Ljubljana, oktober 2019 Spremljanje zalog ogljika v kmetijskih in gozdarskih rabah tal za potrebe poročanja o nacionalni bilanci ogljika (CRP V4-1628) Končno poročilo Naročnik: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Kontaktna oseba za naročnika: Hermina OBERSTAR Nosilec: Kmetijski inštitut Slovenije • Oddelek za kmetijsko ekologijo in naravne vire, Center za tla in okolje Izvajalci: • Kmetijski inštitut Slovenije, Oddelek za kmetijsko ekologijo in naravne vire, Center za tla in okolje • Gozdarski inštitut Slovenije • Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede • Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo Dodatne informacije: Dr. Borut Vrščaj, Kmetijski inštitut Slovenije, Hacquetova ulica 17, SI1000 Ljubljana; Slovenija E: Borut.Vrščaj @kis.si; T: +386 (0)1 280 52 90; http: //www.kis.si/okenv Dr. Borut Vrščaj Dr. Andrej Simončič žig vodja projekta direktor Spremljanje zalog ogljika v kmetijskih in gozdarskih rabah tal za potrebe poročanja o nacionalni bilanci ogljika (CRP V4-1628) Končno poročilo raziskovalnega projekta Avtorji poročila: Kmetijski inštitut Slovenije: dr. Borut Vrščaj, Janez Bergant, univ. dipl. geog., univ. dipl. ing. agr., Ana Čebin, univ. dipl. ing., Peter Kastelic, Marjan Šinkovec, univ. dipl. ing. geol., Klara Rekič, mag. inž. agr. Gozdarski inštitut Slovenije: Dr. Boštjan Mali, univ. dipl. ing. gozd., Daniel Žlindra, univ. dipl. ing. gozd., dr. Aleksander Marinšek, univ. dipl. ing. gozd. Uni-MB, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede: doc. dr. Mateja Muršec, univ. dipl. ing. kmet. Analitika: Mag. Vida Pongrac Žnidaršič, univ. dipl. ing. kem. Zahvale: Projekt Spremljanje zalog ogljika v kmetijskih in gozdarskih rabah tal za potrebe poročanja o nacionalni bilanci ogljika (CRP V4-1628) sta sofinancirala Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije in Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano iz državnega proračuna. The authors acknowledge the project Monitoring soil carbon stocks in agricultural and forestry land uses for reporting on the national carbon budget (Project CRP V4-1628) was financially supported by the Slovenian Research Agency and the Ministry for Agriculture, Forestry and Food. Kako navajati: Vrščaj B., Mali B., Muršec M., Bergant J., Žlindra D., Čebin A., Kastelic P., Rekič K., Marinšek A., Šinkovec M., 2019. Spremljanje zalog ogljika v kmetijskih in gozdarskih rabah tal za potrebe poročanja o nacionalni bilanci ogljika (projekt CRP V4-1628).[Monitoring soil carbon stocks in agricultural and forestry land uses for reporting on the national carbon balance] (Project CRP V4-1628). Končno poročilo [Final Report]. Ljubljana, Kmetijski inštitut Slovenije [Agricultural Institute of Slovenia]: Vsebina Uvod....................................................................................................................................................................17 Ozadja.....................................................................................................................................................................17 Namen in cilji projekta...........................................................................................................................................18 1 DS1: Izdelava strokovnih podlag in metod za poročanje o emisijah in ponorih CO2 v kmetijsko - gozdarskih rabah zemljišč......................................................................................................................................................21 1.1 Talna organska snov..................................................................................................................................21 1.2 Toplogredni plini, CO2, bilanca C v tleh, poročanje o TPG..........................................................................21 1.3 Specifike spremljanja zalog C na kmetijskih in gozdarskih rabah zemljišč................................................23 1.3.1 Specifike spremljanja zalog ogljika v tleh na kmetijskih zemljiščih glede na vrste rabe tal..................23 1.3.2 Specifike spremljanja zalog ogljika v tleh gozdnih zemljišč...................................................................27 1.4 Ocena zalog ogljika v kmetijskih in gozdnih tleh, ki niso predmet spremembe rabe zemljišč...................29 1.4.1 Metode in procesni modeli Tier , Tier 2 , Tier 3....................................................................................29 1.5 Ocena zalog ogljika v kmetijskih in gozdnih tleh, ki so predmet spremembe rabe zemljišč......................30 1.6 Protokol za transport vzorcev TOS z lokacije vzorčenja v laboratorij........................................................32 1.7 Standardni operativni postopki za analitiko TOS.......................................................................................33 1.7.1 Dostava in priprava vzorca....................................................................................................................33 1.7.2 Standardi določitve TOS........................................................................................................................34 1.8 Protokoli za preverjanje skladnosti laboratorijskih analiz in preverjanje kakovosti laboratorijev............35 1.8.1 Cilji zagotavljanja kakovosti laboratorijev.............................................................................................35 1.8.2 Uporaba certificiranih ali internih referenčnih materialov...................................................................36 1.8.3 Udeležba v programih med laboratorijskih primerjav..........................................................................36 1.8.4 Ponovitev preskusov/analiz z uporabo enakih ali različnih metod.......................................................37 1.8.5 Preskušanje zadržanih primerkov po seriji analiz preskušanih vzorcev................................................37 1.8.6 Preverjanje soodvisnosti rezultatov različnih karakteristik primerka...................................................37 2 DS2: Določitev izhodiščnega stanja vsebnosti TOS.......................................................................................39 2.1 Sorodne preliminarne raziskave vsebnosti TOS v tleh KZSlovenije -.........................................................40 2.1.1 Karta območij kmetijskih zemljišč Slovenije z oceno zmanjšanja TOS..................................................40 2.2 Izdelava svetovne karte zalog organskega ogljika v tleh - GSOCmap (FAO).............................................41 2.2.1 Globalno partnerstvo za tla FAO...........................................................................................................41 2.2.2 Global Soil Organic Carbon Map (GSOCmap)........................................................................................41 2.2.3 Metodologija GSOCmap........................................................................................................................41 2.3 Izdelava GSOCmap Slovenija ..................................................................................................................... 45 2.3.1 Priprava karte GSOC Map - Slovenija....................................................................................................45 2.3.2 Vključenost GSOCmap Slovenia v Global GSOCmap.............................................................................49 3 DS3: Referenčne lokacije in metodologije vzorčenja....................................................................................51 3.1 Mreža lokacij spremljanja TOS..................................................................................................................51 3.2 Postopki določanja referenčni h lokacij.....................................................................................................51 3.2.1 Postopek izbora lokacij vzorčenja tal za oceno vsebnosti TOS..............................................................51 3.2.2 Izbor lokacij vzorčenja v letu 2017........................................................................................................53 3.2.3 Izbor lokacij vzorčenja v letu 2018........................................................................................................56 3.2.4 Zbrane lokacije vzorčenja 2016 - 2018.................................................................................................58 3.2.5 Predvidene lokacije vzorčenja v letu 2019............................................................................................59 3.3 Predlog lokacij za trajni monitoring TOS v Sloveniji..................................................................................61 3.3.1 Nabor referenčnih lokacij rednega spremljanja....................................................................................61 3.3.2 Predlog izbora lokacij za redno spremljanje vrednosti TOS..................................................................62 4 DS4: Obstoječi sistemi vzorčenja, spremljanja in poročanja o kakovosti tal in TOS v Evropi in po svetu......65 4.1 Nacionalni in mednarodni programi zbiranja podatkov tal, ki vsebujejo podatke TOS in njihovi parametri tal in okolja - pregled po izbranih državah Evrope in sveta...................................................................................65 4.1.1 Albanija.................................................................................................................................................65 4.1.2 Avstrija..................................................................................................................................................65 4.1.3 Belgija.................................................................................................................................................... 66 4.1.4 Bolgarija................................................................................................................................................66 4.1.5 Češka.....................................................................................................................................................67 4.1.6 Danska...................................................................................................................................................67 4.1.7 Estonija ................................................................................................................................................. 68 4.1.8 Finska....................................................................................................................................................68 4.1.9 Francija.................................................................................................................................................. 68 4.1.10 Italija ................................................................................................................................................. 69 4.1.11 Latvija ............................................................................................................................................... 69 4.1.12 Litva .................................................................................................................................................. 70 4.1.13 Nizozemska ....................................................................................................................................... 70 4.1.14 Madžarska........................................................................................................................................71 4.1.15 Nemčija............................................................................................................................................. 72 4.1.16 Norveška...........................................................................................................................................72 4.1.17 Poljska............................................................................................................................................... 72 4.1.18 Romunija........................................................................................................................................... 74 4.1.19 Slovaška ............................................................................................................................................ 74 4.1.20 Švedska.............................................................................................................................................77 4.1.21 Švica..................................................................................................................................................77 4.1.22 Velika Britanija.................................................................................................................................. 78 4.1.23 Evropska unija .................................................................................................................................. 79 4.1.24 EU - Monitoring gozdov Evrope........................................................................................................ 82 4.1.25 Avstralija ........................................................................................................................................... 83 4.1.26 Kanada .............................................................................................................................................. 83 4.1.27 Kitajska ............................................................................................................................................. 85 4.1.28 Mehika .............................................................................................................................................. 85 4.1.29 Nova Zelandija .................................................................................................................................. 85 4.1.30 Tanzanija...........................................................................................................................................86 4.1.31 Združene države Amerike.................................................................................................................86 4.1.32 Povzetek pregleda monitoringov in raziskav tal v drugih državah...................................................87 4.2 Zbirke podatkov tal in monitoringi tal v Sloveniji......................................................................................99 4.3 Pomen vzpostavitve trajnega monitoringa kakovosti tal/spremljanja TOS............................................99 4.3.1 Problematika zbranih podatkov tal.......................................................................................................99 4.3.2 Pomen vzpostavitve trajnega monitoringa kakovosti tal / spremljanja TOS v kmetijskem sektorju .. 100 4.3.3 Specifika spremljanja TOS v Sloveniji.................................................................................................101 4.4 Predlog organizacije sistema spremljanja TOS v Sloveniji.......................................................................101 5 DS5: Vzpostavitev sistema kakovosti spremljanja in poročanja o bilanci C................................................105 5.1 Standardni operativni postopek za vzorčenje tal (SOP vzorčenje)...........................................................105 5.2 Standardni operativni postopek za analitiko tal (SOP analitika).............................................................105 5.2.1 Analitski standard SIST ISO 14235.......................................................................................................105 5.2.2 Analitski standard SIST ISO 10694.......................................................................................................106 5.3 Standardni operativni postopek za kakovost in operabilnost podatkov tal (SOP podatki)......................106 5.4 Standardni operativni postopek za poročanje o bilanci ogljika v tleh (SOP poročanje)...........................106 5.5 Sistem zagotavljanja kakovosti podatkov (krožne analize laboratorijev)................................................106 6 DS6: Baze podatkov za poročanje o vsebnosti TOS....................................................................................109 6.1 Strukture baz podatkov TOS v ORACLE okolju.........................................................................................109 6.2 Algoritmi za izračun ter obdelavo podatkov TOS.....................................................................................117 6.2.1 Algoritmi vnosa podatkov v baze MTO...............................................................................................117 6.2.2 Izračun TOS in nabor SQL poizvedb za avtomatizirano obdelavo in povezovanje podatkov TOS.......118 7 Poudarki in zaključki..................................................................................................................................129 7.1 Zaključki s kratkim povzetkom.................................................................................................................129 7.2 Nadaljnje delo in potrebne aktivnosti......................................................................................................130 7.2.1 Neposredne aktivnosti vezane na vsebnost TOS /kakovost kmetijskih tal.........................................130 a) Vzpostavitev trajnega spremljanja stanja TOS in kakovosti tal KZ Slovenije...........................................130 b) Ocena ustreznosti in kakovosti talnih laboratorijev Slovenije.................................................................130 c) Harmonizacija analitike in analitskih metod na nacionalni ravni............................................................130 d) Vzpostavitev centralnih zbirk podatkov tal in spremljajočih podatkov okolja........................................130 7.2.2 Pomembnejše dodatne aktivnosti vezane na informacije o vsebnosti TOS oz. kakovosti kmetijskih tal 130 e) Zajem in usposobitev arhivskih podatkov talnih vzorcev različnih laboratorijev....................................130 f) Geokodiranje arhivskih analitskih podatkov talnih vzorcev Slovenije.....................................................131 g) Ocena stanja rodovitnosti kmetijskih zemljišč Slovenije in morebitnih trendov sprememb rodovitnosti 131 h) Ocena stanja onesnaženost tal KZ Slovenije............................................................................................131 i) Ocena prispevka ekosistemskih storitev tal KZ Slovenije........................................................................131 j) Ocena / posnetek stanja biotske pestrost tal KZ.....................................................................................131 k) Zasnova vzpostavitve nacionalnega sistema zagotavljanja kakovosti laboratorijev za tla......................131 l) Sodelovanje pri mednarodnih (FAO) aktivnostih na področju tal..........................................................132 8 Viri.............................................................................................................................................................133 Seznam prilog.....................................................................................................................................................145 Kazalo slik Slika 1: Primer zemljišča z enotnim načinom obdelave tal - njiva (1100)..................................................24 Slika 2: Primer zemljišča s pasovnim načinom obdelave tal - vinograd (1211)..........................................25 Slika 3: Primer zemljišča z rabo tal Drevesa in grmičevje (1500) in Zemljišča v zaraščanju (1410)...........25 Slika 4: Primer zemljišča z gozdno rabo (RABA-id 2000)............................................................................ 28 Slika 5: Shematska predstavitev poteka vzpostavitve novega ravnovesja vsebnosti C v tleh po spremembi (prirejeno po IPCC, 2003)........................................................................................................................... 30 Slika 6: Protokol za izvedbo monitoringa TOS na lokaciji...........................................................................31 Slika 7: Diagram poteka poti vzorca od terena do analize in njegovega arhiviranja.................................33 Slika 8: Diagram poteka normalne sekvence analiz z vključenimi mehanizmi uporabe referenčnih materialov (QC) in preskušanje zadržanih primerkov po seriji analiz (Vz2 P)............................................36 Slika 9: Ocena tveganja za zmanjševanje vsebnosti TOS v kmetijskih tleh Slovenije (Vrščaj et al., 2017). 40 Slika 10: Portal FAO s karto GSOCmap (http://54.229.242.119/GSOCmap/)...........................................42 Slika 11: Predstavitev osnovnih podatkov Svetovne karte GSOCmap V 1.2.0 (FAO, 2017)......................43 Slika 12: GSOCmap Slovenia - Corg v Sloveniji do globine 30 cm (kg/ha)....................................................45 Slika 13: Stratumi v Sloveniji. Kombinacija rabe tal (MKGP, 2017) in pedosekvenc (MKGP, 1999)...........46 Slika 14: Ocena povprečnih zalog Corg Sloveniji do globine 30 cm (kg/ha).................................................47 Slika 15: Variabilnost zalog Corg v Sloveniji do globine 30 cm (kg/ha)........................................................48 Slika 16: Zaloge Corg v Sloveniji do globine 30 cm (kg/ha)..........................................................................49 Slika 17: Skladnost ocen zaloge Corg v GSOCmap - Slovenia z zalogami v območjih sosednjih držav.........50 Slika 18: Izbrano območje vzorčenja TOS (pas) za leto 2016.....................................................................52 Slika 19: Delež vzorčnih mest glede na rabo tal za leto 2016....................................................................52 Slika 20: Izbrana vzorčna mesta TOS znotraj območja pasu JZ-SV v širini 30 km v letu 2016....................53 Slika 21: Izbrano območje vzorčenja TOS v letu 2017................................................................................54 Slika 22: Delež vzorčnih mest TOS glede na rabo tal v letu 2017...............................................................55 Slika 23: Izbrana vzorčna mesta TOS znotraj preiskovanega območja v letu 2017...................................55 Slika 24: Izbrano preiskovano območje vzorčenja TOS v letu 2018...........................................................56 Slika 25: Delež vzorčnih mest TOS glede na rabo tal v letu 2018...............................................................57 Slika 26: Izbrana vzorčna mesta TOS znotraj preiskovanega območja v letu 2018...................................57 Slika 27: Izbrana vzorčna mesta TOS znotraj preiskovanih območji v letih 2016, 2017 in 2018...............58 Slika 28: Delež vzorčnih mest TOS glede na rabo tal med leti 2016 - 2018............................................... 59 Slika 29: Izbrano preiskovano območje vzorčenja TOS za leto 2019.........................................................59 Slika 30: Potencialna vzorčna mesta TOS znotraj preiskovanega območja za leto 2019...........................60 Slika 31: Karta lokacij vzorčenja v letih 2016, 2017 in 2018 ter potencialne lokacije vzorčenja za leto 2019 v okviru javnih naročil MKGP (JN MKGP)....................................................................................................62 Slika 32: Končni nabor za redno spremljanje vrednosti TOS......................................................................63 Slika 33: Predlog izbora lokacij za redno spremljanje vrednosti TOS.........................................................64 Slika 34: Diagram poteka pridobivanja in uporabe podatkov o zalogah ogljika v tleh.............................103 Slika 35: Pregled predloga osnovnih zahtev za pridobitev pooblastil za izvajanje monitoringa tal na področju vsebnosti ogljika........................................................................................................................108 Slika 36: Struktura baze MTO (monitoring organskega ogljika v tleh).....................................................110 Kazalo preglednic Preglednica 1: Število lokacij za vzorčenje TOS na izbranih rabah tal za leto 2016.............................. ..... 52 Preglednica 2: Število lokacij za vzorčenje tal na izbranih rabah tal v letu 2017.................................. ..... 54 Preglednica 3: Število lokacij za vzorčenje TOS na izbranih rabah tal v letu 2018................................ ..... 56 Preglednica 4: Število lokacij za vzorčenje TOS na izbranih rabah tal med leti 2016 - 2018................ ..... 58 Preglednica 5: Sistemi monitoringa tal po svetu (Vernik, 2014)........................................................... 75 Preglednica 6: Značilnosti monitoringa tal po evropskih državah (EEA, 2003; van Camp, 2004)......... 79 Preglednica 7: Monitoringi tal po državah (Winder, 2003)................................................................... ..... 89 Preglednica 8:Pregled sistemov monitoringa lastnosti tal po državah (van Wesemael et al., 2011) ..... 97 Preglednica 9: Struktura tabele MTO ANA VZORC v bazi MTO........................................................... ... 111 Preglednica 10: Struktura tabele MTO ANA KOPECKY v bazi MTO..................................................... ... 112 Preglednica 11: Struktura tabele MTO OSNOVNI PODATKI VZORČENJE v bazi MTO......................... ... 113 Preglednica 12:Struktura tabele MTO GENERIRANI POD VZORČENJA v bazi MTO........................... 114 Preglednica 13: Struktura tabele MTO LASTNIKI v bazi MTO.............................................................. ... 116 Preglednica 14: Struktura atributne tabele sloja MTO LOKACIJE v bazi MTO..................................... ... 116 Preglednica 15: SQL poizvedba za preračun povprečne gostote tal iz neporušenega vzorca tal na porušen vzorec tal. .. ... 118 Preglednica 16: SQL poizvedba za izdelavo skupne tabele analitskih rezultatov in izračunom zalog ogljika v tleh za porušene vzorce tal....................................................................................................................119 Preglednica 17: SQL poizvedba, ki izdela tabelo v kateri so združeni vsi podatki o lokaciji vzorčenja .... 121 Preglednica 18: SQL poizvedba izdela tabelo v kateri so po vzorcih tal navedeni vsi analitski rezultati, zaloga ogljika v tleh in podatki iz pripadajoče lokacije.............................................................................123 Preglednica 19: SQL poizvedba izdela tabelo v kateri so po vzorčenih lokacijah prikazani podatki vzorcev tal, zaloga ogljika v tleh in podatki lokacije..............................................................................................124 Spremljanje zalog ogljika v kmetijskih in gozdarskih rabah tal za potrebe poročanja o nacionalni bilanci ogljika (CRP V4-1628) Izvleček Talna organska snov (TOS) in s tem vsebnost organskega ogljika (Corg) v tleh je najpomembnejši kazalec kakovosti in lastnosti kmetijslih in drugih tal ter potencialov za izvajanje obsežnega nabora ekosistemskih storitev tal. Tla so pomemben ponor in/ali vir toplogrednih plinov, v največji meri ogljika v obliki ogljikovega dioksida (CO2), pa tudi metana (CH4) in drugih plinov. Slovenija mora emisije in ponore toplogrednih plinov, ki nastanejo tudi kot posledica gospodarjenja s tlemi, poročati kot del emisij sektorja LULUCF v skladu z mednarodnimi in evropskimi zavezami. Na mednarodni ravni poroča po določilih Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC) in na evropski ravni letne ocene po določilih Sklepa 529/2013/EU. Projekt zajema razvoj, testiranje in delno vzpostavitev sistema spremljanja vsebnosti TOS kot dela nacionalnega poročanja za sektor "Raba zemljišč, sprememba rabe zemljišč in gozdarstvo (LULUCF)" kot pomembnega dela nacionalne bilance ogljika. V okviru projekta smo izdelali operativno metodo za poročanje o emisijah/ponorih CO2 v kmetijsko -gozdnih področjih Slovenije in pripadajoče strokovne podlage; ocenili izhodiščno stanje vsebnosti TOS v kmetijskih in gozdnih tleh Slovenije (FAO GSOCmap Slovenija); zasnovali prostorsko razporeditev spremljanja TOS s predlogom lokacij glede na pedoklimatske značilnosti Slovenije. Opravili smo pregled načinov spremljanja in poročanja o kakovosti tal v Evropi in po svetu. Zasnovali smo sistem kontrole kakovosti na vseh ravneh monitoringa za poročanje o vsebnosti TOS ter oceno prispevka k nacionalni bilanci C (standardni operativni postopki vzorčenja tal, laboratorijska analitika tal, podatki tal, poročanje o bilancah C). Ključne besede: talna organska snov, monitoring, poročanje, sistem zagotavljanja kakovosti, Abstract Soil organic matter (SOM), and thus the Corg content of the soil, is the most important indicator of soil quality and soil properties, as well as the potential for delivering a comprehensive range of ecosystem soil services. The soil is an important sink and/or a source of greenhouse gases, mainly carbon in the form of carbon dioxide (CO2), methane (CH4) as well as some other gases. Slovenia is obliged to report greenhouse gas emissions and sinks, which also result from soil management, as part of the emissions of the LULUCF sector under international and European commitments. It reports internationally under the provisions of the United Nations Framework Convention on Climate Change (UNFCCC) and at the European level annual assessments under the provisions of Decision 529/2013 / EU. The project covers the development, testing and partial set-up of a SOM monitoring system as part of national reporting for the sector "Land Use, Land Use Change and Forestry (LULUCF)" as an important part of the national carbon balance. Within the project an operational method for reporting CO2 emissions/sinks in soils of agricultural and forestry land uses of Slovenia was developed and related operational documents; assessed the baseline SOM content in agricultural and forest soils of Slovenia (FAO GSOCmap Slovenia); and predefined SOM monitoring locations according to the pedo-climatic characteristics of Slovenia. The review of soil quality and Corg monitoring and reporting systems of selected countries in Europe and World was elaborated. The quality control system at all levels of monitoring to report on SOM content and to assess the contribution to the national C balance (standard operating procedures for soil sampling, laboratory soil analytics, soil data, balance C reporting) was designed. Keywords: Soil organic matter, monitoring, reporting, quality assurance system Okrajšave in pojmi CRP: Ciljni raziskovalni program CEC: cation exchange capacity; kationska izmenjalna kapaciteta DOF: digitalni ortofoto posnetek efektivna poljska kapaciteta: rastlinam dostopna voda, ki jo lahko koristijo za svoje fiziološke potrebe enota vzorca tal: del tal, ki se ga odvzame v enkratnem delovnem postopku pri vzorčenju z opremo za jemanje vzorcev in je namenjen pripravi vzorca FAO: (ang. Food and Agriculture Organization), Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo FFS: fitifarmacevtska sredstva GERK: strnjena površina kmetijskega zemljišča z enako vrsto dejanske rabe, ki je v uporabi enega kmetijskega gospodarstva GSOCmap: Okrajšava za ang. Global Soil Organic Carbon map, svetovna karta talne organske snovi GSP: (ang. Global Soil Partnerhip), globalno partnerstvo za tla hidromelioracija: izboljševanje zemljišč z osuševanjem ali namakanjem homogenizacija vzorca tal: postopek, v katerem z mešanjem večih enot vzorca tal zagotovimo homogene lastnosti vzorca celotnega vzorca tal, odvzetega iz posamezne globine tal, horizonta ali sloja IPCC: (ang. The Intergovernmental Panel on Climate Change), Medvladni odbor za podnebne spremembe KMG: kmetijsko gospodarstvo KIK: kationska izmenjalna kapaciteta KZ: kmetijska zemljišča konvencionalna obdelava tal: obdelava tal s plugom lokacijska točka: je definirana z X in Y koordinato vzorčnega mesta in predstavlja izhodišče za določitev odvzemnih mest na terenu MKGP: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano; monitoring: spremljanje in nadzorovanje stanja s sistematičnimi meritvami ali drugimi metodami in z njimi povezanimi postopki odvzemno mesto: eno izmed mest znotraj vzorčnega mesta, na katerem se odvzamejo posamezne enote vzorca tal, posebej na eni ali več globinah tal ohranitvena obdelava tal: je način kmetovanja za ohranjanje rodovitnosti tal, pri katerem seme odložimo v neobdelano prst, v kateri so rastlinski ostanki iz preteklega leta; včasih uporabljen izraz konzervacijska/konzervirajoča obdelava tal OKENV: Oddelek za kmetijsko ekologijo in naravne vire, ki deluje v okviru Kmetijskega inštituta Slovenije organska snov v tleh oz. talna organska snov: je živa in neživa organska snov tal. Živa organska snov tal so talni organizmi. Neživa organska snov tal je odmrla rastlinska in živalska biomasa in je lahko razgradljiva ali stabilna organska snov preiskovano območje: območje, na katerem se izvaja monitoring stanja tal ali namenska raziskava tal zaradi ugotavljanja stanja tal. Preiskovano območje je celotno območje Slovenije, če gre za ugotavljanje stanja tal z monitoringom stanja tal oziroma manjše območje, če gre za ugotavljanje stanja tal z namensko raziskavo tal. referenčna lokacija: lokacija za spremljane TOS izbrana iz kilometrske mreže s petimi izbranimi kriteriji retinenca: zamuda v vodnem odtoku zaradi zadrževanja padavinske vode na določenem območju sektor LULUCF: (ang. Land Use, Land Use Change and Forestry), Sektor raba zemljišč, sprememba rabe zemljišč in gozdarstvo sekvestracija ogljika: ali ponor ogljika je dolgotrajnejše povečanje količine organskega ogljika v nekem mediju, najpogosteje v tleh. TOS: talna organska snov je odmrla organska snov rastlin na tleh TPG: toplogredni plini (najpomembnejši so CO2, CH4 in N2O) UNFCCC: (ang. United Nations Framework Convention on Climate Change), Okvirna konvencija Združenih narodov o podnebnih spremembah volumska gostota tal: razmerje med maso trdne faze tal in volumnom neporušenega vzorca tal vzorčno mesto: prostorsko določeno območje tal, kjer se odvzame vzorec tal EC: electrical aconductivity; električn aprevodnost tal vzorec tal: homogenizirana mešanica enot vzorcev tal, odvzetih na več odvzemnih mestih znotraj istega vzorčnega mesta na isti globini tako, da odraža stanje tal celotnega vzorčnega mesta v tej globini Uvod Ozadja Tla so bistveni vir in vitalni del naravnega okolja, iz katerega se prideluje večina svetovne hrane. Obenem tla prinašajo življenjski prostor za ljudi, omogočajo pa tudi bistvene ekosistemske storitve, kot so: oskrba z vodo, blaženje podnebnih sprememb, ohranjanje biotske raznovrstnosti. Na žalost so tla pod velikim pritiskom naraščanja števila prebivalstva, večjih potreb po hrani in konkurenčnosti rabe zemljišč. Približno 33 % svetovnih tal je degradiranih, zato oblikovalci politike po vsem svetu raziskujejo priložnosti za trajnostni razvoj. Čeprav se zdi pomen tal očiten, v preteklosti ni bil deležen ustrezne pozornosti v smislu uporabe in upravljanja s tlemi. V preteklosti so namreč tla pogosto veljala za neskončen vir, ki nam bo vedno sposoben zagotoviti svoje ekosistemske storitve. Ker temu ni tako, je nujno potrebno ozaveščati o pomembnosti tal, zlasti z vidika njihove zaščite in trajnostne uporabe. Vsebnost TOS je eden izmed glavnih pokazateljev kakovosti tal, učinkovitosti rabe tal ter ključen podatek za ocenjevanje učinkov rabe tal na potencialne izpuste toplogrednih plinov iz kmetijstva v ozračje. Večinoma se izraža v odstotkih (%) TOS ali v enotah organskega ogljika (Corg) na enoto tal (g C/kg tal). Za primerljivost rezultatov TOS med laboratoriji oz. med državami je potrebno najprej vzpostaviti enotno metodo za določanje TOS. Vsebnost talne organske snovi (TOS) v veliki meri določa kakovost tal ter njihovo kapaciteto za zagotavljanje ekosistemskih storitev. Vendar v Sloveniji nimamo enotnega nacionalnega sistema monitoringa tal, zaradi česar so obstoječi podatki o vsebnosti TOS med seboj slabo primerljivi, neuskljani in težko dostopni, saj se hranijo po različnih ustanovah, ministrstvih in inštitutih. V okviru poročanja za sektor LULUCF je potrebno vzpostaviti enotno metodologijo vzorčenja in analize vsebnosti TOS, kot tudi zgraditi skladno in funkcionalno podatkovno bazo. Potrebno je zasnovati postopke za izračun količin iz pridobljenih podatkov ter vzpostaviti sistem rednega letnega poročanja, ki je skladen z mednarodnim sistemom poročanja nacionalnih bilanc ogljika. Namen in cilji projekta Glavni namen projekta je poenotiti metodologijo vzorčenja in analitike talne organske snovi (TOS) ter sistem poročanja za potrebe nacionalne bilance ogljika, vključno z vzpostavitvijo podatkovne baze spremljanja vsebnosti TOS v tleh kmetijskih zemljišč. Enoten sistem monitoringa TOS v Sloveniji je nujen za strokovno pravilno oceno bilance TOS oz. vsebnosti, ponorov organskega ogljika v tleh in s tem izpustov CO2 in posredno tudi drugih toplogrednih plinov iz tal kmetijskih in gozdnih zemljišč. S tem bodo podani temelji za učinkovito upravljanje s TOS in trajnostno naravnano gospodarjenje s tlemi v kmetijstvu in gozdarstvu. Ključni cilji projekta so bili: 1. izdelati strokovne podlage in operativno metodo za poročanje o emisijah/ponorih CO2 v kmetijsko-gozdarskih območjih Slovenije; 2. oceniti izhodiščno stanje vsebnosti TOS v kmetijskih in gozdnih tleh Slovenije; 3. izdelati prostorsko zasnovo spremljanja TOS v obliki fleksibilne mreže za celotno Slovenijo in določiti lokacije referenčne vzorčnih mest; 4. izdelati primerjalno analizo z obstoječimi načini vzorčenja, spremljanja in poročanja v drugih državah; 5. določiti racionalno metodologijo pridobivanja in obdelave podatkov TOS; vzpostaviti sistem in zagotoviti kontrolo kakovosti na vseh ravneh monitoringa; vzorčenje - analiza -podatkovna baza - uporaba podatkov za izračune za poročanje; 6. oblikovati podatkovne baze za poročanje o vsebnosti TOS v tleh Slovenije ter oceno prispevka k nacionalni bilanci ogljika Rezultati po posameznih delovnih sklopih in delovnih nalogah Projekt se deli na delovne sklope in znotraj njih na delovne naloge. Rezultati predstavljeni po sklopih in nalogah kot so navedeni v programu dela. 1 DS1: Izdelava strokovnih podlag in metod za poročanje o emisijah in ponorih CO2 v kmetijsko - gozdarskih rabah zemljišč Sklop DS1 zajema razvoj in testiranje operativne metode za poročanje o emisijah oz. ponorih CO2 v kmetijskih in gozdnih tleh Slovenije za potrebe poročanja o nacionalni bilanci CO2 ter izdelati strokovne podlage za izvajanje te metode. 1.1 Talna organska snov Opredelitev TOS. TOS je živa komponenta tal (rastline, živali, mikroorganizmi) in tudi neživa organska snov, ki je sestavljena iz humusa (stabilna organska snov) in odmrle organske mase na različnih stopnjah razgradnje/mineralizacije (manj obstojne komponente TOS oz. bolj ali manj razgradljiva organsko snov). Prisotnost in aktivnost živih organizmov je ključnega pomena za procese nastanka obstojnega humusa (humifikacijo) in za popolno razgradnjo TOS (mineralizacijo) do osnovnih anorganskih sestavin (H2O in CO2) in posameznih hranil (P, K, Ca, Mg, B, itd.). Na dinamiko TOS vplivajo tako naravni kot antropogeni mehanizmi (mehanska obdelava tal, gnojenje, dreniranje, namakanje tal itd.), saj narekujejo prehranski in vodno-zračni režim ter posledično mikrobiološko dejavnost v tleh, kar je ključnega pomena za intenzivnost in način razgradnje TOS. Vsebnost, ohranjanje in ponori organske snovi v tleh (TOS) je izjemnega pomena glede razpoložljivosti rastlinskih hranil in izboljšanja fizičnih, kemijskih in bioloških lastnosti tal (Kundu et al., 2006). Ohranjanje organskega ogljika v tleh, ki je glavni sestavni del TOS, je bistvenega pomena za trajnostno kmetijsko pridelavo, saj zmanjšanje vsebnosti TOS na splošno vodi v zmanjšano produktivnost - količino pridelave (Lal, 2006). Specifike tal kot medija za ponor ogljika. Tla so pomembno 'skladišče' ogljika, za katerega je potrebno ocenjevati in poročati emisije ter ponore. Osnova za izračun emisij oz. ponorov so zaloge ogljika v tleh in spremembe le-teh v času ter podatki o površinah za standardne kategorije zemljišč. Vendar, so tla kompleksno in iz treh faz grajen ekosistem (trdi delci, organska snov, talna voda in talna atmosfera), ki so v medsebojnem dinamičnem odnosu. Ta sistem je bistveno teže in dražje spremljati in analizirati kot npr. zrak in vodo, zato so v kontekstu ocenjevanja emisij iz tal potrebne predpostavke, poenostavitve in v veliki meri učinkovite metode vzorčenja (Somogyi et al., 2011). Ogljik se kot plin CO2 sprošča iz tal na različne načine in z različno intenziteto in prispeva k učinku tople grede. Posledično ima pomembno vlogo tudi pri klimatskih spremembah. 1.2 Toplogredni plini, CO2, bilanca C v tleh, poročanje o TPG Toplogredni plini. Toplogredni plini, ki jih je treba spremljati in ocenjevati po metodah IPCC, so ogljikov dioksid (CO2), didušikov oksid (N2O) in metan (CH4). Spremljanje velja za vse človekove dejavnosti. Pomen bilance in zalog C v tleh. Povečanje zalog ogljika v tleh (sekvestracija C) se posebej v zadnjem času v strokovni in znanstveni literaturi večkrat omenja kot ena izmed pomembnih strategij za zmanjšanje emisij in povečanje ponorov toplogrednih plinov (npr. Minasny et al., 2017). Ne glede na to, da je blažitveni potencial tal za zmanjšanje emisij na globalni ravni težko določljiv in časovno omejen (Baveye et al., 2018), študija pregleda ukrepov za države članice EU kaže na to, da je ena izmed cenejših poti za zmanjšanje emisij v sektorju Raba zemljišč, sprememba rabe zemljišč in gozdarstvo (LULUCF) izboljšanje gospodarjenja z ogljikom v tleh (Paquel et al., 2017). Specifike poročanja o bilanci C v tleh. Ker v mnogih državah še ni vzpostavljenih ustreznih in skladnih nacionalnih monitoringov tal, so v skladu s smernicami IPCC dovoljene predpostavke, da tla niso vir emisij, čeprav so tla vključena v kroženje C. Ocene vsebnosti C praviloma opravijo s pomožnimi podatki iz nacionalnih raziskav, celovitimi ali delnimi monitoringi, podatki različnih študij, ki so nastale na manjših prostorskih območjih, v okviru raziskovalnih projektov, prednostno iz recenziranih prispevkov. Praviloma so ocene emisij C vsako leto predmet revizije, s katero se podrobneje preveri, kako dobro so uporabljene metode razložene, ali so bili podatki pridobljeni na ustrezen način in ali sta bila zagotavljanje in nadzor kakovosti ustrezna. Podatki po zaporednih inventurnih letih tvorijo časovno vrsto. Pri ocenjevanju emisij v sektorju LULUCF se pogosto dogodi, da podatki niso popolni, manjkajo ali pa so na voljo le za določena leta. V takih primerih smernice IPCC omogočajo ocenjevanje z uporabo alternativnih metod, kot so povprečenje, interpolacija, ekstrapolacija, metoda uporabe nadomestnih podatkov itd. Kjer podatkov ni na voljo, je dovoljeno pod določenimi pogoji uporabiti standardne oznake, ki nakazujejo, da se določena dejavnost ne pojavlja na zemljišču, da so emisije upoštevane drugje, ali da emisije preprosto niso bile ocenjene. V primerih, ko so na voljo novi podatki, ali pa je prišlo do uporabe boljših metod, je treba popraviti celotno časovno vrsto za poročevalsko obdobje, s čimer se zagotavlja načelo konsistentnosti podatkov in ocen bilanc C. Takšne spremembe je treba opisati, utemeljiti in argumentirati v letnem poročilu o evidencah toplogrednih plinov (tj. poročilo NIR). Poročanje o emisijah TPG v Sloveniji. Slovenija mora emisije in ponore toplogrednih plinov, ki nastanejo tudi kot posledica gospodarjenja s tlemi, poročati kot del emisij sektorja LULUCF v skladu z mednarodnimi in evropskimi zavezami. Na mednarodni ravni poroča po določilih Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC), medtem ko na evropski ravni trenutno poročajo o letnih ocenah po določilih Sklepa 529/2013/EU. Ta sklep določa, da je obveznost držav članic EU, da pripravijo in vodijo obračune, v katerih se v obdobju 1.1.2013 do 31.12.2020 upoštevajo emisije in odvzemi zaradi pogozdovanja, ponovnega pogozdovanja, krčenja gozdov in gospodarjenja z gozdovi, kar se poroča tudi za UNFCCC. Vendar gre zakonodaj'a EU dlje od določbe Konvencje, saj' v obvezno obračunavanje poleg emisij' in odvzemov zaradi dejavnosti iz člena 3(1) vključuje tudi tiste, ki so posledica gospodarjenja s kmetijskimi zemljišči (Mali in Ferreira, 2016). Pri ocenjevanju in poročanju letnih ocen morajo države uporabljati mednarodne zahteve, kar vključuje poročevalska načela UNFCCC (Blujdea in Grassi, 2010). To pomeni, da morajo biti ocene emisij transparentne, natančne, konsistentne v času in primerljive med državami. V obdobju 2013-2020 morajo države uporabljati navodila oz. smernice dobre prakse (IPCC, 2006; IPCC, 2014), ki natančneje opredeljuje metodologije izračunavanja emisij in ponorov, med drugimi tudi za sektor LULUCF. Ta sektor je v primerjavi z drugimi sektorji relativno kompleksen, zlasti zaradi naslednjih vidikov: • raba zemljišč lahko deluje kot ponor ali kot vir emisij; • spremlja se spremembe zalog ogljika, ne snovnih tokov; • naravni vplivi so lahko precejšnji; • težkega razlikovanja med naravnimi in antropogenimi vplivi; • cikličnih trendov, preteklih vplivov, saturacije, nestalnosti; • porazdeljenosti emisij in ponorov; • posledično pogostih preračunov in velike negotovosti (Iversen et al., 2014). Klimatske spremembe predvidoma vplivajo na količino TOS v daljših časovnih obdobjih, medtem ko lahko različne rabe tal učinkujejo na količino TOS v krajših obdobjih. Zato je smiselno spremljati parametre tal v ustreznih časovnih intervalih (EEA, 2012). 1.3 Specifike spremljanja zalog C na kmetijskih in gozdarskih rabah zemljišč 1.3.1 Specifike spremljanja zalog ogljika v tleh na kmetijskih zemljiščih glede na vrste rabe tal Neto emisije iz tal na kmetijskih zemljiščih so lahko povezane z načini obdelave tal, vnosom organskih in mineralnih gnojil, apnjenjem, kolobarjem, pasovnimi obdelavami in drugimi načini gospodarjenja in seveda s spremembami vrst kmetijske rabe in zemljišč. Osnovna delitev kmetijskih zemljišč, ki se uporablja pri vzorčenju tal za oceno zalog ogljika (Mali et al., 2017), temelji na različnih kmetijskih rabah tal, kot so opredeljene v bazi RABA (Šifrant rabe, MKGP, 2019) in sicer: • njive (šifra rabe tal = 1100); • travniki (šifra rabe tal = 1300); • vinogradi (šifra rabe tal = 1211); • intenzivni sadovnjaki (šifra rabe tal = 1221); • ekstenzivni sadovnjaki (šifra rabe tal = 1222); • kmetijska zemljišča v zaraščanju (šifra rabe tal = 1410); • drevesa in grmičevje (šifra rabe tal = 1500). Vendar ta kriterij ne zadosti specifikam kmetijske pridelave, saj se znotraj posamezne enotne kmetijske rabe tal, pojavljajo območja z različno obdelavo. Slednje je posebej značilno za sadovnjake in vinograde. Z namenom pridobitve kakovostnih podatkov vzorčenja in rezultatov zalog ogljika v tleh smo kmetijska zemljišča razdelili v tri skupine: • kmetijska zemljišča z enotnim načinom obdelave tal; • kmetijska zemljišča s pasovnim načinom obdelave tal; • raba tal Drevesa in grmičevje ter Zemljišča v zaraščanju. Za vsako od treh skupin načinov obdelave zemljišč je bila določena primerna metodologija ter shema vzorčenja (Priloga B) 1.3.1.1 Kmetijska zemljišča z enotnim načinom obdelave tal V skupino kmetijskih zemljišč z enotnim načinom obdelave tal smo vključili njivska zemljišča (1100), travniške in pašniške površine (1300) ter ekstenzivne sadovnjake (1222) (Šifrant rabe, 2019). Celotno zemljišče je obdelano po enotnem načinu, kar vpliva na enakomerno razporejenost zalog ogljika v tleh. Vzorčno shemo predstavlja krožnica, saj so si točke odvzema vzorcev med seboj enakovredne. Metodologija vzorčenja je zasnovana tako, da je njen vpliv na rezultate minimalen (npr. zamikanje vzorčnih mest na letni ravni ter natančno določen protokol v primeru, da vzorca ni mogoče odvzeti). Slika 1: Primer zemljišča z enotnim načinom obdelave tal - njiva (1100) Pri njivskih površinah (1100) (Slika 1), ki jih obravnavamo kot zemljišča z enotnim načinom obdelave, lahko pride do težav ustreznega monitoringa zaradi variabilnosti stanja tal zaradi različnega kolobarjenja. Za monitoring talnega ogljika je predviden 5-letni termin vzorčenja. V primeru, da vzorčimo v fazi druge poljščine kot pri prejšnjem vzorčenju (npr. 4-Letni kolobar), lahko dobimo slabo primerljive rezultate vsebnosti TOS. Kolobar je lahko sestavljen tako, da zaj'ema 'porabnike' (npr. silažna koruza, sladkorna pesa in krompir) in 'dobavitelje' TOS (krmne rastline, koševine in v manjši meri tudi metuljnice) (Mihelič et al., 2010). Posledično se zaloga organske snovi v tleh skozi kolobar spreminja, zato bi bilo na določeni točki smiselno prilagoditi termin vzorčenja kolobarju, ki je v uporabi. 1.3.1.2 Kmetijska zemljišča s pasovnim načinom obdelave tal Na določenih kmetijskih površinah se v okviru enotne rabe tal izmenjuj'ej'o pasovi različno obdelovanih tal. Shemo vzorčenja na takih KZ predstavlja pravokotna mreža, kjer je predviden odvzem odgovarjajočega deleža vzorcev iz posameznega pasu. Pasovi so praviloma opredeljeni kot herbicidni pas (h), kolotek (k) in medvrstni pas (m). Herbicidni pas, ki načeloma ne more povprečju presegati 1/3 medvrstne razdalje se obdeluje (orje ali prekopava), zato so tla spremenjenih lastnosti, v veliki meri vsebnosti TOS in parametrih, ki vplivajo na vsebnost TOS. In druge procese v tleh. Tako so na koloteku tla zbita zaradi uporabe raznovrstne mehanizacije, medvrstni prostor (med kolotekoma) pa je lahko oran ali pa zatravljen. Kot omenjeno, te lastnosti posameznih pasov vplivajo na količino ogljika v tleh, zaradi česar je bila razvita nova, pasovnim načinom obdelave tal premerna metoda vzorčena (Priloga B). V skupino kmetijskih zemljišč s pasovnim načinom obdelave smo vključili intenzivne sadovnjake (1221) in vinograde (1211) (Slika 2) (Šifrant rabe, 2019). Slika 2: Primer zemljišča s pasovnim načinom obdelave tal - vinograd (1211) 1.3.1.3 Raba tal Drevesa in grmičevje (1500) inZemljišča v zaraščanju (1410) Tudi pri rabah tal Drevesa in grmičevje (1500) ter Kmetijska zemljišča v zaraščanju (1410) (Slika 3) smo zaradi specifične rabe razvili primernejšo metodologijo vzorčenja. Na takšnih in sorodnih površinah ne moremo uporabljati sheme vzorčenja, ki jo uporabljamo na zemljiščih z enotno rabo, saj vzorčenje ne bi bilo reprezentativno. Drevesa in grmičevje se ne razraščajo enakomerno, ampak se pogosto pojavljajo v ozkih pasovih, širokih nekaj metrov (npr. vzdolž vodotokov). Pri zemljiščih v zaraščanju pa se pojavlja še dodaten problem neprehodnosti. V takih primerih izvedemo vzorčenje v linijah (Priloga B). Slika 3: Primer zemljišča z rabo tal Drevesa in grmičevje (1500) in Zemljišča v zaraščanju (1410) 1.3.1.4 Druge specifike spremljanja zalog Corg na kmetijskih zemljiščih Obdelava tal. Tako pri enotnem kot pri pasovnem načinu obdelave lahko tla obdelamo na različne načine in z različnimi orodji, ki pomembno vplivajo na količino Corg v tleh. V grobem se načini obdelave tal delijo na: • konvencionalna obdelava in • ohranitvena obdelava. Količino ogljika v tleh najlažje ohranjamo in pod določenimi pogoji povečujemo z ohranitveno ('konzervacijsko') obdelavo tal. Največ ogljika se sprosti v ozračje pri t.i. konvencionalni obdelavi, kjer tla globoko preorjejo ali drugače obdelajo, obračajo in zračijo. S tem povečujejo dostopnost kisika,. Posledično pride ob primernih/višjih temperaturah in vlažnostih ter prisotnosti hranil do intenzivnejše mineralizacije TOS in sproščanja CO2 v atmosfero. 1.3.1.4.1 Kapaciteta tal za vezavo TOS Pri ohranitveni obdelavi tal ne obračamo, ampak jih zgolj površinsko zrahljamo, puščamo velike deleže biomase na zemljišču, zato so sproščanja CO2 manjša. Pokritost tal z rastlinskimi ostanki je pri tej obdelavi vsaj 30 % in pozitivno vpliva na povečanje količin ogljika v tleh, a do neke mere - ki jo določa kapaciteta tal za vezavo TOS. 1 Slednje je še ne dovolj raziskan parameter tal, ki ključno vpliva na to, kje in v kakšni meri je možno povečevati vsebnost TOS z ohranitveni obdelavo tal. 1.3.1.4.2 Drugi dejavniki vezave TOS Poleg same metodologije vzorčenja, ki jo je bilo potrebno prilagoditi posameznemu načinu obdelave oz. rabi, je pri spremljanju zalog ogljika potrebno upoštevati tudi vrsto drugih dejavnikov: • Kmetijska zemljišča, ki so predvidena za vključitev v monitoring TOS, morajo biti del RKG GERK. Tako obstaja večja verjetnost, da dolgoročno ostanejo v trenutni kmetijski rabi. • Kmetijsko zemljišče mora biti tudi dovolj veliko, da omogoča vzorčenje po uporabljeni metodi. • Zelo pomembno je, da so v območju države vzorčne lokacije za spremljanje ogljika prostorsko dobro in enakomerno razporejene. Zajemajo naj odgovarjajoči delež različnih kmetijskih rab ter pedoloških in klimatskih značilnosti Slovenije. 1.3.1.4.3 Interval vzorčenja TOS na istih KZ Na podlagi strokovnih praks in načinov kmetovanja (npr. kolobarji) ter v skladu z mednarodno prakso izvajanja monitoringov, predlagamo 5-letni interval vzorčenja istega kmetijskega zemljišča. Kmetijska zemljišča so najdostopnejša v poletno-jesenskem času, ko pridelke pospravijo. Kljub temu je v primeru kolobarjenja takšen časovni okvir lahko manj primeren. Smiselno je namreč, da se časovni interval vzorčenja prilagodi glede na čas in na kolobar tako, da vzorčenje poteka vedno v letu iste ali podobne poljščine. 1 Pomembno je, da na terenu pri vzorčenju jasno označimo med opombe, za katero vrsto obdelave gre. V primeru, da pride med leti do spremembe v obdelavi tal, je potrebno zabeležiti opombo, ki kasneje pripomore k boljši interpretaciji rezultatov. 1.3.1.4.4 Sodelovanje lastnikov KZ s točkami spremljanja TOS Pomemben dejavnik možnosti izvedbe monitoringa predstavlja dostopnost zemljišča in pripravljenost lastnika za izvedbo vzorčenja. Dostopnost predhodno ugotavljamo s pomočjo DOF posnetkov, preko katerih lahko odkrijemo morebitne ovire pri dostopu na zemljišče ali za samo vzorčenje. Za vsako lokacijo je potrebno od lastnikov dotičnih zemljišč pridobiti tudi soglasje oz. v nasprotnem primeru izbrati drugo lokacijo. Metodologijo vzorčenja in spremljanje zalog ogljika v tleh na kmetijskih zemljiščih smo razvijali, preverjali in nadgrajevali v okviru treh letnih vzorčenja tal za potrebe poročanja LKULUCF, ki so opisana v poročilih: • Izdelava pilotnega vzorčenja tal za oceno zalog ogljika na kmetijskih zemljiščih (Mali et al., 2016); • Vzorčenja tal za oceno zalog ogljika na kmetijskih zemljiščih v letu 2017 (Mali et al., 2017); • Vzorčenja tal za oceno zalog ogljika na kmetijskih zemljiščih v letu 2018 (Mali et al., 2018). Metodologija in vsebine vseh treh poročil upoštevajo tudi teoretična priporočila za zasnovo monitoringa talne organske snovi v Sloveniji (Vernik, 2014). 1.3.2 Specifike spremljanja zalog ogljika v tleh gozdnih zemljišč Zaloge ogljika v tleh gozdov so odvisne predvsem od vnosov listnega opada in odmrlega lesa, ki ga sicer lahko načrtno puščamo v gozdovih ali pa so posledica naravnih motenj (ujme, podlubniki, itd.). V gozdnih tleh so procesi, ki bolj kot na kmetijskih zemljiščih vplivajo na vsebnost TOS, poleg okoljskih spremenljivk, odvisni tudi od dejavnosti korenin in mikoriznih gliv, talnih živali in mikroorganizmov. Organska snov v gozdnih tleh, kot jo definirajo smernice IPCC (2006), vključuje organski ogljik v mineralnem delu tal do določene globine, ki jo izbere država konsistentno za celotno časovno vrsto. Poleg tega vključuje tudi odmrlo organsko snov, kot so žive in odmrle korenine in ostala odmrla organska snov (premer manjši od 2 mm), ki je empirično ni možno ločiti od nje. Privzeta globina tal, za izračun zaloge ogljika v tleh, je 30 cm, vendar smernice dopuščajo, da država sama določi večjo globino. Na gozdnih zemljiščih je dinamika zalog ogljika v tleh bolj kompleksna, a na splošno manj odvisna od vplivov človeka. Podlaga za metodologijo vzorčenja in spremljanje zalog ogljika v tleh gozdnih zemljišč sta: • priročnik o vzorčenju in analizi tal programa UNECE ICP Forests (Cools in De Vos, 2016) ter • smernice dobre prakse za gozdna zemljišča (IPCC, 2006). Upoštevanje tega priročnika je nujno, saj vključuje metode in kriterije za harmonizirano vzorčenje, oceno, spremljanje in analizo gozdnih tal na evropski ravni. Ne glede na omenjeno pa je treba dodatno upoštevati tudi smernice dobre gozdarske prakse, ki podrobneje določajo kategorije, definicije in metode izračuna zaloge ogljika v tleh. Protokol vzorčenja gozdnih tal je podrobneje opisan v postopku za vzorčenje tal na KPP ploskvah v gozdovih (Priloga C). Slika 4: Primer zemljišča z gozdno rabo (RABA-id 2000) Potrebno je opozoriti, da v primeru gozdnih zemljišč (Slika 4) spremljamo tudi organsko snov v opadu, ki ga v smislu poročanja upoštevamo kot ločeno skladišče ogljika. Opad vključuje vso odmrlo organsko snov, do minimalnega premera odmrlih vej in debel, ki ga izbere država (običajno 10 cm) in ki leži v različnih stanjih razgradnje nad mineralnimi ali organskimi tlemi. Opad torej vključuje tudi vrhnje organske sloje tal (OL, OF, OH talni horizonti), vključno z živimi in odmrlimi finimi koreninami (premer manjši od 2 mm), ki se empirično loči od talne organske snovi. Opad se na terenu ne vzorči s sondo, ampak z lesenim okvirjem dimenzij 25 cm x 25 cm (Priloga C). 1.4 Ocena zalog ogljika v kmetijskih in gozdnih tleh, ki niso predmet spremembe rabe zemljišč 1.4.1 Metode in procesni modeli Tier , Tier 2 , Tier 3 Za oceno zaloge ogljika v tleh v okviru Tier 1so, podobno kot pri ostalih skladiščih ogljika, v skladu s smernicami IPCC na voljo različne ravni metodologij. Osnovni pristop za njivske površine je metodologija prvega reda (Tier 1), za katero se načeloma potrebujejo le podatki o površinah. Vendar je slednje treba stratificirati, s čimer se lahko uporabijo ustrezni privzeti faktorji. • Za stratifikacijo njivskih površin je tako treba razpolagati s podatki o rabi zemljišč, obdelavi tal in vnosu gnojil. • Za stratifikacijo travinja potrebno imeti podatke o rabi tal, vnosu gnojil in načinu gospodarjenja (npr. trajnostno gospodarjeno travinje brez izboljšav). Metodologije višjega reda (Tier 2) poleg podatkov o površinah upoštevajo tudi nacionalne podatke o referenčnih zalogah ogljika po talnih tipih oz. uporabo modelov, ki so specifični za državo ali podatke iz ponavljajočih se monitoringov tal, ki se jih da razvrstiti po načinu gospodarjenja in rabi zemljišč (Tier 3). V večini primerov so to procesni modeli, za katere so potrebni številni podatki rabe zemljišč in lokalnih pogojev, ki se navadno zajemajo na trajnih raziskovalnih objektih. Metodologija višjega reda predvideva uporabo modelov, za katere so potrebni podrobni podatki, ne le za talne parametre, temveč tudi za okoljske in podnebne. Vzorčni primer ocene sprememb organske snovi v gozdnih tleh z uporabo modela Yasso07 so v Sloveniji opravili Kobal et al. (2014). Npr. v Nemčiji so uporabili kombinacijo več modelov za oceno trendov za izboljšanje zalog ogljika v kmetijskih tleh in ugotovili, da daje boljše rezultate v primerjavi s povprečjem rezultatov teh modelov (Riggers et al., 2019). Metodologija prvega reda Tier 1 za gozdna zemljišča ne zahteva stratifikacije podatkov, saj je predvideno, da se zaloge ogljika v gozdnih tleh zaradi gospodarjenja ne spreminjajo. Nasprotno se za metodologijo drugega reda Tier 2 zahtevajo podatki, ki so stratificirani glede na gozdni tip, način gospodarjenja in režim naravne motnje. Za to metodologijo se lahko uporabijo tudi nacionalni podatki o referenčnih zalogah ogljika in drugi nacionalni podatki (npr. o podnebnih regijah), če so na voljo. Stratifikacija kmetijskih zemljišč po metodologiji Tier 1 je že bila predlagana (Mali et al., 2016) in referenčne zaloge ogljika za kmetijska zemljišča določena (Bergant et al., neobjavljeno), vendar emisije še niso bile ocenjene. Za organska tla (tj. histosoli) lahko uporabimo enak princip stratifikacije, zaloge ogljika pa podobno ocenimo po metodologijah nižjega ali višjega reda, v skladu z razpoložljivostjo oz. kakovostjo podatkov. Treba je opozoriti, da se emisije iz organskih tal ocenjuje le za površine, ki so bila drenirana, meliorirana, ali je zaradi kakega drugega vzroka prišlo do spremembe vodnega režima. 1.5 Ocena zalog ogljika v kmetijskih in gozdnih tleh, ki so predmet spremembe rabe zemljišč Podobno kot na zemljiščih, katerih raba se ne spreminja v času, so tudi za zemljišča, ki so predmet spremembe rabe zemljišč na voljo metodologije različnih redov (IPCC 2006). Osnovna metoda predvideva uporabo referenčnih vrednosti za glavne kategorije zemljišč, ki se v primerih kmetijskih in gozdnih zemljišč množijo s privzetimi faktorji. V kolikor so na voljo nacionalni podatki o zalogah ogljika za različne kategorije zemljišč, pa je metodologija drugega reda drugačna, kot za tista zemljišča, katerih raba zemljišč se v času ne spreminja. Osnovna smernica je, da primerjamo kategorije zemljišč z različno zalogo ogljika v tleh. Privzeti čas za vzpostavitev novega ravnovesja Corg v tleh je 20 let. Ta čas lahko v hladnejših podnebnih območjih traja 50 let, medtem ko v tropski samo okoli 10 let (IPCC, 2003). Zato alternativno priporočajo, da se podatkom prilagodi asimptotični model (b na sliki Slika 5), saj bi v nasprotnem primeru privzeti linearni model podcenjeval spremembe zaloge ogljika v tleh po določeni spremembi, npr. sprememba rabe zemljišč. Za zmerni pas (toplo, vlažno) se priporoča privzeti čas 20 let, da se vzpostavi novo ravnovesje, ki ga tudi sicer uporabljamo v Sloveniji pri ocenjevanju sprememb v zalogah ogljika v tleh. b. a. -C ■w > (_> 4—< (Л O C J2 - S Čas do novega ravnovesja Sprememba Čas Slika 5: Shematska predstavitev poteka vzpostavitve novega ravnovesja vsebnosti C v tleh po spremembi (prirejeno po IPCC, 2003) Ta pristop lahko uporabimo tudi za površine, ki niso predmet spremembe rabe zemljišč, vendar pa je prišlo do spremembe v načinu gospodarjenja (npr. obdelava tal). S prilagoditvenim modelom (npr. regresija) določimo nove faktorje, s katerimi množimo referenčne zaloge ogljika v tleh. Protokol za izvedbo monitoringa TOS na lokaciji vzorčenja Protokol za izvedbo monitoringa TOS (Slika 6) na lokaciji vzorčenja izhaja iz dokumentov za kmetijska zemljišča SOP-OKENV-007 (Priloga B) in SOP-LGE-017 (Priloga C) za gozdna zemljišča. Besedilo pod naslovom Sistem kakovosti, operabilnosti in skladnosti baze podatkov talne organske snovi (TOS) prikazuje sosledja opravil oziroma dogodkov, ki omogočajo izvedbo monitoringa talne organske snovi. Celoten protokol se natančneje nanaša na poglavja v dokumentu (Slika 6): • 2.5. Pridobivanje kontaktnih podatkov nosilcev kmetijskih gospodarstev (KMG); • 2.6. Pridobivanje soglasij nosilcev kmetijskih gospodarstev (KMG); • 2.7. Izdelava dokumenta v skupni rabi za harmonizacijo; • 2.8. Priprava terenske dokumentacije; • 2.9. Vnos točk v GPS; • 2.10. Najava vzorčenja nosilcem kmetijskih gospodarstev (KMG); • 2.11. Uvajalni seminar in tečaj za šolanje terenskih ekip; • 2.12. Priprava opreme za vzorčenje; • 2.13. Odhod na teren in vzorčenje tal; • 2.14. Metode vzorčenja tal in protokoli. Slika 6: Protokol za izvedbo monitoringa TOS na lokaciji Poglavja od 2.5. do 2.12. se nanašajo na pripravo na terensko delo, poglavji 2.13 ter 2.14 pa na terensko delo ter postopke po opravljenem terenskem delu. Celotni protokol priprave na terensko delo je opisan v dokumentu SOP-OKENV-007 (Priloga B). Protokol odhoda na teren ter zaključka terenskega dela je opisan v dokumentu SOP-OKENV-007 (Priloga B). V prilogah dokumenta se nahajajo tudi potrebni spremni dokumenti in pripomočki, med drugim: • dopis in izjava nosilca zemljišča KMG o dovoljenju za vzorčenje; • terenski obrazec za vpis podatkov vzorčenja (sTOS); • listi za fotografiranje s smermi neba (S, J, V, Z); • listi za označevanje vzorcev. Podrobneje je v dokumentu SOP_LGE_MET_024 (Priloga D) predstavljen in opisan tako postopek laboratorijske analize vzorcev kot tudi krožne analize. 1.6 Protokol za transport vzorcev TOS z lokacije vzorčenja v laboratorij Načrtovanje vzorčenja TOS zajema tako določitev protokola vzorčenja kot izbor metod za pridobitev končnega zahtevanega rezultata. Sledi vzorčenje po protokolu, kjer sledimo metodologiji, kako na terenu zajeti čim bolj reprezentativen vzorec na proučevanem območju. Pravilna in skladna označitev vzorca je naslednji del protokola, ki pa je velikokrat spregledan ali zanemarjen korak v postopku. Označba posameznega vzorca mora biti unikatna, jasna, razločna, berljiva in nedvoumna. To zagotavlja, da tako pripišemo rezultat ustreznemu (pravemu) vzorcu. Transport vzorca za določitev organskega ogljika, v kolikor poteka v normalnih pogojih, ne predstavlja kritičnega dela poti vzorca. Pod normalnimi pogoji razumemo temperature, podobne sobni, čas transporta v istem dnevu in v kolikor so uporabljene nepredušne vrečke, odpiranje vrečk z vzorci istega dne. Kritične pogoje bi predstavljala morebitna visoka temperatura (nad 30 °C) in vlaga, ki bi zaradi nepredušnosti zastajala v vzorcu, kar bi pospešilo mikrobiološko razgradnjo organske snovi in posledično uhajanje ogljika iz vzorca v obliki CO2. 1.7 Standardni operativni postopki za analitiko TOS 1.7.1 Dostava in priprava vzorca Ob dostavi v laboratorij moramo vzorce zabeležiti v laboratorijski informacijski sistem. S tem se izognemo morebitni izgubi lokacijske informacije vzorcev in zagotovimo sledljivost vzorca. Šele nato začnemo z njegovo pripravo, kar predstavlja odpiranje oz. priprava vzorca na sušenje. Sušenje vzorca. Vzorec lahko posušimo bodisi na zraku bodisi v sušilni komori, vendar temperatura sušenja ne sme preseči 40 °C. Tako zagotovimo ustrezne pogoje, da ne izgubljamo za nas pomembnih analitskih snovi in hkrati primerne, da voda iz vzorca relativno hitro izhlapi. V kolikor je vzorec težji, oz. bolj glinen in temu primerno grudičast, je potrebno grudice občasno zmanjševati oz. razpustiti, saj nam manjši skupki olajšajo delo pri kasnejši pripravi. To delo po navadi opravimo ročno. Slika 7: Diagram poteka poti vzorca od terena do analize in njegovega arhiviranja Kot je razvidno iz diagrama poteka je sama analiza organske snovi le faza v postopku obravnave vzorca, ki se mu določi vsebnost organske snov. Vzorec na zraku običajno doseže ravnovesno vlago (vzorec ni absolutno suh, ampak se vzpostavi ravnotežje, med vlago v zraku in vlago v vzorcu) po treh do sedmih dneh, odvisno od strukture vzorca (SIST ISO 11464:2006: Kakovost tal - Priprava vzorcev za fizikalno-kemijske analize). V sušilni komori pri 40 °C čas sušenja skrajšamo običajno na 48 h. Vlaga vzorca je tipično med 0,5 (mineralni vzorci) in 10 % (organski vzorci), odvisno od vrste vzorca. Tako je vzorec pripravljen na nadaljnjo obdelavo. V prvi vrsti je potrebno odstraniti vse žive korenine, še posebej tiste, ki so debelejše od 2 mm. To lahko storimo ročno ali pa delo za nas opravi aparat (npr. deaglomerator). Enako je s skeletom (kamninski del tal, večji od 2 mm). Ostali vzorec stremo (ne meljemo) in presejemo skozi 2 mm sito. Presejana frakcija vstopa v nadaljnji proces analize. 1.7.2 Standardi določitve TOS V Sloveniji poznamo samo tri mednarodno priznane oz. uveljavljene standarde določitve organskega ogljika v tleh. Dve sta neposredni: • (SIST ISO 14235:1999 Kakovost tal - Določevanje organskega ogljika z oksidacijo v krom-žvepleni kislini in • SIST EN ISO 17184:2014 Kakovost tal - Določevanje ogljika in dušika z bližnjo infrardečo spektrometrijo (NIRS)) • Tretja (SIST ISO 10694:1996 Kakovost tal - Ugotavljanje organskega in skupnega ogljika po suhem sežigu (elementna analiza) v kombinaciji s SIST ISO 10693:1996: Kakovost tal -Ugotavljanje vsebnosti karbonatov - Volumetrična metoda) pa je ocenjena kot neposredna ali posredna, odvisno od tega, ali vsebuje poleg organskega ogljika tudi mineralni ogljik, ali ne. V kolikor vzorec vsebuje tudi mineralni ogljik, ga lahko odstranimo pred samo analizo in nato določimo le vsebnost organskega ogljika. Najpogosteje uporabljena metoda v slovenskih analitskih laboratorijih na področju agronomije, gozdarstva in ekologije na splošno je določanje organskega ogljika z oksidacijo v krom-žvepleni kislini, SIST ISO 14235:1999. V letu 2017 smo testno izvedli krožni test tovrstnih laboratorijev tudi za metodo določanja organskega ogljika. Povabilu h krožni analizi se jih je odzvalo devet. V sedmih od devetih laboratorijev so uporabljali to metodo. Razloga za tako široko uporabo te metode lahko najdemo v ceni inštrumenta za kvantifikacijo in preverjenemu postopku, ki je v uporabi že nekaj desetletij. Slaba stran te metode je v prvi vrsti uporaba nevarnih, jedkih in zdravju ter okolju škodljivih snovi (raztopina kroma, žveplova(VI) kislina). Analizna metoda določitve organske snovi v vzorcih tal (Slika 7) je zadnja faza v postopku. 1.8 Protokoli za preverjanje skladnosti laboratorijskih analiz in preverjanje kakovosti laboratorijev 1.8.1 Cilji zagotavljanja kakovosti laboratorijev Cilj vsake analize je pravilen rezultat. Pravilen analitski rezultat je točen (se čim bolj približa pravi vrednosti, ki je pri realnih vzorcih ne poznamo) in natančen (da je pri ponovitvah meritev odstopanje od prave vrednosti čim manjše). Analitske podatke posameznega talnega parametra lahko pridobimo z različnimi analitskimi metodami. Namen standardizacije oz. harmonizacije metod je, da ne dvomimo o posameznem rezultatu, v kolikor je bil pridobljen po pravilih in postopkih standardizirane metode. Standardizirana metoda je nujen pogoj za pravilen rezultat, ni pa to zadostni pogoj. Da dobimo pravilen rezultat, je odvisno še od mnogih drugih dejavnikov. Če se omejimo na izvedbo same metode in zanemarimo, kaj se z vzorcem dogaja pred tem, je že v tem delu postopka ogromno zunanjih vplivov na pravilnost rezultata. V pomoč razvoju kakovosti laboratorijev so vsebine Vodila ISO/IEC 25 leta 1999 nastali standard ISO/IEC 17025: Splošne zahteve za usposobljenost preizkuševalnih in kalibracijskih laboratorijev. Standard zajema vse dejavnike, ki vplivajo na proces pridobitve nekega analiznega rezultata. Standard obravnava sam ustroj in delovanje laboratorija, način dela, postavljanje norm in pravil, sledljivost rezultata ter zagotavljanje in nadzor kvalitete dela oz. storitev. Da laboratorij doseže zadostno kakovost dela, je potrebno poleg standardizirane ali posebej potrjene metode2 uporabljati tudi sistem sledljivosti kontrolnih vzorcev in nadzor nad uporabljanimi aparaturami in seveda sodelovanje v krožnih analizah (Slika 8). Vrednosti kontrolnih vzorcev je potrebno vpisovati v ustrezne kontrolne karte, ki so nam v pomoč pri odkrivanju sistemskih napak (aparature ali operaterja), ali določanja trenda rezultatov, ki kažejo na staranje/obrabo/slabšanje aparata/kemikalij, s katerim izvajamo analizo. Sistem delovanja najlažje ponazorimo s periodično aktivnostjo: 1. Načrtuj ^ 2. Naredi ^ 3. Preveri ^ 4. Ukrepaj V vseh laboratorijih je vedno prisoten 2. korak, t. j. Naredi. V večini laboratorijev je prisoten tudi korak 1: Načrtuj. 3. korak: Preveri, v laboratorijih, kjer ni vpeljanega sistema kakovosti, redkokdaj najdemo, 4. korak: Ukrepaj, ki je v procesu izboljševanja kvalitete v resnici najpomembnejši in zagotavlja dvig ravni kvalitete, pa velikokrat izostane. Če se osredotočimo na dejavnost Preveri, ki je pogoj za informacijo o kvaliteti rezultata, imamo za to kar nekaj mehanizmov preverjanja svoje strokovne usposobljenosti v procesu kemijskih analiz v preizkuševalnih laboratorijih: • uporaba certificiranih ali internih referenčnih materialov; • udeležba v programih med-laboratorijskih primerjav; • ponovitev preskusov z uporabo enakih ali različnih metod; • preskušanje zadržanih primerkov po seriji analiz preskušanih vzorcev; • preverjanje soodvisnosti rezultatov različnih karakteristik primerka. 2 to so največkrat »hišne« metode, katere je potrebno posebej preveriti, saj ne vsebujejo sistema sledljivosti. Za zagotavljanje kakovosti rezultatov v tovrstnih preizkuševalnih laboratorijih je smiselno uporabljati vse mehanizme preverjanja kakovosti dela. Glede na število vzorcev, ki jih letno analizira laboratorij, se smiselno pogosto uporabi posameznega od naštetih aktivnosti za kontrolo kakovosti. Slika 8: Diagram poteka normalne sekvence analiz z vključenimi mehanizmi uporabe referenčnih materialov (QC) in preskušanje zadržanih primerkov po seriji analiz (Vz2 P) 1.8.2 Uporaba certificiranih ali internih referenčnih materialov Pravilo je, da rezultate ene serije sprejmemo kot zadovoljive, kadar sta QC vzorca (certificiran ali interni referenčni material) pred in po seriji preskušanih vzorcev znotraj mej sprejemljivosti. Primarna in daleč najbolj pomembna lastnost referenčnih materialov je poznana prava vrednost analitskega parametra oz. vsaj zadosti dober približek prave vrednosti. Te vrednosti so po navadi sledljive do nacionalnih etalonov in posledično do etalona. Zaradi te lastnosti lahko z veliko gotovostjo trdimo, da so naši rezultati ustrezni, v kolikor ustrezajo postavljenim merilom. 1.8.3 Udeležba v programih med laboratorijskih primerjav Med laboratorijske primerjave naj bi se po priporočilu standarda (SIST EN ISO/IEC 17025) udeleževal vsak laboratorij vsaj dvakrat letno. To je pri tako specifičnih analizah kot je npr. določevanje organskega ogljika v talnih vzorcih, težko izvesti, saj tovrstnih shem v Sloveniji sistematično ne izvajamo. Krožne analize se v Sloveniji pojavljajo občasno in bolj redko (enkrat na nekaj let). Kar je daleč od možnosti sodelovanja v teh shemah dvakrat letno. Poleg tega bi bilo v primeru majhnega števila sodelujočih (< 5) vrednotenje rezultatov bolj splošno in z drugačnimi statističnimi postopki kot če bi bilo sodelujočih laboratorijev več. Problem lahko delno ublaži udeležba v mednarodnih shemah primerjanih analiz, vendar pa pogosto pride do vključitve takšnih vzorcev tal, ki za Slovenijo niso relevantni (peščena tla, šotna tla, ipd.). Kljub veliko pozitivnim učinkom moramo upoštevati, da s krožnimi testi preverjamo le določeno metodo in njeno izvedbo vključno z vplivom aparature in osebja, ki analizo izvaja. Vsem ostalim korakom v procesu vzorčenja in poti vzorca se izognemo. Tudi zato so potrebni drugi jasni in natančni protokoli posameznih vaz spremljanja TOS od načrtovanja do končnega poročila. 1.8.4 Ponovitev preskusov/analiz z uporabo enakih ali različnih metod V preizkuševalnih laboratorijih tovrstna preverjanja niso v redni uporabi. Te aktivnosti se uporabljajo v kalibracijskih laboratorijih. 1.8.5 Preskušanje zadržanih primerkov po seriji analiz preskušanih vzorcev Shematski prikaz preskušanja zadržanih primerkov po seriji analiz je predstavljen zgoraj (Slika 8). Glavno vodilo je, da pri dveh neodvisnih preskušanjih istega vzorca dobimo rezultata, ki sta znotraj mej sprejemljivosti. Običajno je to rang 10 %. V kolikor imamo vzorec, ki ima svojo ponovitev na koncu serij, morata biti njegovi vrednosti dovolj podobni, da dobljene rezultate sprejmemo za ustrezne. 1.8.6 Preverjanje soodvisnosti rezultatov različnih karakteristik primerka Določene lastnosti vzorcev so nemalokrat v soodvisnosti in tudi v primeru metode določitve organskega ogljika s suhim sežigom je tako. Celokupni ogljik, ki ga določimo s suhim sežigom, je tista vrednost ogljika, ki je ne moremo preseči. Ob vzporedni določitvi mineralnega ogljika to pomeni, da vrednost mineralnega ogljika ne more biti višja od celokupne vrednosti. Lahko je kvečjemu enaka, v kolikor v vzorcu ni organskega ogljika. Če ugotovimo neskladje z zgornjim pravilom, je očitno, da ena od analiz (določitev celokupnega ali mineralnega ogljika) ni bila korektno izvedena. Velja matematični izraz: Cfot = Cmin + Corg oziroma za izračun organskega ogljika uporabimo formulo: min min pri čemer so: Ctot — celokupni ogljik Cmin — mineralni ogljik Corg — organski ogljika min 2 DS2: Določitev izhodiščnega stanja vsebnosti TOS Organski ogljik (TOC) v tleh in talna organska snov v tleh (TOS) sta del mnogo večjega ogljikovega cikla, ki vključuje kroženje ogljika skozi tla, vegetacijo, ocean in ozračje. Tla do globine 1 m lahko shranijo skoraj dva krat toliko ogljika kolikor ga shranjuje atmosfera in približno tri krat toliko kolikor ga je vezanega v vegetaciji (Food and Agriculture Organization of the United Nations, 2017.). Vzdrževanje in povečanje Corg s pomočjo dobrih praks rabe tal in upravljanja s tlemi lahko pomaga pri preprečevanju naraščanja atmosferskega CO2. Povečanje TOS v tleh izboljšuje tudi kemijske in fizikalne lastnosti tal kot so: shranjevanje hranil, kapaciteta tal za zadrževanje vode, sorpcija organskih in anorganskih onesnaževal. Corg je posledično lahko stroškovno učinkovit in okolju prijazen način shranjevanja ogljika. Lahko izboljša tudi druge ekosistemske storitve kot so: kmetijska proizvodnja, oskrba s čisto vodo in biotska raznovrstnost (FAO, 2015). Namen delovnega sklopa je predstavitev karte izhodiščnega stanja TOS na kmetijskih in gozdnih tleh Slovenije, kar je predstavljeno v globalni karti zalog ogljika v tleh - GSOCmap. 2.1 Sorodne preliminarne raziskave vsebnosti TOS v tleh KZ Slovenije - 2.1.1 Karta območij kmetijskih zemljišč Slovenije z oceno zmanjšanja TOS Za Slovenijo, smo leta 2011 na KIS narejena tudi preliminarna ocena (karta) tveganja določitve območij kmetijskih zemljišč z večjim/manjšim tveganjem za zmanjševanje vsebnosti TOS v kmetijskih tleh Slovenije (Slika 9). Za izračun so bili uporabljeni podatki o povprečnih letnih padavinah, povprečnih letnih temperaturah, efektivni poljski kapaciteti tal, kislosti tal, rabi tal ter območjih hidromelioracij. Kot prikazuje Slika 9, so najbolj ogrožena območja kmetijskih zemljišč za izgubo/zmanjšanje TOS v Sloveniji: Dravska in Ptujska kotlina ter Pomurska ravnina. Najnižja ogroženost je ocenjena na dinarskih podoljih in ravnikih. Manjše tveganje za zmanjševanje vsebnosti TOS imajo vzpeti deli Slovenije, bistveno bolj pa so ogrožene kotline in doline. V splošnem ogroženost narašča is strani JZ proti SV, z izjemo primorskih pokrajin, kjer je ogroženost srednja do povečana (Vrščaj et al., 2017). Slika 9: Ocena tveganja za zmanjševanje vsebnosti TOS v kmetijskih tleh Slovenije (Vrščaj et al., 2017) Karta prikazuje območja KZ: • kjer je verjetno prišlo do zmanjšanja vsebnosti TOS v primerih pomanjkljivih/neprimernih agrotehničnih ukrepov; • območja kjer je po naravnih danosti možno povečevati vsebnost TOS zaradi v preteklih desetletjih nastalega zmanjšanja; • območja kamor bi bilo potrebno usmeriti aktivnosti in prilagoditve npr. v okviru programov PRP; • območja, kjer je vsebnost TOS verjetno primerna. 2.2 Izdelava svetovne karte zalog organskega ogljika v tleh - GSOCmap (FAO) Zaradi potreb vključevanja in sodelovanja Slovenije v FAO (Food and Agriculture Organization) in GSP (Global Soil Partnership), smo v skladu z dogovorom z vsebinskimi spremljevalci projekta CRP V4 -1628 namesto pregledne karte vsebnosti ogljika pripravili karto GSOCmap - Slovenia (Global Soil Organic Carbon Map - Slovenia). 2.2.1 Globalno partnerstvo za tla FAO Globalno partnerstvo za tla (GSP) je bilo ustanovljeno decembra 2012 kot mehanizem za razvoj močnega interaktivnega partnerstva ter okrepljenega sodelovanja in sinergije prizadevanj med vsemi stranmi zainteresiranimi za varovanje in trajnostno rabo tal po svetu. Aktivnosti vodi Food and Agriculture Organisation of the United Nations (FAO). Več o GSP je na voljo na spletnih straneh FAO - GSP http://www.fao.org/global-soil-partnership/en/ (FAO - GSP, 2019) Aktivnosti GSP Potekajo v petih stebrih: 1- Trajnostno upravljanje tal kot naravnega vira, ohranjanje in trajnostno produktivnost 2- Naložbe, tehnično sodelovanje, politika, ozaveščanje in izobraževanje 3- Ciljno raziskovanje tal in razvoj s poudarkom na ugotovljenih vrzelih in prednostnih nalogah ter sinergiji s povezanimi produktivnimi, okoljskimi in socialnimi razvojnimi ukrepi 4- Izboljšave v količini in kakovosti podatkov ter informacijah o tleh: zbiranje (zbiranje), analiza, potrjevanje, poročanje, spremljanje in integracija z drugimi vedami 5- Usklajevanje metod, standardizacije meritev in kazalnikov za trajnostno upravljanje s tlemi in zaščito tal kot naravnega vira. Več o vsebinah in aktivnostih stebrov na: http://www.fao.org/global-soil-partnership/pillars-action/en/. GSP je pomembno partnerstvo. Ključni rezultati v zadnjih letih kažejo, da je bilo partnerstvo potrebno in ključno za zapolnitev obstoječe vrzeli pri spodbujanju trajnostnega upravljanja s tlemi. Med pomembne rezultate GSP lahko štejemo predvsem : • ustanovitev medvladnega tehničnega odbora za tla; • predložitev predloga za svetovni dan (5. december) in mednarodno leto tal 2015; • priprava in posodabljanje svetovne listine o tleh; • izdelava poročila o stanju svetovnih tal; • vzpostavitev regionalnih partnerstev na področju tal; • razvoj prostovoljnih smernic za trajnostno upravljanje s tlemi; • vzpostavitev nacionalnih informacijskih sistemov o tleh. 2.2.2 Global Soil Organic Carbon Map (GSOCmap) GSOCmap je prva svetovna karta vsebnosti/zalog talnega organskega ogljika in s tem prva in kompleksna pridobitev/rezultat okviru Stebra 4 (ang. Pillar 4): Information and Data. Karta GSOCmap je opisana v poročilu Global Soil Organic Carbon Map (GSOCmap) Technical Report (FAO, 2018) in dostopna na GSIS spletni karti http://54.229.242.119/GSOCmap/ 2.2.3 Metodologija GSOCmap Metodologijo izdelave svetovne karte GSOCmap FAO so pripravili v skupini GSP tudi na podlagi FAO študije/projekta MASIS - Soil Information System of Macedonia (http://www.maksoil.ukim.mk/masis/ pri katerem je sodeloval tudi nosilec projekta CRP V4-1628. Na FAO - GSP sekretariatu so ob pomoči pedološke stroke (znanstvenega posvetovalnega telesa Intergovernmental Technical Panel on Soils -ITPS) izdelali smernice in metodološka izhodišča za izdelavo GSOC map na nacionalni ravni v Soil Organic Matter Mapping Cookbook. 1st edition (FAO D.J. 2017) in novejši verziji Soil Organic Matter Mapping Cookbook. 2nd edition (FAO D.J. 2018). V okviru aktivnosti priprave GSOCmap FAO so bile države pozvane k sodelovanju in implementaciji metodologije. GSP je nato zbralo vse nacionalne karte za izdelavo končnega izdelka, kar je zagotovilo temeljit postopek uskladitve/zagotavljanja primerljivosti metodologij ocen zalog Corg. Na Kmetijskem inštitutu Slovenije smo se odzvali v okviru tega projekta. There ar« 66 contributors for the current view. Slika 10: Portal FAO s karto GSOCmap (http://54.229.242.119/GSOCmap/) Slika 11: Predstavitev osnovnih podatkov Svetovne karte GSOCmap V 1.2.0 (FAO, 2017) 2.3 Izdelava GSOCmap Slovenija Za Slovenijo je karto zalog ogljika izdelal Kmetijski inštitut Slovenije. Karta je vključena v svetovno karto GSOCmap (Slika 11). S tem se je Slovenija uvrstila med države, kjer so svojo Global Soil Organic Carbon Map pripravili samostojno. [here are 11 contributoi-s for the current view. Slika 12: GSOCmap Slovenia - Corg v Sloveniji do globine 30 cm (kg/ha) 2.3.1 Priprava karte GSOC Map - Slovenija Zaloge organskega ogljika v tleh Slovenije so v tem dokumentu predstavljene kot prispevek h globalni karti zalog organskega ogljika v tleh (GSOC map), ki ga koordinira FAO in GSP in smo jo omenili v prejšnjem poglavju. Za izdelavo karte organskega ogljika v tleh Slovenije (GSOC map - Slovenia) smo uporabili podatke 1681 pedoloških profilov, ki so bili izkopani v času izdelave Pedološke karte 1:25.000. Za vsak profil so bile izračunane vrednosti TOS (%), volumska gostota tal (g/cm3 ) in skeletnost (%) na globini 0-30 cm. S pomočjo programskega orodja spline tool V2 in vhodnih podatkov: vrednosti TOS, volumska gostota in skeletnost so bile izračunane ocene zalog ogljika v tleh (t/ha). Ozemlje Slovenije smo razdelili v stratume na podlagi kombinacije pedosekvence in rabe tal (Slika 13). Iz nadaljnjih analiz so bili izvzeti talni profili, ki so imeli Corg večje od 180 t/ha (za njih smo namreč smatrali, da je izračunana zalog ogljika zaradi netočnih vhodnih podatkov - predvsem gostote tal - pretirana). Iz preostalih 1276 talnih profilov smo izračunano zalogo ogljika prenesli na območje Slovenije z metodo prostorskega ujemanja (geomatching), kar pomeni, da smo podatke zalog ogljika v tleh iz profilov vezali na sloj stratumov. Končna zaloga ogljika na stratum je bila izračunana kot povprečje zalog ogljika v tleh pripadajočih profilov. Izračunani standardni odklon nam je podal oceno variabilnosti podatkov in zanesljivost modela. Model je pokril 99,2 % površine Slovenije in zajel 51 stratumov. Celotno poročilo karte v angleškem jeziku z opisano metodologijo izdelave karte se nahaja v prilogi A. Slika 13: Stratumi v Sloveniji. Kombinacija rabe tal (MKGP, 2017) in pedosekvenc (MKGP, 1999) Zaloge organskega ogljika v tleh za 0-30 cm smo ocenili na 94 % ali 1.904.386 ha Slovenije. Za 6 % oz. 122.929 ha ni podatkov o Corg zato so te površine izključene iz obravnave. Povprečna zaloga ogljika na globini 0 - 30 cm v Sloveniji znaša 107,2 t/ha, s standardnim odklonom 21,1 t/ha (Slika 15). Vrednosti Corg se na večini stratumov (45 % ali 863.494 ha) gibajo v razredu med 110 - 130 t/ha. Sledi razred 90 -110 t / ha, katerega pokriva 43 % stratumov (815.147 ha). Preostale razrede pokriva manj kot 15 % stratumov (Slika 14). Karta je bila zaradi usklajenosti z metodologijo FAO in GSP izdelana v resoluciji 1x1 km. Slika 14: Ocena povprečnih zalog Corg Sloveniji do globine 30 cm (kg/ha) Ocenjene Corg dosegajo višje vrednosti v zahodni polovici, nižje pa v vzhodni polovici Slovenije. Prehod iz višjih vrednosti v nižje vrednosti približno sovpada z mejo med alpskimi in panonskimi pokrajinami. Največje zaloge Corg so ocenjene na sredozemskih in dinarskih planotah, visoke vrednosti dosegajo tudi alpska gorovja ter dinarska podolja in ravniki. Nižje Corg se nahajajo na sredozemskih gričevjih, alpskih hribovjih in ravninah ter panonskih gričevjih. Najnižje Corg pa so na območjih panonskih ravnin, praktično ničelne vrednosti pa se nahajajo v subnivalnem pasu slovenskega visokogorja. Območja večjih urbanih središč z visoko stopnjo pozidave so bila iz ocene povprečnih Corg izključena. Slika 15: Variabilnost zalog Corg v Sloveniji do globine 30 cm (kg/ha) Večje standardne odklone ocenjenih vrednosti Corg dosega SV polovica Slovenije. Največja zgostitev visokih vrednosti odklonov se nahaja na območju Pohorja. Najbolj zanesljiva ocena vrednosti Corg pa se navkljub legi v SV Sloveniji nanaša na pokrajine panonskih ravnin. Z odsotnostjo Corg sovpada tudi ničelna variabilnost subnivalnega vegetacijskega pasu v visokogorju. Gosto poseljena in pozidana območja so bila iz modela ocene vrednosti Corg izključena. 2.3.2 Vključenost GSOCmap Slovenia v Global GSOCmap Rezultat delovnega sklopa GSOCmap Slovenia je vključena v globalno oceno vrednosti zaloge Corg. Oceno vrednosti zaloge Corg je možno na spletnem portalu preveriti s klikom na rastrsko celico karte (Slika 16). There are 17 contributors for the current view. Slika 16: Zaloge Corg v Sloveniji do globine 30 cm (kg/ha) Model/pristop, izdelave GSOCmap Slovenija in prilagoditve, ki smo jih uporabili, kažejo na dobro ujemanje s podatki GSOCmap za Avstrijo in Alpskim/goratim delom Italije. Nižinska meja z Italijo je v veliki meril opazna zaradi naravne meje (dvignjen Kraški rob, prehod iz mediteranske Furlanske nižine v Alpsko območje Slovenije, itd.). Opaziti je moč težave z vrednostmi GSOCmap na Madžarskem, ki so v razkoraku z Avstrijo, Slovenijo in Hrvaško (nelogične - prenizke vsebnosti zalog Corg v zahodnem delu države, ki pa prejema več padavin, kot vzhodni) in precenjene zaloge v gozdovih Gorskega Kotarja in otokih na Hrvaškem (opazen je razkorak med vsebnostmi na teh območjih in višjimi, hladnejšimi in bolj humidnimi območji Italije, Slovenije in Avstrije). Na podlagi pregleda podatkov spletnega portala GSOCmap (http://54.229.242.119/GSOCmap/) lahko ocenimo, da se podatki GSOCmap Slovenije verzije 1. Dobro/smiselno vključujejo v Global GSOCmap. (Slika 17). Po končani verziji GSOCmap version 2, je smiselno opažanja potrditi/preveriti in opraviti podrobnejšo vsebinsko geostatistično primerjavo uspešnosti nacionalnega slovenskega modela GSOCmap. Slika 17: Skladnost ocen zaloge Corg v GSOCmap - Slovenia z zalogami v območjih sosednjih držav. 3 DS3: Referenčne lokacije in metodologije vzorčenja DS3 zajema prostorsko opredelitev referenčnih oziroma reprezentativnih lokacij izvajanja monitoringa TOS ter opis metode izbora lokacij. 3.1 Mreža lokacij spremljanja TOS Lokacije vzorčenja za spremljanje vsebnosti TOS so bile izbrane štiri letih sistematičnega vzorčenja tal za potrebe ocene vsebnosti TOS v Sloveniji (2016, 2017, 2018 in 2019) in s tem za oceno zalog ogljika v tleh. Izmed točk v presečiščih kilometrske mreže, ki pokriva celotno Slovenijo, so bile izbrane posamezne točke, ki pokrivajo različne kmetijske in gozdne rabe tal. Zastopanost TOS namreč močno variira glede na posamezno rabo tal. Izbrane točke so podlaga za izbor referenčnih lokacij rednega spremljanja TOS v prihodnje. 3.2 Postopki določanja referenčni h lokacij 3.2.1 Postopek izbora lokacij vzorčenja tal za oceno vsebnosti TOS Območja vzorčenja tal za namen vrednotenja zalog ogljika v tleh in število vzorčnih mest v letih 2016, 2017, 2018 in 2019, so bila po dogovoru z naročnikom (Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano - MKGP. Vsako izbrano preiskovano območje prekrito z mrežo 1 x 1 km je osnova za objektivno določitev vzorčnih mest, ki smo jim določili unikatno številko (koda UZSL). Razmerje vzorcev glede na rabo tal, je bilo vsako leto dogovorjeno med izvajalcem in naročnikom. Za izbor končnih vzorčnih mest smo poleg omenjenih mrež uporabljali tudi naslednje kriterije: • RKG GERK (za kmetijska zemljišča); zemljišče je moralo biti del RKG GERK, saj s tem bolj verjetno dolgoročno ostane v kmetijski rabi; • prostorska porazdelitev; točke znotraj preučevanega območja so čim bolj enakomerno razpršene; • klimatski in pedološki dejavniki; zajete so različne kombinacije podnebnih tipov in talnih lastnosti (pedosekvence) na območju Slovenije; • velikost zemljišča; zemljišče je moralo biti primerne velikosti za uspešno izvedbo vzorčenja; • primernost zemljišča z drugih vidikov; določeno na podlagi dognanj pri vzorčenju (vzorca tal ni bilo mogoče odvzeti, na lokaciji ugotovljena drugačna raba tal) in pregleda DOF posnetkov (ovire, dostopnost, zaraščenost zemljišča, itd.). Za končne izbrane točke smo pridobili soglasje nosilcev oziroma lastnikov GERK zemljišča predvidenega za vzorčenje. Kjer soglasja nismo uspeli pridobiti smo izbrali drugo točko s čim bolj podobnimi značilnostmi. V primeru, da so se na zemljiščih nahajale ovire ali pa so bila zemljišča težko dostopna, smo naredili zamik lokacije ter zabeležili njene nove koordinate. 3.2.1.1.1 Izbor lokacij vzorčenja v letu 2016 Območje vzorčenja tal za namen spremljanja zalog ogljika v tleh v letu 2016 je bilo omejeno na pas, ki je potekal od JZ do SV Slovenije, v širini približno 30 km (Slika 18). Po dogovoru z naročnikom (MKGP) smo tla vzorčili na 70 različnih lokacijah, ki smo jih porazdelili po izbranih petih rabah tal (Preglednica 1). Leta 2016 smo vzorčili rabe: njiva, trajni travnik, ekstenzivni sadovnjak, intenzivni sadovnjak in vinograd (Slika 19). Rezultat postopka izbora je seznam točk, kjer je bilo izvedeno vzorčenje (Slika 20). Slika 18: Izbrano območje vzorčenja TOS (pas) za leto 2016 Preglednica 1: Število lokacij za vzorčenje TOS na izbranih rabah tal za leto 2016 Raba tal Število lokacij vzorčenja leta 2016 Njiva 22 (31,4 %) Trajni travnik 24 (34,3 %) Ekstenzivni sadovnjak 10 (14,3 %) Intenzivni sadovnjak 6 (8,6 %) Vinograd 8 (11,4 %) Skupaj 70 (100 %) Slika 19: Delež vzorčnih mest glede na rabo tal za leto 2016 i > /T: > L /1 \ i S Slika 20: Izbrana vzorčna mesta TOS znotraj območja pasu JZ-SV v širini 30 km v letu 2016 3.2.2 Izbor lokacij vzorčenja v letu 2017 Za vzorčenje v letu 2017 so bila izbrana območja Gorenjske regije, Osrednjeslovenske regije in Jugovzhodne Slovenije (Slika 21). Območje vzorčenja tal za namen spremljanja zalog ogljika v tleh in število vzorčnih mest po posameznih rabah tal je bilo v dogovoru z naročnikom (MKGP) določeno tako, da se dopolnjuje z vzorčenjem tal iz leta 2016. Vzorčenje je bilo izvedeno na 100 lokacijah (Preglednica 2) z rabami tal: njiva, trajni travnik, ekstenzivni sadovnjak, intenzivni sadovnjak, vinograd, kmetijsko zemljišče v zaraščanju ter drevesa in grmičevje (Slika 22). Slika 21: Izbrano območje vzorčenja TOS v letu 2017 Preglednica 2: Število lokacij za vzorčenje tal na izbranih rabah tal v letu 2017 Raba tal Število lokacij vzorčenja leta 2017 Njiva 30 (30 %) Trajni travnik 40 (40 %) Ekstenzivni sadovnjak 5 (5 %) Intenzivni sadovnjak 3 (3 %) Vinograd 5 (5 %) Kmetijsko zemljišče v zaraščanju 10 (10 %) Drevesa in grmičevje 7 (7 %) Skupaj 100 (100 %) Delež vzorčnih mest glede na rabo tal leta 2017 3% 7% DTrajni travnik /5%\\ \ □ Njiva \\ 10°% 40% \ □ Kmetijsko zemljišče v \ zaraščanju У □ Ekstenzivni sadovnjak \ □ Vinograd 30% \ / □ Intenzivni sadovnjak Slika 22: Delež vzorčnih mest TOS glede na rabo tal v letu 2017 Rezultat omenjenega postopka izbora je prostorski sloj z vzorčnimi mesti za spremljanje zalog ogljika v tleh kmetijskih zemljišč. Na karti so prikazana izbrana vzorčna mesta glede na vrsto dejanske rabe zemljišč (Slika 23). Slika 23: Izbrana vzorčna mesta TOS znotraj preiskovanega območja v letu 2017 3.2.3 Izbor lokacij vzorčenja v letu 2018 Območje vzorčenja tal za namen spremljanja zalog ogljika v tleh in število vzorčnih mest po posameznih rabah tal je bilo v dogovoru z naročnikom (MKGP) določeno tako, da se dopolnjuje z vzorčenjem iz leta 2016 in 2017. Za vzorčenje tal v letu 2018 so bila izbrana območja Pomurske, Podravske, Koroške, Savinjske, Zasavske in Posavske regije (Slika 24). Izbrali smo 93 vzorčnih mest v razmerju glede na rabo tal razvidnem iz spodnje preglednice (Preglednica 3), kar je tri več od prvotno načrtovanih (pri prijavi na razpis). Rabe tal kjer so potekala vzorčenja so: njiva, trajni travnik, ekstenzivni sadovnjak, intenzivni sadovnjak, vinograd, kmetijsko zemljišče v zaraščanju ter drevesa in grmičevje (Slika 25). .■<« L» 0W& ЧШ NX - -1' - HFI№44» ШШ M_B ÜS 4M. Slika 24: Izbrano preiskovano območje vzorčenja TOS v letu 2018 Preglednica 3: Število lokacij za vzorčenje TOS na izbranih rabah tal v letu 2018 Raba tal Število lokacij vzorčenja leta 2018 Njiva (NJ) 32 (34,4 %) Trajni travnik (TR) 44 (47,3 %) Ekstenzivni sadovnjak (ES) 5 (5,4 %) Intenzivni sadovnjak (IS) 2 (2,2 %) Vinograd (VI) 4 (4,3 %) Kmetijsko zemljišče v zaraščanju (ZR) 3 (3,2 %) Drevesa in grmičevje (DG) 3 (3,2 %) Skupaj 93 (100%) Delež vzorčnih mest glede na rabo tal za leto 2018 3% 2% □ Trajni travnik □ Njiva □ Kmetijsko zemljišče v zaraščanju □ Ekstenzivni sadovnjak □ Vinograd □ Intenzivni sadovnjak □ Drevesa in grmičevje Slika 25: Delež vzorčnih mest TOS glede na rabo tal v letu 2018 Rezultat omenjenega postopka izbora je prostorski sloj, z vzorčnimi mesti za spremljanje zalog ogljika v tleh kmetijskih zemljišč. Na spodnji sliki (Slika 26) so prikazana izbrana vzorčna mesta glede na vrsto dejanske rabe zemljišč. Slika 26: Izbrana vzorčna mesta TOS znotraj preiskovanega območja v letu 2018 3.2.4 Zbrane lokacije vzorčenja 2016 - 2018 Med leti 2016 in 2018 se je tla vzorčilo na 263 lokacijah (Slika 27). Razmerje med številom vzorčenj na posamezni rabi je razvidno iz spodnje preglednice in grafikona (Slika 28). Slika 27: Izbrana vzorčna mesta TOS znotraj preiskovanih območji v letih 2016, 2017 in 2018 Preglednica 4: Število lokacij za vzorčenje TOS na izbranih rabah tal med leti 2016 - 2018 Raba tal Število lokacij vzorčenja v letih 2016 - 2018 Traj'ni travnik 108 (41,2 %) Njiva 84 (32,1 %) Kmetjsko zemljišče v zaraščanju 13 (5 %) Ekstenzivni sadovnjak 20 (7,6 %) Vinograd 17 (6,5 %) Intenzivni sadovnjak 11 (4,2 %) Drevesa in grmičevje 10 (3,4 %) Skupajj 263 (100 %) Delež vzorčnih mest glede na rabo tal za leta 2016 - 2018 s. DTrajni travnik /60/0 \ \ \ □ Njiva / 8/ N^W 5/ —--iia .10/ \ □ Kmetijsko zemljišče v 41/ \ \ zaraščanju □ Ekstenzivni sadovnjak \ □ Vinograd 32/ \ / □ Intenzivni sadovnjak ^^^ □ Drevesa in grmičevje Slika 28: Delež vzorčnih mest TOS glede na rabo tal med leti 2016 - 2018 3.2.5 Predvidene lokacije vzorčenja v letu 2019 Območje za vzorčenje leta 2019 je bilo določeno v dogovoru z MKGP tako, da se dopolnjuje z vzorčenji iz preteklih let (Slika 29). Slika 29: Izbrano preiskovano območje vzorčenja TOS za leto 2019 Od 106 potencialnih lokacij (Slika 30) vzorčenja se bo vzorčenje izvedlo na 72 lokacijah. Izbrane bodo glede na razmerje v rabi tal, kakršnega bo predlagal MKGP. Slika 30: Potencialna vzorčna mesta TOS znotraj preiskovanega območja za leto 2019 3.3 Predlog lokacij za trajni monitoring TOS v Sloveniji Spremljanje zalog ogljika v tleh s kmetijsko rabo se izvaja v vseh letih od 2016 dalje. V letih 2016 - 2018 je že potekalo vzorčenje tal, v letu 2019 pa so bile izbrane potencialne lokacije za izvedbo vzorčenja. Izmed že vzorčenih 247 kmetijskih zemljišč ter potencialnih 90 kmetijskih zemljišč, določenih za vzorčenje v letu 2019 (rabi tal Kmetijska zemljišča v zaraščanju (1410) ter Drevesa in grmičevje (1500) nista vključeni) smo izbrali potencialne referenčne lokacije spremljanja TOS v Sloveniji v prihodnjih letih. Lokacije so izbrane tako, da zajemajo različne kmetijske rabe (1100 - njiva, 1300 - travnik, 1211 -vinograd, 1221 - intenzivni sadovnjak, 1222 - ekstenzivni sadovnjak) tal ter različne pedološke in klimatske značilnosti v Sloveniji. 3.3.1 Nabor referenčnih lokacij rednega spremljanja Referenčne lokacije za spremljanje TOS na kmetijskih zemljiščih so bile izbrane iz že vzorčenih točk v letih 2016, 2017, 2018 v okviru javnih naročil za MKGP ter potencialnih točk za vzorčenje v letu 2019 v okviru javnega naročila MKGP (Slika 31). Točke so bile izbrane na mreži 1 x 1 km. Osnovni kriteriji za izbor točk so zajemali (zaradi boljše preglednosti povzeto po poglavju: 2.3.1.1.1 Postopek izbora lokacij vzorčenja): • RKG GERK (za kmetijska zemljišča); zemljišče je moralo biti del RKG GERK, saj s tem bolj verjetno dolgoročno ostane v kmetijski rabi (rabi tal kmetijska zemljišča v zaraščanju (1410) ter drevesa in grmičevje (1500) nista vključeni); • prostorska porazdelitev; točke znotraj preučevanega območja so čim bolj enakomerno razpršene; • klimatski in pedološki dejavniki; zajete so različne kombinacije podnebnih tipov in talnih lastnosti (pedosekvence) na območju Slovenije; • velikost zemljišča; zemljišče je moralo biti primerne velikosti za uspešno izvedbo vzorčenja; • primernost zemljišča z drugih vidikov; določeno na podlagi dognanj pri vzorčenju (vzorca tal ni bilo mogoče odvzeti, na lokaciji ugotovljena drugačna raba tal) in pregleda DOF posnetkov (ovire, dostopnost, zaraščenost zemljišča, itd.). Slika 31: Karta lokacij vzorčenja v letih 2016, 2017 in 2018 ter potencialne lokacije vzorčenja za leto 2019 v okviru javnih naročil MKGP (JN MKGP) 3.3.2 Predlog izbora lokacij za redno spremljanje vrednosti TOS Izmed 247 vzorčenih lokacij v letih 2016, 2017 in 2018 ter 106 potencialnih lokacij za vzorčenje določenih za leto 2019, smo v ožji izbor predloga za trajno spremljanje vključili 177 najbolj reprezentativnih. Izbor je bil izveden ročno s pregledom izpolnjenih terenskih obrazcev, terenskih fotografij, preglednic, ki so nastale v fazi priprave na vzorčenja, pregledom DOF posnetkov in posvetom z izvajalci vzorčenja na posamezni lokaciji. Pri izboru potencialnih lokacij za redni monitoring smo: • upoštevali 5 glavnih pedosekvenc v Sloveniji (trdne karbonatne kamnine (TK), mehke karbonatne kamnine (MK), nekarbonatne kamnine (NK), prodi in peski (PP) ter gline in ilovice (GI); • upoštevali 5 glavnih rab tal na kmetijskih zemljiščih (šifre rabe: 1100, 1300, 1211, 1221, 1222); • kot podporo odločanju v GIS programskemu okolju ustvarili sloj 25 stratumov, ki predstavljajo različne kombinacije med kategorijami rabe tal in pedosekvencami; • izločili lokacije na kmetijskih zemljiščih z rabo tal kmetijska zemljišča v zaraščanju (šifra rabe: 1410) ter drevesa in grmičevje (šifra rabe: 1500), kjer se vrednosti TOS močno spreminjajo glede na sukcesijski stadij; • upoštevali 3 glavne podnebne tipe Slovenije (submediteransko, celinsko in gorsko); • upoštevali delež razporeditve posamezne pedosekvence v obravnavanih rabah tal v Sloveniji za razporeditev potencialnih točk za monitoring; • upoštevali enakomerno razporeditev točk po klimatskih pasovih, pedosekvencah ter območju Slovenije. Monitoring je zasnovan tako, da se iz istih odvzemnih mest posameznega vzorčnega mesta vzorči ob ponovljenem četrtem vzorčenju na posamezni lokaciji. Glede na izkušnje vzorčenja v letih 2016 - 2018 ocenjujemo, da posamezni izvajalec lahko v enem letu vzorči na približno 50 lokacijah, zato smo se v prvi fazi predloga izbora potencialnih lokacij za redno spremljanje vrednosti TOS omejili na 150 najprimernejših lokacij. S pomočjo GIS analize smo presekali sloj pedosekvenc in rabe tal ter s tem ustvarili 25 stratumov ki predstavljajo različne kombinacije posameznih kategorij obeh vhodnih slojev. Delež točk, ki naj bi ležale na območju posameznega stratuma smo določili na podlagi sorazmernega deleža površin stratumov v Sloveniji. Da bi zadostili pogojem sorazmerne razporeditve po stratumih, smo v ožji izbor predloga izbora 150 lokacij za redno spremljanje vrednosti TOS dodali še 27 lokacij. Končni nabor za redno spremljanje vrednosti TOS predstavlja 177 potencialnih lokacij (Slika 32). Raba tal njiva vinograd intenzivni sadovnjak ekstenzivni sadovnjak travnik skupaj GI - gline in ilovice 14 1 2 2 9 28 MK - mehke karbonatne kamnine 6 9 3 3 18 39 NK - nekarbonatne kamnine 6 2 2 7 24 41 PP - prodi in peski 18 1 4 0 11 34 TK - trdne karbonatne kamnine 2 2 0 3 28 35 SKUPAJ 46 15 11 15 90 177 Slika 32: Končni nabor za redno spremljanje vrednosti TOS Ocenjujemo, da število ne presega zgornje vrednosti števila vzorčenj, ki bi ga v posameznem letu lahko opravila vzorčna ekipa treh ljudi. Vseh 177 točk smo v zadnjem koraku rangirali še na podlagi terenskih opomb, pregleda DOF posnetkov ter fotografij in jim pripisali vrednosti »1«, »2« ali »3«. Manj primerne lokacije (vrednost »1«) smo iz predloga za stalni monitoring umaknili ter jih nadomestili z primernejšimi lokacijami, ki se nahajajo na istem stratumu, torej isti pedoskevenci in isti rabi tal. Vrednost »2« predstavlja srednjo mero primernosti, vrednost »3« pa predstavlja najprimernejše točke za izvajanje rednega monitoringa. Nabor vseh lokacij s pripisanimi vrednostmi 2 ali 3 je prikazan na spodnji karti (Slika 33). Slika 33: Predlog izbora lokacij za redno spremljanje vrednosti TOS 4 DS4: Obstoječi sistemi vzorčenja, spremljanja in poročanja o kakovosti tal in TOS v Evropi in po svetu V poglavju DS4 predstavljamo pregled in primerjavo sistemov spremljanja in poročanja podatkov o vsebnosti TOS v izbranih/pomembnejših državah Evrope in sveta. 4.1 Nacionalni in mednarodni programi zbiranja podatkov tal, ki vsebujejo podatke TOS in njihovi parametri tal in okolja - pregled po izbranih državah Evrope in sveta 4.1.1 Albanija Program Forest Soil Monitoring System Program potreka od leta 1993. V programu zasledujejo talnih vzorcih zasledujejo hidravlično prevodnost, pF, izmenljivi P in K po Al ekstrakciojei, H, pH (CaCl2), EC, CEC, V vrednost in barvo tal. 4.1.2 Avstrija V Avstriji obstajajo trije osnovni sistemi zbiranja podatkov o tleh, in sicer: • monitoring gozdnih tal (FSMS, ARGE Alp, ICP Forests); • popis kmetijskih tal (Soil Taxation Survey, Soil Management Survey); • okoljski popis tal (Environmental Soil Survey). Vsi podatki tal se zbirajo v talnem informacijskem sistemu BORIS (Blum et al., 1996). Okoljski monitoring tal (Environmental Soil Survey), v okviru katerega deluje monitoring tal, je bil predlagan s strani deželnih vlad (prva je začela deželna vlada Vorarlberg, 1986). Priporočila za izvedbo monitoringa za celotno Avstrijo pa je pripravila delovna skupina 'Environmental Soil Survey' v okviru ASSS (Austrian Society of Soil Science). Cilj okoljskega monitoringa je ocena variabilnosti talnih parametrov in ocena onesnaženosti tal po celotni Avstriji. Vzorčenje tal poteka na mreži 4 km x 4 km (ponekod 2,75 km x 2,75 km), do globine tal 20 cm. Za monitoring gozdnih tal je mreža 8,7 km x 8,7 km. Na vsaki lokaciji je opisan profil in odvzet povprečni vzorec (št. podvzorcev se po deželah razlikuje). Talne analize zajemajo pH, karbonate v tleh, hranila, težke kovine, TOS, teksturo, nekateri programi tudi organska onesnaževala, biološke in fizikalne parametre. Večina lokacij se nahaja na kmetijskih zemljiščih (skupno jih je blizu 6000), lokacije pa so kategorizirane glede na rabo tal (gozdovi, njivske površine, travniki in pašniki ter ostalo) in geološko podlago. Navodila za metodologijo monitoringa so opisana v priročniku, ki ga je izdal Institute of Soil Science na University of Agricultural Sciences, Vienna, v sodelovanju z Austrian Soil Science Society (Blum et al., 1996; Blum et al., 2015). Program Austrian Forest Soil Monitoring System. Parametri monitoringa, ki jih sledijo v tem programu so: • rast dreves; • vegetacija; • škoda v krošnjah dreves; • opis lokacij; • opis tal; • kemične analize tal; • foliarne analize. Talne vzorce jemljejo iz globin 0-10 cm, 10-20 cm, 20-30 cm in 30-50 cm. 4.1.3 Belgija Program Walloon Forest Inventory je regionalni program za monitoring gozdov v južni Belgiji z gostoto 1 vzorčna lokacija/50 ha (skupno je 10.000 vzorčnih mest) z 1.0 x 0.5 km mrežo, od katerih se spremlja 10 %. Osemdeset do devetdeset vzorčnih mest se vzorči vsako leto, naslednje vzorčenje se ponovi čez 10 let. Talni vzorci so v gozdovih odvzeti do globine 20 cm v obsegu treh koncentričnih krogov (radija 3, 9 in 15 m). Organski del se predhodno odstrani, vzorce se posuši in preseje na 2 mm sito. Del se zmelje na 200 pm za nadaljnje analize. Merijo se naslednji parametri: • Corg (TOC); • N (NT); • pH v vodi in v KCl; • izmenljiva kislost; • KIK; • izmenljivi kationi (Ca, Mg, K, Mn, Fe, Zn); • total P (T); • min. P (MIN); • izm. P (EX); • Ca, Mg, K, Al, Fe, Mn, Cd, Co, Cr, Cu, Ni, Pb, Zn. (Colinet et al., 2010). Program National Soil Survey Monitoring/raziskave tal potekajo na obdelovalnih površinah in travnikih v severnem delu države. Prvo vzorčenje se je izvedlo med letoma 1950 in 1970. Gostota vzorčenja znaša 1 vzorčno lokacijo na 18 km2 (5 podvzorcev znotraj 4-metrskega radiusa. Globini vzorcev sta dve in sicer 0-30 cm in 0-100 cm. Parametri, ki jih merijo, so: • TOC; • Tekstura; • total N; • P; • Fe-oksidi; • KIK, 4.1.4 Bolgarija Program Background Monitoring Poudarek na problematičnih območjih, ki so onesnažena s težkimi kovinami, na tleh, ki so zakisana, zaslanjena, s tendenco zmanjševanja TOS, s porastom zbijanja tal, kjer zastaja voda oz. tla, ki so izpostavljena vetrni eroziji. Ta monitoring zajema še več ekosistemskih komponent: • koncentracijo ozona; • relativno vlago; • tempetraturo zraka; • padavine; • osončenje; • hitrost in smer vetra (meritve na urni bazi); • S- in N- dioksidi (dnevna merjenja); • prah; • Pb aerosoli in tipične fizikalne in kemijske analize padavin (tedenske meritve); • talni parametri (letne meritve); • rastlinski parametri na začetku in koncu rastne sezone. Program National Environment Monitoring System Vzorčna mesta so izbrana glede na vir onesnaževanja. V vsakem onesnaženem območju je 92 vzorčnih mest, 80 v območjih kmetijskih zemljišč, 52 v namakalnih območjih kmetijskih zemljišč in 79 v onesnaženih območjih z avtomobilskim prometom. 4.1.5 Češka Program Basal Soil Monitoring Scheme Namen monitoringa okolja je pridobivanje informacij o stanju in časovnih ter prostorskih spremembah v tleh oz. v ekosistemih. Vzorčna mesta na kmetijskih zemljiščih so izbrana glede na: • talni tip; • rabo tal; • raven onesnaženosti okolja; • razporejenost vzorčnih lokacij po državi; • soglasje lastnika (izvedljivost monitoringa) Vsako vzorčno mesto (parcela) je razdeljeno na štiri enake podparcele. V vsaki podparceli so vzorčeni posamezni horizonti (10 podvzorcev/horizont) - štirje povprečni vzorci na vsak horizont/vzorčno mesto). Za fizikalne meritve odvzamejo vzorce v treh ponovitvah. 4.1.6 Danska Program Heavy Metal Monitoring Programme 62 % Danske pokrivajo kmetijska zemljišča. Glavni cilj programa je pridelava varne hrane. Vzorčna mesta so postavljena tam, kjer so na razpolago natančne informacije o tleh, rabi tal in agrotehničnih ukrepih. Monitoring zajema tudi 20 kmetijskih zemljišč z znano zgodovino glede uporabe blata čistilnih naprav. Vsak talni vzorec je sestavljen iz 17 podvzorcev (2 kg), ki so odvzeti po veljavnem vzorcu znotraj vzorčnega mesta 50 m2 (lokacije). Vzorčenje poteka do globine 25 cm (ob odstranitvi organskega sloja). 4.1.7 Estonija Program Estonian Environmental Monitoring Program - Agricultural Landscape Monitoring Subprogramme 30% površin Estonije je v kmetijski rabi, 44 % je gozdnih površin. Glavni problem povezan s tlemi Estonije je atmosfersko in vodno onesnaženje tal zaradi emisij, rudarske industrije in neustreznega gnojenja. Želja je zmanjšati obseg in neustrezno intenzivnost kmetijstva in s tem znižati obremenitev okolja in z monitoringom ugotoviti posledice kmetijskih reform na zmanjšanje FFS in gnojil in njihov vpliv na talon bioto. Vzorčna mesta so izbrana po naslednjih kriterijih: • po posameznih regijah; • po razporejenosti po vsej državi; • v intenzivnih in ekstenzivnih ter marginalnih rabah zemljišč; • razpolaganje z drugimi podatki; • dobra relacija z ostalimi vzorčnimi mesti. Pri vzorčenju tal je velik poudarek na bioloških parametrih: • prisotnost deževnikov (te zbirajo na 0,1 m3 blokih tal septtembra in oktobra, ko dosežejo največjo gostoto, aktivnost in najmanjšo variabilnost populacije); • prisotnost mikroorganizmov (kvantitativne metode skupnih mikrobov in posameznih skupin). 4.1.8 Finska Program National Forest Inventory Country Description. Približno 8 % skupne površine države je v kmetijski rabi. Za Finsko so značilna plitva tla s peščeno-glinasto podlago, na katerih lahko zastaja voda oz. poteka izpiranje snovi v podtalje. Program Soil Quality Monitoring Programje slabo dokumentiran in ga tu samo navajamo. 4.1.9 Francija Francijo pokriva 56 % obdelovanih tal, 28 % gozda in 8 % naravnih območij. V Franciji obstajata dva glavna monitoringa tal Soil Quality Observatory in RENECOFOR. Program Soil Quality Observatory (OQS) Program OQS se nanaša na dolgotrajne spremembe v kultiviranih in naravnih, negozdnih površinah in drugi zajema gozdna tla. Glavni cilj je ocena stanja tal in spremljanje talnih sprememb z namenom ohranitve kakovosti tal. Na površini lokacije 1 ha je izbranih 11 vzorčnih mest glede na reprezentativnost talnih karakteristik in rabe tal. Pri tem je določen minimalni nabor merljivih parametrov na vzorčnih mestih. Za specifična degradacijska območja opravijo še dodatne meritve (lahke frakcije C in N, Cmin in Nmin, mikrobna biomasa, talni encimi, deževniki). Priporočen časovni interval monitoringa je 5 let. Ta monitoring je sestavni del organizacije DINIOS, ki predstavlja državni popis opazovanja tal. Je vodena s strani Ministrstva za okolje, Ministrstva za kmetijstvo, Francoskega inštituta za okolje in Nacionalnega inštituta za kmetijske raziskave. Mreža lokacij, velikih približno 1 ha, je razporejena po celotni Franciji. Lokacije so izbrane na osnovi štirih kriterijev: • talni tip; • raba tal; • način in intenziteta domnevnih sprememb v kakovosti tal; • povezanost človeka s statusom krajine. Začeli so z 11 lokacijami z željo razširitve na 100. Načrtovali so še monitoring bioloških lastnosti tal, oceno vpliva pesticidov na tla in talno favno, fizično degradacijo tal, erozijo in kakovost pridelka. Mreža RENECOFOR RENECOFOR program je za dolgotrajni monitoring gozdnih ekosistemov. Ustanovil ga je National Forest Bureau v leta 1992 in je del večjega sistema v 34 evropskih državah (EUROPEAN SOIL BUREAU EC, 2000). Ta je del Mreže zdravja gozdov z 863 vzorčnimi mesti v 34 EU državah. Vsebuje veliko ekosistemskih komponent (vremenske parametre, foliarne analize, dendrologijo). Program je financiran iz več virov in sicer: EU, French National Forest Office, Ministry of Agriculture and Fisheries, in National Agency for Environment and Energy. Vsako vzorčno mesto obsega 2 ha in ima 0,5 ha ograjenega okna v sredini. Vzorčenje: opis profilov tal (2 profila/vzorčno mesto); talni vzorci so odvzeti iz 25 mini izkopov na vsaki strani 0,5 ha okna iz treh globin: 0-10 cm, 10-20 cm, in 20-40 cm. Rodovitnost tal spremljajo na 10 let. 4.1.10 Italija Nacionalni talni monitoring v Italiji je zelo pomanjkljiv in je organiziran le pod evropskim programom "Forest Soil Condition Database" - kjer je bilo izbranih 80 parcel. Na teh so v tleh analizirali kemične lastnosti (EUROPEAN SOIL BUREAU EC, 2000). Nacionalni monitoring tal regije Veneto. Po kazalcih EEA v 2001 in s pomočjo delovne skupine Monitoring of Soil Thematic Strategy, je NTI (National Topic Centre) on Soil and Terrestial Environment ob promociji italijanske okoljevarstvene agencije izdelal projekt monitoringa tal. Pri monitoringu se upoštevajo geografske značilnosti lokacije, talni tip, raba tal, degradacijski procesi in izpostavitev onesnaževanju. Skupno zajema 480 lokacij (1 zajema površino cca 650 m2) v 20 italijanskih regijah, od tega so v vsaki regiji ena do štiri ključne lokacije in štiri do sedemintrideset referenčnih lokacij. Izvedba za regijo Veneto je potekala po naslednjih korakih: • združevanje podobnih talnih tipov (kjer se izbere, opiše in analizira reprezentativni talni profil po horizontih, v A in C horizontu se analizirajo tudi težke kovine); • selekcija sedmih razredov rabe in pokrovnosti tal (ki predstavljajo najbolj zastopane pridelovalne sisteme); • selekcija glavnih kombinacij talnega tipa in rabe tal; • identifikacija lokacij v eksperimentalnih postajah (Giandon et al., 2004). 4.1.11 Latvija Program National Agricultural Land Monitoring Programme Program zajema ugotavljanje antropogenega vpliva na kmetijska tla in spremljanje skladnosti ukrepov lastnikov kmetij državnim in občinskim priporočilom/navodilom glede priporočil in pravil o rabi tal in kmetijski aktivnosti. Program poteka na treh ravneh monitoringa: • na 12 raziskovalnih postajah, ki obsegajo 20 talnih tipov in različne skupine glede teksture tal; • poteka na družinskih kmetijah, ki so značilne za kmetijski sistem, tla in klimo; • zajema 512 občin. 4.1.12 Litva Program National Environmental Monitoring Programme - Field Soil Monitoring Zajema ugotavljanje pozitivnih in negativnih sprememb v tleh skozi določena obdobja, odkrivanje ogroženih območij tal z negativno bilanco hranil, z zakisanostjo, onesnaženostjo s pesticidi ali težkimi kovinami itd. Vzorci za težke kovine in pesticide vzorčijoi na parcelah 20 x 20 m. Organska snov in S sta odvzeta iz humusnih slojev na teh parcelah. Ostali vzorci so odvzeti na parcelah velikosti 3-3,5 ha v obdelovalnem sloju. Program National Environmental Monitoring Programme - Forest Vzorčenje v gozdovih poteka od avgusta do septembra. Štiriinsedemdeset vzorčnih mest je vključenih v International Co-operative Programme on Assessment and Monitoring of Air Pollution Effects on Forests. Podatki služijo za ugotavljanje škode v gozdovih, za oceno onesnaženosti tal s težkimi kovinami, usodo onesnaževal in njihov učinek na gozdne ekosisteme. Program National Environmental Monitoring Programme - Integrated Monitoring of Agricultural Ecosystems Program zajema določanje razmerij hranil v tleh, vegetacijo, zbiranje širokega nabora podatkov hidroloških, hidrokemičnih, bioloških modelov kmetijskih ekosistemov, ter oceno in napovedovanje vpliva kmetijske aktivnosti na ekosistemske parametre tal. Vzorčenje tal poteka na 3 leta, za analizo težkih kovin in pesticidov pa na 5 let. 4.1.13 Nizozemska Program National Soil Quality Monitoring Network Nizozemska je močno industrializirana in intenzivno kultivirana (64 / predstavljajo kmetijska zemljišča) z veliko gostoto prebivalstva (400 oseb/km2). Predpostavljamo torej, da imajo antropogene dejavnost močan vpliv na tla. Glavni problem je kemično onesnaženje tal zaradi evtrofikacije, zaslajevanja, erozije, in izpiranja hranil in onesnaževal v podzemne vode. Monitoring tal zajema kmetijska (mlečne in mesne farme na peščenih in šotnatih tleh, orna zemljišča na peščenih tleh) in gozdna zemljišča (listnati, iglasti, mešani gozdovi) kjer preti onesnaženost. Vsako vzorčno mesto obsega 400 m2. Talne vzorce odvzamejo na dveh. globinah: 0-10 cm in 30-50 cm, na vsaki globini se odvzame 40 podvzorcev/vzorčno mesto. Program Regional (Provincial) Soil Quality Monitoring Networks Vzorčna mesta se izbirajo glede na homogenost zemljišč, talnega tipa, raven podtalne vode in kopičenje določenih elementov/onesnaževal, na kmetijskih, gozdnih in ogroženih površinah. Vzorčna mesta obsegajo približno 10.000 m2 (1.600 vzorcev v celotni državi; 40 podvzorcev/vzorčno mesto). Gostota vzorčenja je odvisna od variabilnosti merjenih parametrov. Monitoring je usmerjen predvsem na onesnaževala v površinskem delu tal (vrsta onesnaževal, količina, razpršenost) ter na evtrofikacijo in zakisovanje. Za program Soil Quality and Shallow Ground Water Monitoring ni bilo na voljo dodatnih informacij. 4.1.14 Madžarska 80 % države pokrivajo obdelovalne površine, 18 % gozdovi. Glede na rodovitnost tal je kar 90 % površin primernih za kmetijsko dejavnost. Bistveni vzroki degradacije tal so: zakisanje; erozija; slanost; nastajanje močvirij; dezertifikacija; talna nerodovitnost; toksičnost. Program National Soil Information and Monitoring System (TIM) Madžarske je bil vzpostavljen leta 1992. Na osnovi geografskih/talnih/okoljskih enot vsebuje 1.200 reprezentativnih vzorčnih mest (850 na kmetijskih zemljiščih, 170 na gozdnih zemljiščih in 180 na ogroženih zemljiščih). Nekatere talne parametre merijo vsako leto (med 15.9. in 15.10.), nekatere pa na 3 ali 6 let (odvisno od njihove variabilnosti). TIM je neodvisni sistem in je del Environmental Information and Monitoring System (KIM). (EUROPEAN SOIL BUREAU EC, 2000). TIM vsebuje tri glavne komponente monitoringa: • sistem nacionalne baze; • monitoring opazovanja gozdnih točk; • monitoring posebnih območij (ogrožena območja: VVO, razvodja, ne meliorirana tla, onesnažene točke, vojaška območja, rudarska območja, območja z odpadnimi vodami), ki so razporejeni po celotni državi v skladu s soglasjem lastnikov. Poleg talnih vzorcev se letno odvzemajo tudi vzorci podzemnih voda. Analize zajemajo: pH; EC; CO32-; HCO3-; Cl-; SO42-; NO3-; PO43-; r- 2+ Ca ; Mg2+; Na+; K+; mikro hranila; mikro onesnaževala. Vzorčenje poteka vsako leto od 15.9. do 5.10. Za dva dodatna programa na Madžarskem Soil Fertility Monitoring System in Microelement Survey ni bilo možno pridobiti primernih podatkov. 4.1.15 Nemčija Monitoring tal Bodendauerbeobachtung je bistvena komponenta okoljskega monitoringa (spremljanje flore, favne, tal, zraka in vode). Cilj monitoringa tal v Nemčiji je spremljanje trenutnega stanja tal, njihovih sprememb in napovedovanja nadaljnjega razvoja. Za dosego teh ciljev so od leta 1986 zvezne dežele organizirale BDF (Bodendauerbeobachtungfslächen). Pri BDF izvedbi monitoringa se upoštevajo naslednji kriteriji: • talni tip; • raba tal; • vegetacija; • (mikro)klimatske značilnosti (temperatura, padavine, trajanje sončne svetlobe). Vzorčenje poteka heterogeno, po priporočilih strokovnjakov iz posameznih zveznih dežel. Mreža 2 x 2 km, končno izbranih je 21 reprezentativnih krajin za talni monitoring. Vključeni talni parametri: • skupna TOS in Corg; • skupni N; • skupni P; • težke kovine (Pb, CD, Cr, Cu, Ni, Hg in Zn) (Schröder et al., 2004; Miehe et al., 2004). Program Permanent Soil Monitoring Plots Soil monitoring Fokus tega monitoringa je spremljanje kemičnega statusa tal in ocena kakovosti vhodnih in izhodnih podatkov. Program Air Measuring Network Objectives Namen tega monitoringa je ocena vpliva onesnaženosti tal ter spremembe v kakovosti tal v daljših časovnih obdobjih. 4.1.16 Norveška Norveška je gozdnata in gorata država, kmetijstvo obsega le 3 % površine. Glavni poudarek raziskav /spremljanja je na kmetijskem onesnaževanju tal in ozračja. Narašča tudi onesnaževanje s težkimi kovinami in površinskih voda zaradi erozije in povečanega izpiranja hranil zaradi intenzivne živinoreje. Program Agricultural Environmental Monitoring Programme Country Description Monitoring spremlja glavne pridelovalne sisteme pod različnimi talnimi in klimatskimi pogoji. Med drugim tudi kakovost odpadnih voda. Od leta 1995-1996 zajema tudi vsebnost pesticidov in težke kovine v tleh. 4.1.17 Poljska Na Poljskem sta izpostavljena dva glavna vzroka za degradacijo tal: • zakisovanje tal zaradi industrijskih emisij plinov in prahu; • talna erozija (vodna in vetrna). Program National Program of Environmental Monitoring Monitoring vključuje 227 vzorčnih mest na organskih in mineralnih tleh, ki so locirani na obdelanih površinah (210), travnikih (40) in gozdnih površinah (50). 40 % teh je na močno onesnaženih, 40 % na malo onesnaženi, ostalo na srednje onesnaženih območjih. Vzorčna mesta so razporejena po celotni državi in zajemajo vse glavne talne tipe. Na vsakem vzorčnem mestu so izkopali in opisali talni profil do 150 cm globoko, iz vsakega horizonta so odvzeli 4 podvzorcev. Na oranih in gozdnih površinah so vzorčili od 0-20 cm znotraj 100 m2 parcel, na travnikih 0-10 cm. Vzorčenje ponovijo na 5 let oz. na 10 let na gozdnih zemljiščih. Monitoring zajema sedem različmnih ekosistemov: zrak (onesnaženje); površinske in podzemne vode; površino tal (tla + rastline); gozdove; radioaktivnost; hrano; zdravje. Program ocenjevanja tal se je začel na pobudo poljskega Ministrstva za kmetijstvo in poteka od l. 1995. Izvajalecmonitoringa je poljski nacionalni inštitut za tla IUNG-PIB. V mrežo je vključenih 216 lokacij s talnimi profili, ki so bili izbrani kot reprezentativni za določena območja (1 profil/650 m2). Analizirali so naslednje talne parametre: teksturo; TOC; karbonate; pH; dostopni P, K in Mg; celotni P, S, Mg; topni in celotni S; skupni C, S, Mg, Na, Ca, Fe, Mn, Al, Cu, Ni, Cr, Zn, V, Cd, Co, Pb, Ba, Be, Li, La; KIK; EC; PAH; od leta 2015 določajo še Hg; Nmin; pesticidi (carbatyl, carbofuran, maneb, atrazin; DDt/DDR/DDD, aldrine, dieldrine, a, ß in g-HCH). Izkop in opis profilov se ponavlja na 5 let. Monitoring kemičnih talnih lastnosti je eden izmed devetih projektov v okviru Državnega okoljskega monitoringa (Bialousz et al., 2005; IUNG, 2014 in 2017). Program Arable Soils Monitoring Program Vzorčna mesta so razdeljena na različnih lokacijah od močne industrializacije do ruralne rabe tal. Program Programme for Forest Monitoring Stalna opazovanja potekajo v borovih, smrekovih, jelovih, bukovih, hrastovih in brezovih gozdovih. Del vzorčnih parcel je del programa UN-ECE Forest Monitoring Program. 4.1.18 Romunija Polovico površine Romunije pokriva kmetijska raba. Glavni problem je erozija, ostali so še zakisovanje, zastajanje vode, slanost, zbijanje, onesnaževanje s pesticidi in težkimi kovinami in nizek delež humusa predvsem zaradi industrijskih emisij in živalskih odpadkov. Program National Integrated Soil Monitoring System Monitoring je razdeljen na dva podsistema: kmetijska in gozdna tla in na tri ravni (vzorčna mesta za ugotavljanje problematičnih območij so postavljena z mrežo površine 16 m2. V okviru monitoringa poteka identifikacija vzrokov problemov in identifikacija možnih remediacij tal območij. 4.1.19 Slovaška Polovico dežele je predstavljala kmetijstvo, gozdovi so predstavljajo 40 % ostalega. Posledica je porast onesnaževanja, tudi občutljivih ekosistemov in negativne posledice na človekovo zdravje. Program Environmental Monitoring System Monitoring zajema različne ekosistemske komponente: • zrak; • vodo; • tla; • bioto; • gozd; • geološke dejavnike; • radiacijo; • odpadke; • rabo tal; • alohtone snovi v hrani in krmi; • klimatske dejavnike; • meteorologijo; • poselitev; • velikost populacij. Spremljajo kmetijska, gozdna in višinska območja, ne pa urbanih. Na 21 vzorčnih mestih poteka letno spremljanje stanja. Na 19.257 kmetijskih vzorčnih lokacijah so izvedli meritve onesnaževanja tal. Globine vzorčenja gozdnih tal: • 0-10 cm; • 20-30 cm; • 35-45 cm; • matična podlaga tal. Globine vzorčenja kmetijskih tal:10-30 cm (1-5 podvzorcev/vzorčno mesto). O program Soil Monitoring Systemje manj dosegljivih podatkov, osredotočen pa je na vsebnost TOS v tleh. Najmanjše vsebnosti TOS so analizirali v luvisolih, planosolih in regosolih, srednjo količino v černozemih. Preglednica 5: Sistemi monitoringa tal po svetu (Vernik, 2014) Avstrija Nemčija Poljska VB ZDA Ime sistema monitoringa - Environmental Soil Survey (Okoljski monitoring tal)* - Soil Monitoring System (monitoring tal Avstrije) - Forest Soil Survey - Federal Soil Monitoring (Zvezni monitoring tal) - Sistem vzorčenja gozdnih tal* Monitoring of soil quality of arable land in Poland (Monitoring kakovosti obdelovalnih tal), je del Nacionalnega monitoringa okolja (SEM). National Soil Inventory - NSI National Monitorig of Soil - NMS (Nacionalni monitoring tal) Izvajalec ureja Bundesbodenschhutzgesetz (Zvezni zakon o varstvu tal); IUNG-Nacionalni inštitut za pedologijo in rastlinsko produkcijo (Institute of Soil Science and Plant Cultivation) v Pulawy NSRI -National Soil Resources Institute, Cranfield University Na osnovi National Resourse Inventory - NRI Cilj, namen Natančen popis talnih tipov za vso državo (monitoring tal A), onesnaženost tal Spremljanje in ovrednotenje sprememb v sestavi in kakovosti obdelovalnih tal kot posledice kmetijske in nekmetijske rabe Talni tip po WRB, trenutna (zgodovinska) raba tal, topografske lastnosti (nadmor. višina, naklon, oblika) Zanesljiv vir podatkov za spremljanje dinamike TOS ter o prispevku kmetijstva k emisijam CO2 v ozračje Začetek monioringa 1987 - 1995* 1980/1997 1995 1978 v Angliji in Walesu 2011 Literatura, vir Umweltbundesamt, Dunaj; Blum et al., 1989, 1996, 1999, 2015 Bayeren, 1991; Schröder in Schmidt, 2004; Miehe et al., 2004 Siebielec, 2013 Financiranje Vlada zveznih dežel Zvezna raven, neusklajenost med zveznimi vladami Naročnik je Krovni inšpektorat za varstvo narave (Chief Inspectorate of Environmental Protection) in je financiran s strani nacionalnega programa za varstvo narave in gospodarjenje z vodami Poljske Kategorije, kriteriji *po pokrajinah, glede na: Geografske lastnosti (relief, pedologija, kmet. površine, urbana naselja); onesnaženost (zgodovina rabe, bližina virov onesnaž.); vrsta raba tal (gozdovi, obdelovalne površine, travniki itd.) Heterogeno, po priporočilih zveznih strokovnjakov Geografska razporeditev, raba (tudi primerljiva) tal v posamezni pokrajini, potencialne grožnje za degradacijo tal, tekstura tal Raba tal, talni tip, dostopnost in globina tal S stratifikacijo so vse kmet. površine združili v razrede glede na talne in klimatske podatke ter rabo tal Parametri monitoringa Tekstura, TOS, karbonati, pH, EC, CEC, N total, hranila in težke kovine TOS TOS, OC (brez vol. gostote - ta se izračuna s PTF), tekstura in talni tip TOS, volumska gostota TOS, tekstura, pH, CEC, osnovna hranila, volumska gostota Analitske metode parametrov ISO standardi Mokra oksidacija Mokra oksidacija (BS 1377 Method3.1 Test 8, 1975) Walkley-Black (mokra oksidacija) oz. Loss On Ignition (popolni sežig) Prostorski sistem monitoringa - Velikost mreže: 4x4 km (2,75x2,75 km); 8,7x8,7 km gozdna tla - Št. lokacij: - Velikost mreže: 8x8 km, stratificirana mreža - Št. lokacij: 800-1800 - Odvzem podvzorcev: neenoten - Velikost mreže: nepravilna mreža - Št. lokacij: 216 - Odvzem podvzorcev: mreža 10x10 m - Velikost mreže: mreža 5x5 km; 1200 lokacij; - Št. lokacij: 1200 v Walesu? ; 6000 v VB? - Velikost mreže: stratificirana mreža (5000 vzorčnih mest so razdelili na 370 poligonov, znotraj poligonov pa z analizo variance določili novo mrežo Avstrija Nemčija Poljska VB ZDA 6000 pri Monitoringu tal; 400 pri *Okoljskem monitoringu - Odvzem podvzorcev: naključen - Št. podvzorcev: ni določeno - Rotiranje mesta odvzema: NE - Pripomočki: GPS (heterogenost med zveznimi deželami) - na podlagi ekspertne ocene znotraj vsake zvezne pokrajine) - Št. podvzorcev: odvisno od zvezne pokrajine - Rotiranje mesta odvzema: NE - Pripomočki: GPS - Št. podvzorcev: 20 - Pripomočki: osnova je pedološka karta, aero-foto posnetki in GPS - Rotiranje mesta odvzema: NE - Pripomočki: pedološka karta, aerofoto posnetki, GPS - Odvzem podvzorcev: TOS mreža: 16x16 m (razmik 4 m) - Št. podvzorcev: 25 okoli mesta profila - Rotiranje mesta odvzema: NE - Pripomočki: karta 1:10.000, aerofotoposnetki, od 2005 GPS opazovalnih lokacij z reprezentativno drugačnimi lastnostmi) - Št. lokacij: 5000 - Odvzem podvzorcev: enakostranični trikotnik s stranico 18 m, s podlokacijo manjšega trikotnika s stranico 6 m v vsakem oglišču - skupaj 9 vzorcev v smeri urinega kazalca - Št. podvzorcev: 9 - Rotiranje mesta odvzema: Da, zamik 30 cm v smeri urinega kazalca - Pripomočki: GPS Časovni sistem monitoringa Na 3-10 let Na 5-10 let Na 5 let Na 5-15 let Na 5-10 let Način vzorčenja - Globina: 0-10 cm, 10-20 cm, 2030 cm, 30-50 cm* *S polkrožno sondo okoli lokacije (povprečni vzorci) - Neporušen talni vzorec: ni posebej določeno - Izkop profila: do matične podlage - Globina: gozdna tla: 0-5 cm, 5-10 cm, 10-30 cm, 30-60 cn, 60-90 cm, (90-120 cm in 120-140 cm)* - Neporušen talni vzorec: ni posebej določeno - Izkop profila: do globine 90 cm (200 cm) - Globina: 0-20 cm - Neporušen talni vzorec: ni posebej določeno - Izkop profila: ob prvem vzorčenju do 70 cm globoko - Globina: Izkop profila 40 x 40 cm do B horizonta oz. do 75 cm globine, vzorči se po horizontih (povprečni vzorec); TOS (povprečni površinski vzorec do 15 cm), - Neporušen talni vzorec: DA, na globinah 10, 30 in 50 cm po 3 cilindri --- Izkop profila: 40x40 cm do B horizonta oz. do 75 cm globine - Globina: 0-10, 10-20, 20-30, 30-50. 50-75 cm - Neporušen talni vzorec: ni posebej določeno (ob prvem vzorčenju) - Izkop profila: ne Arhiv vzorcev Da; zbiranje in hranjenje podatkov z nacional, inf. sistemom BORIS Da; v centralnih bazah na zvezni ravni (UDK-Umweltdatenkatalog oz. GEIN-German Envoronmental Information Network); od 2010 centralno zbiranje in analiza podatkov po zveznih deželah Da, v skladu s standardi BS 7755 Section 2.6 (1994) in BS 7755 Section 3.5 (1995) Arhiv podatkov 4.1.20 Švedska Program National Swedish Environmental Monitoring Programme - Integrated Monitoring Komponente monitoringa: • zrak; • obala in morje; • sveža voda; • mokrišča; • visokogorje; • gozdovi; • kmetijska zemljišča; • monitoring povezan z zdravjem itd. Od 1987 je večina vzorčnih mest postala del UN-ECE Integrated Monitoring Programme. V letu 1993 so število vzorčnih lokacij zmanjšali na 4. Program National Swedish Environmental Monitoring Programme - National Survey of Forest Soils and Vegetation Ta je del National Swedish Environmental Monitoring Programme - Forest Programme area. Ta monitoring so začeli izvajati leta 1983. Med leti 1993 in 2002 je bilo opravljeno ponovno vzorčenje (ena desetina vzorčnih mest je bila vzorčena vsako leto). Komponente monitoringa so vegetacijske, vključno s pojavom lišajev in rastjo mahov na jelkinih iglicah (od maja do oktobra). Vzorčenje poteka po sistemu okroglih vzorčnih parcel v radiju 10 m, ki so razporejene na kvadratni površini 300 x 1800 m. Kvadrati so sistematično razporejeni po celotni državi, njihove dimenzije se spreminjajo. Program National Swedish Environmental Monitoring Programme - Agricultural Land Programme Area Cilj je količinsko določiti koncentracijo prenesenih hranil in pesticidov v površinskih in podzemnih vodah na kmetijskih območjih. 4.1.21 Švica Monitoring tal izvaja NABO (Nationale Bodenbeobachtung) od leta 1985, ponavlja se na 5 let. Program Swiss Soil Monitoring Network Velik povzročitelj degradacije tal je industrijsko onesnaževanje tal. Cilj je ugotoviti razsežnosti onesnaževanja tal v času in prostoru. Vzorčna mesta zajemajo tipično vegetacijo, rabo tal, talne razmere kakovost zraka. Od leta 2000 merijo tudi fizikalne in biološke parametre tal. Vzorčenje poteka glede na rabo tal in sicer do 20 cm globoko (4 podvzorci, 1 parcela: 10 x 10 m). Od leta 2004 se opišejo tudi horizonti. Analizirajo naslednje parametre: • N, P, K; • TOS; • fizikalne parametre (zbijanje, in biološke (biomasa lastnosti tal, težke kovine (Cd, Cu, Zn,...); • organska onesnaževala (PAH, PCB, dioxini); • pesticidi; • antibiotiki (NABO, 2017). Zaloge Corg so prostorsko in časovno spremljali tudi v švicarskih gozdovih v okviru NFI (National Forest Inventory) v živi in odmrli organski masi, prvi rezultati so bili objavljeni leta 2000. Organiziran je za tri oddelke: • gozdna tla (L, F in H horizonti brez odmrlega lesa); • mineralna tla 0 - 30 cm; • mineralna tla 0 - 100 cm (oz. 0 cm do matične podlage). V monitoring TOC je zajetih 5 glavnih proizvodnih regij, znotraj katerih je upoštevana nadmorska višina (< 600 m, 600 - 1200 m in > 1200 m). SOC (vključno z volumsko gostoto) so analizirali v vseh horizontih (v L hor. so izmerili le debelino), v pribl. 1000 profilih, med leti 1990 in 2000 (Nussbaum et al., 2012). 4.1.22 Velika Britanija Program National Soil Inventory (NSI) je med leti 1978 in 2003 opravil monitoring stanja TOC v Angliji in Wales-u. Cilj je ocena izgub TOC glede na rabo tal. Vzorčenje tal je potekalo mrežno (5 x 5 km), in je zajelo približno 6000 vzorčnih lokacij. Na vsaki lokaciji so opisali talni profil in odvzeli povprečni vzorec (25 podvzorcev v 4 m intervalu mreže 20 x 20 cm) do globine 15 cm (z odstranitvijo rastlinskega pokrova). Vzorčenje so v ožjem obsegu (40 %) ponovili v časovnem intervalu 12 - 25 let (da so lahko izračunali izgube TOC), kar je potekalo v treh fazah: • v letih 1994/95 na rotirajočih travniških in njivskih zemljiščih; • v letih 1995/96 v obdelovanih trajnih travniških zemljiščih; • v letu 2003 na ne-kmetijskih območjih (šotišča, barja, gozdovi itd.; urbana območja in vodne površine so bile izvzete). Mreža ponovnega vzorčenja se zamakne 1 km vzhodno in 1 km severno od originalne mreže. Povprečni vzorci (1 kg) se razdelijo na 3 enake dele. Prvi del se vlažen shranili v plastično vrečko, druga dva pa se posušita in presejeta na 2 mm. TOC so določili z modificirano Walkley-Black metodo (Bellamy et al., 2005). Program Country-Side Survey Purpose Spremljanje različnih ekosistemskih parametrov: • Vegetacija; • biota v svežih vodah; • populacija ptic; • tla; • raba tal; • pokritost tal itd. Površinski vzorec tal odvzamejo iz petih naključno izbranih kvadratov površine 2 km2. Vzorčni kvadrati so stratificirani glede na: • klimo; • topografijo; • ostale talne značilnosti. Vzorčenje poteka od junija do srede avgusta. Leta 1998 so vzorčili 1067 talnih vzorcev za TOS, 744 jih je bilo iz istih lokacij kot leta 1978. 4.1.22.1 Anglija in Wales Program National Soil Inventory Vzorčenje tal poteka do globine 15 cm (25 podvzorcev na intervalu 4 m znotraj enega vzorčnega mesta 20 X 20 m2) na mreži 5 x 5 km. Program Annual Representative Soil Sampling Scheme V okviru tega programa opravljajo meritve na 180 kmetijskih zemljiščih vsako leto, pri čemer vzorčenje zemljišča letno spreminjajo/rotirajo (1/3 zemljišč se vzorči na 10 let, 1/3 se vzorči na 5 let in 1/3 se vzorči samo prvič). Po desetih letih se prejšnje vzorčno mesto ukine. 4.1.23 Evropska unija Članice znotraj EU izvajajo monitoring tal v sklopu različnih organizacij, saj so cilji monitoringa zelo različni (zdravje gozdov, onesnaževanje tal, rodovitnost kmetijskih zemljišč, ocena okoljskih tveganj, učinek kislega dežja, degradacija tal itd.). Za vse članice je nujna postavitev enotnega sistema monitoringa, ki bi bil organiziran pod isto ustanovo in bi omogočal interaktivnost rezultatov monitoringa tal z ostalimi podatki na določenih območjih (raba tal, klimatske značilnosti, ekološki, katastrski, demografski podatki) v skupnem informacijskem sistemu. V preglednici spodaj o zbrane značilnosti monitoringa tal po evropskih državah (Preglednica 6). Preglednica 6: Značilnosti monitoringa tal po evropskih državah (EEA, 2003; van Camp, 2004) Država Št. vzorčnih Vzorčni sistem Časovni interval Začetek lokacij (leta) monitoringa Avstrija 400 Stratificirani/mrežni 3/10 1987-1995 Belgija 940 Stratificirani 40 1947 Bolgarija 300 - 3/10 1986/1992 Češka 700 Stratificirani 3/6 1992 Finska 750/150 Stratificirani 12/5 1974/1992 Francija 2300 Mrežni 5/10 1993/2001 Nemčija 800/1800 Stratificirani /mrežni-ICP 5/10 1980/1997 Madžarska 1236 Stratificirani 1/3/6 1993 Nizozemska 240 Stratificirani 6/10 1983/1993 Norveška 13 Stratificirani 1 1992 Slovaška 400 Mrežni/stratificirani 5 1992 Španija 41 Stratificirani 1 1995 Švedska 26800 Mrežni/stratificirani 4 mesece/10 1983/1993 Velika Britanija 1200 Mrežni 1/5/15 1969/1992 V nekaterih državah je monitoring tal obsežen in temeljit (Avstrija, Francija, Finska, Nemčijo, NL, Švedska, VB). Avstrija ima izdelano obsežno shemo monitoringa za gozdna tla in hkrati spremlja okoljske talne meritve (namen je ugotavljanje zakisanosti, upada TOS in onesnaževanje s težkimi kovinami) s 6000 vzorčnimi lokacijami. Sprotna poročila monitoringa so podana EEA. Na Finskem monitoring tal poteka na ornih zemljiščih za spremljanje hranil, TOS, kislosti in težkih kovin (od leta 1974, ponovitve vzorčenj v letih 1987 in 1998). Francija ima dva glavna sistema monitoringa tal: eden se nanaša na dolgotrajne spremembe v kultiviranih idr. zemljiščih in drugi v gozdnih tleh. Oba temeljita na mrežnem sistemu vzorčnih mest (mreža 16 x 16 km) in sta povezana z osnovnimi podatki v merilu 1 : 250,000. V Nemčiji na cca 800 lokacijah spremljajo status tal glede onesnaževanja. Tukaj so vzorčna mesta izbrana na osnovi reprezentativnosti pokrajine, tal in rabe tal. Monitoring gozdnih tal je postavljen na mreži 4 x 4 km (ali mreži 8 x 8 km). Monitoring na Madžarskem zajema 1236 vzorčnih lokacij na kmetijskih, gozdnih, ogroženih, onesnaženih idr. zemljiščih. Izbor vzorčnih lokacij je vezan na reprezentativnost talnih lastnosti majhnih geografskih območij. Vzorčenje poteka med 15.9. in 15.10., v izogib sezonski variabilnosti meritev. Pri prvem vzorčenju so izkopali, opisali in analizirali 150 cm globok talni profil po horizontih. Kasnejša vzorčenja so izvedli s sondami. Od leta 1993 so analize ponovili na ena, tri in šest let (odvisno od parametrov). Na Nizozemskem obstaja program RIVM za monitoring kakovosti tal, plitve podtalnice, dolgotrajne kakovosti podtalne vode in dolgoletnega zdravja gozdov. Slovaška ima obsežen monitoring za kmetijska in gozdna zemljišča ter alpske predele. Švedska ima od leta 1963 veliko iniciativ monitoringa gozdnih tal in vegetacije, ki se ponavlja na 10 letna obdobja. Eden od monitoringov tal je tudi za kmetijska zemljišča. V VB velja National Monitoring Programe za Anglijo in Wales. Na Škotskem imajo le pilotski projekt glede ponovnega vzorčenja. Edini monitoring, ki pokriva celotno deželo, je Countryside survey, ki zajema spremljanje ekosistemov in ne samo tal. Posamezne države v EU in EFTA so organizirale geokemične preglede tal (A, F, D, Irska, NL, S, GB). Nekatere države opravljajo tudi monitoring talne erozije (Islandija, Grčija, Portugalska, Španija) (van Camp et al., 2004). 4.1.23.1 European Soil Monitoring Network (EuroSoilNet) Je aktiven od devetdesetih let naprej, za vzorčenje uporablja mrežo 50 x 50 km (300 km2/vzorčno lokacijo) z različnimi časovnimi periodami ponovitev vzorčenja. Nekatere države so vzpostavile gostejšo mrežo vzorčenja (v severnih in vzhodnih delih EU: VB, Irska, Avstrija, Danska), sicer pa je gostota vzorčenja znotraj EU zelo variabilna. Za dosego mreže 50 x 50 km2 bi bilo ponekod potrebno povečati gostoto vzorčenja oz. dodati vzorčna 4100 vzorčnih lokacij (npr. v Italiji, Španiji, Franciji, Norveški, Švedski, Grčiji, Poljski, Baltiških deželah ter Nemčiji), v celoti pa poenotiti vzorčenje in analitiko. Glede na rabo tal, imajo pašniki največjo gostoto vzorčenja, obdelane površine in gozdovi nekoliko manj. Za gozdove je postavljena mreža 16 x 16 km. Ključni parametri monitoringa tal se nanašajo na vzroke degradacije tal in sicer na: • nevarnost erozije (izguba tal); • zbijanje tal (vol. gostota, tekstura, TOS, zadrževanje vode, hidravlična prevodnost, struktura); • upadanja količine šote in TOS (TOS, Corg, vol. gostota, C/N); • upadanja biotske pestrosti (deževniki, skakači, mikrobna respiracija); • onesnaževanja tal (težke kovine, pH, hranila); • intenzivne živinoreje (prevelikih obremenitev GVŽ na površini); • zaslanjenjem tal (EC, SAR); • dezertifikacijo (TOS, količina soli, EC). Tudi indikatorji degradacije tal se spremljajo zelo neenakomerno. Npr. zmanjšanje TOS, onesnaženje s TK in parametri zbijanja tal se merijo skoraj povsod, medtem ko se talna erozija in zmanjševanje talne biotske pestrosti spremlja zelo redko (Neary et al., 2010; Morvan et al., 2008). LUCAS (Land Use and Coverage Area frame Survey) je pilotni projekt, sprožen s strani Eurostat-a v tesnem sodelovanju z Directorate General of Agriculture. LUCAS zajema monitoring tal na ravni EU upoštevajoč: • rabo tal; • pokritost tal; • idr. okoljske parametre. Izvajanje monitoringa se je pričelo spomladi leta 2001 z vzorčenjem na 100.000 vzorčnih mestih po uveljavljeni mreži 18 x 18 km v trinajstih državah, leta 2002 pa še v VB, Irski, Estoniji, Madžarski, Estoniji in Sloveniji (van Camp, 2004). V EU so na podlagi monitoringa LUCAS ocenili, da državni monitoringi znotraj EU v večini ne upoštevajo bioloških (npr. nivo mineralizacije C, mikrobna biomasa in populacija deževnikov) in fizikalnih parametrov kakovosti tal (vol. gostota). Noben od nacionalnih monitoringov tal znotraj EU ne upošteva ocene petih osnovnih talnih funkcij (pridelava hrane, krme in biogoriv, čiščenje in regulacija vode, sekvestracija C in regulacija klime, talna biodiverziteta in habitat, kroženje hranil), zato je nemogoče količinsko oceniti multi-funkcionalnost tal oz. spremembe v posameznih funkcijah v času in prostoru. Vzorčenje poteka na mreži 2 x 2 km znotraj EU. Vsako vzorčno mesto je opredeljeno glede na rabo tal (z uporabo orto-foto ali satelitskih posnetkov). Vzorči se do 20 cm globine. Pri tem je pomembno, da so izbrani parametri lahko merljivi in da so uporabni v smislu prikazovanja sprememb v določenih časovnih obdobjih (Leeuwen et al., 2017). Glavna priporočila LUCAS-a so: • postaviti enoten popis tal v EU, vključno z glavnimi in specifičnimi talnimi parametri; • izbrati minimum talnih parametrov za monitoring tal na nacionalnem nivoju; • vzpodbuditi standardiziran način meritev in načinov parametrov monitoringa tal; • organizirati redno kontrolo kakovosti in zanesljivosti meritev; • vzpostaviti redno poročanje stanja na 5 let; • razviti močnejšo koordinacijo aktivnosti monitoringa med članicami (van Camp, 2004). Žal v EU pri monitoringu tal večkrat zanemarijo vključevanje naravnih zemljišč brez antropogenih vplivov, ki lahko služijo kot referenčni standardi (z realnim prikazom kapacitete proizvajanja TOS v danih klimatskih razmerah oz. bio-produktivnosti brez dodatnih vlaganj). V državah EU obstajata dva sistema postavitve vzorčnih mest: • 'pravilni' - mrežni in • 'nepravilni' - stratificiran. 'Pravilni' (regular) sistem iskanja vzorčnih lokacij je priporočljiv za širša območja s podobnimi klimatskimi značilnostmi, topografijo in ekonomskimi značilnostmi. Problem heterogenosti terena se rešuje z upoštevanjem merljivih parametrov reliefa, talnega pokrova, rabe tal, znakov degradacije in okoljskega tveganja - več kot jih je upoštevanih, gostejša je mreža monitoringa, kar poveča stroške. Tak sistem vzorčenja imajo Avstrija, Romunija, Francija in Švedska. 'Nepravilni' sistem iskanja vzorčnih lokacij poteka po principu iskanja reprezentativnih naravnih in ekonomskih značilnosti (po krajini, rabi tal, po stanju glede kultiviranosti/degradacije ipd). Tak sistem imajo Norveška, VB, Italija, Nemčija in Češka. Stratificiran izbor vzorčnih mest lahko izboljša pregled in zmanjša variabilnost talnih parametrov, ne zahteva dodatnih vzorčnih mest in zato ne poveča stroškov vzorčenja, je pa učinkovit, če so izpolnjeni 3 pogoji: • minimalna variabilnost znotraj stratuma; • maksimalna variabilnost med stratumi; • parametri stratuma so močno povezani z merjenimi talnimi parametri (Donovan, 2013). Med državami so tudi velike razlike glede števila vzorčnih mest v povezavi z številom merjenih parametrov. Samo v Nemčiji in na Švedskem imajo optimalno razmerje in sicer meritve velikega števila parametrov na velikem številu vzorčnih parcel (Medvedev in Laktinova, 2012). 4.1.24 EU - Monitoring gozdov Evrope V EU je namen ugotoviti predvsem vpliv atmosferskega onesnaževanja na kakovost evropskih gozdov. ICP Forests program je od leta 1985 pričel z izvajanjem monitoringa gozdov. Postavili so vzorčno mrežo 16 X 16 km (6000 vzorčnih mest po EU), kjer so poleg parametrov gozda (prirast dreves, prisotnost vrst, karakteristike krošenj itd.) spremljali tudi talne parametre (teksturo, vol. gostoto, skelet, TOS, pH, karbonate, izm. elemente, mikro in makro-hranila ter težke kovine). • med leti 1985 in 1996 so izvedli monitoring gozdnih tal na globini 0-10 cm in 10-20 cm (30 držav); • med leti 1990 in 2000 so izvedli vzorčenje na globini 0-10 cm, 10-20 cm, 20-40 cm in 40-80 cm (24 držav); • med leti 2004 in 2008 v Ol, Of, Oh horizontih in na globinah 0-(5)-10 cm, 10-20 cm, 20-40 cm in 40-80 cm ter še v glavnih horizontih tal (22 držav); • med leti 2006 in 2009 so vzorčili enako kot prejšnje obdobje (17 držav) (Cools in De Vos, 2011). Projekt ENVASSO je razvil mrežo za evropski monitoring tal (Kibblewhite et al. 2010). Nacionalne in regionalne mreže monitoringov tal so gostejše v severnih in vzhodnih delih EU kot v južnih (podobno je pri ICP Forests mreži). Mreže monitoringov po EU so zelo različne: ponekod je vključenih le nekaj vzorčnih mest, drugod so te mreže bolj zgoščene. To bi lahko povezali s pojavom večjega zakisanja in učinkov onesnaženega zraka v severnih in vzhodnih predelih EU kot drugod. Približno polovica članic EU monitoring tal izvaja na vseh zemljiščih, večina se osredotoči le na gozdna in kmetijska zemljišča. Zaradi variabilnosti tal in za zmanjšanje prostorske in časovne variabilnosti državni sistem monitoringa izbira vzorčna mesta na relativno homogenih tleh z enako rabo tal. Za povečanje reprezentativnosti vzorcev so razvili že veliko metodologij vzorčenja. V večini primerov shema vzorčenja temelji na mreži (kvadrati ali pravokotni). Na tak način lahko pokrijemo velika območja. Velikost vzorčnih lokacij se spreminja od 100 m2 do nekaj hektarov, vendar so znotraj teh tla homogena. Vzorčna mesta morajo biti natančno označena, da lahko kasneje ponovno vzorčimo nepoškodovan vzorec. Globina vzorčenja je fiksna. Talni profil se izkoplje izven mesta vzorčne lokacije vendar v bližini. Vzorčijo in analizirajo se vsi talni horizonti. Časovni interval vzorčenja je od 1 - 20 let, odvisno od merjenega parametra. Najpogostejši je med 1 in 10 let. Analitske metode so še vedno zelo različne, potrebno je standardizirati postopke, sicer so primerjave merljivih parametrov med državami nemogoče. Pomembno je tudi arhiviranje vzorcev, ki omogoča kasnejše novejše analize. V EU manjkajo napovedovalne analize o potencialni ogroženosti tal s težkimi kovinami, organskimi idr. onesnaževali ter meritve bioloških in fizikalnih talnih parametrov. Podatki o tleh niso shranjeni in organizirani tako, da bi jih lahko povezovali z ostalimi monitoringi na naravoslovnem ali družboslovnem področju oz. da bi bili prenosni in dostopni različnim uporabnikom (strokovnjakom, okoljevarstvenikom, znanstvenikom idr.) (European Soil Bureau, EC, 2000). Večina programov monitoringa izhaja iz evropskih dežel, kar nakazuje na močnejšo evropsko ozaveščenost glede prioritete ohranjanja trajnostnih virov kot v drugih delih sveta ali pa so morda v EU podatki monitoringov bolj dostopni javnosti. Večina monitoringov okolja po svetu (Preglednica 7) se je pričela v devetdesetih letih na državni ravni in se časovno izvaja na 5 let. Prostorska variabilnost vzorčnih mest je velika. Najpogostejši je mrežni sistem, sicer stratificiran. Prav tako je od namena monitoringa odvisen nabor merjenih parametrov. Monitoring tal je velikokrat del monitoringa okolja (poleg zraka, voda, biote) in se različno izvaja na kmetijskih, gozdnih, naravnih in drugih zemljiščih. Ponekod se monitoring tal izvaja glede na kategorije kot so raba tal, upoštevanje talnih in/ali klimatskih lastnosti, saj se tako lahko ugotavlja njihov posamezni vpliv na spremembe talnih parametrov (Winder, 2003). 4.1.25 Avstralija Oceno stanja in trendov TOC v Avstraliji so pričeli leta 2011. TOC 'the Department of Agriculture and Food Western Australia' in je financiran s strani vlade in GRDC ('the Grains Research and Development Corporation'). 4.1.26 Kanada Program Soil Quality Benchmark Sites Na Otoku Princa Edwarda (PEI) monitoring TOS na kmetijskih zemljiščih poteka od leta 1998 (Douglas et al., 2000) v okviru projekta Monitoring kakovosti tal (poleg TOS zajema še status hranil: P, K, Mg, Ca in pH, celokupni C, B, Zn, S, Mn; Fe, Na, KIK, V vrednost), izvaja ga vlada province PEI - Oddelek za kmetijstvo in ribolov (PEI Department of Agriculture and Fisheries). TOS analizirajo s suho oksidacijo. Vzorčenje poteka vsako 3. leto na 1/3 ozemlja v spomladanskem času (po zmrzali in pred spomladansko obdelavo tal oz. setvijo). Način vzorčenja poteka mrežno (4 x 4 km), od točke mreže se vzorči še 100 m severno, južno, vzhodno in zahodno. Vzorec se odvzame do globine 17 cm, iz vseh 4 strani v radiju 1 do 6 m okoli posamezne lokacije. Na ta način zajamejo 232 lokacij. Število vzorčnih mest se iz leta v leto spreminja zaradi sprememb v rabi tal. Pri vzorčenju ločijo 5 različnih tipov kulturnih rastlin: • rastline za pridelavo krme (seno, sveži pašniki in travniki); • žita; • krompir; • sojo in • ostale (zelenjava, jagodičevje). Vzorčna mesta so izbrana po sedmih kriterijih, kjer je poudarek na prvih treh: • glavna klimatska in regionalna/ekološka območja; • značilna krajinska območja ali podobna tekstura tal; • glavni oz. potencialni regionalni kmetijski sistemi, itd. Vzorčenje poteka po mrežnem sistemu (25 x 25 km), v vsaki mreži je zajetih 80-100 vzorčnih točk oz. na razgibanem terenu po sistemu 'transect'/'presek'. Vzorčne točke so na razdaljah 10 m od vrha do vznožja pobočja; skupaj 60 vzorčnih točk. V vsaki vzorčni točki odvzamejo neporušen vzorec v Ap horizontu. S statistično obdelavo podatkov analizirajo vpliv leta in pogostost kulture na TOS bilanco in na hranilno vsebnost tal, namen monitoringa TOS je ohranjanje kakovosti tal s trajnostnim načinom kmetovanja (Douglas et al., 2000; Nyiraneza et al., 2017). 4.1.26.1 Kanada, provinca Alberta Program AESA Soil Quality Benchmark Program Objectives V Alberti so leta 1997 pričeli s programom kakovosti tal AESA (Alberta Environmentally Sustainable Agriculture) za določevanje stanja kakovosti tal po celotni provinci in tveganja sprememb v kakovosti tal zaradi različne rabe tal. Leta 1998 so izvedli prvi monitoring. Lokacije so bile izbrane glede na reprezentativnost talno - okoljskega vzorca in kmetijskih praks. Vzorčna mesta so locirana na treh pozicijah pri razgibanem terenu (vrh, sredina ter vznožje pobočja) (Binder, 2003). Vzorčna mesta so razporejena čez celotno provinco in stratificirana glede na rabo tal in pokrajino, v glavnem le na obdelovalnih površinah oz. na reprezentativnih mestih glede na pokrajino in rabo tal. Vzorčenje tal zajema presek pobočja - zgornji, srednji in spodnji del pobočja - določen z GPS. Na vsakem vzorčnem mestu je opisan talni profil. Vzorci so odvzeti iz vsakega talnega profila in analizirani na: • teksturo tal; • CEC; • pH; • EC; • SAR (pH>4.0); • Ca-karbonate; • dostopni NH4, NO3-N, P, K, SO4-S; • celotni N; • c org Neporušeni vzorci za volumsko gostoto so odvzeti med 3 in 15 cm globine v vrhnjem delu tal ter do globine 50 cm. Vzorči se enkrat na leto, po spravilu pridelkov oz. pred naslednjo obdelavo ali gnojenjem tal. Na vsaki poziciji pobočja odvzamejo 5 podvzorcev (s holandsko sondo) iz globine 0-15 cm in 15-30 cm. Vzorce hranijo v hladnem prostoru, zračno posušijo in zmeljejo ter presejejo na 2 mm situ. Talne vzorce analizirajo na parametre: • rodovitnosti tal; • pH (v vodi in CaCl2); • EC; • SAR (EC>4); • Nmin; • lahke frakcije C. Vzorce za volumsko gostoto odvzamejo na globini 0-15 cm. V okviru monitoringa zbirajo tudi podatke o vremenu in letni rabi tal ter o letnih pridelkih. Long -Term Soil and Vegetation Plots Established in the Oil Sands Region O tem programu ni bilo na voljo podrobnejših informacij. 4.1.27 Kitajska Program Regional SOC monitoring Začetki monitoringa segajo pred leto 1985 (in sicer 78 %), sicer od 1996 dalje. Od leta 2010 dalje se vzorči na letni ravni (enkrat letno). Vzorčenje poteka po stratificiranem sistemu. Odvzamejo 5 - 20 podvzorcev, odvisno od velikosti parcele, ki mora biti velika najmanj 30 ha. Globina vzorčenja znaša 0-20 cm. Analize poleg priporočene volumenske gostote zajemajo: • TOC; • N; • P • K • dostop. P; • NH4. 4.1.28 Mehika Program National Soil Organic Carbon monitoring V Mehiki vzorčijo gozdna in kmetijska zemljišča. Začetki monitoringa segajo v leto 2003. zbor vzorčnih mest poteka s pomočjo mreže. Vsako leto ponovno vzorčijo 20% lokacij. Vzorči se na globinah 0-30 cm in 30-60 cm, analizirajo pa TOC, tekstura in volumenska gostota. 4.1.29 Nova Zelandija Dve tretjini dežele predstavlja hribovit in gorati predel. V NZ je 52 % travnatih in obdelanih površin, 23 % naravnih gozdov in 5 % nasajenih gozdov, preostalih 20 % so gorata območja, vode in urbana območja. Geološka podlaga je mlada in zlahka erodira. Večina tal je plitvih in revnih s hranili. Tla so na splošno v dobri biološki in fizikalnem stanju za naravno vegetacijo. Program 500 Soils Project Začetki programa nacionalnega monitoringa kakovosti tal segajo v leto 1999. Na predlog Ministry for the Environment, Landcare Research, Crop and Food Research, se je začel izvajati leta 2000 v okviru projekta "The 500 Soils Project". Pri monitoringu spremljajo probleme v zvezi z zmanjševanjem strukturnosti tal, zmanjševanjem hranil, biološko aktivnostjo in zakisanjem tal. Izbranih je 511 vzorčnih mest z različno rabo tal (avtohtoni gozd, pogozdena območja, pašniki, grmičevja, kmetijska območja, urbani predeli), ki predstavljajo glavno rabo tal v vsaki regiji. Na vsaki vzorčni lokaciji poteka vzorčenje po sistemu preseka (transect) in sicer na 50 m presekih (znotraj teh 2 m intervali) do globine 10 cm. Tako na vsaki lokaciji dobimo 25 podvzorcev za kemično in biokemično analizo. Na vsaki lokaciji odvzamejo še 3 neporušene vzorce vzdolž preseka na 15, 30 in 45 m pozicijah (3 podvzorci) za fizikalne lastnosti tal (teksturo, vol. gostoto tal, vlago). Na istih mestih odvzamejo še vzorec za določitev stabilnosti strukturnih agregatov. Za fizikalne analize odvzamejo vzorce velikosti 1000 cm3 in jih shranijo na 5 °C. Določajo naslednje parametre kakovosti tal: • 12 kemičnih (pH, N, TOC, P, Ca, Mg); • bioloških (potencial. Nmin); • fizikalnih (poroznost, volumska gostota, gostota trdne faze tal, makroporoznost, kapaciteto za zrak, količino dostopne vode, ponekod tudi stabilnost strukturnih agregatov) Prav tako so upoštevali tudi talne tipe in rabe tal (9 kategorij) znotraj regij ter na nacionalni ravni. V regiji Wellington so vzorčili tla na 116 lokacijah. TOC analizirajo s suho oksidacijo. Vzorčenje poteka na vsaki lokaciji kjer odvzamejo 4 vzorce na razdalji 15 m do globine 15 cm. Prav tako se na lokaciji opravi izkop in fotografiranje profila do globine 50 cm. Časovni potek monitoringa naj bi se razlikoval glede na rabo tal: • intenzivni pašniki in njive (2 - 3 leta); • trajni nasadi in ekstenzivni pašniki (3 - 5 let); • gozdovi (5 - 10 let); • naravna rastišča (10 - 20 let) (Croucher, 2005). 4.1.30 Tanzanija V Tanzaniji opravlja monitoring TOC zalog in sprememb NAFORMA (National Forestry Resources Monitoring and Assesment) od leta 2010. Glavni cilj ni le ocena stanja TOC, temveč spremembe v TOC. Pri vzorčenju se uporablja stratificiran model (upoštevanje rabe tal, klimatskih in talnih lastnosti) z mrežo 5 x 5 km in s skupinami(t.i. klastri. Razdalja med njimi je 5 - 45 km. Znotraj skupine je zajetih 10 vzorčnih parcel v obliki črke L (5 na vsakem kraku, med njimi je razdalja 250 m). Iz vsake parcele v klastru se talni vzorec odvzame v radiju 15 m z vseh štirih strani neba - štirje podvzorci na treh različnih globinah: 0 - 10, 10 - 20 in 20 - 30 cm. Na sredi treh plasti se odvzame tudi neporušen vzorec tal za določanje volumske gostote. Monitoring izvajajo na 5-10 let (FAO, 2012). 4.1.31 Združene države Amerike Monitoring TOC v kmetijskih tleh od regionalne do nacionalne ravni z namenom uvajanja okolju prijaznih tehnologij za povečanje sekvestracije C in zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov. Cilj monitoringa je ocena variabilnosti zalog TOC kot posledica kmetijskih praks, klimatskih sprememb in drugih okoljskih dejavnikov, ki vplivajo na bilanco TOC v krajših obdobjih. Za kontrolo variabilnosti TOC so kmetijska območja stratificirana na območja glede na rabo tal, talne in klimatske lastnosti (370 območij). Znotraj vsakega območja je potrebna alokacijska metoda (kombinacija enakovredne: 14 vzorčnih mest/območje in Neyman-ove alokacije: minimalno tri vzorčna mesta/območje) za ustrezno prostorsko razpršenost in zagotovitev minimalnega števila vzorčnih mest. Na vzorčnem mestu (v obliki enakostraničnega trikotnika s stranico dolžine 18 m in s tremi podlokacijami manjšega trikotnika s stranico dolžine 6 m), v vsakem oglišču z rotiranjem v smeri urinega kazalca z 30 cm zamikom odvzamejo skupno 9 vzorcev tal. Pri številu vzorčnih mest se upošteva zadostna natančnost meritve in finančna sredstva. Zaradi majhnih enoletnih sprememb v vsebnosti TOS, za monitoring priporočajo 5 - 10 letna obdobja. Izvajalec je National Resource Conservation Service (NRCS) ki izvaja NRI (National Resource Inventory) (Spencer et al., 2011). Program Forest Health Monitoring Program / Forest Inventory and Analysis Program Monitoring vključuje veliko ekoloških komponent: • biološko pestrost; • kakovost vodnih virov; • vitalnost in zdravje ekosistemov; • kroženje C; • talne vire, ki se kategorično delijo glede na: o erozijo tal (gola tla, globina gozdnih tal, naklon in tekstura); o zbijanja tal; o kemijske lastnosti tal (predvsem TOS, hranila in težke kovine). Vzorčne točke so razporejene po sistemu 1 parcela = 65.000 ha gozdnih zemljišč, v 27 državah. Prvo vzorčenje se začne s točko 1, vsako nadaljnje vzorčenje se premakne za določeno razdaljo. Vzorce na gozdnih zemljiščih odvzamejo v opadu oz. v O horizontu in tudi v mineralnem delu tal na globini 0-10 cm in 10-20 cm. Na vsakem vzorčnem mestu odvzamejo 5 vzorcev (3x gozdna tla in 2x mineralna tla), od junija do septembra. 4.1.32 Povzetek pregleda monitoringov in raziskav tal v drugih državah Analiza 22 evropskih in nekaterih drugih držav sveta kaže, da je stanje na področju monitoringa TOS znotraj EU in po svetu precej nehomogeno v metodologiji (od načina vzorčenja, shranjevanja vzorcev in analitskih metod), kar onemogoča pregledno primerljivost podatkov. Ugotovitev se nanaša predvsem za kmetijska zemljišča. Gozdarski sektor za gozdni prostor v okviru ICP Forests in projekta BioSoil opravili celovito harmonizacijo vzorčenja in metod. Dodatne težave pri primerjavi povzročajo še opisi metodologij v jeziku članice. Pregled spremljanja TOS po posameznih državah so pripravili tudi pripravil tudi van Wesemael in sod. (2011) (Preglednica 8). Prostorski sistemi vzorčenja V omenjenih 10. državah je uporabljen: • mrežni (Nemčija, Švedska, Mehika) ali • stratificiran (Avstralija, Belgija, NZ, ZDA) izbor vzorčnih lokacij Tveganje mrežnega vzorčenja je, da se ne zajemajo posebne kombinacije enot 'Rabe tal/talni tip'. Tako velike dežele z velikimi merili 'tla/raba tal' oz. z nizko gostoto vzorčnih lokacij (> 100 km2/lokacijo) raje izberejo stratificiran sistem s kombinacijo tla/raba tal/klima. Gostota vzorčnih lokacij: Razen ZDA in Avstralije, je gostota vzorčnih mest višja (10-202 km2) od medianske gostote monitoringov v EU (300 km2). Analizne metode TOS Najpogostejša metoda analize TOC je suhi sežig (dry combustion), manj pogosta je Wakley-Blackova metoda (ki jo uporabljamo tudi v Sloveniji). Namen monitoringa: Večina monitoringov je postavljena za ugotavljanje stanja TOS in spremljanja sprememb v odvisnosti od rabe tal in klime na nacionalni ravni. Hranjenje vzorcev: Vse države vzorce arhivirajo (van Wesemael et al., 2011; Batjes in Wesemaels, 2015). Preglednica 7: Monitoringi tal po državah (Winder, 2003) Država Ime programa Finanč. vir Začete Namen, cilj Tip lokacije Št. vzorč. mest Način Metoda Časov. Parametri* Reference k In tal vzorčenja vzorčenja interval Kanada - AESA Soil Quality - Alberta - 1998 - pridobivanje osn. info - kmetijska - 42 lokacij 126 - vzorčenje - 0-15 cm, - na 1 leto - N, P, K, S, NH4; pH, EC, - Cannon and (Alberta) Benchmark Program Environmentally - 2000 o tleh in o časov. zemljišča, po vzorcev na pobočjih 15-30 cm - naravna CaCO3, TOC, Total N, Leskiw, 1999; - Long-Term Soil and Sustainable spremembah v celotni - 74 (dodana 1 (zg., sredina, - diagnost. območja KIK; vol. gostota, Cannon, 2002; Vegetation Plots Agriculture kakovosti tal, ocena provinci in lokacija obnov. sp. del Horizonti na 10 let, tekstura, vodne Cannon et al., Established in the Oil Program-Alberta vpliva pokrajine na obnovljena zemljišč/ha) naklona); do 100 cm obnovljen karakter. (v l. 2003); hot 2003; Sands Region Agriculture, Food kakovost tal, območja lokacija - po 10 a na 5 let KCl-NH4; LFC, LFN; B, Cl, - Leskiw, 2003 and Rural - ocena uspešnosti - gozdna <0,65 km2 podvzorce Co, Cu, Fe, Mg, Mn, Mo, Development gospodar. Z gozdovi in zemljišča - parcela 10 v skupaj Ni, Se, Si, V, Zn (v 2003); - Syncrude iskanje enakovrednih m X 40 m v 2,4-D sorption Canada/Suncor proizvodenj z zg. delu (enkratno) Ag, Al, As, Ba, Energy/ Albian obnovljivimi območji, pobočja Be, Bi, Cd, Cr, Li, Pb, Sb, Sands/ poudarek na Sn, Sr, Ti, Tl (v 2003) Cumulative pomembnosti - N, P, K, S, Ca, Mg; pH, Environmental biodiversitete EC, CEC, CaCO3; Management Db, PSA; Association mikroelementitežke kovine; ogljikovodiki Kanada Soil Quality Benchmark Agriculture and 1992 ocena sprememb v kmetijska 23 lokacij, 60- 25 m X 25 neporuše na 1-10 P, K; pH, EC, KIK, CaCO3, Vigier et al., 2003; Sites Agri-Food Canada kakovosti tal in zemljišča, po 100 vzorčnih km mreža ali n vzorec v let TOC, Total N, Total K, Wang et al., 1993, priprava modelov za celotni državi mest 5-8 presekov Ap Total Na, Total Mg, Total 1995, 1997 prihodnost integrirane na 5-10 ha horizontu Ca; Db, hidravlična pridelave, ocena lokacijo (zg., in v sp. prevodnost, talna vlaga trajnosti srednji in sp. horizontih tekstura, agr. stabilnost, del pobočja) 137Cs; Mezofauna; Co, Cu, Fe, Ni, Zn; Al, Cr, Li, Pb ZDA United States of America USDA Forest 1990 določiti stanje in gozdna 4000 27 km X27 vzorci na 5 let P, S; pH, KIK, Total Burkman in Hertel, Forest Health Service / spremembe ter trende zemljišča km mreža; 4 odpada in anorg. C, Total C, TOC, 1992; Mangold, Monitoring Program Environmental v indikatorjih zdravja podvzorci v mineralne Total N, CaCO3; vol. 1998; Palmer in (1990-1999) / Forest Protection Agency gozdov na letni bazi radiusu 7,32 ga dela tal gostota, talna vlaga, Conkling, 2001; Inventory and Analysis / USDA Bureau of m 0-10 cm, tekstura, agr. stabilnost, Smith, 2002; Program (1999-present) Land 10-20 cm zbitost tal; Mn, Ni, Cu, Stolte et al., 2002; Management / Zn; Ba, Cd, Pb, S USDAFC, 2002; USDA Natural Resource Conservation Service Albanija Map of Soils of Albania Science Institute kmetijska Kemične pH, hidrolitska kislost, Rakacolli, 1993 Soil of Tirana zemljišča lastnosti KIK, CaCO3, Total N, na 5 let, Total P, P frakcije, Država Ime programa Finanč. vir Začete k Namen, cilj Tip lokacije In tal Št. vzorč. mest Način vzorčenja Metoda vzorčenja Časov. interval Parametri* Reference fizikalne analize substratov v na 10 let rastlinjaku, CEC; vol. gostota, poroznost, vodne karakteristike, tekstura, agr. stabilnost; Nmin; org. humus, frakcije humusa; Cu, Fe, Mn, Zn; Ba Avstrija Forest Soil Monitoring Federal Forest 1987 izvira iz dela gozdna 514 8,7 km X 8,7 0-30 cm pH, KIK, CaCO3, TOC, Blum et al., 1999; System Research Centre Monitoringa škode v gozdovih z namenom najti vzroke in posledice zemljišča km mreža po 10 cm slojih in 30-50 cm Total N; tekstura; As, Cd, Pb Huber et al., 2001; Wenzel et al., 1993 Bulgarija - Background Monitoring - Bulgarian - ozadje je monitoring - onesnažena - 3 - 0-5 cm, - na 1 leto - pH, EC; Co, Cu, Ni, Zn; - Koubratova - National Environment Executive ozračja, padavin, območja - 303 5-20 cm Cd, Pb Hristova, 2001; Monitoring System Environmental Agency - Bulgarian Executive Environmental Agency površinskih voda, tal in vegetacije - SO4; Cu, Zn; As, Cd, Pb MEWEEA, 2002 - Dilkova et al., 1993; Koubratova Hristova, 2001; MEWEEA, 2002 Češka Basal Soil Monitoring Ministry of 1992/ opis stanja tal, kmetijska 240 lokacij; 200 Vzorčne 4 mešani Prvič opis P, K, Ca, Mg; Billet, 1996; Scheme Agriculture / 1993 opazovanje sprememb zemljišča, kmet. in 40 parcele so vzorci (10 profila; pH, izmenljiva kislost, Chvatal, 1999; Ministry of kot posledica človeške zaščitena zaščitenih pravokotne podvzorce na 6 let CEC, TOC, Total P, Total FMIBL, 1995; Environment aktivnosti, testiranje obm območij 25 X 40 m v) v (pH, K, Total Ca, Total Mg; Sanka et al., 1999; novih analitskih metod očja (1000 vsakem dostop. P, Db, spec. teža, Sanka in Paterson, ter določanje novih m2/parcelo), horizontu K, Mg, poroznost, poljska 1995; Zbiral, strategij/standardov za razdeljene (v mikroel., kapaciteta, tekstura; 1995;Petruš et al., varstvo tal in na 4 enake obdelanih sorptiv. Nmin, microbiol. lastn., 1995 preprečevanja dele tleh v Ap, Kapac., encim. aktivnost, degradacije tal v gozdu tudi Ol, Oh in Of) TOS, težke kovine) oz.; na 1 leto (Nmin, izbrani mikrob. In biokem. Parametri, določeni org. polutanti (PAH, PCB, atrazin...) mezofauna; B, Co, Cu, Fe, Mn, Mo, Ni, V, Zn; As, Be, Cd, Cr, Hg, Pb, Tl, pesticidi, PCB, radionuklidi Država Ime programa Finanč. vir Začete Namen, cilj Tip lokacije Št. vzorč. mest Način Metoda Časov. Parametri* Reference k In tal vzorčenja vzorčenja interval Danska Heavy Metal Monitoring Danish 1993 statist. varno - kmetijska 393 razširjena 0-25 cm na 10 let Cu, Ni, Zn; As, Cd, Cr, Hg, Bak et al., 1997; Programme Environmental določanje 2 % povpr. zemljišča, mreža 50 Pb Dramstad et al., Protection Agency porasta v konc. težkih območja z m2/parcelo 2002 kovin odpadnim blatom Anglija, - National Soil Inventory - National Soil - - pridobivanje info o - kmetijska, - 5692 odvzetih - 5 km X 5 - 0-15 cm - na 15 let - P, K, Mg; pH, TOC, - Huber et al., Wales - Annual Representative Resources 1978- konc. hranil, gozdna in original. km mreža; (25 - na 5 let Total Na, Total Ca, Total 2001; McGrath in Soil Sampling Scheme Institute 1983/ polutantov, TOS in pH naravna vzorcev, 904 vzočenje na podvzorce P, Total K; tekstura, LOveland, 1992; - Ministry of 1994- tal zemljišča ponovno 4 m v/vzorčno vodne karakteristike; Co, NSRI, 2003; Agriculture, 1996 - ocena statusa kmet. - kmetijska odvzetih razdalji/400 lokacijo) Cu, Fe, Mg, Mn, Mo, Ni, Skinner in Todd, Fisheries and - 1969 tal glede na zemljišča vzorcev m2 parcelo Se, V, Zn; 1998; UKDEFRA, Food / spremembo rabe tal in - 180 Al, Ar, Ba, Cd, Cr, F, Hg, 1997; UKDETR, Agricultural agrotehničnih praks kmetij/leto; 900 Pb, Sr 2001; UH, 2002 Development and vzorčnih mest - P, K, Mg; pH, TOC - Huber et al., Advisory Service 2001; Skinner in Todd, 1998; UKDETR, 2001 Finska - National Forest - Finnish Forest - 1921 - pridobivanje - gozdna - 3000 stalnih - različno - rodovitnost tal, - FFRI, 2000; Inventory Research Institute - 1992 objektivnih in svežih zemljišča vzorčnih mest, - na 5 let mikroelementi, Urvas, 1993 - Soil Quality Monitoring info o gozdnih virih, - kmetijska 7000 začasnih polutatnti - FE, 2002; Huber Program zdravju goszdov, in zemljišča mest et al., 2001 njihovem razvoju v - 150 smislu odločanja na regionalnem in državnem nivoju Francija - Soil Quality - Ministry of - 1986 - ocena stanja tal in - kmetijska, - 11 lokacij; 52 - lokacija = - orni - na 5 let - PO4, Ca, Mg, K; pH, - Billet, 1996; Observatory Environment / - 1992 sprememb v tleh ter gozdna in vzorčnih cca 1 ha horizont v - na 10 let TOC, Total N, KIK, CaCO3; Boulonne et al., -RENECOFOR Ministry of iskanje vzrokov za naravna mest/lokacijo each kmet. tekstura, vol. gostota; 2002; Huber et al., Agriculture / spremembe ter zemljišča - 102 - 2 ha zemljiščih, Nmin, Cmin, mezofauna, 2001; King et al., French ukrepov za izboljšavo - gozdna parcele diagnostič microbiol. lastnosti, 1999; Martin, Environmental kakovosti tal; zemljišča ni encimska aktivnost; LFC, 1993; Martin et Institute / pridobivanje podatkov horizonti LFN; Co, Cu, Ni, Zn; Cd, al., 1998 National Institute za modeliranje v v gozdnih Cr, Pb radionuklidi - King et al., 1999; of Agronomic smislu diga kakovosti tleh - rodovitnost tal; TIC, Boulonne et al., Research tal - 0-10 Total N 2002; NFOF, 1999; - National Forest - pomoč pri določanju cm, 10-20 Ulrich, 1997 Office dolgotrajnih in cm, 20-40 raznolikih sprememb v cm ekosistemih in iskanje njihovih vzrokov Nemčija - Permanent Soil - Federal - 1986 - raziskava spremeb tal - kmetijska in - 794 - različno št. periodičn - Ca, K, Mg, Na; pH; - Huber et al., Monitoring Sites Environmental zaradi antropogenega gozdna in - - 17 vzorčnih - o talna biol.; humus; Zn; 2001; Knetsch, - Air Measuring Network Agency vpliva mestna mesta po 16 Al, Cd, Pb, Sb, Tl 1993; Schilling, - popis povečanih zemljišča provincah - težke kovine, 1999 emisij zaradi onezn. ogljikovodiki - Huber et al., Država Ime programa Finanč. vir Začete Namen, cilj Tip lokacije Št. vzorč. mest Način Metoda Časov. Parametri* Reference k In tal vzorčenja vzorčenja interval zraka in nalaganja v 2001; Knetsch, tleh ter ugotavljanje 1993; učinkov onezn. zraka na kakovost tal Velika Country-side Survey 1978/ - ocena obsega in opis - kmetijska 276 vzorcev v 1 km2 Neporuše Na 6-8 let pH, TOC; mikrobiol. Barr, 1998; Black, Britanija 1984/ habitatov, določanje zemljišča, obliki parcela n talni makrofauna, encimska 2002; Huber et al., 1990/ indikatorjev nepokrita kvadratov, 5 vzorec iz aktivnost; 2001; Lythgo, 1998 trajnostnega razvoja in območja vzorcev/kvadrat površinsk Cu, Ni, V, Zn; 2002; McEwan in pridobivanje baze ega sloja Cd, Pb, PCB, Barr, 1999; podatkov za obdelavo tal ogljikovodiki, pesticidi UKDEFRA, 2002 Madžarsk - Information and - Ministry of - 1992 - pridobivanje info za - kmetijska - 865 - 12 - 0-30 cm, - na 1-6 - N, P, K, S, Ca, Mg, NO2; - HME, 2003; a Monitoring System of Agriculture / Plant - 1992 znanstveno zemljišča - 183 ha/lokacijo 30-60 cm let pH, EC, CEC, TOC, Total HMEW, 2000; Soil Conservation (TIM) - Protection and - 1992 načrtovanje in izvedbo - gozdna - 189 - 0-30 cm, - na 1-6 N, CaCO3; Varallyay, 1993, National Basic Soil Conservation - 1978 trajnostne rabe tal in zemljišča - 7142 v 5 30-60 cm, let Hidravlična kond., vodne 1998 Monitoring System Service -1986 primerne obdelave tal - ogrožena milijonih ha 60-90 cm - na 1-6 karakteristike tal, - HME, 2003; - Information and - Ministry of - 1987 - isto kot zg. območja -6000 v 5 let tekstu ra; HMEW, 2000; Monitoring System of Agriculture / Plant -1990 - isto kot zg. - kmetijska milijonih ha - na 3 leta Mikrob. respiracija; Varallyay, 1993, Soil Conservation (TIM) - Protection and - spremljanje zemljišča - na 3 leta humus; B, Cl, Cu, Co, Fe, 1998 Forestry Observation Soil Conservation sprememb v talnih - kmetijska Mn, Mo, Ni, Se, Zn; Al, - HME, 2003; Points Service parametrih in zemljišča As, Cd, Cr, Hg, Pb, org. Varallyay, 1993, - Information and - Ministry of kmetovalcem svetovati mikropolutanti, 1998 Monitoring System of Agriculture / Plant ustrezno hranilno pesticidi, radionuklidi - Muranyi, 2000; Soil Conservation (TIM) - Protection and preskrbo tal - enako kot zg. Varallyay, 1993, Special Areas Monitoring Soil Conservation - enako kot zg. 1998 - Soil Fertility Monitoring Service - N, P, K, S, Ca, Mg; pH, - Varallyay, 1993, System EC, CaCO3, TOC, Total N; 1998 - Microelement Survey Vodne karakteristike; Cu, Mn, Zn - Total P, Total K, Total S, Total Na, Total Mg, Total Ca; B, Co, Cu, Fe, Mn, Mo, Ni, Se, Zn; Al, Cd, Cr, Hg, Pb Latvija National Agricultural State Land Service 1992 - nadzorovanje procesa kmetijska 202 N, P, K; pH, TOC; vol. Tiemann, 2002; Land Monitoring 2000/ in trendov v zemljišča gostota, poroznost, Karklins, 1997 Programme 2001 spremembah toćka venenja, impacts on agricultural kakovosti tal, zbiranje, kapaciteta zadržane land interpretacija in vode; predstavitev podatkov Mezofauna; Cu, Ni, Mn, javnosti in Zn; Cd, Cr, Pb, pesticidi, strokovnjakom; radionuklidi dolgotrajno opazovanje Država Ime programa Finanč. vir Začete Namen, cilj Tip lokacije Št. vzorč. mest Način Metoda Časov. Parametri* Reference k In tal vzorčenja vzorčenja interval antropogeniv vplivov na kmetijska zemljišča Litva - National - Agrochemical - 1993 - spremljanje, analiza - kmetijska - 75 parcel - - 400 m2 - humusna - na 5 let - P, K, Ca, Mg; - Juknys, 1995; Environmental Research Centre - 1992 in razlag razvoja zemljišča pesticidi in fiksirane plast, 0- - na 2-3 pH, EC, TOC, Total S; LNFPEEION, 2001; Monitoring Programme - of the Lithuanian kakovostnih in - gozdna težke kovine, parcele za 20 cm 20- leta, na 5 org.humus, vseb. S v Mazvila in Field Soil Monitoring Institute of količinskih procesov, zemljišč 600 parcel za težke kovine 40 cm, let za frakcijah humusa; Cu, Adomaitis, 1998, - National Agriculture / Joint napovedovanje in - kmetijska druge in pesticide, 40-60 cm težko Fe, Ni, Zn; Cd, Cr, Pb, MERL, 2000 Environmental Research Centre kontrola pričakovanih zemljišča parametre 3-3,5 ha - 0-5 cm, kovine in pesticidi - Juknys, 1995; Monitoring Programme - of the Ministry of procesov in - 235 lokacije za 5-10 cm, onesnažila - Na, S; pH, KIK, izm. LNFPEEION, 2001; Forest Soil Monitoring the Environment prepoznavanje vzrokov - 1 ostale 10-20 cm, - na 2-5 kislost, TOC, CaCO3, MERL, 2000; - National - Lithuanian za izgubo stabilnosti parametre, 20-40 cm, let Total C, Total N, Total P, Vaicys, 1998, Environmental Forestry Institute tal Vsako 40-80 cm Total K, Total Mg, Total Vaicys et al., 1998 Monitoring Programme - - Lithuanian Water - enako kot zg. vzorčno Ca; frakcije humusa; Cu, - Juknys, 1995; Integrated Monitoring of Management - spremljanje, ocena in mesto je 200 Fe, Ni, Mn, Zn; Al, Cd, Cr, LNFPEEION, 2001; Agricultural Ecosystems Institute / napovedovanje statusa ha veliko Pb MERL, 2000; Institute of ekosistemov - 4 km X 4 - NH4, NO3, SO4, K, Ca, Sileika, 1998 Ecology / kot posledica km parcele Mg, Na; pH, EC, KIIK, Agrochemical intenzivne kmetijske raporejene TOC, Total N, Total C, Research Centre dejavnosti, njihove na 8 km X 8 Total P, izm. kislost, of Lithuanian spremembe v času, km Total S, sorptiv. Agricultural upoštevajoč način - 13,65 km2 kapaciteta; vol. gostota, Institute / kmetijske dejavnosti razvodja tekstura; Nmin, encim. Institute of Botany aktivnost; razgradnja / Institute of rastl. opada/celuloze; Geography Cl, Cu, Fe, Mn, Ni, Zn; Al, Cd, Cr, Pb, pesticidi, radionuclidi NL - National Soil Quality - Network - 1993 - ugotoviti časovne - kmetijska in - 100 (35-40 - 400 m2 - 0-10 - na 1 leto - PO4, NH4, NO3, SO4; - Groot et al., Monitoring National Institute - 1991 spremembe v gozdna letno) lokacija cm, 30-50 - na 10-15 pH, EC, TOC, Total K; Cu, 1996, 1997, 1998, - Regional Soil Quality of Public Health - 1992 kakovosti tal in v nizkih zemljišča - 1683 vzorcev - na osnovi cm let Cl, Mg, Zn; 2001; Huber et al., Monitoring Networks and podtalnicah s - kmetijska, homogenosti - vrhnji - na 5 let Cd, Pb, PAH, 2001; Mol et al., - Soil Quality and Environmental posebnim poudarkom gozdna in območja del tal ogljikovodiki, pesticidi 1998, 2001; van Shallow Ground Water Protection (RIVM) na kmetijskih naravna 10.000 m2 - NH4, NO3, PO4, K, Ca; Duijvenbooden, Monitoring - individual zemljiščih zemljišča, pH, TOC; tekstura; Cu, 1993 provinces of the - oblikovanje vplogleda rastlinjaki Fe, Ni, Zn; - Busink in Netherlands v geo-kemične trende - kmetijska Al, Cr, Pb, PAH, y Postma, 2000; - National kot osnove za regijsko zemljišča ogljikovodiki Groot et al., 2001; Institute of Public politiko - NO3, P; Cd, pesticidi Mol et al., 1998, Health and - ocena ranljivosti 2001; van Environmental kmetijskih tal in Duijvenbooden, Protection (RIVM) podzemnih voda za 1993 onesnaževanje s - Mol et al., 2001; polutanti kot so hl. van gnoj in min. gnojila Duijvenbooden, 1993 Država Ime programa Finanč. vir Začete k Namen, cilj Tip lokacije In tal Št. vzorč. mest Način vzorčenja Metoda vzorčenja Časov. interval Parametri* Reference Norveška Agricultural Environmental Monitoring Program Ministry of Agriculture / Ministry of Environment 1992 - povezava izgub rastlinskih hranil z njihovo zalogo in spremembami in kmetijskimi praksami - kmetijska zemljišča 15 vzorčnih mest <10 km 2 lokaciji Rodovitnost, kem. in fizikalne lastn. Tal, mikroelementi, polutanti Dramstad et al., 2002; NCSER, 2002; Vagstad in Deelstra, 1998; Vagstad in Gronlund, 1993 Poljska - National Program of Environment Monitoring - Arable Soils Monitoring Program - Programme for Forest Monitoring - Ministry of Agriculture and Food Economy - Ministry of the Environment - 1994 - 1995 -1998 - 1989 - izvajanje natančne ocene obstoječih virov v smislu prepoznavanja območij z visokim tveganjem v prehranski verigi - spremljanje okoljskih tveganja za degradacijo gozdnih ekosistemov kot je onesnažev. Ozračja - kmetijska in gozdna zemljišča - kmetijska zemljišča - gozdna zemljišča - 227 (45,000 vzorcev) - 151 vzorcev - 1461 - 100 m2 parcela - 218.000 km - 1 parcela/60 km - 0-20 cm ali 0-10 cm na travnikih - 0-20 cm - na 5 let in na 10 let v gozdovih - na 4 leta - PO4, K, S, Ca, Mg, Na; pH, CEC, CaCO3, Total C, Total N, TOC, sorpt. kapaciteta; vol. gostota, tekstura; frakcije humusa; B, Cu, Mn, Ni, Se, V, Zn; Al, As, Be, Cd, Cr, F, Hg, Pb - pH, TOC; tekstura; PAH - P, K, SO4, Ca, Mg, Na, NH3, NH4, NO3; Cl, Cu, Fe, Mn, Zn; Al, Cd, Pb - SIEP in UNEP/GRID-Warshaw Centre, 1997; Stuczynski et al., 1998; Terelak, 1993; Terelakin Motowicka-Terelak, 2000 - SIEP in UNEP/GRID-Warshaw Centre, 1997; Maliszewska, 2000 - CEPI, 2001 Estonija Estonian Environmental Monitoring Program -Agricultural Landscape Monitoring Estonian Environment Information Centre 1996 Spremljanje dolgotrajnih in obsežnih okoljskih sprememb, prepoznavanje problemov za nadaljno raziskavo; razlaga sprememb v rabi tal in ocena antropogenega vpliva na ekološki status tal kmetijska zemljišča 20-22 območij na 4-5 let P, K; TOC, Total N; talna vlaga; mezofauna, mikrobiol. lastnosti Nugis in Ratas, 1993; Roots, 1999; Roots in Saare, 1996; Sepp, 1999; Sepp et al., 1997 Romunija National Integrated Soil Monitoring System Research Institute for Soil Science and Agrochemistry 1992 prepoznavanje problematičnih območij, vzrokov problemov in možnosti njihove izboljšave oz. remediacije kmetijska in gozdna zemljišča 942; 670 kmet. in 272 gozdnih 16 km2 mreža 400 m2 parcela na vsaki točki preseka - na 4 leta Kemijske in fizikal. lastnosti; Organoklor. pesticidi Dumitru et al., 2001; MWFEP, 1998; Rauta, 1993; Toma, 1999 Slovaška - Slovak Environment Monitoring - Slovak Environment Monitoring - Soil Monitoring SystemHumus 1993 - Ministry for the Environment / Ministry of Landhusbandry - Soil Science and Conservation Research Institute - 1993 - 1993 - ugotoviti posledice v okoljskih situacijah in uporaba meritev v smislu njihovih izboljšav - spremljanje onesnaženosti tal in - kmetijska, gozdna in zemljišča, višinska območja - kmetijska in naravna - 650; 312 kmet. in 338 gozdnih zemljišč - 300 - 314 m2 lokacija - 0-10 cm, 20-30 cm, 35-45 cm, 10-30 cm v kmet. tleh - na 5 let - na 5 let - P, K, Mg, Ca; pH, EC, CEC, TOC, Total N, Total P, Total K, Total Mg, Total C, KCl; vol. gostota, poroznost, hitrost infiltracije, tekstura; org. humus, - Kobza in Linkes, 1993; Kobza, 1993; MESR, 200, 2002; MESRSEA, 1999; SEA, 2002; SSCRI, 2003 - Barancikova in Država Ime programa Finanč. vir Začete k Namen, cilj Tip lokacije In tal Št. vzorč. mest Način vzorčenja Metoda vzorčenja Časov. interval Parametri* Reference talnih lastnosti zemljišča frakcije humusa, oksid.C; Co, Cu, Ni, Se, Zn; Al, As, Cd, Cr, F, Hg, Pb, org. polutanti, radionuklidi, halogen.spojine, PAH - TOC, Total N; frakcije humusa Kobza, 1999; KObza, 1995 Švedska - National Swedish - Swedish - 1981 - predpisano stalno - kmetijska, - 4 lokacije, -50 m X 50 m -0-5 cm, - na 2-10 - PO4, K, Ca, Mg, Na, - Bernes et al., Environmental Environmental - 1983 zbiranje okoljskih gozdna in 1 ali 2 lokacije parcelo/ 5-10 cm, let NH4, NO3; pH, KIK, Total 1986; SEPA, 2000; Monitoring Programme - Protection Agency razmer in dolgotrajne naravna za na razvodje razvodje, 10-20 cm, - na 10 let C, Total N, Total P, Total SUAS, 2002 Integrated Monitoring - Department of spremembe - zemljišča - 23.500 1 km2 20-30 cm, S, izm. kislost; Cl, Cu, Fe, - SEPA, 1998; - National Swedish Forest Resource spremljanje toka - gozdna - 40 lokacij razvodje 30-60 cm Mn, Zn; SEPA, 2000; SNFI, Environmental Management and polutantov znotraj oz. zemljišča - parcele v - odvzem Al, Cd, Hg, Pb 2000, 2002; Billet, Monitoring Programme - Geomatics / med posameznimi - kmetijska obliki kroga ( vzorcev - pH, KIK, Total C, Total 1996 National Survey of Swedish mediji zemljišča 7-10 m do 1m N; tekstura; dekompoz. - SEPA, 1998; Forest Soils and University of - opis stanja in radius) globoko Rastlin. opada; SEPA, 2000 Vegetation Agricultural sprememb v gozdnih - 2-15 km2 - 0-20 cm, mikrohranila, polutatnti - National Swedish Sciences virih lokacija 40-60 cm - rodovitnost, kem., Environmental - Department of - določiti velikost fizikal., lastn. tal, humus, Monitoring Programme - Soil Sciences- sprememb v času in mikrohranila; težke Agricultural Land Swedish prostoru glede na kovine, organoklor. Programme Area University of Agricultural Sciences konc. in prenesene količine hranil in pesticidov v kmet. Tleh pesticidi Švica Swiss Soil Monitoring Swiss Agency for 1985 znanstvena ocena kmetijska, 107; 74 kmet. 100 m 0-20 cm, 4 Na 5 let P, Ca; pH, CEC, Al-oksid; - SAEFL, 2001 Network the Environment, Forests and Landscape / Swiss Federal Office for Agriculture / Swiss Federal Research Station for Agroecology and Agriculture uspešnosti okoljskih meritev za dolgotrajno zaščito rodovitnosti tal gozdna zemljišča in urbani parki zemljišča., 31 gozdnih zemljišč in 2 mestna parka vzorci iz 25 vzorčnih lokacij v kvadratni mreži vol. gostota, tekstura; frakcije humusa; Co, Cu, Fe, Ni, Zn; Cd, Cr, F, Hg, Pb, halogen. spojine, PAH Nova Implementing soil Ministry for the 1998 - - določanje učinkov - kmetijska, 511 10 regij 0-10 cm Na 5-10 P; pH, CEC, Total C, Total MWLR, 1999; Zelandija quality indicators for Environment 2001 rabe tal na kakovost gozdna, 40 m preseki 0-7,5 cm let N; vol. gostota, NTME, 2003; land - "500 Soils Project" Sustainable tal in povezati regijske naravna in s petimi 25 za vol. poroznost, vodne Sparling, 2002; Management podatke za državni ostala m2 parcelami gostoto in karakteristike, tekstura, Sparling et al., Fund / Landcare pregled zemljišča na razdaljo 1 makropor agr. stabilnost; 2002; Sparling in Research m 20 vzorcev/parc elo oznost Nmin, respiracija, mikrob. biomasa; Fe Schipper, 1998; Sparling et al., 1998 Preglednica 8:Pregled sistemov monitoringa lastnosti tal po državah (van Wesemael et al., 2011) TIp programa Tip lokacije Začetek In tal Gostota vzorčnih mest (km2/lokacijo) Izbor vzorčnih mest Št. podvzorcev Globina vzorčenja Časov. interval Parametri Vol. gostota Belgija National Soil Survey Obdel. površine in travniki v S delu države National Soil Survey: 1950-1970; ponovno vzorčenje 2004-2007 18 km2 Stratificiran sistem 5 znotraj 4 m radiusa 0-30 cm, 0-100 za 183 lokacij (od 427) Enkrat, vendar se lahko ponovi TOC, tekstura, total N, P, Fe-oksidi, KIK, 3 x 100 cm3 Nemćija - Air Measuring Network Objectives - Permanent Soil Monitoring Plots Soil monitoring Travniki in pašniki Nov. 2010 64 km2 Mreža sestavljeni 0-10, 10-20, 20-30, 30-60, 60-100 cm Na 10 let TOC, N, P, K, pH, tekstura Da Mehika National SOC monitoring Gozdna in druga zemljišča, posebno pašniki, zarastla z. 2003, vsako leto ponovno vzorčijo 1/5 lokacij 78 km2 Mreža sestavljeni 0-30, 30-60 cm Na 5 let TOC, tekstura Da Nova Zelandija 500 Soils Project Country Description Vsa zemljišča, največ intenzivna kmetijska National soil data base: 1938; Land use and carbon analysis system (LUCAS): 1996 202 km2 Stratificiran sistem Enojni, 1,5 m globok profil na vsaki lokaciji Različno, po horizontih, v l. 2009 tudi do 30 cm Prvo vzorčenje od 1938-2004, ponovno od 1992-2004, še ponovno kasneje TOC, tekstura, struktu ra, barva, pH, total N, P, KIK, bazični kationi Da Švedska National Swedish Environmental Monitoring Programme - Integrated Monitoring Pridelovalna zemljišča V celoti od 1995, samo delno že od 1988 10 km2 Mreža Sestavljeni iz 610 podvzorcev na lokaciji 1020 m2 0-20 cm, 4060, cm (v 2003 še 40-60 cm) 1995, 2000, na 10 let TOC, tekstura, kasneje še več Ne ZDA Forest Health Monitoring Program / Forest Inventory and Analysis Program Pridelovalna zemljišča in pašniki 438 km2 obdelov. zemljišča; 1040 m2 pašniki Stratificiran sistem Trikotnik s stranico 18 m, 9 podvzorcev/trik otnik Do 75 cm (po 10 cm plasteh) Na 5-10 let TOC, tekstura, anorg. C, posebna OS Da Avstralija Baseline SOC for land use/soil combinations; SOC response to land dause/manage ment chdaange Pridelovalna zemljišča in pašniki Julij 2009 40 kmet. sub-regij; skupno št. lokacij neznano Stratificiran sistem En sestavljen vzorec 0-10, 10-20, 20-30 cm Enkrat, vendar se lahko ponovi Brazilija SOC priporočljivores ponse to land use/manageme nt change Pridelovalna zemljišča in travniki 2007 N/A Stratificiran sistem 5 talnih profilov - 50 cm3 (v centru in na ogljiščih kvadrata 100 x 100 m) 0-10, 10-20, 20-30, 30-40 cm enkrat TOC, tekstura, N, h+Al, mikrobna biomasa, makrohranila Da Kanada SOC response to land use/manageme nt change Brez obdelo. Zemljišč v provinci Saskatchewan 1997 N/A Stratificiran sistem 6 podvzorcev/mi krolokacijo 0-10, 10-20, 20-30, 30-40 cm 1997, 1999, 2005, 2010 TOC, tekstura Da Kitajska Regional SOC monitoring 78 % pred 1985, sicer od 1996 N/A Stratificiran sistem 5-20 podvzorcev -odvisno od velikosti lokacije (min. 30 ha) 0-20 cm Na 1 leto od 2010 TOC, N, P, K, dostop. P, NH4 Priporočeno 4.2 Zbirke podatkov tal in monitoringi tal v Sloveniji Slovenija še ni uspela vzpostaviti sistema monitoringa TOS in kakovosti tal na kmetijskih zemljiščih, kar bi bilo smiselno in nujno potrebno zaradi prilagajanja kmetijstva okoljevarstvenim zahtevam in podnebnim spremembam in tudi za oblikovanje okoljskih politik v boju proti klimatskim spremembam. V Sloveniji nimamo organiziranega enotnega monitoringa tudi drugih podatkov tal na državnem nivoju. Obstajajo pa štiri skupine seboj težko primerljivih skupin podatkov tal: • Raziskave onesnaženosti tal Slovenije (ROTS); • Kontrola rodovitnosti kmetijskih tal (KRT); • Pedološko kartiranje Slovenije s Pedološko karto 1:245.000 , PK 25; • Monitoring gozdov in gozdnih sistemov. Zbirke podatkov imajo različne cilje in zato niso in ne morejo biti usklajeni v smislu enotne metodologije zajema in/ali analitike tal. Vsi sicer vsaj deloma zajemajo informacijo /podatke o talni organski snovi (TOS), vendar so podatki med seboj slabo primerljivi ali celo neprimerljivi oz. se med seboj ne dopolnjujejo. 4.3 Pomen vzpostavitve trajnega monitoringa kakovosti tal/spremljanja TOS 4.3.1 Problematika zbranih podatkov tal Najpomembnejša slabost podatkov tal je tudi ta, da so le-ti shranjeni na različnih lokacijah, največkrat pri različnih izvajalcih (lahko tudi istega programa) in niso sistemsko vzdrževani. Zaradi tega: • se podatki tal medsebojno ne povezujejo, • se ne nadgrajujejo, • po zaključku pridobivanja ne dopolnjujejo; • so slabo dostopni ali celo nedostopni; • zaradi ne-vzdrževanja propadajo. Glede na fluktuacijo zaposlenih v javnih ustanovah (upokojitve, menjave delovnih mest) pa celo izgubljajo, tako merjeni/opazovani podatki sami kot (zaradi slabe prakse primopredaje nalog in vsebin med zaposlenimi) metapodatki3 podatkov tal. Pogosto je prisoten proces, ki ga lahko ponazorimo s »študije iz delovne mize na police, s polic pisarn v arhive, iz arhivov kot star papir v razrez«). V grobem pa stanje: • slabe uporabe podatkov; • slabe uporabnosti podatkov; • gospodarsko škodo in povzroča dodatne stroške, lahko neposredno ali posredno gospodarsko škodo, okoljsko škodo, ter neskrbno ravnanje s pomembnim in koristnim državnim premoženjem kar podatki tal v resnici so. 3 podatki o podatkih Na podlagi lastnih potreb in na podlagi dobrih praks v številnih državah sveta ocenjujemo, da je nujna potrebna vzpostavitev med-sektorske (MKGP, MOP, MORS, itd.) javne strokovne službe za področje spremljanja kakovosti tal in podatkov tal. 4.3.2 Pomen vzpostavitve trajnega monitoringa kakovosti tal / spremljanja TOS v kmetijskem sektorju Vzpostavitev monitoringa kakovosti tal oz. TOS na kmetijskih in gozdnih zemljiščih oz. na celotnem območju Slovenije bi omogočal pravočasno ozaveščanje in ukrepanje glede kroženja ogljika v agro-ekosistemih, okoljskih analiz, ohranitve nekaterih redkih ekosistemov (šotišč, barij idr.), ohranitve rodovitnosti tal, izpusta toplogrednih plinov iz kmetijstva in boja proti klimatskim spremembam. Obstoječi slovenski sistemi monitoringa parametrov tal so, kot že omenjeno, v primerjavi s tujimi praksami in priporočili neprimerni in neenotni (Baritz et al., 2011; Huber et al., 2001), so pa potrebni za poročanje in upravljanje kmetijskega in okoljskega sektorja. Cilj monitoringa kakovosti tal na kmetijskih zemljiščih poleg sprotnega spremljanja vsebnosti TOS (in drugih talnih parametrov) pomeni tudi ustrezno napovedovanje trendov sprememb in kakovosti naravnega vira (tal) ter pravočasno usmerjanje ukrepov upravljanja v smislu vzdrževanja primernega nivoja rodovitnosti kmetijskih tal in/oziroma vsebnosti TOS (in drugih talnih parametrov). Za namen spremljanja natančne ocene bilance TOS je potrebno upoštevati bistvene dejavnike, ki posredno ali neposredno vplivajo na nivo TOS: • raba tal; • način in intenzivnost kmetijske proizvodnje; • klimatske in talne značilnosti. Pri vsakem izmed dejavnikov je potrebno smiselno določiti kategorije (pri rabi tal intenzivnosti ter načinu proizvodnje) oz. merljive parametre (pri talnih in klimatskih značilnostih), ki jih je potrebno sistematično spremljati tako prostorsko kot časovno. Poleg metodologije monitoringa so potrebna še ustrezna digitalna orodja za ustrezno statistično obdelavo merljivih parametrov in uporabnikom prijazni in uporabni grafični prikaz le-teh. Smiselno bi bilo, da bi znotraj članic EU vzpostavili v osnovi enoten oz. primerljiv sistem monitoringa, ki bi omogočal širši prostorski pogled v stanje in trende kakovosti tal na kmetijskih zemljiščih in ki bi ustrezal uveljavljenim EU/mednarodnim standardom. V to smer se nakazujejo nekatere rešitve pričakovane direktive o tleh. 4.3.2.1 Dejavniki (ne)skladnosti podatkov o TOS v članicah EU Velike razlike med članicami EU se kažejo že pri analitskem določevanju vsebnosti TOS, saj se različni laboratoriji poslužujejo različnih analitskih metod (mokra oksidacija: ISO 14235, 1999; suhi sežig: ISO 10694, 1995; popolni sežig: Loss On Ignition), kar onemogoča primerljivost rezultatov. To pa velja samo za posamezne primere, kot smo ugotovili v krožnih testih, ki smo jih organizirali v okviru projektov Kmetijska tla. Pri metodi suhi sežig: ISO 10694 je vedno potrebno poleg navajati še določitev mineralnega ogljika (ISO 10693), saj šele iz razlike rezultatov teh dveh metod dobimo organski ogljik. Prav tako je pomembno poenotenje sistema odvzema talnih vzorcev (način, globina, čas) in načina shranjevanja (ISO 10381-6, 2009) ter priprave vzorcev za analizo (SIST ISO 11464, 2006). V Sloveniji se za vsebnost TOS najpogosteje uporablja Walkley-Blackova metoda (mokra oksidacija, ISO 14235, 1999). Za izračun zalog TOS je poleg podatka o vsebnosti TOS potreben še podatek o volumski gostoti tal (ISO 11272, 1998), ki pa velikokrat ni izmerjen, temveč je izračunan s pedotransfernimi funkcijami (PTF so specifične glede na rabo tal in področne razmere), je grobo ocenjen oz. celo spregledan. Prav volumska gostota je ključnega pomena za izračun zalog/ponora organskega ogljika v tleh, ki ga zahteva Kyotski in pozneje Pariški sporazum. 4.3.3 Specifika spremljanja TOS v Sloveniji Slovenijo poznamo po veliki razgibanosti reliefa, geološki pestrosti, raznolikosti talnih lastnosti in različnih klimatskih razmerah. Omenjeni dejavniki vplivajo na razvoj tal in s tem na rabo tal. Z upoštevanjem reliefa (naklon, lega, nadmorska višina), klime (temperatura in padavine), talnih lastnosti (talni tip, TOS, pH, tekstura) in rabe tal (vrsta in intenzivnost) je monitoring kakovosti tal oz. vsebnosti TOS smiselno organizirati v okviru agro-klimatskih območij, ki predstavljajo enake pogoje za mineralizacijo TOS. Takšen sistem monitoringa tal imajo Zvezne države Amerike (Spencer et al. 2011; Ogle, 2012) in nekatere nemške zvezne dežele (Schröder in Schmidt, 2004). V slovenskem prostoru monitoring gozdnih tal Slovenije še evdno predstavlja najbolj utečen in dobro organiziran sistem, zato bi bilo smiselno upoštevati tudi tega. Za razliko od slovenskih sistemov zbiranja podatkov tal, ki vključujejo vzorčenje le iz površinskih slojev tal, pa drugi (npr. ameriški, angleški, nemški) podatke o TOS zbirajo do globine 75 cm oz. do matične podlage. Za natančnost, ponovljivost in kvaliteto podatkov je pri vzorčenju pomembna tudi razporeditev odvzema vzorcev (v obliki krožnice, trikotnika, mreže, naključno) in zadostno število podvzorcev (vsaj 20) ter (v izogib napakam pri GPS navigaciji) ustrezni zamik pri ponovnem vzorčenju na isti lokaciji (stalna označitev predhodnih vzorčnih mest). Časovni intervali vzorčenja za spremljanje vsebnosti TOS so 5 do 10 let, po spravilu pridelkov (v jeseni) oz. do naslednje setve (spomladi), da se izognemo napačnim rezultatom, ki so npr. posledica gnojenja. S pojavom internetnega prenosa podatkov se danes odpirajo nove možnosti za uporabo podatkov tal. Po zgledu dobrih praks iz drugih razvitih evropskih držav (Avstrija, Nemčija, Poljska, Velika Britanija), je Slovenija že pričela s poskusi vzpostavitve centralne organizirane nacionalne baze podatkov tal, ki bi bila dostopna preko interneta in bi služila kot servis vladnim službam, kmetijsko-svetovalni službi, pedagoško-raziskovalnim organizacijam, strokovnjakom ter nenazadnje tudi kmetovalcem (Vrščaj et al., 1990, 2011). Vzpostavitev organiziranega sistema znotraj Slovenije je nujno potrebna tudi zaradi INSPIRE (2007) direktive Evropske Komisije, ki članicam narekuje poenotenje baz in primerljivost in združljivost na ravni EU ter poročanja v okviru mednarodnih zavez (npr. UNFCCC, FAO) ter kot polnovredne članice EU. Z vzpostavitvijo monitoringa TOS v kmetijskih tleh se ponuja še priložnost centralnega zbiranja in hranjenja vzorcev na nacionalni ravni v t.i. bankah talnih vzorcev, kar bi omogočalo ponovno analizo TOS z modernejšim pristopom in prihranilo stroške za ponovno vzorčenje. Pri vzpostavljanju monitoringa TOS se Slovenija lahko zgleduje po dobrih in preverjenih praksah iz tujine (Preglednica 5). Sosednja Avstrija ima podobne naravne danosti, Anglija slovi po utečeni dolgoletni praksi, ZDA je zanimiva z uporabo agro-klimatskih območij in metodološko dovršenostjo (Vernik, 2014). 4.4 Predlog organizacije sistema spremljanja TOS v Sloveniji V okviru CRP V4-1628 projekta predstavljamo organizacijsko zasnovo spremljanja stanja zalog ogljika v Sloveniji. Sistem zajema celotno aktivnost od naročnika do končnih uporabnikov. Diagram organizacije je predstavljen shematsko (Slika 34). Naročnik za spremljanje stanja zalog ogljika v kmetijskih in gozdnih zemljiščih Slovenije je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP), ki preko javnega naročila, javnega razpisa ali podelitve koncesije poišče izvajalca za vzorčenje in analizo talnih vzorcev. Izvajalec je lahko izbran tudi dolgoročno in dela izvaja na podlagi koncesijske pogodbe. Na razpis se lahko prijavijo vsi, ki pri svojem delu uporabljajo standarde in standardne postopke in metode, ki zagotavljajo kakovost (standardni postopki in metode so predvideni in opredeljeni v poglavju DS5: Vzpostavitev sistema kakovosti spremljanja in poročanja o bilanci C) ter zahteve razpisa MKGP. Trenutno imajo mandat za spremljanje zalog ogljika v Sloveniji Kmetijski inštitut Slovenije (KIS), Gozdarski inštitut Slovenije (GIS) ter Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, Oddelek za agronomijo (BF, UNI LJ). Izvajalec, javna institucija, ki je ustanovljena v podporo ministrstvom in vladi, na podlagi sklenjene pogodbe opravi vzorčenje tal, ki mora potekati po predvideni metodologiji. Izvajalec je dolžan v predvidenem roku naročniku posredovati dogovorjene podatke, pridobljene iz vzorčenja, skupaj s kartografskim gradivom in interpretacijo rezultatov v obliki poročila. Poročilo je osnova za poročanje o nacionalni bilanci ogljika, ki ga opravi za to pooblaščena inštitucija s pooblastilom MKGP. Rezultati analiz zalog ogljika so različni parametri, pridobljeni z laboratorijskimi analizami, ter obdelani podatki v obliki diagramov, razpredelnic in kartografskega gradiva vsebnosti zalog ogljika, ki bodo širši strokovni in laični javnosti dostopni na spletnem portalu. Glavni rezultati monitoringa zalog ogljika v tleh kmetijskih in gozdnih rab so na voljo različnim odjemalcem, ki jih uporabljajo za različne namene: • Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) (NAMEN: poročanje EU, podpora okoljsko naravnanim strategijam, oblikovanje politik ...) • Statistični urad Republike Slovenije (SURS) (NAMEN: dodajanje vsebin v podatkovno bazo SiStat - Okolje in naravni viri, obdelava podatkov, spremljanje trenda, vodenje državne statistike ...) • Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO) v okviru Ministrstva za okolje (MOP) (NAMEN: podporne vsebine za spremljanje, analiziranje in napovedovanje naravnih pojavov in procesov v okolju, za opravljanje strokovnih, analitičnih in upravnih nalog s področja okolja na državni ravni, priprava strokovnih podlag s predlogi) • Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje, • Druge organizacije v sestavi Ministrtva za obrambo Republike Slovenije (MORS) • Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS),...) • Raziskovalne inštitucije (Kmetijski inštitut Slovenije, Gozdarski inštitut Slovenije, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, Inštitut za vode, itd.) • Geodetska Uprava Republike Slovenije (GURS) - vrednotenje nepremičnin (NAMEN: vsebinska podpora nadaljnjim raziskavam, projektom, izdelava priporočil in smernic za uporabnike ... ) • Druge institucije in zainteresirana javnost in inštitucije. Naročnik spremljanja stanja zalog ogljika Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) Javno naročilo, koncesija, razpis... Izvajalec spremljanja stanja zalog ogljika v Sloveniji Uporaba standardov in standardnih \ postopkov, metod z vidika zagotavljanja in kontrole kvalitete I Rezultati analiz zalog ogljika Slika 34: Diagram poteka pridobivanja in uporabe podatkov o zalogah ogljika v tleh 5 DS5: Vzpostavitev sistema kakovosti spremljanja in poročanja o bilanci C V tem delovnem sklopu so predstavljeni standardni operativni postopki za vzorčenje, analitiko, podatke in poročanje. Določajo sistem kakovosti v vseh fazah monitoringa TOS. 5.1 Standardni operativni postopek za vzorčenje tal (SOP vzorčenje) Spremljanje zalog ogljika v kmetijskih in gozdnih rabah temelji na izbranih metodah vzorčenja tal, najprimernejših za izbrane rabe tal. Za potrebe analiz, obdelave podatkov ter poročanja o nacionalni bilanci ogljika je potrebno poenotenje metod dela vseh postopkov in dejanj. Le-ti so podrobneje opisani in predstavljeni v protokolu splošnega operativnega postopka SOP-OKENV-007 (priloga B). Vzorčenje tal za spremljanje talne organske snovi. V omenjenem dokumentu so tako predstavljeni in opisani postopki določitve vzorčnega mesta in spremljanja vsebnosti organskega ogljika na kmetijskih zemljiščih, določitve odvzemnih mest znotraj vzorčnega mesta ter homogenizacije enot vzorcev tal v reprezentativni vzorec iz posameznih slojev, ki so skladni z mednarodnim sistemom vzorčenja nacionalnih bilanc zalog ogljika. 5.2 Standardni operativni postopek za analitiko tal (SOP analitika) Ugotovili smo, da je najpogosteje uporabljena metoda za določevanje organskega ogljika v tleh mokra oksidacija s kromžvepleno kislino (SIST ISO 14235:1999). Druga metoda, ki je cenovno zahtevnejša, vsaj kar se tiče začetnega vložka (nakup elementnega analizatorja), je elementna analiza po suhem sežigu (SIST ISO 10694:1996). V nadaljevanju sta predstavljeni obe metodi, v dokumentu SOP_LGE_MET_024 (Priloga D) pa tudi podrobnejši postopki. 5.2.1 Analitski standard SIST ISO 14235 Organski ogljik v tleh določimo z oksidacijo v raztopini kalijevega dikromata v presežku žveplene kisline pri temperaturi 135 °C. Cr6+ ioni, ki raztopino obarvajo oranžno-rdeče, se reducirajo do Cr3+ ionov, ki obarvajo raztopino zeleno. Intenziteto zelene barve merimo spektrofotometrično. Ker predpostavljamo, da se za oksidacijo enega ogljikovega atoma porabijo štirje elektroni, obstaja direktna zveza med koncentracijo Cr3+ ionov in količino organskega ogljika. Za kalibracijo uporabimo glukozo kot vir lahko oksidirajočega ogljika. Za izvedbo celotnega postopka potrebujemo naslednje večje kose opreme: • mlin; • grelni blok; • centrifuga; • analitska tehtnica; • spektrofotometer. Skupaj zahtevana sredstva za nabavo teh kosov je od 35.000 - 70.000 €. Večino dela priprave (mletje, tehtanje, oksidacija, centrifugiranje ...) je ročnega. Ko so vzorci pripravljeni za analizo, lahko v osmih urah opravimo 34 analiz vzorcev. 5.2.2 Analitski standard SIST ISO 10694 Celokupno vsebnost ogljika določimo s suhim sežigom vzorca pri 1140 °C. Sproščeni plini (NOx, SO2, CO2) se preko sušilnih in redukcijskih kolon, kjer se dušikovi oksidi reducirajo do dušika, vodijo proti termoprevodnostnemu detektorju. Zaradi CO2 in SO2 pasti pride do detektorja najprej samo dušik. Ko ves dušik zapusti detektor, sledi termična desorpcija ogljikovega dioksida s pasti in njegova detekcija na termoprevodnostnem detektorju. Površina vrha, ki ga nariše krivulja CO2, je premosorazmerna vsebnosti CO2 in posledično ogljika. Za kalibracijo uporabimo trden organski material z znano (certificirano) vsebnostjo ogljika (npr. ržena moka, sulfadiazin, bukovi listi ...). Za izvedbo celotnega postopka potrebujemo naslednje večje kose opreme: • deaglomerator; • analitska tehtnica; • CNS elementni analizator. Skupaj zahtevana sredstva za nabavo teh kosov je okrog 110.000 €. Priprava vzorca in tehtanje je ročno, potek analiz je popolnoma avtomatski. V osmih urah lahko opravimo analizo 50 vzorcev. Zaradi popolnoma avtonomnega avtomatskega podajalnika vzorcev nismo vezani na delavnik osebja, zato lahko v eni seriji (24 h) analiziramo do 100 preskušanih vzorcev. 5.3 Standardni operativni postopek za kakovost in operabilnost podatkov tal (SOP podatki) Obvladovanje kakovosti dela in vseh postopkov ter dejanj v delovnem procesu spremljanja zalog ogljika v kmetijskih in gozdnih rabah tal zahteva sistem kakovosti in operabilnosti ki zagotavlja kakovost in skladnost z mednarodnim sistemom poročanja v celotnem procesu. Tega je moč tekom let ponavljati in s tem nadgrajevati obstoječe baze podatkov tal, s tem pa spremljati zaloge ogljika v kmetijskih in gozdnih rabah tal. Podrobnejši postopki so opisani v dokumentu SOP-OKENV-016 (Priloga E). 5.4 Standardni operativni postopek za poročanje o bilanci ogljika v tleh (SOP poročanje) V sklopu standardnih operativnih postopkov za poročanje smo definirali pripravo podatkov, izračune, ocene, zagotavljanje in kontrolo kakovosti ter časovne roke za letno poročanje in obračunavanje emisij in ponorov, ki so posledica rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč v sektorju Raba zemljišč, sprememba rabe zemljišč in gozdarstvo (LULUCF). S temi postopki se zagotavlja, da so izpolnjene vse zahteve poročevalskih načel UNFCCC za kakovostno podatkovno in vsebinsko poročanje oz. obračunavanje na mednarodni in evropski ravni. 5.5 Sistem zagotavljanja kakovosti podatkov (krožne analize laboratorijev) Krovni mednarodni standard, ki narekuje in usmerja organiziranost laboratorijev SIST EN ISO/IEC 17025, navaja sodelovanje v laboratorija v krožnih testih kot eno izmed aktivnosti, ki pripomore k dvigu kvalitete laboratorija. Priporočeno je, da laboratorij sodeluje vsaj v dveh takih shemah letno. V svetu poteka več shem krožnih analiz za tla, kamor se zainteresirani laboratoriji lahko vključijo glede na svoje potrebe in želje. Pomanjkljivost teh shem je, da je časovni okvir od prijave do rezultatov zelo širok. Sicer priprava (vzorčenje) vzorcev in razdelitev le-teh ni tako zahtevna, da ne bi mogli organizirati takšne redne sheme tudi v Sloveniji, saj smo jo kot enkratno akcijo tudi že (GIS, KGZ Murska Sobota). Zahteva predvsem veliko časa in, da ima tudi ustrezno število sodelujočih laboratorijev. V Sloveniji trenutno deluje vsaj enaindvajset (21, vir: svetovni splet) pedoloških, kmetijsko-gozdarskih, ekoloških in ostalih laboratorijev, ki izvajajo delno ali popolno pedološko analizo. Te bi lahko razdelili na tri tipe: laboratoriji KGZ, katerih primarna naloga je opravljanje pedoloških analiz za potrebe kmetovalcev, tržni laboratoriji, ki opravljajo analize glede na povpraševanje na trgu in izobraževalno-znanstveni laboratoriji, ki imajo v svojem naboru tudi pedološke analize, poleg pa še veliko več. Kot smo že omenili, je določitev organskega ogljika v tleh samo ena izmed analiz, ki pa ni nujno nepovezana z ostalimi kemijsko-fizikalnimi parametri tal. Pod osnovne parametre pedološke analize spada še določitev pH vrednosti v 0,01 M CaCl2, celokupni dušik (N tot), tekstura (porazdelitev velikosti delcev), kationska izmenjalna kapaciteta (KIK), rastlinam dostopna fosfor in kalij (RD P in K), težke kovine in sposobnosti zadrževanja vode v tleh (pF krivulja). Ko govorimo o harmonizaciji posameznih metod, pri tem trčimo tudi na zgodovino pedologije, ki pogojuje izbiro metod za določene parametre. Lep primer tega sta metodi določitve rastlinam dostopnega fosforja in kalija. V vseh primerih je analiza dvostopenjska: najprej naredimo ekstrakcijo z določeno ekstrakcijsko raztopino, sledi pa kvalitativna in kvantitativna določitev posameznega elementa v ekstrahirani raztopni. Ekstrakcijska raztopina je v tem primeru bistven dejavnik saj je od nje odvisna moč ekstrakcije. V svetu se uporablja več tipov ekstrakcijskih raztopin: kalcijev acetat/kalcijev laktat (CAL, Slovenija - gozdna tla, Nemčija, Avstrija, ... ), amonijev laktat (AL, Slovenija - kmetijska tla, Madžarska, Litva), dvojni laktat (DL), metoda po Mehlichu, voda, CaCl2 ... (Več v: Neyroud & Lischer 2003; Wünscher et al. 2015; van Laak et al. 2018; Fotyma & Dobers (edit.) 2008). Glede na ekstrakcijsko raztopino lahko pričakujemo ustrezno visok ali nizek rezultat za rastlinam dostopna P in K. V literaturi so poskušali rangirati odzive po posameznih ekstrakcijskih raztopinah in ugotovili, da je izkoristek CAL metode približno za polovico nižji od metode AL. V Sloveniji se je in se še vedno metodo AL uporablja v kmetijstvu. Vrednosti RD, P in K, dobljene po tej metodi so osnova za izdelavo ustreznih gnojilnih načrtov. V gozdnem prostoru, kjer gnojilnih načrtov ne uporabljamo, nismo bili toliko vezani na posledične aktivnosti, ampak nas zanima samo stopnja oz. založna vrednost rastlinam dostopnega fosforja. Prehransko zadostnost lahko preverjamo tudi preko drugih vzorčenj in analiz (npr. P v asimilacijskih organih), zato je bil prehod na mednarodno pogosteje zastopano in standardizirano metodo lažji. Vsak laboratorij, ki vestno skrbi za svoje kakovostno delo in učinkovito delovanje, redno preverja kakovost izvajanja svojih preskušanj. To je osnovna aktivnost, ki znatno prispeva k zaupanja vrednemu rezultatu. Priporočamo vpeljavo slovenske sheme medlaboratorijske primerjave za tla v organizaciji ene izmed znanstveno-raziskovalnih inštitucij (Slika 35). Te imajo tovrstno dejavnost navedeno že v svojih statutih. Shema bi potekala enkrat letno. Ustrezen rezultat bi omogočil vključitev rezultatov laboratorija, ki bi se kvalificiral, v slovensko bazo podatkov o tleh. Lep primer dobre prakse na področju analitike voda je medlaboratorijska primerjava v organizaciji Kemijskega inštituta, ki bo letos potekala že devetintridesetič (39.) ali na področju tal avstrijska ALVA ali tovrstne primerjave v ICP Forests. V ta namen bi bilo potrebno urediti financiranje aktivnosti, povezanih z organizacijo in izvedbo take medlaboratorijske primerjave. Zagotoviti bi bilo potrebno zadostno število sodelujočih laboratorijev, zagotovo pa tistih, ki kakorkoli prispevajo svoje rezultate v podatkovne baze na področju tal zaradi takšnih ali drugačnih vzrokov (gnojilni načrt, monitoring tal ...). Slika 35: Pregled predloga osnovnih zahtev za pridobitev pooblastil za izvajanje monitoringa tal na področju vsebnosti ogljika 6 DS6: Baze podatkov za poročanje o vsebnosti TOS V DS6 so opisane strukture baz podatkov TOS v ORACLE okolju, algoritmi za izračune ter obdelavo podatkov TOS ter nabor SQL stavkov za avtomatizirano obdelavo in povezovanje teh podatkov. 6.1 Strukture baz podatkov TOS v ORACLE okolju Podatke monitoringa TOS bomo shranjevali v relacijski bazi podatkov, ki smo jo v okviru projekta zasnovali na Kmetijskem inštitutu Slovenije in jo imenovali baza MTO (monitoring organskega ogljika v tleh)(Slika 36). Podatkovna baza MTO trenutno že obsega podatke iz 263 lokacij vzorčenj tal, ki so bila opravljena za MKGP med leti 2016 in 2018 v okviru JN za oceno zalog ogljika v kmetijskih tleh Slovenije. Prednost hranjenja podatkov v relacijski bazi je poenoten in standarden način in oblika hranjenja podatkov. S tem so podatki centralizirani, urejeni po enotni strukturi in posledično takoj pripravljeni za nadaljnje obdelave (»ready to roll data«). Baza MTO je shranjena v ORACLE okolju, ki je del informacijske infrastrukture Kmetijskega inštituta Slovenije. Bazo MTO gradi sistem 5 med seboj povezanih tabel in prostorskega sloja lokacij vzorčenja: 1. MTO_ANA_VZO RC; 2. MTO_ANA_KOPECKY; 3. MTO_OSNOVNI_PODATKI_VZORCENJE; 4. MTO_ANA_LASTNIKI; 5. MTO_G ENERIRAN I_POD_VZORCENJA; 6. MTO LOKACIJE. Slika 36: Struktura baze MTO (monitoring organskega ogljika v tleh) MTO_ANA_VZORC (Preglednica 9); tabela vsebuje analitske rezultate porušenih vzorcev tal za vsako lokacijo vzorčenja. Za vsako globino (0-10 cm, 10-20 cm, 20-30 cm) smo na lokaciji odvzeli en porušen vzorec tal (vzorec je združen iz podvzorčnih mest (glej SOP)). V vrsticah tabele so vzorci tal, v kolonah pa laboratorijski parametri. Preko kolone TOCKA_VZLETO analitske podatke združujemo z osnovnimi podatki vzorčenja (terenski obrazec). MTO_ANA_KOPECKY (Preglednica 10); tabela vsebuje podatek o gostoti tal (specifična teža) za neporušen vzorec tal. Za vsako globino (0-10 cm, 10-20 cm, 20-30 cm) smo na lokaciji odvzeli tri ali štiri vzorce tal s kopeckijevim cilindrom (glej SOP). V vrsticah tabele so vzorci tal iz kopeckijevih cilindrov, v kolonah pa gostota tal in nekateri spremljajoči parametri. Kolona OZN_VZOR vsebuje oznako porušenega vzorca tal (kot v tabeli MTO_ANA_VZORC), preko katerega podatek gostote tal združujemo s podatki porušenih vzorcev tal. Tip povezave je 1: n ^ na en porušen vzorec se združuje več neporušenih vzorcev tal. Kot gostoto tal neke globine na lokaciji vzamemo povprečje vseh meritev gostote tal. MTO_OSNOVNI_PODATKI_VZORCENJE (Preglednica 11); tabela vsebuje podatke o vzorčenju. Podatke se prepiše iz terenskega obrazca. V vrsticah je unikatna oznaka vzorčenja, v kolonah pa parametri popisa, ki se nanašajo na vzorčenje (datum vzorčenja, vzorčevalska ekipa, raba tal, kultura, itd.). Unikatna oznaka vzorčenja je zapisana v koloni TOCKA_VZLETO in je sestavljena iz oznake lokacije in leta vzorčenja (npr. 2017222_2017). Omenjena kolona omogoča združevanje s tabelo analitskih rezultatov vzorcev tal. Na eno vzorčenje se povezuje več vzorcev tal. Dodatno: prednost tabele vzorčenja, namesto vodenja zgolj evidence lokacij je v tem, da bomo lahko ob naslednjem vzorčenju iste lokacije (predvidoma čez 4 leta) nove podatke o vzorčenju, lokaciji, lastniku vpisali v novo vrstico. Tako bomo za vsako lokacijo shranjevali podatke vseh vzorčenj na tej lokaciji. MTO_GENERIRANI_POD_VZORCENJA (Preglednica 12) vsebuje podatke o lokaciji v tekočem letu vzorčenja. V vrsticah so podatki vzorčenja, v kolonah pa parametri vezani na lokacijo vzorčenja. Podatke parametrov lokacije smo pridobili s prekrivanjem prostorskih podatkov lokacij vzorčenja iz mreže 1 x 1 km in podatkov; rabe tal za tekoče leto, RKG GERK za tekoče leto, poljin za preteklo leto (za tekoče leto podatkov nimamo), DMV5, itd. MTO_GENERIRANI_POD_VZORCENJA se izdela pred obiskom terena, saj tako že vnaprej pridobimo nekatere ključne podatke, ki nam pomagajo na terenu. Preglednico oz. pridobljene podatke nato uvozimo v MTO_G ENERIRAN I_POD_VZO RCE NJA. MTO_LASTNIKI (Preglednica 13); tabela vsebuje kontaktne podatke o lastniku in nosilcu KMG na lokaciji vzorčenja v tekočem letu vzorčenja. V vrsticah so podatki vzorčenja, v kolonah pa podatki vezani na lastnika. Podatke smo pridobili iz MKGP na podlagi številke GERK PID iz sloja GERK, ki je bil prijavljen na lokaciji vzorčenja iz mreže 1x1 km v tekočem letu. MTO_LOKACIJE (Preglednica 14); je prostorski sloj točk (shp oblika), kjer je bilo opravljeno vzorčenje. Vsebuje lokacije iz vseh let. Atributna tabela ima v vrsticah zavedene lokacije (unikatna oznaka TOCKA) v kolonah pa podatke kot so: teoretične koordinate lokacije (iz mreže 1x1 km) in dejanske/realne koordinate kjer je bilo opravljeno vzorčenje. Vse koordinate so zapisane kot geografske koordinate v WGS84 sistemu in kot Gauss Kruegerjeve koordinate v D48 sistemu. V koloni je tudi podatek kateri mreži pripada (1 x 1 km, 2 x 2 km, 4 x 4 km) in leto prve določitve lokacije. Preden smo bazo MTO izdelali smo zanjo pripravili shematski načrt. Nato smo ustvarili potrebne tabele in jim uredili strukturo, ki je definirana preko imena stolpca in tipa podatka. Kot tip podatka smo izbirali med VARCHAR2 (tekstovni tip podatka) in NUMBER (numeričen tip podatka), pri čemer smo ločili še ali je številski podatek shranjen kot celo število (npr. unikatna oznaka lokacije) ali decimalno število (npr. vrednost pH v vzorcu tal). Podrobna struktura vseh 6 tabel je prikazana v prilogah. Tabele so med seboj povezane preko relacij - to opredeljujeta enaki polji v vsaki od dveh povezanih tabel (t.i. primarni in sekundarni ključ). Tehnično gledano MTO_LOKACIJE ni del baze MTO pač pa gre prostorski sloj v vektorski obliki (SHP) in ga uporabljamo za prostorski prikaz lokacij vzorčenja (sloj vsebuje vse prostorske informacije o lokaciji). Nanj se lahko povežejo vse tabele iz baze MTO. Preglednica 9: Struktura tabele MTO_ANA_VZORC v bazi MTO Ime stolpca Tip podatka Opis TOCKA VZLETO VARCHAR2(30 CHAR) Unikatna oznaka vzorčenja "unikatna oznaka točke_"leto" primer: 48286_2016 LAB ST VARCHAR2(20 CHAR) Laboratorijska številka OZN VZOR VARCHAR2(50 CHAR) Oznaka vzorca v skladu s SOP (npr. MTO-20171021 -170731 -KIS-ZR-0010) INS VARCHAR2(20 CHAR) Inštitucija (laboratorij) TOCKA MTO VARCHAR2(30 CHAR) Unikatna oznaka točke-vnaprej vpisano/določeno. Primer 48286 DATE VZOR NUMBER(10,0) Datum vzorčenja (oblika: leto, mesec,dan. Npr. 170803 = leto 2017, 3. avgust) GLO VZOR VARCHAR2(20 CHAR) Globina vzorčenja GLO VZOR OP VARCHAR2(30 CHAR) Globina vzorčenja - opis RZ VARCHAR2(30 CHAR) Oznaka za rabo po SOP (TR, NJ, VI itd.) DEB SLOJ NUMBER(10,0) Debelina sloja zemlje PH CACL2 NUMBER(10,1) pH v CaCl v vzorcu tal C MIN NUMBER(10,2) Mineralni ogljik v vzorcu tal (%) C ORG NUMBER(10,2) Organski ogljik v vzorcu tal (%) TOT N NUMBER(10,2) Skupni dušik (N) v vzorcu tal (%) Ime stolpca Tip podatka Opis PESEK NUMBER(10,1) Pesek sk (50-2000 um) (%) FINMELJ NUMBER(10,1) Fini melj (2-20 um) (%) GROBMELJ NUMBER(10,1) Grobi melj (20-50 um) (%) MELJ NUMBER(10,1) Melj sk (2-50 um) (%) GLINA NUMBER(10,1) Glina (< 2 um) (%) TEKSTURA VARCHAR2(30 CHAR) Teksturni razred po Ameriški klasifikaciji KAMNIT NUMBER(5,0) Kamnitost (vol %). Številski podatek za preračun SOC OPOMBE VARCHAR2(100 CHAR) Opombe Kamnitost (vol %). Vpisujemo oznako iz SOP-a. Npr. 10 % skeletnost z drobnim skeletom ima SKEL OZN VARCHAR2(7 CHAR) oznako P10/1 KAMNITVEL NUMBER(3,0) Kamnitost (številska koda, ki označuje velikost skeleta) LETO VZOR NUMBER Leto vzorčenja Preglednica 10: Struktura tabele MTO_ANA_KOPECKY v bazi MTO Ime stolpca Tip podatka Opis OZN KOP VARCHAR2(40 CHAR) Oznaka vzorca kopeckija LAB ST VARCHAR2(30 CHAR) Laboratorijska številka OZN VZOR VARCHAR2(40 CHAR) Oznaka porušenega vzorca tal, ki mu Kopecky "pripada" DATE KOP NUMBER(10,0) Datum vzorčenja (oblika: leto, mesec,dan. Npr. 170803 = leto 2017, 3. avgust) INS VARCHAR2(30 CHAR) Inštitucija (laboratorij) (KIS ali GIS) LETO NUMBER(10,0) Leto vzorčenja Številka vrste če gre za vinograd ali intenzivni PODRABA ST VRSTE VARCHAR2(15 CHAR) sadovnjak SMER KOP VARCHAR2(15 CHAR) Smer neba kraka kjer je bil Kopecky vzet PODRABA TIP VARCHAR2(15 CHAR) Tip podrabe v vrsti če gre za vinograd ali intenzivni sadovnjak PODRABA TIP OPI VARCHAR2(35 CHAR) Tip podrabe - opis, če gre za vinograd ali intenzivni sadovnjak GLO KOP VARCHAR2(20 CHAR) Globina odvzema vzorca (cm) GLO KOP OP VARCHAR2(20 CHAR) Globina odvzema vzorca - opis DEB SLOJ NUMBER(10,0) Debelina sloja zemlje VLAGA TR GCM3 NUMBER(10,2) Vlaga tal (g/cm3) NAVSPTEZA1 GCM3 NUMBER(10,2) Volumska gostota (g/cm3) MASATOTG NUMBER(10,3) Masa vzorca v Kopeckiju (brez vode) g VOL KOPCM3 NUMBER(10,4) Volumen Kopeckija (cm3) VOLSKELCM3 NUMBER(10,5) Volumen skeleta iz Kopeckija (cm3) MASASKELG NUMBER(10,6) Masa skeleta iz Kopeckija (g) NAVSPTEZA2 GCM3 NUMBER(10,7) Preračun volumske gostote ob upoštevanju skeleta v kopeckiju (g/cm3) OPOMBE VARCHAR2(240 CHAR) Opombe Ali je vzorec za krožno analizo ('KA' če je del KA VARCHAR2(3 CHAR) krožne analize in "-" če ni) Preglednica 11: Struktura tabele MTO_OSNOVNI PODATKI_VZORCENJE v bazi MTO Ime stolpca Tip podatka Opis TOCKA VZLETO VARCHAR2(30 CHAR) Unikatna oznaka vzorčenja "unikatna oznaka točke_"leto" primer: 48286_2016 TOCKA NUMBER(10,0) Unikatna oznaka točke-vnaprej vpisano/določeno. Primer 48286 KRAJ VARCHAR2(50 CHAR) Kraj vzorčenja (opisno) VZORČENO VARCHAR2(11 CHAR) Ali je vzorčeno? Opcije: 'DA + (LETO)' ali prazno) DATUM VZORC NUMBER(10,0) Primer zapisa: 21.7.2016 = 20160721. Spremenili iz zapisa mesec/dan/leto (07/21/2017) LETO VZORC NUMBER(10,0) Leto vzorčenja s številko: npr. 2016 VZORC INTERV NUMBER(10,0) Predlagan interval vzorčenja (leta) IZBRANA MONITORING VARCHAR2(15 CHAR) Ali je točka izbrana za vzorčenje. Opcije: DA ali NE KONTAKTIRA VARCHAR2(25 CHAR) Kdo kontaktira nosilca dejavnosti na KZ? Opcije: ekipa KIS ali ekipa GIS DOVOLJ LASTNIKA VARCHAR2(15 CHAR) Ali lastnik dovoli vzorčenje? Opcije: DA, NE VEMO, DA-PISNO. VZORCIL VARCHAR2(15 CHAR) Kdo je vzorčil na lokaciji? Opcije: ekipa KIS, ekipa GIS NOVA D48X NUMBER(20,0) Koordinata X po morebitnem zamiku v D48 NOVA D48Y NUMBER(20,0) Koordinata X po morebitnem zamiku v D48 NOVA N NUMBER(20,7) Koordinata N po morebitnem zamiku v WGS84 NOVA E NUMBER(20,7) Koordinata E po morebitnem zamiku v WGS84 NDMV GPS NUMBER(10,0) Nadmorska višina iz GPS naprave (v metrih) RELIEF TEREN VARCHAR2(50 CHAR) Opis reliefa (opisno) MATPOD TEREN VARCHAR2(60 CHAR) Matična podlaga (opisno) POSEVK TEREN VARCHAR2(130 CHAR) Posevek ugotovljen na terenu (opisno) TIPTAL TEREN VARCHAR2(60 CHAR) Tip tal evidentiran na terenu FOTO SVJZ VARCHAR2(10 CHAR) Ali je lokacija fotografirana PROFIL IZKOP VARCHAR2(10 CHAR) Ali je na lokaciji izkopan profil OZN PROFILA VARCHAR2(10 CHAR) Oznaka profila ZAMIK LOK VARCHAR2(10 CHAR) Ali smo prvotno lokacijo vzorčenja zamaknili? Opcije: DA ali NE OPOMBE VZORCENJE VARCHAR2(600 CHAR) Opombe vzorčenja PROJEKT VARCHAR2(70 BYTE) Ime projekta oz JN v okviru katerega je bilo izvedeno vzorčenje RZOZN TEREN VARCHAR2(5 CHAR) Oznaka za rabo tal evidentirano na terenu v skladu s SOP. Opcije: NJ za njive, TR = travnik, Preglednica 12:Struktura tabele MTO_GENERIRANI_POD_ VZORCENJA v bazi MTO Ime stolpca Tip podatka Opis TOCKA NUMBER(20,0) Unikatna oznaka točke-vnaprej vpisano/določeno. Primer 48286 N TEOR NUMBER(20,7) Koordinata N iz mreže v WGS84 E TEOR NUMBER(20,7) Koordinata E iz mreže v WGS84 D48X TEOR NUMBER(10,0) Koordinata X iz mreže v D48 KRS D48Y TEOR NUMBER(10,0) Koordinata Y iz mreže v D48 KRS D48X REAL NUMBER(20,7) Nova koordinata X iz mreže v D48 KRS če je bil zamik (sicer prazno) D48Y REAL NUMBER(20,7) Nova koordinata Y iz mreže v D48 KRS če je bil zamik (sicer prazno) MREZA GOST VARCHAR2(70 CHAR) Gostota mreže kjer v kateri leži točka N REAL NUMBER(10,0) Nova koordinata N iz mreže v WGS84 KRS če je bil zamik (sicer prazno) E REAL NUMBER(10,0) Nova koordinata E iz mreže v WGS84 KRS če je bil zamik (sicer prazno) PROJEKT VARCHAR2(70 CHAR) Ime projekta POLJINA ID NUMBER(10,0) Poljina ID EK NUMBER(15,2) Ali se izvaja zahteva "ekološko kmetijstvo" iz naslova PRP GPNAZIV VARCHAR2(80 CHAR) Ime glavnega posevka iz evidence poljin ARSKTRP za preteklo leto GPSKUP VARCHAR2(40 CHAR) Ime skupine posevka iz evidence poljin ARSKTRP za preteklo leto GPKAT VARCHAR2(40 CHAR) Ime kategorije posevka iz evidence poljin ARSKTRP za preteklo leto SUBGRK PID NUMBER(10,0) GERK PID iz evidence poljin ARSKTRP za preteklo leto SUBGRK VARCHAR2(5 CHAR) Ali lokacija leži na poljini po evidenci ARSKTRP za preteklo leto SUBGRK RZ NUMBER(10,0) Raba zemljišča na poljini iz evidence poljin ARSKTRP za preteklo leto KONZ OBD NUMBER(15,2) Ali se izvaja zahteva "konzervirajoča obdelava" iz naslova KOPOP UKREPI OST VARCHAR2(70 CHAR) Ostali ukrepi iz naslova KOPOP SUBGRK VIR VARCHAR2(50 CHAR) Vir evidence poljin RKGGRK PID NUMBER(10,0) GERK PID iz evidence RKG GERK za tekoče leto RKGGRK VARCHAR2(5 CHAR) Ali lokacija leži na GERKU po evidenci RKG GERK v tekočem letu RKGGRK RZ NUMBER(10,0) Raba zemljišča (koda) na GERKU iz evidence RKG GERK v tekočem letu RKGGRK M2 NUMBER(15,2) Površina GERKa iz evidence RKG GERK v tekočem letu RKGGRKRABA VARCHAR2(80 CHAR) Raba zemljišča (ime) na GERKU iz evidence RKG GERK v tekočem letu RKGGRKRZSK VARCHAR2(50 CHAR) Raba zemljišča (skupina) na GERKU iz evidence RKG GERK v tekočem letu RKGGRK VIR VARCHAR2(50 CHAR) Vir evidence RKG GERK RZ RABAID NUMBER(10,0) Raba zemljišča (koda) iz evidence RABA TAL v tekočem letu RZRABA VARCHAR2(80 CHAR) Raba zemljišča (ime) iz evidence RABA TAL v tekočem letu RZSKUPINA VARCHAR2(50 CHAR) Raba zemljišča (skupina) iz evidence RABA TAL v tekočem letu RZ VIR VARCHAR2(50 CHAR) Vir evidence RABA TAL Ime stolpca Tip podatka Opis GK100 OPIS VARCHAR2(150 CHAR) Matična podlaga iz vektorskega sloja Geološke karte 1:100.000 TKE NUMBER(10,0) Talna kartografska enota Pedološke karte 1:25.000 TKE 1 NUMBER(10,0) Talna kartografska enota (pomožno) Pedološke karte 1:25.000 TKET VARCHAR2(250 CHAR) Talna kartografska enota (opisno) Pedološke karte 1:25.000 RAZRED TAL VARCHAR2(50 CHAR) Razred tal po Slovenski klasifikaciji tal (SKT) TIP TAL TS VARCHAR2(60 CHAR) Tip tal po Slovenski klasifikaciji tal (SKT) PODTIP TAL VARCHAR2(80 CHAR) Podtip tal po Slovenski klasifikaciji tal (SKT) VARIETETA VARCHAR2(80 CHAR) Varieteta tal po Slovenski klasifikaciji tal (SKT) FAO OZN TS VARCHAR2(10 CHAR) Tip tal po FAO klasifikaciji (oznaka) FAO TIPTAL VARCHAR2(50 CHAR) Tip tal po FAO klasifikaciji (ime) P1 NUMBER(10,0) Delež najbolj razširjene talne sistematske enote (TSE) znotraj TKE P2 NUMBER(10,0) Delež drugega najbolj razširjene talne sistematske enote (TSE) znotraj TKE P3 NUMBER(10,0) Delež tretjega najbolj razširjene talne sistematske enote (TSE) znotraj TKE TSE1TIPTAL VARCHAR2(150 CHAR) Najbolj razširjena talne sistematska enota (TSE) znotraj TKE TSE2TIPTAL VARCHAR2(150 CHAR) Druga najbolj razširjena talne sistematska enota (TSE) znotraj TKE TSE3TIPTAL VARCHAR2(150 CHAR) Tretja najbolj razširjena talne sistematska enota (TSE) znotraj TKE PS1 IME VARCHAR2(80 CHAR) Pedosekvence Slovenije (KIS) PS1 IMEANG VARCHAR2(80 CHAR) Pedosekvence Slovenije ang (KIS) KLIMATIP VARCHAR2(10 BYTE) Klimatski tip po Ogrin D. 1998 (oznaka) KLIMATIPOP VARCHAR2(80 CHAR) Klimatski tip po Ogrin D. 1998 (ime) NDMV DMV5 NUMBER(10,1) Nadmorska višina (m) iz DMV5 STRATUM NUMBER(10,0) Agroklimatska cona/stratum (oznaka) (KIS, 2016) STRATUMKAR VARCHAR2(150 CHAR) Agroklimatska cona/stratum (ime) (KIS, 2016) TOCKA VZLETO VARCHAR2(30 CHAR) Unikatna oznaka vzorčenja "unikatna oznaka točke_"leto" primer: 48286_2016 Preglednica 13: Struktura tabele MTO_LASTNIKI v bazi MTO Ime stolpca Tip podatka Opis TOCKA VZLETO VARCHAR2(30 CHAR) Unikatna oznaka vzorčenja "unikatna oznaka točke_"leto" primer: 48286_2016 TOCKA NUMBER(10,0) Unikatna oznaka točke-vnaprej vpisano/določeno. Primer 48286 GERK PID NUMBER(10,0) Številski identifikator zemljišča GERK PID GRKDOMACEIME VARCHAR2(30 CHAR) Domače ime za GERK PID LAST MID NUMBER(10,0) MID lastnika zemljišča LAST NOSIL VARCHAR2(270 CHAR) Nosilec KMG LAST LAST VARCHAR2(600 CHAR) Lastnik zemljišča LAST KONTAKT VARCHAR2(270 CHAR) Kontakt (nosilec) - celoten opis KONT IME VARCHAR2(100 CHAR) Ime in Priimek kontaktne osebe KONT NASLOV VARCHAR2(150 CHAR) Naslov kontaktne osebe KONT POSTA VARCHAR2(70 CHAR) Pošta kontaktne osebe KONT MAIL VARCHAR2(70 CHAR) e-mail kontaktne osebe KONT TEL1 VARCHAR2(50 CHAR) Telefon kontaktne osebe KONT TEL2 VARCHAR2(50 CHAR) Drugi telefon kontaktne osebe KONT OPOMBE VARCHAR2(270 CHAR) Opombe za kontaktno osebo Preglednica 14: Struktura atributne tabele sloja MTO_LOKACIJE v bazi MTO Ime stolpca Tip podatka Opis SHAPE Format zapisa datoteke OBJECTID Object ID ID prostorskega objekta VZORCENO Long Integer Ali je vzorčeno? Opcije: 'DA + (LETO)' ali prazno) LETO VZORC Long Integer Leto vzorčenja s številko: npr. 2016 VZORCIL Text Kdo je vzorčil na lokaciji? Opcije: ekipa KIS, ekipa GIS ZAMIK Text Ali smo prvotno lokacijo vzorčenja zamaknili? Opcije: DA ali NE D48X TEOR Long Integer Koordinata X iz mreže v D48 KRS D48Y TEOR Long Integer Koordinata Y iz mreže v D48 KRS NOVA D48X Long Integer Nova koordinata X iz mreže v D48 KRS če je bil zamik (sicer prazno) NOVA D48Y Long Integer Nova koordinata Y iz mreže v D48 KRS če je bil zamik (sicer prazno) D48X FINAL Long Integer Končna koordinata X lokacije v D48 KRS D48Y FINAL Long Integer Končna koordinata Y lokacije v D48 KRS 6.2 Algoritmi za izračun ter obdelavo podatkov TOS 6.2.1 Algoritmi vnosa podatkov v baze MTO Potencialnim točkam izbranim iz mreže 1 x 1 km smo s postopki prostorske identifikacije (identity) pripisali podatke iz obstoječih prostorskih evidenc in sicer: • Oznaka rabe tal, ukrep ekološko kmetijstvo, ukrep ohranitvena obdelava iz sloja ZAHTEVE (ARSKTRP, za preteklo leto); • Oznaka rabe tal, GERK_PID, površina GERK iz sloja RKG GERK (MKGP, za tekoče leto); • Oznaka rabe tal iz sloja RABA TAL (MKGP, za tekoče leto); • Opis matične podlage iz sloja Geološka karta (vektorski sloj) 1:100.000 (Geološki zavod Slovenije); • Razred tal, tip tal, podtip tal, varieteta tal (vse po Slovenski klasifikaciji tal), tip tal po FAO klasifikaciji tal iz sloja Pedološka karta Slovenije 1:25.000 (MKGP, 2007); • Klimatski tip iz sloja Klimatska klasifikacija Slovenije (Ogrin D., 1998); • Nadmorska višina iz sloja Digitalni model reliefa 5 x 5 m (GURS); • Oznaka in opis agroklimatske cone iz sloja Agroklimatske cone - kombinacija povprečnih letnih padavin in povprečne letne temperature izdelana na KIS v tem CRP projektu. Nastane prostorski sloj MTO_GENERIRANI_PODATKI_LOKACIJE.shp za izbrano leto katerega podatke atributne tabele uvozimo v bazo MTO v tabelo MTO_GENERIRANI_PODATKI_LOKACIJE. V drugem koraku iz sloja MTO_GENERIRANI_PODATKI_LOKACIJE.shp izberemo tiste lokacije, ki najbolj ustrezajo kriterijem opisanim v poglavju 0. Kot rezultat dobimo končni sloj MTO_LOKACIJE (shp format), kjer v atributni tabeli opredelimo unikatno oznako lokacije ('TOCKA_MTO'). Sloj in tabelo MTO_LOKACIJE ter njene atributne podatke po končanem vzorčenju obnovimo, saj je pri nekaterih lokacijah vzorčenja prišlo do prostorskega zamika. Tabela MTO_ANA_VZORC vsebuje analitske rezultate porušenih vzorcev tal. Vzorce smo po istih analitskih postopkih merili v Centralnem laboratoriju Kmetijskega inštituta Slovenije (KIS) in Gozdarskega inštituta Slovenije (GIS). Podatke smo prejeli v tabelarični obliki (xls format). Podatek o kamnitosti (vsebnost skeleta v vzorcu tal, ki smo jo opredelili s kodo npr. P01/1) smo vpisali iz terenskega obrazca. Najprej smo obe tabeli združili v eno in uredili strukturo (xls) nato pa s programom SQL Developer in orodjem za uvoz podatke uvozili v tabelo MTO_ANA_VZORC v bazi MTO. Z istim postopkom smo uvozili tudi podatke neporušenih vzorcev tal v tabelo MTO_ANA_KOPECKY. Tabela MTO_OSNOVNI_PODATKI_VZORCENJE vsebuje podatke vzorčenja. Podatke smo po vzorčenju iz terenskega obrazca prenesli v skupno tabelo. Po opravljenem vzorčenju uvozimo podatke v bazo MTO. Podatke lastnikov zemljišč smo pridobili na pristojnem ministrtvu (MKGP). Preko oznake GERK_PID iz RKG GERK (glej preglednico MTO_GENERIRANI_PODATKI_LOKACIJE) smo podatek KMG_MID, ime in priimek nosilca KMG, naslov in kontaktne podatke, uvozili v tabelo MTO_LASTNIKI. 6.2.2 Izračun TOS in nabor SQL poizvedb za avtomatizirano obdelavo in povezovanje podatkov TOS Za izvedbo izračuna zalog organskega ogljika v tleh iz vzorcev tal smo izdelali serijo SQL poizvedb in tako podatke iz različnih tabel logično združili v ustrezno obliko. Najprej smo za vsak vzorec tal izračunali gostoto tal. Upoštevali smo povprečje gostote tal iz treh kopeckijevih cilindrov vzetih na isti lokaciji -kolikor je ponovitev za vsak vzorec tal iste globine (Preglednica 15). Preglednica 15: SQL poizvedba za preračun povprečne gostote tal iz neporušenega vzorca tal na porušen vzorec tal. CREATE OR REPLACE FORCE VIEW "CTO"."MTO_AVGSPTEZA_VZOREC" ("OZN_VZOR", "SPTEZAJH", "SPTEZA_K", "SPTEZA_M", "OZN_VZOR_J", "ST_MERSPTEZA", "SPTEZA") AS SELECT "OZN_VZOR","SPTEZA_H","SPTEZA_K","SPTEZA_M","OZN_VZOR_J","ST_MERSPTEZA","SPTEZA" FROM ( SELECT * FROM (SELECT OZN_VZOR, NAVSPTEZA2_gcm3, PODRABA_TIP FROM MTO_ANA_KOPECKY WHERE OZNJVZOR IS NOT NULL) PIVOT ( AVG(NAVSPTEZA2_gcm3) FOR PODRABA_TIP IN ('h' as SPTEZA_h, 'k' as SPTEZA_k, 'm' as SPTEZA_m) )) t1 LEFT JOIN (SELECT OZN_VZOR as OZN_VZOR_j, COUNT(OZN_VZOR) as ST_MERSPTEZA, ROUND(AVG(NAVSPTEZA2_gcm3),2) as SPTEZA FROM MTO_ANA_KOPECKY WHERE OZNJVZOR IS NOT NULL GROUP BY OZN_VZOR ) t2 ON t1.OZN_VZOR = t2.OZN_VZORJ; Zaloge ogljika v tleh izražamo kot maso ogljika na določeni površini (običajno 1 ha) in določeni globini (npr. 0-10 cm). Za pravilen izračun potrebujemo naslednje podatke: • vsebnost organskega ogljika v tleh v izbrani globini tal (npr. 0-10 cm), ki ga dobimo iz laboratorijskih analiz talnih vzorcev in je izražen v masnih %. Najpogostejše tri metode za določanje organskega ogljika v vzorcih tal so (GSP Guidelines for sharing national data/information to compile a Global Soil Organic Carbon (GSOC) map, Version 1, 2017): a.) suhi sežig pri visokih temperaturah. Standardni postopek za omenjeno metodo je opisan v ISO 10694:1995 Soil quality — Determination of organic and total carbon after dry combustion (elementary analysis. International Organization for Standardization, Geneva, 7 p.); b.) suhi sežig (LOI). Vsebnost organskega ogljika je preračunana s pretvorbenim faktorjem. V tem primeru sprejemamo domnevo, da ima organska snov 58 % organskega ogljika, zato velja organski ogljik (SOC)= organska snov (SOM) x 1,724; c.) metode z mokro oksidacijo. Najbolj znana metoda je Walkley Black (1934). V laboratoriju KIS uporabljamo to metodo in je opisana v dokumentu ISO 14235:1998 (ISO 14235 (1998). Soil quality - Determination of organic carbon by sulfochromic oxidation); • gostota tal oz. natančneje rečeno gostota talnih delcev brez skeleta na izbrani globini tal (npr. 0-10 cm). Podatek o gostoti dobimo s tehtanjem vzorca tal iz Kopeckijevega cilindra in jo izražamo v g/cm3 ali kg/m3; • Volumski delež skeleta na izbrani globini tal (npr. 0-10 cm). Ker je vsebnost organskega ogljika v tleh izražena v masnih % talnih delcev, moramo za preračun v maso na neko površino (npr. kg/m2 ali t/ha) poznati kolikšna je masa tal v navideznem bloku tal z izbranim volumnom. Volumen bloka določimo kot produkt površine in globine (cm). Primer: blok tal širina 1 x dolžina 1m x globina 10 cm ima volumen 100.000 cm3 = 0,1 m3. Pri volumski gostoti tal 1,2 g/cm3 = 1200 kg/m3 ima omenjen blok tal maso 120 kg. Izrazimo tudi kot 120 kg/m2 oz. 1200 t/ha. Iz mase tal in masnega odstotka ogljika nato izračunamo zalogo ogljika v tleh (kg/m2 ali t/ha). Pri 5 % ogljiku bi bila zaloga ogljika v 10 cm sloju neskeletnih tal 6,0 kg/m2 oz. 60 t/ha. Zgornji naveden primer velja le za popolnoma neskeletna tla. Za bolj realno oceno zalog ogljika v tleh moramo upoštevati tudi volumski delež skeleta (kamenje, skale itd.). Večji kot je delež skeleta, manjša je masa talnih delcev v bloku in manjša je zaloga ogljika v tleh. Z neupoštevanjem deleža skeleta lahko precenimo dejanske zaloge ogljika v tleh. Primer: Tla iz zgoraj opisanega primera (blok 1x1 m in 10 cm globine pri volumski gostoti 1,2 g/cm3) imajopri 10 % skeletnosti maso 108 kg/m2. Pri 5 % ogljiku bi to pomenilo zalogo ogljika 5,4 kg/m2 oz. 54 t/ha. Z neupoštrevanjem skeletnosti bi torej na takšni lokaciji precenili talno zalogo ogljika za 6 t na površini 1 ha. Zalogo ogljika v tleh zato zapišemo z enačbo, ki že upošteva korekcijski faktor za skeletnost: SOCzalsloj - SOCsloj x Psioj x DEBsioj x CRFsi0j SOCzalsloj = zaloga organskega ogljika (t/ha) v sloju tal SOCsioj = delež organskega ogljika (masni %) v sloju tal Psioj = povprečna volumska gostota tal/navidezna specifična teža (g/cm3) sloja tal DEBsi0j = debelina sloja za katerega izračunavamo (cm) CRFsi0j = korekcijski faktor za skeletnost/kamnitost; 1 - (vol % skeleta/100) Oblikovali smo skupno tabelo analitskih rezultatov vzorcev tal (3 vzorci na lokacijo; za globino 0-10 cm, 10-20 cm in 20-30 cm). Povprečeno gostoto tal smo združili z analitskimi rezultati porušenih vzorcev tal in izračunali zalogo organskega ogljika za vsako globino (Preglednica 16). Preglednica 16: SQL poizvedba za izdelavo skupne tabele analitskih rezultatov in izračunom zalog ogljika v tleh za porušene vzorce tal CREATE OR REPLACE VIEW CTO.MTO_ANAINKOP_VZOREC ("LAB_ST", "TOCKA_VZLETO", "TOCKA_MTO", "OZN_VZOR", "INS", "DATE_VZOR", "GLO_VZOR", "GLO_VZOR_OP", "RZ", "DEB_SLOJ", "PH_CACL2", "PHRAZ", "C_MIN", "C_ORG", "OS", "OSRAZ", "TOT_N", "CN", "PESEK", "FINMELJ", "GROBMELJ", "MELJ", "GLINA", "TEKSTURA", "KAMNIT", "SPTEZA_H", "SPTEZA_K", "SPTEZA_M", "ST_MERSPTEZA", "SPTEZA", "ORGCTHA") AS SELECT MTO_ANA_VZORC.LAB_ST, MTO_ANA_VZORC.TOCKA_VZLETO, MTO_ANA_VZORC.TOCKA_MTO, MTO_ANA_VZORC.OZN_VZOR, MTO_ANA_VZORC.INS, MTO_ANA_VZORC.DATE_VZOR, MTO_ANA_VZORC.GLO_VZOR, MTO_ANA_VZORC.GLO_VZOR_OP, MTO_ANA_VZORC.RZ, MTO_ANA_VZORC.DEB_SLOJ, MTO_ANA_VZORC.PH_CACL2, (CASE WHEN PH_CACL2 < 4.5 THEN 'močno kisla' WHEN PH_CACL2 < 5.5 THEN 'kisla' WHEN PH_CACL2 < 6.7 THEN 'zmerno kisla' WHEN PH_CACL2 < 7.2 THEN 'nevtralna' WHEN PH_CACL2 < 16 THEN 'bazična' ELSE NULL END) as PHRAZ, MTO_ANA_VZORC.C_MIN, MTO_ANA_VZORC.C_ORG, (ROUND(MTO_ANA_VZORC.C_ORG * 1.724,1)) as OS, (CASE WHEN (MTO_ANA_VZORC.C_ORG * 1.724) < 1 THEN 'siromašna s humusom' WHEN (MTO_ANA_VZORC.C_ORG * 1.724) < 2 THEN 'zmerno humozna' WHEN (MTO_ANA_VZORC.C_ORG * 1.724) < 4 THEN 'humozna' WHEN (MTO_ANA_VZORC.C_ORG * 1.724) < 8 THEN 'močno humozna' WHEN (MTO_ANA_VZORC.C_ORG * 1.724) < 10000 THEN 'zelo močno humozna' ELSE NULL END) as OSRAZ, MTO_ANA_VZORC.TOT_N, (CASE WHEN MTO_ANA_VZORC.C_ORG = 0 OR MTO_ANA_VZORC.TOT_N = 0 THEN 0 ELSE (ROUND(MTO_ANA_VZORC.C_ORG/MTO_ANA_VZORC.TOT_N,1)) END) as CN, MTO_ANA_VZORC.PESEK, MTO_ANA_VZORC.FINMELJ, MTO_ANA_VZORC.GROBMELJ, MTO_ANA_VZORC.MELJ, MTO_ANA_VZORC.GLINA, MTO_ANA_VZORC.TEKSTURA, MTO_ANA_VZORC.KAMNIT, MTO_AVGSPTEZA_VZOREC.SPTEZA_H, MTO_AVGSPTEZA_VZOREC.SPTEZA_K, MTO_AVGSPTEZA_VZOREC.SPTEZA_M, MTO_AVGSPT EZA_VZOREC.ST_MERSPTEZA, MTO_AVGSPTEZA_VZOREC.SPTEZA, (CASE WHEN C_ORG > 0 AND SPTEZA > 0 THEN (CASE WHEN KAMNIT > 0 THEN ROUND(C_ORG * SPTEZA * DEB_SLOJ * (1-KAMNIT/100),2) ELSE ROUND(C_ORG * SPTEZA * DEB_SLOJ, 2) END) ELSE NULL END) as ORGCtha FROM MTO_ANA_VZORC LEFT JOIN MTO_AVGSPTEZA_VZOREC ON MTO_ANA_VZORC.OZN_VZOR = MTO_AVGSPTEZA_VZOREC.OZN_VZOR WHERE TOCKA_VZLETO IS NOT NULL OR TOCKA_MTO IS NOT NULL; Uredili smo tabelo vseh vzorčenih lokacij. Tabelo smo izdelali z združitvijo tabel MTO_OSNOVNI_PODATKI_VZORCENJE in MTO_GENERIRANI_POD_VZORCENJA (Preglednica 17). Preglednica 17: SQL poizvedba, ki izdela tabelo v kateri so združeni vsi podatki o lokaciji vzorčenja CREATE OR REPLACE VIEW "CTO"."MTO_ZDRUZENI_POD_VZORCENJA" AS SELECT MTO_OSNOVNI_PODATKI_VZORCENJE.TOCKA_VZLETO, MTO_OSNOVNI_PODATKI_VZORCENJE.TOCKA, MTO_OSNOVNI_PODATKI_VZORCENJE.KRAJ, MTO_OSNOVNI_PODATKI_VZORCENJE.IZBRANA_MONITORING, MTO_OSNOVNI_PODATKI_VZORCENJE.KONTAKTIRA, MTO_OSNOVNI_PODATKI_VZORCENJE.DOVOLJ_LASTNIKA, MTO_OSNOVNI_PODATKI_VZORCENJE.VZORCENO, MTO_OSNOVNI_PODATKI_VZORCENJE.VZORCIL, MTO_OSNOVNI_PODATKI_VZORCENJE.DATUM_VZORC, MTO_OSNOVNI_PODATKI_VZORCENJE.LETO_VZORC, MTO_OSNOVNI_PODATKI_VZORCENJE.VZORC_INTERV, MTO_OSNOVNI_PODATKI_VZORCENJE.NOVA_D48X, MTO_OSNOVNI_PODATKI_VZORCENJE.NOVA_D48Y, --MTO_OSNOVNI_PODATKI_VZORCENJE.NOVA_N, --MTO_OSNOVNI_PODATKI_VZORCENJE.NOVA_E, MTO_OSNOVNI_PODATKI_VZORCENJE.NDMV_GPS, (CASE WHEN NDMV_GPS IS NOT NULL THEN NDMV_GPS ELSE NDMV_DMV5 END) AS NDMV, (CASE WHEN NDMV_GPS IS NOT NULL THEN 'NDMV razbran iz GPS' ELSE 'Podatek NDMV generiran iz DMV 5x5' END) AS NDMV_VIR, MTO_OSNOVNI_PODATKI_VZORCENJE.RELIEF_TEREN, MTO_OSNOVNI_PODATKI_VZORCENJE.MATPOD_TEREN, (CASE WHEN MATPOD_TEREN IS NOT NULL THEN MATPOD_TEREN ELSE GK10Ü_OPIS END) AS MATPOD, (CASE WHEN MATPOD_TEREN IS NOT NULL THEN 'Matična podlaga določena na terenu' ELSE 'Podatek za matično podlago generiran iz geol. karte 1:1M' END) AS MATPOD_VIR, MTO_OSNOVNI_PODATKI_VZORCENJE.POSEVK_TEREN, MTO_OSNOVNI_PODATKI_VZORCENJE.TIPTAL_TEREN, (CASE WHEN TIPTAL_TEREN IS NOT NULL THEN TIPTAL_TEREN ELSE TIP_TAL_TS ||','|| PODTIP_TAL END) AS TIPTAL, (CASE WHEN TIPTAL_TEREN IS NOT NULL THEN 'Tip tal določen na terenu' ELSE 'Podatek o tipu tal generiran iz PK25' END) AS TI PTAL_VI R, MTO_OSNOVNI_PODATKI_VZORCENJE.FOTO_SVJZ, MTO_OSNOVNI_PODATKI_VZORCENJE.PROFIL_IZKOP, MTO_OSNOVNI_PODATKI_VZORCENJE.OZN_PROFILA, MTO_OSNOVNI_PODATKI_VZORCENJE.ZAMIK_LOK, MTO_OSNOVNI_PODATKI_VZORCENJE.OPOMBE_VZORCENJE, MTO_OSNOVNI_PODATKI_VZORCENJE.PROJEKT, MTO_GENERIRANI_POD_VZORCENJA.N_TEOR, MTO_GENERIRANI_POD_VZORCENJA.E_TEOR, --MTO_GENERIRANI_POD_VZORCENJA.D48X_TEOR, --MTO_GENERIRANI_POD_VZORCENJA.D48Y_TEOR, MTO_GENERIRANI_POD_VZORCENJA.D48X_REAL, MTO_GENERIRANI_POD_VZORCENJA.D48Y_REAL, --MTO_GENERIRANI_POD_VZORCENJA.N_REAL, --MTO_GENERIRANI_POD_VZORCENJA.E_REAL, MTO_GENERIRANI_POD_VZORCENJA.MREZA_GOST, MTO_GENERIRANI_POD_VZORCENJA.POLJINA_ID, MTO_GENERIRANI_POD_VZORCENJA.GPNAZIV, MTO_GENERIRANI_POD_VZORCENJA.GPSKUP, MTO_GENERIRANI_POD_VZORCENJA.GPKAT, MTO_GENERIRANI_POD_VZORCENJA.SUBGRK_PID, MTO_GENERIRANI_POD_VZORCENJA.SUBGRK, MTO_GENERIRANI_POD_VZORCENJA.SUBGRK_RZ, MTO_GENERIRANI_POD_VZORCENJA.EK, MTO_GENERIRANI_POD_VZORCENJA.KONZ_OBD, MTO_GENERIRANI_POD_VZORCENJA.UKREPI_OST, MTO_GENERIRANI_POD_VZORCENJA.SUBGRK_VIR, MTO_GENERIRANI_POD_VZORCENJA.RKGGRK_PID, MTO_GENERIRANI_POD_VZORCENJA.RKGGRK, MTO_GENERIRANI_POD_VZORCENJA.RKGGRK_RZ, MTO_GENERIRANI_POD_VZORCENJA.RKGGRK_M2, MTO_GENERIRANI_POD_VZORCENJA.RKGGRKRABA, MTO_GENERIRANI_POD_VZORCENJA.RKGGRKRZSK, MTO_GENERIRANI_POD_VZORCENJA.RKGGRK_VIR, MTO_GENERIRANI_POD_VZORCENJA.RZ_RABAID, MTO_GENERIRANI_POD_VZORCENJA.RZRABA, MTO_GENERIRANI_POD_VZORCENJA.RZSKUPINA, (CASE WHEN RZ_RABAID = 1100 THEN 'NJ' WHEN RZ_RABAID = 1300 THEN 'TR' WHEN RZ_RABAID = 1211 THEN 'VI' WHEN RZ_RABAID = 1221 THEN 'IS' WHEN RZ_RABAID = 1222 THEN 'ES' WHEN RZ_RABAID = 1410 THEN 'ZR' WHEN RZ_RABAID = 1500 THEN 'DG' ELSE '' END) as RZ_OZNMTO, MTO_GENERIRANI_POD_VZORCENJA.RZ_VIR, MTO_OSNOVNI_PODATKI_VZORCENJE.RZOZN_TEREN, ('Ugotovljena raba na terenu v času vzorčenja') as RZOZN_TEREN_VIR, MTO_GENERIRANI_POD_VZORCENJA.GK100_OPIS, MTO_GENERIRANI_POD_VZORCENJA.TKE, MTO_GENERIRANI_POD_VZORCENJA.TKE_1, MTO_GENERIRANI_POD_VZORCENJA.TKET, MTO_GENERIRANI_POD_VZORCENJA.RAZRED_TAL, MTO_GENERIRANI_POD_VZORCENJA.TIP_TAL_TS, MTO_GENERIRANI_POD_VZORCENJA.PODTIP_TAL, MTO_GENERIRANI_POD_VZORCENJA.VARIETETA, MTO_GENERIRANI_POD_VZORCENJA.FAO_OZN_TS, MTO_GENERIRANI_POD_VZORCENJA.FAO_TIPTAL, MTO_GENERIRANI_POD_VZORCENJA.P1, MTO_GENERIRANI_POD_VZORCENJA.P2, MTO_GENERIRANI_POD_VZORCENJA.P3, MTO_GENERIRANI_POD_VZORCENJA.TSE1TIPTAL, MTO_GENERIRANI_POD_VZORCENJA.TSE2TIPTAL, MTO_GENERIRANI_POD_VZORCENJA.TSE3TIPTAL, MTO_GENERIRANI_POD_VZORCENJA.PS1_IME, MTO_GENERIRANI_POD_VZORCENJA.PS1_IMEANG, MTO_GENERIRANI_POD_VZORCENJA.KLIMATIP, MTO_GENERIRANI_POD_VZORCENJA.KLIMATIPOP, MTO_GENERIRANI_POD_VZORCENJA.NDMV_DMV5, MTO_GENERIRANI_POD_VZORCENJA.STRATUM, MTO_GENERIRANI_POD_VZORCENJA.STRATUMKAR, MTO_LASTNIKI.GERK_PID, MTO_LASTNIKI.GRKDOMACEIME, MTO_LASTNIKI. LAST_M I D, MTO_LASTNIKI. LAST_NOSI L, MTO_LASTNIKI. LAST_LAST, MTO_LASTNIKI.LAST_KONTAKT, MTO_LASTNIKI.KONT_IME, MTO_LASTNIKI.KONT_NASLOV, MTO_LASTNIKI. KONT_POSTA, MTO_LASTNIKI.KONT_POŠTA, MTO_LASTNIKI.KONT_TEL1, MTO_LASTNIKI. KONT_TEL2, MTO_LASTNIKI.KONT_OPOMBE FROM MTO_OSNOVNI_PODATKI_VZORCENJE LEFT JOIN MTO_GENERIRANI_POD_VZORCENJA ON MTO_OSNOVNI_PODATKI_VZORCENJE.TOCKA_VZLETO = MTO_GENERIRANI_POD_VZORCENJA.TOCKA_VZLETO LEFT JOIN MTO_LASTNIKI ON MTO_OSNOVNI_PODATKI_VZORCENJE.TOCKA_VZLETO = MTO_LASTNIKI.TO CKA_VZ LETO WHERE MTO_OSNOVNI_PODATKI_VZORCENJE.VZORCENO LIKE 'DA%'; Urejene podatke po vzorcih tal (z izračunano zalogo ogljika) in podatke o lokaciji smo združili v tabelo, ki je primerna za nadaljnje statistične obdelave (Preglednica 18). Tabelo smo vsako leto predali naročniku MKGP kot tabelo VZORCI_2016-2018.xls. Preglednica 18: SQL poizvedba izdela tabelo v kateri so po vzorcih tal navedeni vsi analitski rezultati, zaloga ogljika v tleh in podatki iz pripadajoče lokacije CREATE OR REPLACE VIEW CTO.MTO_VZOR CI_ZA_STATOBDELAVO AS SELECT MTO_ANAINKOP_VZOREC.*, -- kompletni analitski rezultati MTO_ZDRUZENI_POD_VZORCENJA.VZORCIL, -- vzorčevalska ekipa MTO_ZDRUZENI_POD_VZORCENJA.LETO_VZORC, -- leto vzorčenja MTO_ZDRUZENI_POD_VZORCENJA.NDMV, -- nadmorska višina (m) MTO_ZDRUZENI_POD_VZORCENJA.NDMV_VIR, -- vir od koder je podatek o nadmorski višini (opcija: ali iz GPS ali iz DMV5x5) MTO_ZDRUZENI_POD_VZORCENJA.MATPOD, -- tip matične podlage MTO_ZDRUZENI_POD_VZORCENJA.MATPOD_VIR, -- vir od koder jemljemo podatek o matični podlagi (opcija: če ni posebej določen na terenu se jemlje podatek iz digit. geol. karte Slovenije 1:1M) MTO_ZDRUZENI_POD_VZORCENJA.POSEVK_TEREN, -- posevek oz. kmetijska rastlina (opisno)) kot jo določi ekipa iz terena (npr. koruza, ajda, detelja, vinograd, trajni travnik, itd) MTO_ZDRUZENI_POD_VZORCENJA.RAZRED_TAL, -- razred tal po Slovenski klasifikaciji tal MTO_ZDRUZENI_POD_VZORCENJA.TIPTAL, -- tip tal po Slovenski klasifikaciji tal MTO_ZDRUZENI_POD_VZORCENJA.TIPTAL_VIR, -- tip tal (če podatek o tipu tal ni vpisan na terenu ga vzame iz digit. pedološke karte 1:25:000 kot kombinacijo TIP TAL + PODTIP TAL) MTO_ZDRUZENI_POD_VZORCENJA.TIP_TAL_TS, -- tip tal MTO_ZDRUZENI_POD_VZORCENJA.PODTIP_TAL, -- podtip tal MTO_ZDRUZENI_POD_VZORCENJA.RZSKUPINA, -- iz sloja rabe tal Slovenije za tekoče leto določena skupina rabe tal (skupek podobnih rab tal) MTO_ZDRUZENI_POD_VZORCENJA.RZRABA, -- ime rabe tal iz sloja rabe tal Slovenije MTO_ZDRUZENI_POD_VZORCENJA.RZ_OZNMTO, -- raba zemljišča (kot oznaka določena za MTO) pripisana na podlagi sloja rabe tal Slovenije za tekoče leto. MTO_ZDRUZENI_POD_VZORCENJA.RZ_VIR, -- vir od koder je pripisan podatek RZ_OZNMTO MTO_ZDRUZENI_POD_VZORCENJA.RZOZN_TEREN, -- raba zemljišča (kot koda določena za MTO) ponovno vpisana na terenu. Lahko se razlikuje od rabe pripisane iz GERK.Ta podatek se jemlje v nadaljno statistično obdelavo MTO_ZDRUZENI_POD_VZORCENJA.RZOZN_TEREN_VIR, -- vir za RZOZN_TEREN MTO_ZDRUZENI_POD_VZORCENJA.KLIMATIP, -- klimatski tip (koda) po klimatski klasifikaciji Slovenije (dr. Darko Ogrin, 1998) MTO_ZDRUZENI_POD_VZORCENJA.KLIMATIPOP, -- ime klimatskega tipa (koda) po klimatski klasifikaciji Slovenije (dr. Darko Ogrin, 1998) MTO_ZDRUZENI_POD_VZORCENJA.STRATUM, -- stratum (koda) MTO_ZDRUZENI_POD_VZORCENJA.STRATUMKAR, -- karakteristike stratuma (opisni). Stratumi so nastali kot kombinacija podatkov povp. letne količine padavin in povp. letne T za Slovenijo v razredih (1971 - 2000) MTO_ZDRUZENI_POD_VZORCENJA.PS1_IME, -- Pedosekvence Slovenije. Določene po zgledu Stritar. Določene na PK25 na KIS, 2014. MTO_ZDRUZENI_POD_VZORCENJA.ZAMIK_LOK, -- Podatek ali je bila lokacija zamaknjena ali ne. MTO_ZDRUZENI_POD_VZORCENJA.EK, -- Ali je vzorec vzet iz zemljišča z ekološko obdelavo (če da, potem podatek o površini zemljišča v m2). Podatek dobljen iz vlog za subvencije ARSKTRP za eno leto nazaj. MTO_ZDRUZENI_POD_VZORCENJA.KONZ_OBD, -- Ali je vzorec vzet iz zemljišča s konzervirajočo obdelavo (če da, potem podatek o površini zemljišča v m2). Podatek dobljen iz vlog za subvencije ARSKTRP za eno leto nazaj. MTO_ZDRUZENI_POD_VZORCENJA.OPOMBE_VZORCENJE -- Opombe vzorčenja FROM MTO_ANAINKOP_VZOREC INNER JOIN MTO_ZDRUZENI_POD_VZORCENJA ON MTO_ANAINKOP_VZOREC.TOCKA_VZLETO = MTO_ZDRUZENI_POD_VZORCENJA.TOCKA_VZLETO Za potrebe prostorskih prikazov smo zalogo ogljika (in ostale izmerjene parametre tal) iz vzorcev tal preračunali na lokacijo (Preglednica 19). Rezultat je tabela, ki jo preko stolpca 'TOCKA' povežemo s prostorskim slojem lokacij MTO (MTO_LOKACIJE.shp) in tako izdelamo karte s poljubnim parametrom. Tabelo smo vsako leto predali naročniku MKGP kot tabelo MTO_LOKACIJE_Z_REZULTATI_2016-2018.xls. Preglednica 19: SQL poizvedba izdela tabelo v kateri so po vzorčenih lokacijah prikazani podatki vzorcev tal, zaloga ogljika v tleh in podatki lokacije CREATE OR REPLACE VIEW CTO.MTO_PODAT_VZORCENJ_Z_ANALITIKO AS SELECT MTO_ZDRUZENI_POD_VZORCENJA.TOCKA_VZLETO, MTO_ZDRUZENI_POD_VZORCENJA.TOCKA, MTO_ZDRUZENI_POD_VZORCENJA.KRAJ, MTO_ZDRUZENI_POD_VZORCENJA.IZBRANA_MONITORING, MTO_ZDRUZENI_POD_VZORCENJA.KONTAKTIRA, MTO_ZDRUZENI_POD_VZORCENJA.DOVOLJ_LASTNIKA, MTO_ZDRUZENI_POD_VZORCENJA.VZORCENO, MTO_ZDRUZENI_POD_VZORCENJA.VZORCIL, MTO_ZDRUZENI_POD_VZORCENJA.DATUM_VZORC, MTO_ZDRUZENI_POD_VZORCENJA.LETO_VZORC, MTO_ZDRUZENI_POD_VZORCENJA.VZORC_INTERV, MTO_ZDRUZENI_POD_VZORCENJA.NOVA_D48X, MTO_ZDRUZENI_POD_VZORCENJA.NOVA_D48Y, --MTO_ZDRUZENI_POD_VZORCENJA.NOVA_N, --MTO_ZDRUZENI_POD_VZORCENJA.NOVA_E, MTO_ZDRUZENI_POD_VZORCENJA.NDMV_GPS, MTO_ZDRUZENI_POD_VZORCENJA.NDMV, MTO_ZDRUZENI_POD_VZORCENJA.NDMV_VIR, MTO_ZDRUZENI_POD_VZORCENJA.RELIEF_TEREN, MTO_ZDRUZENI_POD_VZORCENJA.MATPOD_TEREN, MTO_ZDRUZENI_POD_VZORCENJA.MATPOD, MTO_ZDRUZENI_POD_VZORCENJA.MATPOD_VIR, MTO_ZDRUZENI_POD_VZORCENJA.POSEVK_TEREN, MTO_ZDRUZENI_POD_VZORCENJA.TIPTAL_TEREN, MTO_ZDRUZENI_POD_VZORCENJA.TIPTAL, MTO_ZDRUZENI_POD_VZORCENJA.TIPTAL_VIR, MTO_ZDRUZENI_POD_VZORCENJA.FOTO_SVJZ, MTO_ZDRUZENI_POD_VZORCENJA.PROFIL_IZKOP, MTO_ZDRUZENI_POD_VZORCENJA.OZN_PROFILA, MTO_ZDRUZENI_POD_VZORCENJA.ZAMIK_LOK, MTO_ZDRUZENI_POD_VZORCENJA.OPOMBE_VZORCENJE, MTO_ZDRUZENI_POD_VZORCENJA.PROJEKT, --MTO_ZDRUZENI_POD_VZORCENJA.N_TEOR, --MTO_ZDRUZENI_POD_VZORCENJA.E_TEOR, --MTO_ZDRUZENI_POD_VZORCENJA.D48X_TEOR, --MTO_ZDRUZENI_POD_VZORCENJA.D48Y_TEOR, --MTO_ZDRUZENI_POD_VZORCENJA.D48X_REAL, --MTO_ZDRUZENI_POD_VZORCENJA.D48Y_REAL, --MTO_ZDRUZENI_POD_VZORCENJA.N_REAL, --MTO_ZDRUZENI_POD_VZORCENJA.E_REAL, MTO_ZDRUZENI_POD_VZORCENJA.MREZA_GOST, MTO_ZDRUZENI_POD_VZORCENJA.POLJINA_ID, MTO_ZDRUZENI_POD_VZORCENJA.GPNAZIV, MTO_ZDRUZENI_POD_VZORCENJA.GPSKUP, MTO_ZDRUZENI_POD_VZORCENJA.GPKAT, MTO_ZDRUZENI_POD_VZORCENJA.SUBGRK_PID, MTO_ZDRUZENI_POD_VZORCENJA.SUBGRK, MTO_ZDRUZENI_POD_VZORCENJA.SUBGRK_RZ, MTO_ZDRUZENI_POD_VZORCENJA.EK, MTO_ZDRUZENI_POD_VZORCENJA.KONZ_OBD, MTO_ZDRUZENI_POD_VZORCENJA.UKREPI_OST, MTO_ZDRUZENI_POD_VZORCENJA.SUBGRK_VIR, MTO_ZDRUZENI_POD_VZORCENJA.RKGGRK_PID, MTO_ZDRUZENI_POD_VZORCENJA.RKGGRK, MTO_ZDRUZENI_POD_VZORCENJA.RKGGRK_RZ, MTO_ZDRUZENI_POD_VZORCENJA.RKGGRK_M2, MTO_ZDRUZENI_POD_VZORCENJA.RKGGRKRABA, MTO_ZDRUZENI_POD_VZORCENJA.RKGGRKRZSK, MTO_ZDRUZENI_POD_VZORCENJA.RKGGRK_VIR, MTO_ZDRUZENI_POD_VZORCENJA.RZ_RABAID, MTO_ZDRUZENI_POD_VZORCENJA.RZRABA, MTO_ZDRUZENI_POD_VZORCENJA.RZSKUPINA, MTO_ZDRUZENI_POD_VZORCENJA.RZ_OZNMTO, MTO_ZDRUZENI_POD_VZORCENJA.RZ_VIR, MTO_ZDRUZENI_POD_VZORCENJA.RZOZN_TEREN, MTO_ZDRUZENI_POD_VZORCENJA.RZOZN_TEREN_VIR, MTO_ZDRUZENI_POD_VZORCENJA.GK100_OPIS, MTO_ZDRUZENI_POD_VZORCENJA.TKE, --MTO_ZDRUZENI_POD_VZORCENJA.TKE_1, --MTO_ZDRUZENI_POD_VZORCENJA.TKET, MTO_ZDRUZENI_POD_VZORCENJA.RAZRED_TAL, MTO_ZDRUZENI_POD_VZORCENJA.TIP_TAL_TS, MTO_ZDRUZENI_POD_VZORCENJA.PODTIP_TAL, MTO_ZDRUZENI_POD_VZORCENJA.VARIETETA, MTO_ZDRUZENI_POD_VZORCENJA.FAO_OZN_TS, MTO_ZDRUZENI_POD_VZORCENJA.FAO_TIPTAL, MTO_ZDRUZENI_POD_VZORCENJA.P1, MTO_ZDRUZENI_POD_VZORCENJA.P2, MTO_ZDRUZENI_POD_VZORCENJA.P3, MTO_ZDRUZENI_POD_VZORCENJA.TSE1TIPTAL, MTO_ZDRUZENI_POD_VZORCENJA.TSE2TIPTAL, MTO_ZDRUZENI_POD_VZORCENJA.TSE3TIPTAL, MTO_ZDRUZENI_POD_VZORCENJA.PS1_IME, --MTO_ZDRUZENI_POD_VZORCENJA.PS1_IMEANG, MTO_ZDRUZENI_POD_VZORCENJA.KLIMATIP, MTO_ZDRUZENI_POD_VZORCENJA.KLIMATIPOP, MTO_ZDRUZENI_POD_VZORCENJA.NDMV_DMV5, MTO_ZDRUZENI_POD_VZORCENJA.STRATUM, MTO_ZDRUZENI_POD_VZORCENJA.STRATUMKAR, MTO_ZDRUZENI_POD_VZORCENJA.GERK_PID, MTO_ZDRUZENI_POD_VZORCENJA.GRKDOMACEIME, MTO_ZDRUZENI_POD_VZORCENJA.LAST_MID, --MTO_ZDRUZENI_POD_VZORCENJA.LAST_NOSIL, --MTO_ZDRUZENI_POD_VZORCENJA.LAST_LAST, --MTO_ZDRUZENI_POD_VZORCENJA.LAST_KONTAKT, MTO_ZDRUZENI_POD_VZORCENJA.KONT_IME, MTO_ZDRUZENI_POD_VZORCENJA.KONT_NASLOV, MTO_ZDRUZENI_POD_VZORCENJA.KONT_POSTA, --MTO_ZDRUZENI_POD_VZORCENJA.KONT_POŠTA, MTO_ZDRUZENI_POD_VZORCENJA.KONT_TEL1, MTO_ZDRUZENI_POD_VZORCENJA.KONT_TEL2, MTO_ZDRUZENI_POD_VZORCENJA.KONT_OPOMBE, MTO_ANAINKOP_TOCKAVZLETO.OZNVZOR0010, MTO_ANAINKOP_TOCKAVZLETO.PH0010, MTO_ANAINKOP_TOCKAVZLETO.PHRAZ0010, MTO_ANAINKOP_TOCKAVZLETO.CMIN0010, MTO_ANAINKOP_TOCKAVZLETO.CORG0010, MTO_ANAINKOP_TOCKAVZLETO.OS0010, MTO_ANAINKOP_TOCKAVZLETO.OSRAZ0010, MTO_ANAINKOP_TOCKAVZLETO.TOTN0010, MTO_ANAINKOP_TOCKAVZLETO.CN0010, MTO_ANAINKOP_TOCKAVZLETO.PES0010, MTO_ANAI N KOP_TOCKAVZLETO.MEL0010, MTO_ANAINKOP_TOCKAVZLETO.GLI0010, MTO_ANAINKOP_TOCKAVZLETO.TEKST0010, MTO_ANAINKOP_TOCKAVZLETO.SPTEZA0010, MTO_ANAI N KOP_TOCKAVZLETO.KAMNIT0010, MTO_ANAINKOP_TOCKAVZLETO.ORGC0010, MTO_ANAINKOP_TOCKAVZLETO.OZNVZOR1020, MTO_ANAINKOP_TOCKAVZLETO.PH1020, MTO_ANAINKOP_TOCKAVZLETO.PHRAZ1020, MTO_ANAINKOP_TOCKAVZLETO.CMIN1020, MTO_ANAINKOP_TOCKAVZLETO.CORG1020, MTO_ANAINKOP_TOCKAVZLETO.OS1020, MTO_ANAINKOP_TOCKAVZLETO.OSRAZ1020, MTO_ANAINKOP_TOCKAVZLETO.TOTN1020, MTO_ANAINKOP_TOCKAVZLETO.CN1020, MTO_ANAINKOP_TOCKAVZLETO.PES1020, MTO_ANAINKOP_TOCKAVZLETO.MEL1020, MTO_ANAINKOP_TOCKAVZLETO.GLI1020, MTO_ANAINKOP_TOCKAVZLETO.TEKST1020, MTO_ANAINKOP_TOCKAVZLETO.SPTEZA1020, MTO_ANAINKOP_TOCKAVZLETO.KAMNIT1020, MTO_ANAINKOP_TOCKAVZLETO.ORGC1020, MTO_ANAINKOP_TOCKAVZLETO.OZNVZOR2030, MTO_ANAINKOP_TOCKAVZLETO.PH2030, MTO_ANAINKOP_TOCKAVZLETO.PHRAZ2030, MTO_ANAINKOP_TOCKAVZLETO.CMIN2030, MTO_ANAINKOP_TOCKAVZLETO.CORG2030, MTO_ANAINKOP_TOCKAVZLETO.OS2030, MTO_ANAINKOP_TOCKAVZLETO.OSRAZ2030, MTO_ANAINKOP_TOCKAVZLETO.TOTN2030, MTO_ANAINKOP_TOCKAVZLETO.CN2030, MTO_ANAINKOP_TOCKAVZLETO.PES2030, MTO_ANAINKOP_TOCKAVZLETO.MEL2030, MTO_ANAINKOP_TOCKAVZLETO.GLI2030, MTO_ANAINKOP_TOCKAVZLETO.TEKST2030, MTO_ANAINKOP_TOCKAVZLETO.SPTEZA2030, MTO_ANAINKOP_TOCKAVZLETO.KAMNIT2030, MTO_ANAINKOP_TOCKAVZLETO.ORGC2030, (CASE WHEN MTO_ANAINKOP_TOCKAVZLETO.ORGC0010 IS NULL THEN -9999 ELSE (nvl(MTO_ANAINKOP_TOCKAVZLETO.ORGC0010,0) + nvl(MTO_ANAINKOP_TOCKAVZLETO.ORGC1020,0) + nvl(MTO_ANAINKOP_TOCKAVZLETO.ORGC2030,0)) END) AS ORGCTOT, --(nvl(MTO_ANAINKOP_TOCKAVZLETO.ORGC0010,0) + nvl(MTO_ANAINKOP_TOCKAVZLETO.ORGC1020,0) + nvl(MTO_ANAINKOP_TOCKAVZLETO.ORGC2030,0)) as ORGCTOT_BKP, (CASE WHEN OZNVZOR0010 IS NOT NULL AND OZNVZOR1020 IS NOT NULL AND OZNVZOR2030 IS NOT NULL THEN 'vzorčenje od 0 - 30 cm' WHEN OZNVZOR0010 IS NOT NULL AND OZNVZOR1020 IS NOT NULL AND OZNVZOR2030 IS NULL THEN 'vzorčenje od 0 - 20 cm' WHEN OZNVZOR0010 IS NOT NULL AND OZNVZOR1020 IS NULL AND OZNVZOR2030 IS NULL THEN 'vzorčenje od 0 - 10 cm' ELSE '' END) as VZORC_GLOB, (CASE WHEN ORGC0010 IS NOT NULL AND ORGC1020 IS NOT NULL AND ORGC2030 IS NOT NULL THEN 'zaloge C izračunane za globino 0 - 30 cm' WHEN ORGC0010 IS NOT NULL AND ORGC1020 IS NOT NULL AND ORGC2030 IS NULL THEN 'zaloge C izračunane za globino 0 - 20 cm' WHEN ORGC0010 IS NOT NULL AND ORGC1020 IS NULL AND ORGC2030 IS NULL THEN 'zaloge C izračunane za globino 0 - 10 cm' ELSE '' END) as IZRSOC_GLOB FROM MTO_ZDRUZENI_POD_VZORCENJA LEFT JOIN MTO ANAINKOP TOCKAVZLETO ON MTO_ZDRUZENI_POD_VZORCENJA.TOCKA_VZLETO = MTO_ANAINKOP_TOCKAVZLETO.TOCVZL; 6.2.2.1 Zaključek V okviru preteklega vzorčenja in za potrebe tega CRP smo zasnovali relacijsko bazo MTO, ki trenutno že obsega podatke 263 vzorčenih lokacij. Vzorčenja so bila opravljena za MKGP med leti 2016 in 2018 v okviru JN za oceno zalog ogljika v kmetijskih tleh Slovenije. Prednost hranjenja podatkov v relacijski bazi je poenoten način hrambe podatkov. Podatki so centralizirani, urejeni po enotni strukturi in posledično takoj pripravljeni za nadaljnje obdelave (»ready to roll data«). Velika prednost se izkaže tudi pri obdelavi podatkov. Z SQL poizvedbami tabele med seboj združujemo in hitro pridemo do želenih informacij ali generiramo nove informacije. 7 Poudarki in zaključki Besedne zveze kot so trajnostni razvoj; trajnostno kmetijstvo; prilagajanje kmetijstva na klimatske spremembe; samooskrba; prehranska varnost; domača in kakovostna hrana; odpornost ekosistemov; ekosistemske storitve tal; kakovostna hrana; zdrava hrana; naša super hrana; varovanje pred naravnimi nesrečami; sonaravno gospodarjenje s tlemi; tla kot ključni naravni vir za življenje na kopnem; odpornost (resilience) ekosistemov; varovanje pred sušo; blaženje posledic suše; biotska pestrost; varovane narave;.... in druge bolj ali manj pogosto uporabljene besedne zveze so vsaj posredno, v veliko primerih pa neposredno povezane z ožjim tehničnim izrazom talna organska snov oziroma s širšim izrazom kakovost tal. Talna organska snov je ultimativni kazalec kakovosti tal in je pomemben vsaj za kmetijski, gozdarski, okoljski, obrambni in gospodarski sektor. 7.1 Zaključki s kratkim povzetkom Zaradi pomembnosti in koristnosti je treba kazalec talna organska snov spremljati, podatke pridobivati in intenzivno uporabljati. Pri spremljanju gre za proces in stalno nadgrajevanje sistema. Nadgradnja ne zadeva samo pridobivanje podatkov (sistemi vzorčenja, analitske metode vzorčenje,) pač pa tudi primere in področja uspešne in koristne uporabe/aplikacije podatkov. Slovenija v primerjavi s primerljivimi (AT, DE, FR, CH, SK, CH) pa tudi manj primerljivi državami (Makedonija, Malta, ZDA, Kanada) kasni na področju organiziranega zbiranja podatkov talne organske snovi in drugih povezanih podatkov tal. Pri tem lahko izpostavimo dejstvo, da so v preteklosti (MOP, MKGP) in sedanjosti (MKGP, MOP), nekatere občine in mesta velika sredstva namenili pridobivanju podatkov tal. Brez vzpostavitve primernega sistema zbiranja in obdelave podatkov tal v okviru učinkovito organizirane javne službe bodo podatki tal ostajali: • slabo dostopni ali celo nedostopni, • velikokrat neusklajeni, • slabo interpretirani in slabo uporabni in predvsem • zato redko uporabljeni /uporabljani preko osnovnega/primarnega namena zbiranja. Posledično je možno pričakovati težave države pri: • uspešnem poročanju v skladu z mednarodnimi obveznostmi in sporazumi (talna organska snov, LULUCF; okoljske in kmetijske zaveze države); • izvajanju Temeljnega strateškega okvirja delovanja kmetijstva in podeželja po letu 2021 • varovanju najboljših kmetijskih zemljišč; • pripravi uspešnih ukrepov za zmanjšanje tveganj suš in drugih naravnih nesreč (poplav, usadov, itd.); • manj učinkovite ukrepe in aktivnosti za zmanjšanje erozije; • zasnovi /nadgradnji kmetijsko okoljskih in podnebnih PRP ukrepov. 7.2 Nadaljnje delo in potrebne aktivnosti Nadaljnje delo in aktivnosti naj na kratko strnemo v alinejah v okviru • neposrednih aktivnosti vezanih na vsebnost TOS v kmetijskih tleh in • posrednih aktivnostih/programih, ki bi dopolnjevali/nadgrajevali spremljanje TOS v tleh KZ Slovenije. 7.2.1 Neposredne aktivnosti vezane na vsebnost TOS /kakovost kmetijskih tal a) Vzpostavitev trajnega spremljanja stanja TOS in kakovosti tal KZ Slovenije Je nujen ukrep in podlaga za uspešno uveljavljanje trajnostnega, uspešnega in klimatsko robustnega kmetijstva ter okoljsko skladne kmetijske pridelave. b) Ocena ustreznosti in kakovosti talnih laboratorijev Slovenije Seznam in specifike, osnovne lastnosti javnih in zasebnih laboratorijev za analitiko tal ,ki zajema pregled uporabljanih analitskih metod (zbiranje podatkov, pregled in ocena primerljivosti analitskih metod po laboratorijih), ocena kakovosti in skladnosti laboratorijev in primerljivosti rezultatov. c) Harmonizacija analitike in analitskih metod na nacionalni ravni Je nujna stopnja za zagotavljanje primerljivosti podatkov in s tem skladnosti ukrepov trajnsotne kmetijske pridelave. d) Vzpostavitev centralnih zbirk podatkov tal in spremljajočih podatkov okolja Rezultat: Geokodirana in harmonizirana zbirka podatkov tal; od pedoloških kart do vsebnosti glavnih hranil, pH in talne organske snovi v tleh KZ Slovenije. 7.2.2 Pomembnejše dodatne aktivnosti vezane na informacije o vsebnosti TOS oz. kakovosti kmetijskih tal e) Zajem in usposobitev arhivskih podatkov talnih vzorcev različnih laboratorijev Zajema predvsem zbiranje, harmonizacijo in obdelavo podatkov talnih vzorcev KZ. Po ocenah stroke smo med letom 2000 in 2018 v Sloveniji opravili različne analize okoli 200.000 vzorcev tal KZ (laboratorij KIS in ocene laboratorijev KGZS). Pomemben delež teh podatkov je možno zbrati, uskladiti, preveriti in uporabiti za zasnovo in vzpostavitev kontrole rodovitnosti tal (KRT) ter ustvariti preverljive znanstvene temelje za razvoj in obveznosti poročanja o TOS in hranilih v tleh na nacionalni ravni. Cilj aktivnosti bi tako bil: i) zbrati, urediti in harmonizirati arhivske podatke analiz talnih vzorcev KZ in ii) ustvariti referenčne baze analitskih in vsebinskih podatkov rodovitnosti tal KZ Slovenije. Potrebne aktivnosti: Zbiranje, urejanje in harmonizacija podatkov analiz tal po možnosti vseh talnih laboratorijev Slovenije. Vse analize morajo biti anonimizirane. Pri delu je treba v celoti upoštevali EU GDPR uredbo in INSPIRE difektivo. f) Geokodiranje arhivskih analitskih podatkov talnih vzorcev Slovenije Analitski podatki hranil/kakovosti tal iz analitskih laboratorijev so praviloma brez prostorske informacije. Geokodiranje podatkov (dodelitve natančne prostorske informacije (npr. centroid GERKa tekočega leta) ali vsaj približne prostorske identifikacije (npr. območje MID) je sicer časovno zahtevna, a pomembna nadgradnja podatkov, ki omogoča prostorske analize in povezovanje vsebnosti hranil v tleh z rabo tal, tipi tal, pedo-klimatskimi razmerami in posledično analizo vsebnosti hranil - rodovitnosti tal v različnih prostorskih enotah Slovenije, po posameznih letih. Z geokodiranjem pridobijo arhivski podatki vzorcev tal bistveno večjo analitično moč, ki je potrebna za povečevanje fonda podatkov za potrebe poročanja. Po prvih ocenah je možno opredelili podatke 30.000 talnih vzorcev, kar je število, ki omogoča trdne znanstvene prostorske in statistične ocene stanja in rodovitnosti tal KZ. Rezultat: Geokodirane lokacije talnih vzorcev KZ Slovenije po letih za obdobje 2000 -2018 kot učinkovita zbirka podatkov - temelj za primerjavo uspešnosti ukrepov trajnostnega kmetijstva, prilagajana klimatskim spremembam in učinkov nekaterih izbranih ukrepov PRP. g) Ocena stanja rodovitnosti kmetijskih zemljišč Slovenije in morebitnih trendov sprememb rodovitnosti Statistična, prostorska in prostorsko statistična obdelava merjenih podatkov glavnih hranil (N, P, K, CA, Mg) in izbranih mikrohranil arhivskih podatkov talnih vzorcev KZ Slovenije. h) Ocena stanja onesnaženost tal KZ Slovenije V okviru zagotavljanja zdrave hrane in povečevanja zaupanja državljanov/potrošnikov je treba odgovoriti na nekatera javna mnenja o 'pretirani onesnaženosti kmetijske zemlje'. Aktivnost naj ima cilj ugotoviti in predstaviti tako kakovost kmetijskih zemljišč Slovenije kot identifikacijo potencialno spornih območij za pridelavo hrane. Aktivnost se logično povezuje z obstoječimi programi MKGP (Slovenski zajtrk; Izbrana kakovost - Slovenija - Naša super hrana, itd.) i) Ocena prispevka ekosistemskih storitev tal KZ Slovenije Priprava seznama ciljnih in najpomembnejših ekosistemskih storitev kmetijskih tal Slovenije. Izdelava strokovnih podlag/kart/rastrskih slojev ekosistemskih storitev kmetijskih tal za potrebe izdelave celovite ocene ekosistemske kakovosti tal Slovenije. Strokovne podlage so posebej pomembne v okoljih in sektorjih, kjer še vedno velja, da so 'kmetijska tla degradiran/onesnažen in zato manj vreden prostor', ki ga 'je manj škoda'. To je namreč pomemben razlog za daleč neproporcionalno obsežne izgube najboljših kmetijskih zemljišč Slovenije v zadnjih desetletjih. j) Ocena / posnetek stanja biotske pestrost tal KZ Priprava izhodiščna terenske ocene biotske pestrosti tal KZ Slovenije in vpliva gospodarjenja z njivskimi površinami na talno favno v Sloveniji. Zasnova sistema in ocena stroškov za vzpostavitev dolgoročnega monitoringa vpliva obdelave njivskih tal na talno bioto. k) Zasnova vzpostavitve nacionalnega sistema zagotavljanja kakovosti laboratorijev za tla Besedila in aktivnosti ter podatki o primerljivosti analitskih metod ter zasnova vzpostavitve nacionalne akreditacije talnih laboratorijev. l) Sodelovanje pri mednarodnih (FAO) aktivnostih na področju tal Podpora resorne raziskovalne stroke za sodelovanje v mednarodnih organizacijah zagotavlja skladnost aktivnosti in rezultatov na nacionalni in mednarodni ravni. Skladnost v največji meri prispeva k uspešnemu poročanju države na mednarodni ravni. • Podpora sodelovanju pri FAO aktivnosti GLOSOLAN (The Global Soil Laboratory Network (GLOSOLAN) http://www.fao.org/global-soil-partnership/pillars-action/5-harmonization/glosolan/en/ • Podpora sodelovanju nacionanim institucijam v zvezi International Network of Soil Information Institutions (INSII) http://www.fao.org/global-soil-partnership/pillars-action/4-information-data/insii/en/ 8 Viri 1998. Designing A Sampling Framework. In: Countryside Survey 2000- A Newsletter For The Countryside Survey 2000, Issue 2: 2-3 Bak J., Jensen J., Larsen M. M., Pritzl G., Scott-Fordsmand J. 1997. A heavy metal monitoring programme in Denmark. The Science of the Total Environment 207: 179-186 Barancikova G., Kobza J. 1999. Soil Organic Matter Changes In Slovak Soils. In: Soil Conservation in Large-Scale Land Use. Proceedings of the International Conference, Jambor, P.(ed.). Soil Science and Conservation Research Institute, Bratislava, Slovak Republic, 12-15 May 1999 Barr C. 1998. Survey...Survey...Survey - A Field Survey. In: Countryside Survey 2000 News - A Newsletter For The Countryside Survey 2000, Issue 1: 4-5 Baveye P.C., Berthelin J., Tessier D., Lemaire G. The "4 per 1000" initiative: A credibility issue for the soil science community? Geoderma, 309: 118-123 Bellamy P.H., Loveland P.J., Bradley R.I., Lark R.M., Kirk G.J.D. 2005. Carbon losses from all soils across England and Wales 1978-2003. Nature, 437, 7056: 245-248 Bernes C., Giege B., Johansson K., Larsson J. E. 1986. Design Of An Integrated Monitoring Programme In Sweden. Environmental Monitoring and Assessment 6: 113-126 Biatousz S., Marcinek J., Stuczynski T., Turski R. Soil Survey, Soil Monitoring and Soil Databases in Poland. 2005. EUROPEAN SOIL BUREAU - RESEARCH REPORT NO. 9: 263-273 Billett M. F. 1996. The Monitoring of Soil Properties. In: Soils, Sustainability and the Natural Heritage, Taylor, A.G., Gordon, J.E., and Usher, M.B. (eds.). Her Majesty's Stationary Office, Edinburgh: 55-68 Black H. 2002. Soil sampling success-the NASQ initiative. In: Countryside Survey 2000 News- Newsletter for the Countryside Survey 2000, Issue 7: 8-9 Blum W. E. H., Englisch M., Freudenschuß A., Nelhiebl P., Pock H., Schneider W., Schwarz S., Wagner J., Wandl M. 2015. Soil Survey and Soil Data in Austria. EUROPEAN SOIL BUREAU - RESEARCH REPORT NO. 9 Blum W. E. H., Englisch M., Nelhiebl P., Schneider W., Schwarz S., Wagner J. 1999. Soil Survey and Soil Data in Austria. In: Soil Resources of Europe. Bullock, P., Jones, R. J., and Montanarella, L.(eds.). European Soils Bureau Research Report No. 6. Office for Official Publication of the EU., Luxembourg: 29-42 Blum W.E.H., Brandsetter A., Riedler C., Wenzel W.W. 1996. Bodendauerbeobachtung - Empfehlung für eine einheitliche Vorgangsweise in Österreich. Datenschlüssel Bodenkunde: Empfehlung zur einheitlichen Datenerfassung in Österreich. Wien, Umweltbundesamt: 152 str. Boulonne L., Thorette J., Daroussin J., King D., Arrouays D., Jolivet C. 2002. A soil monitoring network for French soils: representativeness study and implementation. Paper 411. In: 17th World Congress of Soil Science. Bangkok, Thailand, 14-21 August 2002 Burkman W. G., Hertel G. D. 1992. Forest Health Monitoring: A national program to detect, evaluate and understand change. Journal of Forestry 90: 9: 26-27 Busink E. R. V., Postma S. 2000. Provincial soil-quality monitoring networks in the Netherlands as an instrument for environmental protection. Netherlands Journal of Geosciences 79, 4: 429-440 Cannon K. R. 2002. Alberta Benchmark Site Selection and Sampling Protocols. AESA Soil Quality Resource Monitoring Program, Edmonton, Alberta: 43 str. Cannon K. R., Goddard T. W., Coen G. M. 2003. Landscape Sensitive Soil Quality Benchmark Sites in Alberta, Canada. In: Proceedings of the 2002 ASA-CSSA-SSSA Annual Meetings. Indianapolis, Indiana, USA, 10-14 November 2002 Cannon K., Leskiw L. 1999. Soil Quality Benchmarks In Alberta. In: Proceedings of the 36th Annual Alberta Soil Science Workshop. Calgary, Alberta, Canada, 16-18 February 1999: 181-183 Central Environmental Protection Inspectorate. 2001. Forest Condition in Poland in 2000. http://bazy.ibles.waw.pl/bazy/monitor/raport00a spis.html (16. avg. 2002) Central Environmental Protection Inspectorate. 2001. Forest Condition in Poland in 2001. http://bazy.ibles.waw.pl/bazy/monitor/raport01a spis.html (25. mar.2003) Chvatal V. 1999. Development Of Soil Properties In Basal Monitoring And In The System Of Soil Fertility Control. In: Proceedings from the III International Soil Monitoring Conference. Brno, Czech Republic, 3-4 June 1997 Colinet G., Weissen F., Lecomte H., Bock L. 2010. Mapping and monitoring issues of a forest soil network in Southern Belgium. 19th World Congress of Soil Science, Soil Solutions for a Changing World 58 1-6 August 2010, Brisbane, Australia (objavljeno na DVD-ju) Commission Directive of the European Parliament and of the Council (EC) No 2/2007 of 14 march 2007 establishing an Infrastructure for Spatial Information in the European Community (INSPIRE), 2007 Cools N., De Vos B. 2011. Availability and evaluation of European forest soil monitoring data in the study on the effects of air pollution on forests. iForest - Biogeosciences and Forestry, 4: 205-211 Croucher B. 2005. Soil quality monitoring technical report. Resource Investigations, Department Greater Wellington Regional Council: 52 str. Dilkova R., Stoichev D., Nikolova M. 1993. Soil Monitoring in Bulgaria. In: International Workshop on Harmonization of Soil Conservation Monitoring Systems. Varallyay, G.(ed.). Research Institute for Soil Science and Agricultural Chemistry of the Hungarian Academy of Sciences, Budapest, Hungary, 14-17 September 1993: 60-64 Donovan P. 2013. Measuring soil carbon change: A flexible, practical, local method. Quivira Coalition: 55 str. Douglas B.W., MacLeod J.A., Mellish T.M., Glen W.M., Thompson B.L., DeHaan K.R., Sturz A.V., Carter M.R., Brimacombe M.B. 2000. A method for measuring Prince Edward Island soil quality. Commun. Soil Sci. Plant Anal. 31: 1837-1845 Dramstad W. E., Fjellstad W. J., Strand G. H., Mathiesen H. F., Engan G., Stokland J. N. 2002. Development and implementation of the Norwegian monitoring programme for agricultural landscapes. Journal of Environmental Management 64: 49- 63 Dumitru M., Plaxienco D., Cojocaru G. 2001. Organochlorine insecticide residues in the soils of Romania. V: 6th International HCH and Pesticides Forum. Vijgen, J., Pruszynski, S., Stobiecki, S. and Sliwinski,W. (eds.). Polish Plant Protection Institute and International HCH & Pesticides Association. Poznan, Poland, 20-22 March 2001: 507-511 EEA. 2012. Soil organic carbon: 15 str. European Soil Bureau - European Commission. 2000. The European Soil Information Sxstem. Proceedings of a Technical Consultation Rome, Italy, 2-3 September 1999: 163 str. FAO - GSP, 2019. Global Soil Partnership | Food and Agriculture Organization of the United Nations.http://www.fao.org/global-soil-partnership/en/ (navg 2019) FAO D.J. (Ur). 2017. GSP Guideliness for sharing national data/information to compile a Global Soil Organic Carbon (GSOC) map. Rome, Italy, FAO: 23 str. FAO D.J. (Ur). 2017. Soil Organic Matter Mapping Cookbook. 1st edition. First Edition. Rome, Italy, FAO: 180 str. FAO D.J. (Ur). 2018. Soil Organic Matter Mapping Cookbook. 2nd edition. Second Edition. Rome, Italy, FAO: 204 str. FAO. 2015. Status of the World's Soil Resources. Main report. Nachtergaele F. (ed.). Food and Agriculture Organization of the United Nations and Intergovernmental Technical Panel on Soils, Rome, Italy: 650 str. http://www.fao.org/documents/card/en/c/fb798a4c-ff06-4468-ad18-27787d1f3456 (10. sept. 2019) FAO. 2017. Global Soil Organic Carbon Map - Leaflet, Rome, Italy: 5 str. http://www.fao.org/documents/card/en/c/c6814873-efc3-41db-b7d3-2081a10ede50/ (10. sept. 2019) FAO. 2018. Global Soil Organic Carbon Map (GSOCmap) Technical Report. Rome, Italy, FAO: Finnish Environment. 2002. Soils and Soil Protection: State and Trends. http://www.vyh.fi/eng/environ/state/soil/soilstat.htm (18. jan. 2002) Finnish Forest Research Institute. 2000. Multi-Source National Forest Inventory of Finland. http://www.metla.fi/ohjelma/vmi/index-en.htm (27. mar. 2003) Food and Agriculture Organization of the United Nations. 2012. Why a Global Soil Partnership. http://www.fao.org/global-soil-partnership/about/why-the-partnership/en/ (7. okt. 2019) Food and Agriculture Organization of the United Nations. 2017. Soil organic carbon the hidden potential. http://www.fao.org/3/a-i6937e.pdf%20/ (15.10.2019) Forest Management Institute Brandys nad Labem. 1995. Central Inspection And Examination Agricultural Institute (UKZUZ). http://www.uhul.cz/mcl/mon95eng/KAP2 3.php (14. maj. 2003) Fotyma M., Dobers E. S (ed.). 2008. Fertilizers and fertilization. Institute of soil science and plant cultivation state research institute, September, 2008 Gerzabek M., Strebl F. 2003. Quantification of carbon pools in agriculturally used soils of Austria by use of a soil information system as basis for the Austrian carbon balance model. OECD Expert Meeting: Soil Organic Carbon and Agriculture: Developing Indicators for Policy Analyses., C. A. S. Smith (ed.), 14-18 October 2002, Ottawa, Canada, Agriculture and Agri-Food Canada, Ottawa, CA & Organisation of Economic Co-operation and Development, Paris, FR Giandon P., Vinci I., Cappelli R. 2004. Project for an Italian soil monitoring network for environmental purposes: the experience of Veneto region. ARPAV - Agenzia Regionale per la Prevenzione e Protezione Ambientale del Veneto, Italy: 9 str. Groot M. S. M., Bronswijk J. J. B., Willems W. J., de Haan T., del Castilho P. 1997. National Soil Monitoring Network; Results 1994. RIVM Rapport 714801017. National Institute of Public Health and the Environment: 157 str. Groot M. S. M., Bronswijk J. J. B., Willems W. J., de Haan T., del Castilho P. 1998. National Soil Monitoring Network; Results 1995. RIVM Rapport 714801024. National Institute of Public Health and the Environment: 151 str. Groot M.S.M., Bronswijk J.J.B., van Leeuwen T.C. 2001. National Soil Monitoring Network; Results 1996. RIVM Rapport 714801026. National Institute of Public Health and the Environment: 158 str. Groot, M. S. M., Bronswijk J. J. B., Willems W. J., de Haan T., Castilho P. 1996. National Soil Monitoring Network; Results 1993. RIVM Rapport 714801007. National Institute of Public Health and the Environment: 149 str. GSP Guidelines for sharing national data/informationto compile a Global Soil Organic Carbon(GSOC) map, 2017. FOOD AND AGRICULTURE ORGANIZATION OF THE UNITED NATIONS, ROME. Februar 2017, Version 1 GSP. 2016. Global Soil Organic Carbon (GSOC) Map. Global Soil Partnership, Food and Agriculture Organization of the United Nations. http://www.fao.org/global-soil-partnership/pillars-action/4-information-and-data-new/global-soil-organic-carbon-gsoc-map/en/ (7. okt. 2019) GSP. 2017. Guidlines for sharing national data/information to compile a Global Soil Organic arbon (GSOC) map. Pillar 4 Working Group, Version 1. http://www.fao.org/3/a-bp164e.pdf (1. feb. 2017) Guidance on Member State reports providing: 'Information on LULUCF actions' in accordance with Article 10 of EU Decision 529/2013/EU. 2014. Project »LULUCF implementation guidelines and policy options' funded by DG Climate action (CLIMA.A2/2013/AF3338)«. The Institute for European Environmental Policy, Environment Agency Austria, Thünen Institute Huber S., Freudenschub A., Stark U. 2001. European soil monitoring and assessment framework. In: EIONET workshop proceedings, Technical Report No. 67. Gentile, A. R.(ed.). Vienna, Austria, 1999. European Environment Agency, Copenhagen, Denmark: 52 str. Hungarian Ministry for Environment. 2003. State of Soil. http://www.grida.no/enrin/biodiv/biodiv/national/hungary/Soil.htm (8. jun. 2003) Hungarian Ministry of Environment and Water. 2000. State Of The Environment In Hungary-Land. http://www.ktm.hu/gridbp/grid3ver/aindex.htm (7. jan. 2002) IPCC 2003. Good Practice Guidance for Land use, Land-use change and Forestry. Penman J., Gytarsky M., Hiraishi T., Krug T., Kruger D., Pipatti R., Buendia L., Miwa K., Ngara T., Tanabe K. and Wagner F. (eds.). Hayama, Kanagawa, IGES IPCC 2006. 2006 IPCC Guidelines for National Greenhouse Gas Inventories, Prepared by the National Greenhouse Gas Inventories Programme, Eggleston H. S., Buendia L., Miwa K., Ngara T. and Tanabe K. (eds). Hayama, Kanagawa, IGES IPCC 2014. 2013 Revised Supplementary Methods and Good Practice Guidance Arising from the Kyoto Protocol. Hiraishi, T., Krug, T., Tanabe, K., Srivastava, N., Baasansuren, J. Fukuda, M. and Troxler, T.G. (ur.). Switzerland, IPCC Iversen P., Lee D., Rocha M. 2014. Understanding Land Use in the UNFCCC. https://www.climateandlandusealliance.org/reports/understanding-land-use-in-the-unfccc/ Karklins A. 1996. National Soil Monitoring Network; Results 1996. RIVM Rapport 714801026 (SOVEUR Project). Batjes, N. H. and Bridges E. M.(eds.). Wageningen, Netherlands, 1-3 October 1997: 5153 Kibblewhite M.G., Jones R.G.A., Montaranella L., Baritz R., Huber S., Arrouays D., Micheli E., Stephens M. 2008. Environmental Assessment of Soil for Monitoring: Volume VI Soil Monitoring System for Europe. EUR 23490 EN/6 Office for the Official Publications of the European Communities, Luxembourg: 72 str. King D., Stengel P., Jamagne M. 1999. Soil Mapping and Soil Monitoring: State of Progress and Use in France. In: Soil Resources of Europe. Bullock, P., Jones, R. J., and Montanarella, L.(eds.). European Soils Bureau Research Report No.6. Office for Official Publication of the EU., Luxembourg: 63-74 Knetsch G. 1993. Soil Monitoring and Soil Information Systems in Germany. In: International Workshop on Harmonization of Soil Conservation Monitoring Systems. Varallyay, G.(ed.). Research Institute for Soil Science and Agricultural Chemistry of the Hungarian Academy of Sciences, Budapest, Hungary, 14-17 September 1993: 93-100 Kobal M., Eler K., Simončič P., Kraigher H. 2014. Ocena sprememb organske snovi v tleh na ploskvi Brdo glede na različne scenarije podnebnih sprememb z uporabo modela Yasso07. Acta Silvae et Ligni, 103: 21-34 Kobza J. 1995. Soil Monitoring System In Slovakia. Environmental Monitoring and Assessment 34: 127129 Kobza J. Linkes V. 1993. Soil Monitoring System in Slovakia. In: International Workshop on Harmonization of Soil Conservation Monitoring Systems. Varallyay, G.(ed.). Research Institute for Soil Science and Agricultural Chemistry of the Hungarian Academy of Sciences, Budapest, Hungary, 14-17 September 1993 Koubratova Hristova M. 2001. Water, Soil and Landscape Related Issues and Policies in Bulgaria. In: Phare ACE Seminar on Sustainable Agriculture in Central and Eastern European Countries: The Environmental Effects of Transition and Needs for Change. Nitra, Slovakia, 10-16 September 2001: 20 str. Kundu S., Bhattacharyya R., Prakash V., Ghosh B.N., Gupta H.S. 2006. Carbon sequestration and relationship between carbon addition and storage under rain fed soybean-wheat rotation in a sandy loam soil of the Indian Himalayas. Soil and Tillage Research 92: 87-95 Lal R. 2006. Enhancing crop yields in the developing countries through restoration of the soil organic carbon pool in agricultural lands. Land Degradation & Development 17: 197-209 Lefevre C., Rekik F., Alcantara V., Wiese L. 2017. Soil Organic Carbon: the hidden potential. Lefevre C., Rekik F., Alcantara V., Wiese L. (eds.). Food and Agriculture Organization of the United Nations, Rome, Italy: 90 str. http://www.fao.org/3/a-i6937e.pdf%20 (10. sept. 2019) Leskiw L. 2003. Email communication. Paragon Soil and Environmental Consulting Inc Lithuania National Focal Point-European Environment Information and Observation Network. 2001. Environmental Monitoring Programme. http://.nfp-lt.eionet.eu.int (16. avg. 2002) Lythgo M. 2002. Countryside Survey 2000 - Soil Quality. http://www.environment-agency.gov.uk/science/scienceprojects/304090/334582/ (13. sept. 2002) Mäkipää R., Liski J., Guendehou S., Malimbwi R., Kaaya A. 2012. Soil carbon monitoring using surveys and modelling General description and application in the United Republic of Tanzania. FAO FORESTRY PAPER 168, Rome: 60 str. Mali B. et al. 2016. Izhodišča za izboljšanje metodologije poročanja o emisijah toplogrednih plinov v povezavi z rabo tal, spremembo rabe tal in gozdarstvom. Ljubljana, : 47 str. Mali B. et al. 2017. Vzorčenja tal za oceno zalog ogljika na kmetijskih zemljiščih v letu 2017. Ljubljana, Gozdarski inštitut Slovenije: 55 str. Mali B., Ferreira A. 2016. Izhodišča za pripravo besedilnih informacij o sistemih, ki so uvedeni in se razvijajo, za oceno emisij in odvzemov zaradi gospodarjenja s polji in pašniki. Ljubljana, Gozdarski inštitut Slovenije, 14 str. Mali B., Marinšek A., Voglar G. E., Kozamernik E., Železnik P., Žlindra D., Simončič P., Šinkovec M., Bergant J., Vrščaj B. 2018. Vzorčenja tal za oceno zalog ogljika na kmetijskih zemljiščih v letu 2018. Ljubljana, Gozdarski inštitut Slovenije: 42 str. Mali B., Marinšek A., Žlindra D., Simončič P., Bergant J., Šinkovec M., Mežič P., Vrščaj B., Zupan M., Grčman H. 2016. Izdelava pilotnega vzorčenja tal za oceno zalog ogljika na kmetijskih zemljiščih. Ljubljana, Gozdarski inštitut Slovenije: 36 str. Mali B., Žižek Kulovec L., Simončič P. 2015. Monitoring emisij toplogrednih plinov zaradi rabe tal, spremembe rabe tal in gozdarstva in njegova prihodnost. V: Kraigher H., Humar M. (ur.) Monitoring v gozdarstvu, lesarstvu in papirništvu: zbornik prispevkov znanstvenega srečanja Gozd in les. Ljubljana, Gozdarski inštitut Slovenije, Založba Silva Slovenica: 75-78 Maliszewska-Kordybach B. 2000. Organic Contaminants In Agricultural Soils In Central And East European Countries As Compared To West European Countries: Example Of PAH's. In: Soil Quality, Sustainable Agriculture and Environmental Security in Central and Eastern Europe. Wilson, M. J. and Maliszewska-Kordybach B.(eds.). Kluwer Academic Publishers, Netherlands: 49-60 Manaaki Whenua Landcare Research. 1999. 500 Soils Project. http://www.landcare.cri.nz/science/soilquality/index.shtmP500soils (8. nov. 2001) Mangold R. D. 1998. Overview of the Forest Health Monitoring Program. In: Proceedings of "An International Conference on the Inventory and Monitoring of Forested Ecosystems", Integrated Tools for Natural Resources Inventories in the 21st Century. Hansen, M. and Burk T. (eds.). Boise Centre on the Grove, Boise, Idaho, USA., 16-20 August 1998: 129-140 Martin S. 1993. The "Observatoire de la Qualite des Sols": an example of ecosystem monitoring. In: Integrated Soil and Sediment Research: A Basis for Proper Protection. Eijsackers, H. J. P. and Hamers, J. (eds.). Kluwer Academic Publishers, Netherlands: 77 81 Martin S., Baize D., Bonneau M., Chaussod R., Gaultier J. P., Lavelle P., Legros J. P., Lepretre A., Sterckeman T. 1998. The French National "Soil Quality Observatory". Paper 1010. In: 16th World Congress of Soil Science. Montpellier, France, 20-26 August 1998 Mazvila J. Adomaitis T. 1998. Seminar: Monitoring of Soil and Agroecosystems - Results of investigation of regional agromonitoring of soils. http://neris.mii.lt/aa/semin/rega2.htm (20. avg. 2002) Mazvila J. Adomaitis T. 1998. Seminar: Monitoring of Soil and Agroecosystems - System of regional agromonitoring of soils in Lithuania. http://neris.mii.lt/aa/semin/rega1.htm (20. avg. 2002) McEwan G. Barr C. 1999. On Target For 2000-Field Survey Completed! In: Countryside Survey 2000 News - Newsletter For The Countryside Survey 2000, Issue 4: 1 McGrath S. P. Loveland P. J. 1992. Introduction. In: The Soil Geochemical Atlas Of England And Wales. McGrath, S. P. and Loveland, P. J. (eds.). Blackie Academic&Professional, United Kingdom: 1-15 Medvedev V. V. Laktionova T. N., 2012. Analysis of the Experience of European Countries in Soil Monitoring. EURASIAN SOIL SCIENCE, Vol. 45, No. 1: 90-97 Miehe A., Glante F., Werner B., Huschek G. 2004. The German Permanent Soil Monitoring Program Mihelič R., Čop J., Jakše M., Štampar F., Majer D., Tonjko S., Vršič S., 2010. Smernice za strokovno utemeljeno gnojenje. RS Ministrstvo za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano, Ljubljana 2010 Minasny B., Malone B., Mcbratney A., Angers D., Arrouays D., Chambers A., Chaplot V., Chen Z.S., Cheng K., Das B.S., Field D., Gimona A., Hedley C.B., Hong S.Y., Mandal B., Marchant B., Martin M., Mcconkey B.G., Mulder V.L., Winowiecki L. 2017. Soil Carbon 4 per mille. Goderma, 292: 59-86 Ministry for Environment of the Slovak Republic and Slovak Environmental Agency. 1999. State of the Environment Report: Aims, Principles, Structure and Methods of Partial Monitoring System SOIL. http://www.envir.ee/programmid/pharecd/soes/slovak/toxic/state/toxic b45.html (18. dec. 2001) Ministry for Environment of the Slovak Republic and Slovak Environmental Agency. 1999. "State of the Environment Report - Soil Contamination." Web page, accessed 20 August, 2002. Available at http://www.envir.ee/programmid/pharecd/soes/slovak/toxic/state/toxic b4.html Ministry of Environment and Waters and Executive Environmental Agency. 2002. Annual Bulletin 1999. http://nfpbg.eionet.eu.int/eea/en/publicat/yearbook/landsoil/heavym/pollute.htm (25. mar. 2003) Ministry of Environment and Waters and Executive Environmental Agency. 2002. Annual Bulletin 2000. http://nfp-bg.eionet.eu.int/eea/en/publicat/yearbook1/index.htm (25. mar. 2003) Ministry of Environment of the Republic of Lithuania. 2000. Part II - State Of Environment, Main Change Trends And Protection Measures. In: Environment 2000 - Ministry of Environment Annual Report, 2000: 67-129 Ministry of the Environment of the Slovak Republic. 2000. State of the Environment Report Slovak Republic 2000. http://www.sazp.sk/slovak/periodika/sprava/sprava2000eng/index.html (15. avg. 2002) Ministry of the Environment of the Slovak Republic. 2002. State of the Environment Report - Slovak Republic 1999. http://www.sazp.sk/slovak/periodika/sprava/psreng/prava.html (15. avg. 2002) Ministry of Waters, Forests and Environmental Protection. 1998. "State of the Environment in Romania-1998." Web page, accessed 18 January, 2001. Available at http://www.envir.ee/programmid/pharecd/soes/romania/html/ Mol G., Vriend S. P., van Gaans P. F. M. 2001. Environmental Monitoring In The Netherlands: Past Developments And Future Challenges. Environmental Monitoring and Assessment 68: 313-335 Mol G., Vriend S.P., van Gaans P. F. M. 1998. Future trends, detectable by soil monitoring networks? Journal of Geochemical Exploration 62: 61-66 Morvan X., Saby N.P.A., Arrouays D., Le Bas C., Jones R.J.A., Verheijen F.G.A., Bellamy P.H., Stephens M., Kibblewhite M.G. 2008. Soil monitoring in Europe: A review of existing systems and requirements for harmonisation. Science of the Total Environment, 391, 1: 1-12 Muranyi A. 2000. Quality And Contamination Of Agricultural Soils In Hungary As Indicated By Environmental Monitoring And Risk Assessment. In: Soil Quality, Sustainable Agriculture and Environmental Security in Central and Eastern Europe. Wilson, M. J. and Maliszewska-Kordybach B.(eds.). Kluwer Academic Publishers, Netherlands: 61-77 National Forest Office of France. 1999. The RENECOFOR Flash. Issue 1: 4 National Soil Resources Institute. 2003. "The National Soil Inventory Datasets." Web page, accessed 15 May, 2003. Available at http://www.silsoe.cranfield.ac.uk/nsri/pdfs/nsi.pdf Neary D.G., Trettin C.C., Page-Dumroese D. 2010. Soil Quality Monitoring: Examples of Existing Protocols. USDA Forest Service Proceedings RMRS: 59 New Zealand Ministry for the Environment. Land. http://www.mfe.govt.nz/issues/land (7. apr. 2003) Neyroud J.A., Lischer P. 2003. Do different methods used to estimate soil phosphorous availability across Europe give comparable results? J. Plant Nutr. Soil Sci. 166: 422-431 Norwegian Centre for Soil and Environmental Research. "The agricultural environmental monitoring programme in Norway (JOVA)." Web page, accessed 7 January, 2002. Available at http://www.jordforsk.no/iovabase/jova eng.htm Nugis,E. Ratas R. 1993. Short Information on Soil and Land Conservation and Related Problems in the Estonian Republic. In: International Workshop on Harmonization of Soil Conservation Monitoring Systems. Varallyay, G.(ed.). Research Institute for Soil Science and Agricultural Chemistry of the Hungarian Academy of Sciences, Budapest, Hungary, 14-17 September 1993 Nussbaum M., Papritz A.J., Baltensweiler A., Walthert L. 2012. Organic Carbon Stocks of Swiss Forest Soils Final Report. Institute of Terrestrial Ecosystems, ETH Z'urich and Swiss Federal Institute for Forest, Snow and Landscape Research (WSL), Z'urich and Birmensdorf: 51 str. Nyiraneza J., Thompson B., Geng X., He J., Jiang Y., Fillmore S., Stiles K. 2017. Changes in soil organic matter over 18 yr in Prince Edward Island Canada. Can. J. Soil Sci. 97: 745-756 Ogle S.M. 2012. "US soil organic matter monitoring scheme". Fort Collins, ZDA, Colorado state University, Natural Resource Ecology Laboratory (osebni vir, 8. oktober 2012) Palmer C. J., Conkling B. L. 2001. Forest Health Monitoring Soil Measurements: Important Initial Findings. http://www.na.fs.fed.us/spfo/fhm/posters/posters01/posters01.htm (17. jun. 2003) Rakacolli Z. 1993. Soil Monitoring in Albania. In: International Workshop on Harmonization of Soil Conservation Monitoring Systems. Varallyay, G.(ed.). Research Institute for Soil Science and Agricultural Chemistry of the Hungarian Academy of Sciences, Budapest, Hungary, 14-17 September 1993: 29-34 Rauta C. 1993. State-of-the-Art Review on Soil Conservation Monitoring in Romania. In: International Workshop on Harmonization of Soil Conservation Monitoring Systems. Varallyay, G.(ed.). Research Institute for Soil Science and Agricultural Chemistry of the Hungarian Academy of Sciences, Budapest, Hungary, 14-17 September 1993: 172-178 Riggers C., Poeplau C., Don A., Bamminger C., Höper H., Dechow R. 2019. Multi-model ensemble improved the prediction of trends in soil organic carbon stocks in German croplands. Geoderma, 1: 17-30 Roots O. 1999. Estonian Environmental Monitoring Programme in 1999. http://www.envir.ee/itk/eng/mon pr t.htm (18. dec. 2001) Roots O. Saare L. 1996. Structure And Objectives Of The Estonian Environmental Monitoring Program. Environmental Monitoring and Assessment 40: 289-301 Sanka M. Paterson E. 1995. Basal Soil Monitoring Scheme In The Protected Areas Of The Czech Republic. Environmental Monitoring and Assessment 34: 167-174 Sanka M., Nemec P., Harlikova S. 1999. Basal Soil Monitoring In The Czech Republic-Present State And Links With Atmospheric Deposition Monitoring. V: Proceedings from the III International Soil Monitoring Conference. Brno, Czech Republic, 3-4 June 1997: 3 Schilling B. 1999. Second Sampling on Permanent Soil Monitoring Plots-Prerequisites, Experiences And Results. In: Proceedings from the III International Soil Monitoring Conference. Brno, Czech Republic, 3-4 June 1997: 1 Schröder W., Schmidt R.P. 2004. Soil monitoring in Germany. Journal of Soils and Sediments, 4, 1: 49-58 Sepp K. 1999. The Methodology And Applications Of Agricultural Landscape Monitoring In Estonia. Institute of Geography, Faculty of Biology and Geography, University of Tartu, Estonia. Tartu University Press: 161 str. Sepp K., Ivask M., Mander U., Mand M. 1997. Agricultural Landscape Monitoring. In: Estonian Environmental Monitoring 1996. Roots, O. and Talkop, R.(eds.). Estonian Ministry of Environment-Environment Information Centre, Tallinn: 163 str. Siebielec G., Kaczynski R., topatka A. 2014. Soil monitoring approaches in Poland. IUNG, JRC Ispra Sileika A. S. 1998. "Seminar: Monitoring of Soil and Agroecosystems - Integrated monitoring of agroecosystems." Web page, accessed 20 August, 2002. Available at http://neris.mii.lt/aa/semin/koma.htm Skinner R. J., Todd A. D. 1998. Twenty-five years of monitoring pH and nutrient status of soils in England and Wales. Soil Use and Management 14: 162-169 Sklep LULUCF. 2013. Sklep št. 529/2013/EU Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 21.maja 2013 o pravilih za obračunavanje emisij in odvzemov toplogrednih plinov, ki nastanejo pri dejavnostih v zvezi z rabo zemljišč, spremembo rabe zemljišč in gozdarstvom, ter informacijah o ukrepih v zvezi s temi dejavnostmi. Ur. l. EU št. L 165/80 Slovak Environmental Agency. "Monitoring of the Environment of the Slovak Republic." Web page, accessed 15 August, 2002. Available at http://www.sazp.sk/english/struktura/ceev/isme/21e.html Slovak Environmental Agency. "Partial Monitoring Systems." Web page, accessed 15 August, 2002. Available at http://www.sazp.sk/english/struktura/ceev/isme/22e.html Smith W. B. 2002. Forest inventory and analysis: a national inventory and monitoring program. Environmental Pollution 116: 233-242 Soil Science and Conservation Research Institute. 2003. Main Activities-Slovak Soils Monitoring. http://www.uvtip.sk/english/rezort/vupu/akti.html (11. jun. 2003) Somogyi Z., Hayes C., Freudenschuß A., Baritz R. 2011. Reporting requirements for the estimation of greenhouse gas emissions and removals of soils in the land use sector. In: Jandl R., Rodeghiero M., Olsson M. (eds.). Soil Carbon in Sensitive European Ecosystems: From Science to Land Management. John Wiley & Sons Ltd, UK: 219-238 Spanischberger A. 2016. Sustainable agriculture and soil quality in Austria. https://bmlfuw.gv.at (5. okt. 2019) Sparling G. 2002. Soil quality assessed at 500 sites nationwide. In: Soil Horizons, Issue 7. Manaaki Whenua Landcare Research: 1-7 Sparling G. Schipper L. 1998. Final Report: Trialing Soil Quality Indicators For State Of The Environment Reporting SMF Project 5001. Landcare Research Contract Report: LC9798/146. Landcare Research, New Zealand: 19 str. Sparling G. Schipper L. 1998. Soil Quality Monitoring in New Zealand: Concepts, Approach and Interpretation. Technical Report LCR 9798/060. Landcare Research, New Zealand: 45 str. Sparling G., Rijkse W., Wilde H., vander Weerden T., Beare M., Francis G. 2002. Implementing soil quality indicators for land. Research Report for 2000-2001 and Final Report for MfE Project Number 5089. Landcare Research Contract Report: LC0102/015. Ministry for the Environment Sustainable Management Fund, New Zealand: 157 str. Sparling G., Schipper L., McLeod M., Basher L., Rijkse W. 1996. Trialing Soil Quality Indicators for the State of the Environment Monitoring MfE Project Number 5001. Landcare Research Contract Report: LC9596/149. Manaaki Whenua-Landcare Research, New Zealand: 38 str. Sparling G., Schipper L., McLeod M., Basher L., Rijkse W. 1998. Trialing Soil Quality Indicators for the State of the Environment Monitoring Research Report for 1997/1998 SMF Project 5001. Landcare Research Contract Report: LC9798/141. Landcare Research, New Zealand: 47 str. Spencer S., Ogle S.M., Breidt F.J., Goebel J.J., Paustian K. 2011. Designing a national soil carbon monitoring network to support climate change policy: A case example for US agricultural lands. Greenhouse Gas Measurement and Management, 1, 3-4: 167-178 Stankovics P., Toth G., Toth Z. 2018. Identifying Gaps between the Legislative Tools of Soil Protection in the EU Member States for a Common European Soil Protection Legislation. Sustainability, 10: 117 State Inspectorate for Environmental Protection and UNEP/GRID-Warsaw Centre. 1997. State of Environment in Poland-Influence of Man on Soil Conditions. http://www.mos.gov.pl/soe/7c.htm (21. jan. 2002) Strebl F., Gebetsroither E., Orthofer R. 2003. Greenhouse Gas Emission from Cropland and Grassland Management in Austria. ARC-S-0221. Austrian Research Centre, Seibersdorf Stuczynski T., Pauly J., Terelak H. 1998. Neural computing approach to soil monitoring systems in Poland. In: Land Information Systems: Developments for planning the sustainable use of land resources. European Soil Bureau Research Report No. 4. Heineke, H. J., Eckelmann, W., Thomasson, A. J., Jones, R. J. A., Montanarella, L., and Buckley, B.(eds.). European Soil Bureau, Italy: 321-328 Swedish Environmental Protection Agency. 1998. "Environmental Monitoring News Number 2 - National environmental monitoring." Web page, accessed 15 August, 2002. Available at http://www.internat.environ.se/documents/issues/monitor/modoc/export/infoeng.pdf Swedish Environmental Protection Agency. 2000. "Environmental Monitoring News Issue 2- National Environmental Monitoring." Web page, accessed 14 December, 2001. Available at http://www.internat.environ.se/documents/issues/monitor/modoc/export/2-00E.pdf Swedish National Forest Inventory. 2000. A Short Summary of Swedish Survey of Forest Soils and Vegetation. http://www.sml.slu.se/sk/skeng.htm (31. mar. 2002) Swedish National Forest Inventory. 2002. Swedish National Forest Inventory. http://www-nfi.slu.se/ (9. jan. 2002) Swedish University of Agricultural Sciences. 2002. Integrated Monitoring in Sweden. http://www.ma.slu.se/IM/IMeng.html (15. avg. 2002) Swiss Agency for the Environment, Forests and Landscape. 2001. The Swiss Soil Monitoring Network. http://www.buwal.ch/stobobio/projekte/nabo/e index.htm (10. dec. 2001) Šifrant rabe. 2019. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. http://rkg.gov.si/GERK/documents/Sifrant rabe.pdf (8. okt. 2019) Terelak H. 1993. Mapping and Monitoring of Soils in Poland. In: International Workshop on Harmonization of Soil Conservation Monitoring Systems. Varallyay, G.(ed.). Research Institute for Soil Science and Agricultural Chemistry of the Hungarian Academy of Sciences, Budapest, Hungary, 14-17 September 1993: 163-171 Terelak H. Motowicka-Terelak T. 2000. The Heavy Metals And Sulphur Status Of Agricultural Soils In Poland. In: Soil Quality, Sustainable Agriculture and Environmental Security in Central and Eastern Europe. Wilson, M. J. and Maliszewska-Kordybach B.(eds.). Kluwer Academic Publishers, Netherlands: 37-47 Tiemann S. 2002. Soil Monitoring as Precondition for Soil Conservation-A case study of Latvia. In: Phare ACE Seminar on Sustainable Agriculture in Central and Eastern European Countries: The Environmental Effects of Transition and Needs for Change. Nitra, Slovakia, 10-16 September 2001: 20 str. Toma L. 1999. Country Report on the Present Environmental Situation in Agriculture - Romania. The impact of agriculture on the environment. http://www.fao.org/Regional/SEUR/ceesa/Romania.htm (19. avg. 2002) Ulrich E. 1997. Organization of forest system monitoring in France- the RENECOFOR network. In: Proceedings of the XI World Forestry Conference. Antalya, Turkey, 13-22 October 1997. vol. 7: 95-101 UN Framework Convention on Climate Change. 1998. Report of the conference of the parties on its third session, held at Kyoto from 1 to 11 December 1997. Addendum. Part two: Action taken by the conference of the parties at its third session. Geneva, United Nations Office at Geneva: 60 str. United Kingdom Department for Environment, Food and Rural Affairs. 1997. Soil Protection: Resampling the national soil inventory. V: Environmental Protection Division R&D Newsletter. No. 2 United Kingdom Department for Environment, Food and Rural Affairs. 1999. Vegetation of the British Countryside- The Countryside Vegetation System: ECOFACT, Volume 2 United Kingdom Department for Environment, Food and Rural Affairs. 2000. "Countryside Survey 2000 Accounting for Nature: Assessing Habitats in the UK Countryside." Web page, accessed 7 October, 2002. Available at http://www.defra.gov.uk/wildlife-countryside/cs2000/01/03.htm United Kingdom Department for Environment, Food and Rural Affairs and Natural Environment Research Council. 2001. "Countryside Survey 2000 Module 6 soil quality." Web page accessed 16 September, 2002. Available at http://192.171.153.202/Mod6 soil qual.htm United Kingdom Department of the Environment, Transport and the Regions. 2001. The draft soil strategy for England-a consultation paper. Department of the Environment, Transport and the Regions, London, England: 65 str. United States Department of Agriculture Forest Service. 2002. Forest Inventory and Analysis FIA Fact Sheet Series: Soil Quality Indicator. USDA Forest Service and National Association of State Foresters: 1 United States Department of Agriculture Forest Service. 2002. Soil Measurements and Sampling. In: Forest Inventory and Analysis Field Methods for Phase 3 Measurements, 2002. USDA Forest Service and National Association of State Foresters: 28 str. University of Hertfordshire. 2002. "Application for the National Agriculture Indicators to Farm Level -D26 Organic matter content of agricultural topsoils." Web page, accessed 16 April, 2003. Available at http://www.herts.ac.uk/natsci/Env/aeru/indicators/explorer/resource d26.htm Uredba ESR. 2018. Uredba (EU) 2018/842 Evropskega parlamenta in Sveta o zavezujočem letnem zmanjšanju emisij toplogrednih plinov za države članice v obdobju od 2021 do 2030 kot prispevku k podnebnim ukrepom za izpolnitev zavez iz Pariškega sporazuma ter o spremembi Uredbe (EU) št. 525/2013, dostopno na: https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=CELEX%3A32018R0842 Uredba LULUCF. 2018. Uredba (EU) 2018/841 Evropskega Parlamenta in Sveta o o vključitvi emisij toplogrednih plinov in odvzemov zaradi rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva v okvir podnebne in energetske politike do leta 2030 ter spremembi Uredbe (EU) št. 525/2013 in Sklepa št. 529/2013/EU, dostopno na: https://eur-lex.europa.eu/eli/reg/2018/841/oj?locale=sl Urvas L. 1993. Status report from Finland. In: International Workshop on Harmonization of Soil Conservation Monitoring Systems. Varallyay, G.(ed.). Research Institute for Soil Science and Agricultural Chemistry of the Hungarian Academy of Sciences, Budapest, Hungary, 14-17 September 1993: 86-92 Vagstad N., Deelstra J. 1998. Environmental Monitoring in Agriculture. In: Jordforsk News, 6: 1. Jordforsk (Norwegian Centre for Soil and Environmental Research): 8-9 Vagstad N., Gronlund A. 1993. Monitoring Soil Conservation in Norway. In: International Workshop on Harmonization of Soil Conservation Monitoring Systems. Varallyay, G.(ed.). Research Institute for Soil Science and Agricultural Chemistry of the Hungarian Academy of Sciences, Budapest, Hungary, 14-17 September 1993 Vaicys M. 1998. "Seminar: Monitoring of Soil and Agroecosystems -Lithuanian regional forest soil monitoring, aims, methods and tasks." Web page, accessed 20 August, 2002. Available at http://neris.mii.lt/aa/semin/regma.htm Vaicys, M., Raguotis, A., Armolaitis, K., and Kubertaviciene, L. 1998. "Seminar: Monitoring of Soil and Agroecosystems -Results and problems of the first Lithuanian regional forest soil monitoring." Web page, accessed 20 August, 2002. Available at http://neris.mii.lt/aa/semin/pira.htm van Duijvenbooden W. 1993. Ground-water quality monitoring in the Netherlands (Excerpts Directed to Soil). V: International Workshop on Harmonization of Soil Conservation Monitoring Systems. Varallyay, G.(ed.). Research Institute for Soil Science and Agricultural Chemistry of the Hungarian Academy of Sciences, Budapest, Hungary, 14- 17 September 1993: 146-155 van Laak M., Klingenberg U., Peiter E., Reitz T., Zimmer D., Buczko U. 2018. The equivalence of the Calcium-Acetate-Lactate and Double-Lactate extraction methods to assess soil phosphorus fertility. J. Plant Nutr. Soil Sci. 181: 795-801 van Leeuwen J. P., Saby N.P.A., Jones A., Louwagie G., Micheli E., Rutgers M., Schulte R.P.O., Spiegel H., Toth G., Creame R.E. 2017. Gap assessment in current soil monitoring networks across Europe for measuring soil functions. Environmental Research Letters, 12: 124007 van Wesemael B., Keith Paustian K., Andren O., Cerri C.E.P., Dodd M., Etchevers J., Goidts E., Grace P., Kätterer T., McConkey B.G., Ogle S., Pan G., Siebner C. 2011. How can soil monitoring networks be used to improve predictions of organic carbon pool dynamics and CO2 fluxes in agricultural soils. Plant Soil, 338: 247-259 van-Camp L., Bujarrabal B., Gentile A.R., Jones R.J.A., Montanarella L., Olazabal C., Selvaradjou S.K. 2004. Reports of the Technical Working Groups established under the Thematic Strategy for Soil Protection. EUR 21319 EN/5. Office for Official Publications of the European Communities: Luxembourg Varallyay G. 1993. Soil Data-bases, Soil Mapping, Soil Information-and Soil Monitoring Systems in Hungary. In: International Workshop on Harmonization of Soil Conservation Monitoring Systems. Varallyay, G.(ed.). Research Institute for Soil Science and Agricultural Chemistry of the Hungarian Academy of Sciences, Budapest, Hungary, 14 17 September 1993: 107-124. Varallyay G. 1998. Soil and Landsite Databases for Sustainable Land Management in Hungary. In: Proceedings of the International Conference on Geo-Information for Sustainable Land Management (SLM). Enschede, Netherlands, 17-21 August 1997: 18 str. Vernik T. 2014. Spremljanje vsebnosti organske snovi v kmetijskih tleh v Sloveniji. Mag. delo. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta: 64 str. Vigier B., Gregorich E. G., Kroetsch D., King D. 2003. (Revised Edition). Sampling Design and Methodology. In: Benchmark site documentation: 14 & 44-ON (Rockwood, Ontario). ECORC Technical Bulletin No. 03-197E Eastern Cereals and Oilseeds Research Centre, Agriculture and Agri-Food Canada, Ottawa: 7-15 Vrščaj B., Repe B., Simončič P. 2017. Soil Degradation. V: Vrščaj B., Repe B., Simončič P. (eds.). The Soils of Slovenia: 171-198 https://doi.org/10.1007/978-94-017-8585-3 8 (2.okt. 2019) Vrščaj B., Sušin J., Šinkovec M., Žnidaršič Pongrac V., Vernik T., Bregar Z., Gregorčič A., Grčman H., Mihelič R., Žlindra D., Simončič P. 2011. Strokovna in pravna izhodišča za vzpostavitev sistema zbiranja in obdelave podatkov preverjanja rodovitnosti tal (KRT): končno poročilo (KIS - Poročila o raziskovalnih nalogah, 366). Ljubljana, Kmetijski inštitut Slovenije: 63 str. Vrščaj B., Zupan M., Lobnik F. 1990. Računalniška obdelava podatkov v projektu tematska karta onesnaženosti zemljišč Celjske občine. Zbornik Biotehniške fakultete, Univerza Edvarda Kardelja Ljubljana, Kmetijstvo, 13: 41-58 Wang C., Gregorich L.J., Rees H.W., Walker B.D., Holmstrom D.A., Kenney E.A., King D.J., Kozak L.M., Michalyna W., Nolin M.C., Webb K.T., Woodrow E.F. 1995. Benchmark Sites for Monitoring Agricultural Soil Quality. In: The Health of Our Soils: Toward sustainable agriculture in Canada, Acton D.F. and Gregorich, L. J.(eds.). Publication 1906/E. Centre for Land and Biological Resources Research, Agriculture and Agri-Food Canada, Ottawa: 31-40 Wang C., Walker B.D., Rees H.W. 1997. Establishing A Benchmark System For Monitoring Soil Quality In Canada. In: Soil quality for crop production and ecosystem health. Gregorich, E.G. and Carter, M.R. (eds.). Chapter 15, Elsevier, Amsterdam: 323-337 Wang C., Walker B.D., Rees H.W., Kozak L.M., Nolin M.C., Michalyna W., Webb K.T., Holmstrom D.A., King D., Kenney E.A., Woodrow E.F. 1993. Benchmark Sites for Assessing Soil Quality Change. In: A program to assess and monitor soil quality in Canada: Soil quality evaluation program summary (interim), Acton, D. F.(ed.). CLBRR Contribution No. 93-49, Centre for Land and Biological Resources Research, Research Branch, Agriculture Canada, Ottawa: 5-8 Wenzel W.W., Alge G., Sattler H. 1993. Environmental Soil Monitoring in Austria: Methodology and Results. In: International Workshop on Harmonization of Soil Conservation Monitoring Systems. Varallyay, G.(ed.). Research Institute for Soil Science and Agricultural Chemistry of the Hungarian Academy of Sciences, Budapest, Hungary, 14- 17 September 1993: 35-48 Winder J. 2003. Soil Quality Monitoring Programs: A Literature Review. Alberta Environmentally Sustainable Agriculture (AESA) Soil Quality Monitoring Program and Alberta Agriculture, Food and Rural Development Conservation and Development Branch: 77 str. Wünscher R., Unterfrauner H., Peticzka R., Zehetner F. 2015. A comparison of 14 soil phosphorus extraction methods applied to 50 agricultural soils from Central Europe. Plant Soil Environ. 61: 86-96 Zbiral J. 1995. Monitoring Of Agriculture Soils In The Czech Republic. Environmental Monitoring and Assessment 34: 175-178 Seznam prilog Priloga A: Zaloge organskega ogljika v slovenskih tleh-Prispevek k svetovni karti talne organske snovi (TOS) GSOCMap_SloveniaReport Priloga B: Vzorčenje tal za spremljanje talne organske snovi na kmetijskih zemljiščih Slovenije SOP-OKENV-007 Priloga C: Postopek za vzorčenje tal na KPP ploskvah SOP-LGE-017 Priloga D: Določanje vsebnosti C N in S v foliarnih vzorcih tal z elementarno analizo ISO 10694:13878:15178 SOP_LGE_MET_024 Priloga E: Sistem kakovosti operabilnosti in skladnosti baz podatkov talne organske snovi (TOS) SOP-OKENV-016 Priloga F: Postopek poročanja emisij in ponorov zaradi rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč SOP-POR-LULUCF-019 Priloga A: Zaloge organskega ogljika v slovenskih tleh -Prispevek k svetovni karti talne organske snovi (TOS) GSOCMap_SloveniaReport Organic Carbon Stocks in Slovenian Soils A contribution to the GSP Global Soil Organic Carbon Map Version 1 Ljubljana, 23.11.2017 Organic Carbon Stocks in Slovenian Soils A contribution to the GSP Global Soil Organic Carbon Map Report Version 1 Authors Janez Bergant, doc. dr. Borut Vrščaj, Marjan Šinkovec Contractor: Agricultural institute of Slovenia, Department of Agricultural Ecology and Natural Resources Financial support The authors acknowledge the research work was financially supported by the Slovenian Research Agency and co-financed by the Ministry of the Agriculture Food and Forestry within the CRP "Monitoring carbon stocks in agricultural and forest soils for reporting on the national carbon balance", ID V4-1628. Project leader dr. Borut Vrščaj, Agricultural institute of Slovenia, Department of Agricultural Ecology and Natural Resources, Slovenia E: Borut.Vrscaj@kis.si; T: +386 (0)1 280 52 90; http://www.kis.si/okenv/ Additional information Borut Vrščaj E: borut.vrscaj@kis.si; T: +386 (0)1 280 52 90 Janez Bergant E: janez.bergant@kis.si; T: +386 (0)1 280 52 29 Janez Bergant task leader dr. Borut Vrščaj project leader Content Figure index Picture 1: Example of Spline tool for one of the profiles from Slovenian data.........................9 Picture 2: Histograms with normal curve distribution for SOC (%), bulk density (g/cm3), stone content (RF in vol %) and SOC stocks (t/ha).................................................................11 Picture 3: Stratums of Slovenia. Combination of land use (MAFF, 2017) and pedosequences derived from Soil map 1:25.000 of Slovenia (MAFF, 1999).........................................12 Picture 4: The area of stratums in Slovenia.............................................................................12 Picture 7: Areas of stratums by SOC stocks in classes.............................................................13 Table index Table 1: Data structure for site level data..................................................................................6 Table 2: Data structure for profile description data..................................................................7 Table 3: Data structure for profile analytical data.....................................................................7 Table 3: Descriptive statistic for 1,276 soil profiles used in GSOC mapping...........................10 Attachment index Attachment 1: Average soil organic carbon stocks of Slovenia (kg/ha)..................................14 Attachment 2: Standard deviation of soil organic carbon stocks of Slovenia (kg/ha).............15 /7/7ЈГ 1 Background and task The Global Soil Partnership (GSP) cooperates very closely with various global mechanisms which address soil issues and which require improved information collection and sharing about the status of world soils. The cooperation is important because FAO member countries are involved in various global activities through monitoring and reporting on natural resources, including soils, and it is import to align these activities to improve knowledge and information exchange about soils. The quality of soil carbon information at global level is still limited because much existing national information has not yet been shared for global compilation. A precise and reliable global view on soil organic carbon (SOC) is needed under different UN conventions, such as on climate change and desertification, but especially as part of the Sustainable Development Goals (SDG) (GSOC mapping guidelines, 2017). The GSP is currently tasked to provide support on soil carbon issues. FAO and the GSP Secretariat were recently approached by the United Nations Convention to Combat Desertification (UNCCD) Secretariat to share information about the GSP and the possible pathways to contribute to improving soil carbon knowledge and data. During the 5th Session of the GSP's Intergovernmental Technical Panel on Soils (ITPS) held during March 2016 (link), collaboration between ITPS and the Science Policy Interface (SPI) of the UNCCD, the Intergovernmental Platform on Biodiversity and Ecosystem Services (IPBES), and the Intergovernmental Panel on Climate Change (IPCC) was discussed. GSP/ITPS were requested to conduct a global SOC assessment based on country-level spatial soil data sets, combined to a new global SOC map. As an action of the GSP and its members, this task would directly relate to SDG 15.3.1, and would also support the endorsed metrics for the assessment of land degradation neutrality (LDN). The issue of soil carbon mapping through the GSP was also discussed and supported during the 4th GSP Plenary Assembly, May 2016 (link) (GSOC mapping guidelines, 2017). The presented map is a contribution of Slovenia to the Global Soil Organic Carbon map 2 Methodology 2.1 Data sources The data from 1,681 soil profiles of Slovenia which were collected during soil survey for mapping of Slovenian soil map 1:25,000. Soil profiles had the geographical position defined with X and Y Coordinates in Slovenian national coordinate system D48 = SR-ORG: 7095. After data preparation process soil data with extreme SOC stocks values were excluded. High SOC stocks values (SOC stocks > 180 t/ha) were unreal and are a consequence of defective soil profile data descriptions and missed estimated bulk densities for some soil horizons. The SOC stock estimations will be improved in the future using different PTF functions for different land uses, better filtering and separation of data from soil samples on mineral soils and litter etc. 2.2 Soil data preparation In the first step we prepared soil data into three structured tables: - Site_level_data - Profile_description_data - Profile_analytical_data In the second step we joined three tables into one table according to equal values in joining fields (ProfID and LayerID). The result was table GSOCdata. Table 1: Data structure for site level data Column name Column definition ProfID unique profile ID (and primary key) Xcoord in metres (D48) Ycoord in metres (D48) SoilType main soil type, from national soil classification used in PK25 LandCover from national land use categories (grouped according to OKENV guidelines for soil organic carbon monitoring) ParentMateria l parent material name from Slovnian geological map 1:1 M SolumDepth total depth of the developed soils (in cm) SamplType soil profile, auger Column name Column definition SamplProg soil mapping, soil monitoring, other SamplPer e.g. 1960 - 1975 Total number of soil profiles number, provide map of sample locations GeorefType e.g. coordinates ETRS89 DepthInterv Depth classes (0 - 5 cm, 5 - 15 cm), soil horizons (cite national soil mapping documentations SamplDist random, systematic, land use) Table 2: Data structure for profile description data Column name Column definition ProfID unique profile ID (and secondary key) LayerNo unique layer Number (from top to bottom) LayerID unique layer/horizon ID (and primary key) HorNO unique horizon number HorName Horizon name according to national soil description guidelines Depthfrom in cm Depthto in cm LayerThick thickness of layer in cm RF rock content in volumetric % SoilGroup mineral soil, forest floor-litter, forest floor-organic layer, peat, rock, parent material Remarks any remarks about layer can be written here Table 3: Data structure for profile analytical data Column name Column definition ProfID unique profile ID (and secondary key) LayerID unique layer/horizon ID (and primary key) BD e.g. g/cm3 BDestim provide method detailes/PTF function BDanal provide detail about the sampling: size, number, location of cylinders, stones in cilinders where accounted for yes/no SOM % SOMmeth provide analytical method detailes SOC % SOCmeth provide analytical method detailes Sand % Silt % Clay % Soil data such as soil organic carbon (%), bulk density (g/cm3) and rock content (vol %) were estimated to 0 - 30 cm depth using Spline Tool V2 (Picture 1). Where calculations for RF and bulk density were wrong (negative results) we used 0 in calculations of SOC stocks. SOC stocks were calculated using equation bellow: SOC stock = (SOC - (SOC * RF/100)) * BD * DEPTH SOC stock = soil organic carbon stock (t/ha) SOC = soil organic carbon content (%) RF = rock content in soil (vol %) BD = bulk density (g/cm3) DEPTH = depth of soil sample /7/7ЈГ Picture 1: Example of Spline tool for one of the profiles from Slovenian data. 2.3 Upscaling method We decided to use the geo-matching method for upscaling SOC stocks calculations. In the first step we made the stratification of Slovenia into so called stratums. The stratums were combination of land use types (national land use classification) and 5 pedosequences of Slovenia. The national land use classes were also harmonized with CLC classes for easier comparison with EU data. We excluded soil data with extreme SOC stocks values (SOC stocks > 180 t/ha). We calculated average and standard deviation of SOC stocks from site level data for each stratum respectively. The results were joined back to stratums showing the average carbon stocks (t/ha) per stratum and standard deviation of carbon stocks per stratum (t/ha). 2.4 Soil organic carbon map In the final step some fine tuning was done. The areas of litosols from soil map of Slovenia 1:25.000 automatically received default value of 0 t of SOC/ha and the sealed areas (CLC = 111) were excluded from final map. Therefore sealed areas are shown as no data in the final map of SOC stocks. In order to save space and since the data was floating point we converted it to integer. The units were converted from t/ha into kg/ha so no data were lost. Resampling of the raster layers to 1x1 km resolution and the projection transformation from D48 to WGS 84 were made (PCS name: WGS_1984_Web_Mercator_Auxiliary_Sphere). 3 Results 3.1 Soil data Spline Tool operation reduced numerus of soil profiles from starting 1,681 to 1,467. In calculation of soil organic carbon stocks per stratum we included 1,276 soil profiles. Only those with less than 180 t SOC stocks/ha within 30 cm depth were taken into upscaling method. The table is showing the descriptive statistic for SOC, bulk density, rock content and SOC stocks values for 1,276 soil profiles. The SOC stocks of soil profiles range between 0 to 179.8 t/ha with average of 104.1 t/ha and standard deviation of 37.3 t/ha. Table 4: Descriptive statistic for 1,276 soil profiles used in GSOC mapping. N Minimum Maximum Mean Std. Deviation Statistic Statistic Statistic Statistic Std. Error Statistic SOCValueNew 1276 0.0 24.9 3.147 .0641 2.2907 BDValueNew 1276 .2 2.0 1.301 .0055 .1949 rfValueNew 1276 0.0 80.0 4.589 .2741 9.7905 SOCStock 1276 0.0 179.8 104.074 1.0454 37.3425 Valid N (listwise) 1276 /7/7ЈГ Picture 2: Histograms with normal curve distribution for SOC (%), bulk density (g/cm3), stone content (RF in vol %) and SOC stocks (t/ha). 3.2 Upscaling The result of stratification was 89 stratums (land units) (Picture 3). With 17 stratums we covered 88.4 % or 641,467 ha of Slovenian territory (Picture 4). With geomatching we successfully derived data from soil profiles for 51 stratums (99.2 % of Slovenia), 38 stratums have no soil profile (14,379 ha or 0.7 % of Slovenia). /7/7ЈГ Picture 3: Stratums of Slovenia. Combination of land use (MAFF, 2017) and pedosequences derived from Soil map 1:25.000 of Slovenia (MAFF, 1999). (313) Mixed forest & Pedosequence on hard carbonate rocks (313) Mixed forest & Pedosequence on non-carbonate rocks (313) Mixed forest & Pedosequence on soft carbonate rocks (321) Natural grasslands & Pedosequence on hard carbonate rocks (321) Natural grasslands & Pedosequence on non-carbonate rocks (211) Non-irrigated arable land & Pedosequence on gravel and sand (321) Natural grasslands & Pedosequence on soft carbonate rocks (211) Non-irrigated arable land & Pedoseqence on clayey and loamy... (313) Mixed forest & Pedosequence on gravel and sand (321) Natural grasslands & Pedosequence on gravel and sand (321) Natural grasslands & Pedoseqence on clayey and loamy material (313) Mixed forest & Pedoseqence on clayey and loamy material (333) Sparsely vegetated areas & Pedosequence on hard carbonate rocks (111) Continuous urban fabric & NA (211) Non-irrigated arable land & Pedosequence on soft carbonate rocks (211) Non-irrigated arable land & Pedosequence on non-carbonate rocks (111) Continuous urban fabric & Pedosequence on gravel and sand 0 10 Graph shows only stratums covering > 1 % of Slovenian territory (> 20,000 ha). 200,000 300,000 400,000 500,000 Area of stratums (ha) Picture 4: The area of stratums in Slovenia. 3.3 Soil organic carbon stock map Average soil organic carbon stocks for 0 - 30 cm is 107.2 t/ha with standard deviation of 21.1 t/ha. The range is between 0 to 161.8 t/ha. The soil organic carbon stocks for 0 - 30 cm are evaluated for 94 % or 1,904,386 ha of Slovenia. For 6 % or. 122,929 ha the values are excluded from map. Those are areas with no SOC data available for stratum and all the sealed areas. Most stratums (45 % or 863,494 ha) have SOC stock between 110 - 130 t/ha, following 90 - 110 t/ha covering 43 % or 815,147 ha. All other classes cover less than 15 % of the stratums (Picture 5). The final results are two datasets; average soil organic carbon stock for Slovenia (t/ha) and dataset of standard deviation of soil organic carbon stocks for Slovenia, both relate to upper soil (0 - 30 cm). The datasets come with this report as zip file: Data.zip which was also uploaded on GSP Submission form. Datasets are shown in a form of a map in Attachment 1 and Attachment 2. 0% - -----2% 10% <70 t/ha 45% 70 - 90 t/ha 90 - 110 t/ha 110 - 130 t/ha 43% ■ > 130 t/ha Picture 5: Areas of stratums by SOC stocks in classes. 4 Sources 1. GSOC mapping guidelines, 2017. GSP Guidelines for sharing national data/information to compile a Global Soil Organic Carbon (GSOC) map, Pillar 4 Working Group, Version 1, 01 February 2017 - FAO and GSP. Link: http://www.fao.org/3Za-bp164e.pdf 2. Soil Organic Carbon Mapping Cookbook, 2017. Soil Organic Carbon Mapping. GSOC MapCookbook Manual. April 2017, First Edition - Yusuf Yigini, Rainer Baritz, Ronald R. Vargas. FAO and GSP. Link: http://www.fao.org/3/a-bs901e.pdf 5 Attachments ж/w \\\ zzar Kmetijski inštitut Slovenije oddelek za kmetijsko ekologijo in naravne vire Hacquetova ulica 17,1000 Ljubljana, E: cto@kis.si ж/w \\\ zzar Kmetijski inštitut Slovenije oddelek za kmetijsko ekologijo in naravne vire Hacquetova ulica 17,1000 Ljubljana, E: cto@kis.si Attachment 2: Standard deviation of soil organic carbon stocks of Slovenia (kg/ha). Priloga B: Vzorčenje tal za spremljanje talne organske snovi na kmetijskih zemljiščih Slovenije SOP-OKENV-007 xx> Kmetijski inštitut Slovenije Agricultural Institute of Slovenia VZORČENJE TAL ZA SPREMLJANJE TALNE ORGANSKE SNOVI Verzija 008 Oddelek za kmetijsko ekologijo in naravne vire Oznaka: SOP-OKENV-007 Stran 1 od 35 VZORČENJE TAL ZA SPREMLJANJE TALNE ORGANSKE SNOVI NA KMETIJSKIH ZEMLJIŠČIH SLOVENIJE Oznaka: SOP-OKENV-007 Verzija 008 Pripravili: M. Šinkovec, J. Bergant, P. Mežič, D. Žlindra, K. Rekič, P. Kastelic Pregledala: M. Šinkovec, J. Bergant Odobril: Borut Vrščaj Datum izdaje: 9. 5. 2018 Datum izdaje: 9. 5. 2018 xx> Kmetijski inštitut Slovenije Agricultural Institute of Slovenia VZORČENJE TAL ZA SPREMLJANJE TALNE ORGANSKE SNOVI Verzija 007 Oddelek za kmetijsko ekologijo in naravne vire Oznaka: SOP-OKENV-007 Stran 3 od 35 Kazalo 1 Namen dokumenta.............................................................................................................7 2 SOP vzorčenje tal za spremljanje talne organske snovi......................................................8 2.1 Določitev vzorčnega mesta..........................................................................................8 2.2 Označevanje vzorčnega mesta in vzorcev...................................................................9 2.2.1 Oznaka vzorčnega mesta.................................................................................................9 2.2.2 Označevanje vzorcev tal..................................................................................................9 2.3 Oprema in material....................................................................................................10 2.3.1 Obrazci in literatura.......................................................................................................10 2.3.2 Obvezna oprema...........................................................................................................10 2.4 Shema vzorčenja (razporeditev odvzemnih mest)....................................................11 2.4.1 Postopek opisa profila ob prvem vzorčenju..................................................................11 2.4.2 Vzorčenje na odprtih kmetijskih zemljiščih z enotnim načinom obdelave...................11 2.4.3 Vzorčenje na kmetijskih zemljiščih s pasovnim načinom obdelave..............................12 2.4.4 Vzorčenje na rabah drevesa in grmičevje ter zemljišča v zaraščanju............................14 2.5 Postopek vzorčenja tal za določitev organskega ogljika v tleh.................................14 2.5.1 Vzorčenje porušenih vzorcev tal ................................................................................... 15 2.5.2 Vzorčenje neporušenih vzorcev tal ............................................................................... 15 2.5.3 Določanje deleža skeleta v tleh.....................................................................................16 2.5.4 Globine vzorčenja..........................................................................................................17 2.6 Restavriranje vzorčnih mest......................................................................................18 2.7 Varnost pri delu.........................................................................................................18 2.8 Transport in shranjevanje vzorcev............................................................................18 3 Referenčni dokumenti......................................................................................................18 3.1 ISO standardi za pripravo SOP...................................................................................18 3.2 Upoštevani dokumenti za pripravo SOP....................................................................19 3.3 Reference................................................................................................................... 19 4 Priloge...............................................................................................................................21 Pripravili: M. Šinkovec, J. Bergant, P. Mežič, D. Žlindra, K. Rekič, P. Kastelic Pregledala: M. Šinkovec, J. Bergant Odobril: Borut Vrščaj Datum izdaje: 9. 5. 2018 Datum izdaje: 9. 5. 2018 xx> Kmetijski inštitut Slovenije Agricultural Institute of Slovenia VZORČENJE TAL ZA SPREMLJANJE TALNE ORGANSKE SNOVI Verzija 007 Oddelek za kmetijsko ekologijo in naravne vire Oznaka: SOP-OKENV-007 Stran 5 od 35 Pojmovnik preiskovano območje je območje, na katerem se izvaja monitoring stanja tal ali namenska raziskava tal zaradi ugotavljanja stanja tal. Preiskovano območje je celotno območje Slovenije, če gre za ugotavljanje stanja tal z monitoringom stanja tal oziroma manjše območje, če gre za ugotavljanje stanja tal z namensko raziskavo tal (npr. otroško igrišče, njiva, stanovanjska soseska, industrijska cona, ipd.). Preiskovano območje je tudi območje znotraj območja naprave, določenega v skladu s predpisom, ki ureja vrste dejavnosti in naprav, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega, na katerem se izvaja obratovalni monitoring stanja tal; vzorčno mesto je prostorsko določeno območje tal, kjer se odvzame vzorec tal; odvzemno mesto je eno izmed mest znotraj vzorčnega mesta, na katerem se odvzamejo posamezne enote vzorca tal, posebej na eni ali več globinah tal; vzorec tal je homogenizirana mešanica enot vzorcev tal, odvzetih na več odvzemnih mestih znotraj istega vzorčnega mesta na isti globini tako, da odraža stanje tal celotnega vzorčnega mesta v tej globini; enota vzorca tal je del tal, ki se ga odvzame v enkratnem delovnem postopku pri vzorčenju z opremo za jemanje vzorcev in je namenjen pripravi vzorca; organska snov v tleh oz. talna organska snov je živa in neživa organska snov tal. Živa organska snov tal so talni organizmi. Neživa organska snov tal je odmrla rastlinska in živalska biomasa in je lahko razgradljiva ali stabilna organska snov; homogenizacija vzorca tal je postopek, v katerem z mešanjem enot vzorca tal zagotovimo homogene lastnosti vzorca celotnega vzorca tal, odvzetega iz posamezne globine tal, horizonta ali sloja. lokacijska točka je definirana z X in Y koordinato vzorčnega mesta in predstavlja izhodišče za določitev odvzemnih mest na terenu. Pripravili: M. Šinkovec, J. Bergant, P. Mežič, D. Žlindra, K. Rekič, P. Kastelic Pregledala: M. Šinkovec, J. Bergant Odobril: Borut Vrščaj Datum izdaje: 9. 5. 2018 Datum izdaje: 9. 5. 2018 xx> Kmetijski inštitut Slovenije Agricultural Institute of Slovenia VZORČENJE TAL ZA SPREMLJANJE TALNE ORGANSKE SNOVI Verzija 007 Oddelek za kmetijsko ekologijo in naravne vire Oznaka: SOP-OKENV-007 Stran 7 od 35 1 Namen dokumenta Dokument vsebuje opis postopka: • določitve vzorčnega mesta in spremljanje vsebnosti organskega ogljika na kmetijskih zemljiščih; • določitve odvzemnih mest znotraj vzorčnega mesta; • homogenizacije enot vzorcev tal v reprezentativni vzorec iz posameznih slojev. Podana so navodila o postopkih vzorčenja za oceno zalog organskega ogljika na kmetijskih zemljiščih, ravnanja z vzorci in izkopa pedološkega profila ter vzorčenja talnih slojev po v naprej določenih globinah. Osnovna načela, ki jih moramo upoštevati pri vzorčenju, določajo ISO 10381-1, 2,3, 4, ISO 25177 in ISO 9001. Pripravili: M. Šinkovec, J. Bergant, P. Mežič, D. Žlindra, K. Rekič, P. Kastelic Pregledala: M. Šinkovec, J. Bergant Odobril: Borut Vrščaj Datum izdaje: 9. 5. 2018 Datum izdaje: 9. 5. 2018 xx> Kmetijski inštitut Slovenije Agricultural Institute of Slovenia VZORČENJE TAL ZA SPREMLJANJE TALNE ORGANSKE SNOVI Verzija 007 Oddelek za kmetijsko ekologijo in naravne vire Oznaka: SOP-OKENV-007 Stran 8 od 35 2 SOP vzorčenje tal za spremljanje talne organske snovi 2.1 Določitev vzorčnega mesta Vzorčno mesto je prostorsko določeno območje, kjer se odvzame vzorec tal in zajema površino približno 350 m2. Lokacijska točka je v presečišču koordinat kilometrske mreže po projekciji D48. • lokacijske točke za vzorčenje določimo kot presečišča pravilne kilometrske mreže po Sloveniji. S tem zagotovimo enakomerno prostorsko razporeditev vzorčnih mest za monitoring. Zaloga točk so vse točke ustrezne rabe, ki ležijo na mreži točk 1 x 1 km; • kot glavne kriterije pri izbiri vzorčnih mest upoštevamo: o enotna raba tal (pri tem vzorčimo ločeno za NJIVE, VINOGRADE, EKSTENZIVNE SADOVNJAKE, INTENZIVNE SADOVNJAKE, TRAVNIKE, ZARAŠČAJOČE POVRŠINE ter DREVESA IN GRMIČEVJE); o kmetijsko zemljišče naj bo v evidenci RKG GERK in za katere je zelo verjetno, da bo raba ostala kmetijska tudi nadaljnjih 25 in več let; o talne lastnosti, npr. pedološka karta 1:25.000 (PK25 - MKGP, 2001) prostorski sloj pedosekvenc (KIS, 2015); o klimatske značilnosti, npr. Podnebni tipi v Sloveniji (Ogrin D., 1996); o način in intenzivnost pridelave/gospodarjenja z zemljiščem. • če na terenu ugotovimo, da izbrana lokacijska točka ni ustrezna (npr. parcela ni homogena), lahko vzorčno mesto zamaknemo. Zamik ne sme biti večji kot 250 m. Zamik se poskuša najprej opraviti proti severu in v kolikor tam ni možno, naredimo premik proti vzhodu itd. v smeri urinega kazalca. V kolikor primernosti vzorčnega mesta za monitoring ne izboljšamo z nobenim od premikov, moramo iz mreže točk izbrati drugo vzorčno mesto. Sama površina vzorčenja mora biti večja od 500 m2 in v isti kmetijski rabi. • z uporabo GPS-a odčitamo koordinate X in Y (oz. N in E) središča vzorčnega mesta na enotnem GERK-u (napravo pustimo cca. 10 minut na mestu, da se kalibrira). V kolikor lokacijsko točko zamaknemo od presečišča mreže, nove koordinate zabeležimo v terenski obrazec (sTOS); • izpolnimo terenski obrazec za vzorčenje (sTOS). Obvezni podatki so na belih poljih; • stoječ na lokacijski točki fotografiramo krajino na vse glavne štiri strani neba: S, V, J in Z. Na fotografiji naj bo viden list s smerjo fotografiranja in številko vzorčnega mesta; Pripravili: M. Šinkovec, J. Bergant, P. Mežič, D. Žlindra, K. Rekič, P. Kastelic Pregledala: M. Šinkovec, J. Bergant Odobril: Borut Vrščaj Datum izdaje: 9. 5. 2018 Datum izdaje: 9. 5. 2018 xx> Kmetijski inštitut Slovenije Agricultural Institute of Slovenia VZORČENJE TAL ZA SPREMLJANJE TALNE ORGANSKE SNOVI Verzija 007 Oddelek za kmetijsko ekologijo in naravne vire Oznaka: SOP-OKENV-007 Stran 9 od 35 • fotografije s terena shranimo na strežnik in poimenujemo po pravilu 'oznaka vzorčnega mesta _ 'smer neba'.jpg (npr: 20181234_V.jpg ); • iz terenskega obrazca podatke prenesemo v tabele (digitalna oblika); • tabelo se oblikuje in strukturira ter uvozi v sistem ORACLE (KIS), tako da postane del relacijske baze podatkov MONITORING_TOS. 2.2 Označevanje vzorčnega mesta in vzorcev 2.2.1 Oznaka vzorčnega mesta Je zapisna v obliki: PRO-UZSL Pri čemer je: • PRO - oznaka projekta; MTO - monitoring tal, ogljik; • UZSL - zaporedna unikatna številka vzorčnega mesta označena s številkami; npr.: 20181234. Primer oznake vzorčnega mesta na terenskem obrazcu: MTO-20181234 Opomba: V bazo podatkov vzorčenja administrator vnese tudi unikatno oznako vzorčenja, pod ime (TOCKA_VZLETO). Ta je zapisana v obliki 'UZSL'_'leto vzorčenja'. Primer zapisa v bazo za točko UZSL: 20181234 vzorčeno v letu 2018 bi bil: 20181234_2018. 2.2.2 Označevanje vzorcev tal Je sestavljena iz oznake vzorčnega mesta + LLMMDD-INS-RZ-ZGSG Pri čemer je: • LL - letnica; npr 17 za 2017; 22 za leto 2022; • MM - mesec; npr.: 06 za junij; • DD - dan, npr.: 06; • INS - institucija, ki je opravila vzorčenje; • RZ- raba kmetijskega zemljišča; npr. NJ - njiva, VI - vinograd, ES - ekstenzivni sadovnjak, IS -intenzivni sadovnjak, TR - travnik, HM- hmeljišče; ZR-zemljišča v zaraščanju; DG-drevesa in grmičevje; • ZG - zgornja globina vzorčenja; • SG - spodnja globina vzorčenja. Primer oznake vzorca tal odvzetega na njivi iz globine med 0 in 10 cm na točki 1234 dne 9. maja 2018: • MT0-20181234-180509-KIS-NJ-0010. Pripravili: M. Šinkovec, J. Bergant, P. Mežič, D. Žlindra, K. Rekič, P. Kastelic Pregledala: M. Šinkovec, J. Bergant Odobril: Borut Vrščaj Datum izdaje: 9. 5. 2018 Datum izdaje: 9. 5. 2018 xx> Kmetijski inštitut Slovenije Agricultural Institute of Slovenia VZORČENJE TAL ZA SPREMLJANJE TALNE ORGANSKE SNOVI Verzija 007 Oddelek za kmetijsko ekologijo in naravne vire Oznaka: SOP-OKENV-007 Stran 10 od 35 2.3 Oprema in material 2.3.1 Obrazci in literatura • obrazec za vpis podatkov vzorčenja (priloga 1) ter pripadajoči SOP; • list za fotografiranje, na katerem je napisana zaporedna unikatna številka vzorčnega mesta (UZSL+leto vzorčenja) in smer fotografiranja (S = sever, V = vzhod, J = jug in Z = zahod) (priloga 2); • listki za označevanje vzorcev (priloga 3); • izjava nosilca o dovoljenju dostopa in vzorčenja na kmetijskem zemljišču (priloga 4). V primeru, da na izbrani lokaciji vzorčimo prvič, potrebujemo še: - Standardni operativni postopek za opis lokacije in profila in pripadajoči obrazec za izkop in vzorčenje pedološkega profila - SOP-OKENV-005. 2.3.2 Obvezna oprema 1. GPS naprava (npr. GARMIN GPSMAP62s); 2. Kompas; 3. Vzorčni križ (sestavlja ga sredinski količek, na katerega so posamično z vrvjo navezani štirje količki v razdalji vsaj 10 m. Na vsaki od vrvi so označene točke vzorčenja na razdalji 2,5 m, 5,0 m, 7,5 m in 10 m, ter 6,25 m za vzorčenje navidezne gostote tal); 4. tračni meter (minimalno 20 m); 5. kladivo ali macola za zabijanje količkov; 6. cevna sonda premera 6,7 cm za vzorčenje talnih vzorcev; 7. glava sonde; 8. izvlečni kovinski vzvod sonde; 9. lesen bat za zabijanje sonde; 10. manjši nož za praznjenje sonde; 11. povoščene pairnate ali PE vrečke za vzorčenje (3 na vzorčno mesto) - prostornine vsaj 5 L; 12. listki za označevanje vzorcev; 13. vedro/pladenj/banjica za praznjenje cevnih sond na posameznem vzorčnem mestu; 14. 1 lonček standardne velikosti (za pribl. 50 mL tal) za vnašanje delnih vzorcev iz vedra v vrečko; 15. digitalni otoaparat ali fotoaparat na mobilnem telefonu; 16. rokavice; 17. pisalo; Pripravili: M. Šinkovec, J. Bergant, P. Mežič, D. Žlindra, K. Rekič, P. Kastelic Pregledala: M. Šinkovec, J. Bergant Odobril: Borut Vrščaj Datum izdaje: 9. 5. 2018 Datum izdaje: 9. 5. 2018 xx> Kmetijski inštitut Slovenije Agricultural Institute of Slovenia VZORČENJE TAL ZA SPREMLJANJE TALNE ORGANSKE SNOVI Verzija 007 Oddelek za kmetijsko ekologijo in naravne vire Oznaka: SOP-OKENV-007 Stran 11 od 35 18. vodoodporen flomaster; 19. voda za izpiranje orodja in umivanje; 20. kopecky cilindri s pokrovčki (9 ali 12 na vzorčno mesto); 21. pripomočki za jemanje Kopeckyjevih cilindrov (nož z ravnim rezilom, nastavek, gumirano kladivo itd.) 2.4 Shema vzorčenja (razporeditev odvzemnih mest) 2.4.1 Postopek opisa profila ob prvem vzorčenju Ob prvem obisku lokacije izkopljemo pedološki profil in ga opišemo v skladu s strokovnim operativnim postopkom: SOP-OKENV-005 - (izkop in vzorčenje pedološkega profila). • opis izvedemo v skladu z Obrazcem za opis lokacije in profila. Vsebina opisa in vrstni red sta določena z obrazcem; • vzamemo vzorce tal za analizo specifične gostote tal. Vzorce jemljemo s Kopecky-jevimi cilindri. Za vsako globino oz. horizont po 3 cilindre. Pri nadaljnjih vzorčenjih izkop profila ni več potreben. 2.4.2 Vzorčenje na odprtih kmetijskih zemljiščih z enotnim načinom obdelave Takšna zemljišča so praviloma njive, njivsko travinje, travniki in pašniki ter ekstenzivni sadovnjaki, lahko tudi zaraščajoče površine ter drevesa in grmičevje. • v lokacijsko točko s kladivom zabijemo središčni količek vzorčnega križa; • s kompasom določimo glavne smeri neba (S, J, V, Z) in v vsaki smeri odvijemo po en krak, ki ga pritrdimo v tla s količkom in tako dobimo obliko križa; • na vsakem kraku so označena odvzemna mesta v intervalu 2,5 m vse do razdalje 10 m. Vzorčimo torej na 2,5 m, 5 m, 7,5 m in 10 m vsakega kraka (skupno je na posameznem vzorčnem mestu 16 odvzemnih mest), iz katerih dobimo en vzorec na posamezno globino; • vzorce tal jemljemo iz naslednjih globin: 0-10 cm, 10-20 cm in 20-30 cm; • poleg vzorčenja porušenega vzorca tal se na treh krakih na razdalji 6,25 m odvzame tudi neporušen vzorec tal s Kopeckyjevim cilindrom. Na koncu dobimo 3 vzorce Kopeckyjevih cilindrov za vsako globino tal; Pripravili: M. Šinkovec, J. Bergant, P. Mežič, D. Žlindra, K. Rekič, P. Kastelic Pregledala: M. Šinkovec, J. Bergant Odobril: Borut Vrščaj Datum izdaje: 9. 5. 2018 Datum izdaje: 9. 5. 2018 xx> Kmetijski inštitut Slovenije Agricultural Institute cf Slovenia VZORČENJE TAL ZA SPREMLJANJE TALNE ORGANSKE SNOVI Verzija 007 Oddelek za kmetijsko ekologijo in naravne vire Oznaka: SOP-OKENV-007 Stran 12 od 35 ob naslednjem vzorčenju (interval predvidoma 5 let) odvzemna mesta zamaknemo za 30o v smeri urinega kazalca. Torej vzorčenje št. 2 azimut 30 °, vzorčenje št. 3 azimut 60 ° itd.; ob četrtem vzorčenju poteka vzorčenje na istih odvzemnih mestih kot pri prvem vzorčenju. 2.4.3 Vzorčenje na kmetijskih zemljiščih s pasovnim načinom obdelave Takšna zemljišča so praviloma intenzivni sadovnjaki in vinogradi, v katerih se v okviru enotne rabe tal izmenjujejo pasovi različno obdelanih (obdelovanih) tal. • na takšnih zemljiščih vzorčenje po shemi »križa v krogu« ni reprezentativno ali izvedljivo; • v primeru pasovne obdelave vzorčimo po pravokotni mreži v posameznih vrstah sadovnjaka ali vinograda, kjer ohranjamo enako razmerje med številom delnih vzorcev tal, vzetih iz posameznega načina obdelave; Pripravili: M. Šinkovec, J. Bergant, P. Mežič, D. Žlindra, K. Rekič, P. Kastelic Pregledala: M. Šinkovec, J. Bergant Odobril: Borut Vrščaj Datum izdaje: 9. 5. 2018 Datum izdaje: 9. 5. 2018 xx> Kmetijski inštitut Slovenije Agricultural Institute of Slovenia VZORČENJE TAL ZA SPREMLJANJE TALNE ORGANSKE SNOVI Verzija 007 Oddelek za kmetijsko ekologijo in naravne vire Oznaka: SOP-OKENV-007 Stran 13 od 35 • način obdelave je opredeljen kot herbicidni pas (h), kolotek (k) in medvrstni pas (m). Vsak od teh načinov obdelave ima svoje specifične lastnosti, ki vplivajo tudi na zaloge organskega ogljika v tleh. Herbicidni pas se deloma orje oz. prekopava in je praviloma najbolj rahel. Kolotek je območje kolesnic in v vinogradih in intenzivnih sadovnjakih ta pas zaznamuje močna zbitost tal. Medvrstni pas je prostor med kolotekoma in je praviloma zatravljen ali pa oran (lahko tudi izmenično); • v nasadih ali vinogradih, kjer ni koloteka vzorčimo le v herbicidnem in medvrstnem prostoru in sicer v treh ponovitvah na krakih A in B; • pred vzorčenjem tip vzorčnega mesta definiramo glede na različne načine obdelave; • na mestu vsakega načina obdelave se odvzame enote vzorca tal. Cilj je, da končni homogenizirani vzorec tal sestavljajo enote vzorca tal iz pasov različne obdelave, pri čemer mora biti razmerje odvzetih enot vzorca tal po posameznih načinih obdelave primerljivo deležu posamezne vrste obdelave v sadovnjaki/vinogradu. Torej, na površini, ki je bolj zastopana v načinu obdelave, se odvzame proporcionalno večje število vzorcev; • shema odvzemnih mest v pravokotniku je zasnovana tako, da je skupaj z zamikom, ki je predviden ob vsakem naslednjem terminu vzorčenja, površina vzorčnega mesta približno enaka površini vzorčnega mesta na zemljiščih z enotno rabo (314 m2); • zato odvzemna mesta niso vezana na vrsto v vinogradu ali sadovnjaku, pač pa na dolžino krakov A in B, ki znašata vsak po 20 m in razmikom med krakoma A in B, ki znaša 9 m; • ob vsakem naslednjem vzorčenju je predviden zamik navideznega pravokotnika za 3 m. Ob četrtem vzorčenju pravokotnik stoji v enakem položaju kot ob prvem vzorčenju. Površina celotnega vzorčnega mesta tako znaša 300 m2; • na tak način je skupen povprečen vzorec tal sestavljen iz 12 enot vzorca tal, pri čemer so iz vsakega načina obdelave odvzeti po štiri enote vzorca tal. RAZLIČICE VZORČENJA NA KMETIJSKIH ZEMLJIŠČIH S PASOVNO OBDELAVO Varianta 1: V sadovnjakih ali vinogradih ločimo herbicidni pas in medvrstni prostor, ki ga delimo na dve območji: kolotek in sredinski del. Kolotek je tik ob herbicidnem pasu in je po navadi zbit zaradi kolesnic), sredinski del ima manjšo zbitost tal zaradi praviloma manjših obremenitev - hoja. Skupno imamo tako 3 oblike. Pri vsaki obliki vzamemo po 4 enote vzorca tal. Skupaj torej 12 enot vzorca tal. Vzorčimo v različnih vrstah glede na širino med Pripravili: M. Šinkovec, J. Bergant, P. Mežič, D. Žlindra, K. Rekič, P. Kastelic Pregledala: M. Šinkovec, J. Bergant Odobril: Borut Vrščaj Datum izdaje: 9. 5. 2018 Datum izdaje: 9. 5. 2018 xx> Kmetijski inštitut Slovenije Agricultural Institute of Slovenia VZORČENJE TAL ZA SPREMLJANJE TALNE ORGANSKE SNOVI Verzija 007 Oddelek za kmetijsko ekologijo in naravne vire Oznaka: SOP-OKENV-007 Stran 14 od 35 dvema herbicidnima pasovoma. Za lažjo izvedbo na terenu je v pomoč spodnja preglednica in tlorisna shema. Med vratna razdalja v nasadih do2 m do4-m do 6,5 m Vzorčimo vsa ko 10 vrsto Vzorčimo Vzorčimo vsako5vrsto vsako3vrsto 3 območja različne obdelave Število vzorcev h - Herbicidni pas 4 k - Kolotek 4 m - Sredina medvrstnega prostora 4 SKUPAJ 12 Varianta 2: V sadovnjakih ali vinogradih, kjer ni koloteka, ločimo herbicidni pas in medvrstni prostor, ki je v tem primeru enoten. Skupno imamo tako 2 obliki. Pri vsaki obliki vzamemo 6 delnih vzorcev tal. Skupaj torej 12 delnih vzorcev na takem vzorčnem mestu. 2 območji različne obdelave Število vzorcev h - Herbicidni pas 6 m - Medvrstni prostor 6 SKUPAJ 12 2.4.4 Vzorčenje na rabah drevesa in grmičevje ter zemljišča v zaraščanju V kolikor so taka zemljišča homogena (brez različnih pasovnih elementov, kot je na primer potok, reka ...), vzorčimo po splošnem tipu vzorčenja (križ). V kolikor zaradi podrasti dostop do vzorčnega mesta ni mogoč, vzorčimo po presoji eksperta; po načrtu vzorčenja, ki ga določi na samem vzorčnem mestu. Pri tem naj bo vzorec posamezne globine sestavljen vsaj iz petih enot vzorca tal. Odvzemna mesta za meritve navidezne gostote tal naj bodo tri. V primeru, da vzorčno mesto vsebuje pasovni element, naj načrt vzorčenja sledi spodnji sliki, ki pa se ga lahko tudi smiselno (glede na situacijo na terenu) preuredi. 2.5 Postopek vzorčenja tal za določitev organskega ogljika v tleh Pripravili: M. Šinkovec, J. Bergant, P. Mežič, D. Žlindra, K. Rekič, P. Kastelic Pregledala: M. Šinkovec, J. Bergant Odobril: Borut Vrščaj Datum izdaje: 9. 5. 2018 Datum izdaje: 9. 5. 2018 xx> Kmetijski inštitut Slovenije Agricultural Institute cf Slovenia VZORČENJE TAL ZA SPREMLJANJE TALNE ORGANSKE SNOVI Verzija 007 Oddelek za kmetijsko ekologijo in naravne vire Oznaka: SOP-OKENV-007 Stran 15 od 35 2.5.1 Vzorčenje porušenih vzorcev tal • če je vzorčno mesto prekrito s travo ali drugim posevkom/rastlinjem, površino vzorčnega mesta očistimo; • za jemanje vzorcev tal uporabimo cevno sondo; • na cevni sondi s flomastrom označimo ustrezno globino (10, 20 ali 30 cm navzgor od spodnjega roba sonde); • najprej vzorčimo na vseh odvzemnih mestih v globini 0-10 cm, nato nadaljujemo z globino 10-20 cm in nazadnje 20-30 cm; o odvzeto enoto vzorca tal v vedru (raz)drobimo in dobro premešamo; o odstranimo večji skelet, korenine, druge organske delce ter primesi; o iz vsakega vedra 2-krat odvzamemo enoto vzorca tal z lončkom (2x po 50 ml) in ga stresemo v ustrezno vrečko. Torej iz vsakega od 16 odvzemnih mest in za vsako globino damo v povoščeno papirnato ali PE vrečko cca 100 mL tal; • ne vzorčimo tal plitvejših od 5 cm in horizontov s pedološko oznako C, CB, C/B; • vrečke za vzorce označimo s kodami, ki so sestavljene iz: oznake projekta, zaporedne unikatne številke vzorčnega mesta, datuma (leto, mesec, dan) , institucije, ki je vzorčila, rabe tal in globine (npr. MTO-0035-170905-KIS-NJ-0020) oz. v vrečko skupaj z vzorcem zapakiramo tudi vzorčni listek z ustreznimi kodami. 2.5.2 Vzorčenje neporušenih vzorcev tal • na razdalji 6,25 m od lokacijske točke na treh krakih odvzamemo tudi neporušen vzorec tal s Kopeckyjevim cilindrom za globine 0-10 cm, 10-20 cm in 20-30 cm; o od nivoja tal odmerimo 2 cm v globino za deklarirano globino 0-10 cm (12 cm za deklarirano globino 10-20 cm oz. 22 cm za deklarirano globino 20-30 cm) in to plast tal v vodoravni smeri odstranimo; o s pomočjo gumiranega kladiva in nastavka za Kopecky cilindre navpično zabijemo Kopecky cilinder do točke, da je njegov zgornji rob cca 0,5 cm pod nivojem tal; o z nožem previdno odrežemo tla na spodnji strani Kopeckyjevega cilindra; o vzorec s cilindrom previdno obrnemo in z nožem poravnamo/odrežemo tla, ki segajo čez spodnji rob cilindra; o cilinder na spodnjem delu zapremo s PE pokrovčkom; o previdno odstranimo nastavek za Kopecky cilindre; o z nožem poravnamo/odrežemo tla, ki segajo čez zgornji rob cilindra; Pripravili: M. Šinkovec, J. Bergant, P. Mežič, D. Žlindra, K. Rekič, P. Kastelic Pregledala: M. Šinkovec, J. Bergant Odobril: Borut Vrščaj Datum izdaje: 9. 5. 2018 Datum izdaje: 9. 5. 2018 xx> Kmetijski inštitut Slovenije Agricultural Institute of Slovenia VZORČENJE TAL ZA SPREMLJANJE TALNE ORGANSKE SNOVI Verzija 007 Oddelek za kmetijsko ekologijo in naravne vire Oznaka: SOP-OKENV-007 Stran 16 od 35 o cilinder na zgornji strani zapremo s PE pokrovčkom; o na cilinder napišemo kodo vzorčnega mesta, smer neba in globino odvzetega vzorca (npr. 1234 S 0-10); • nadaljujemo z naslednjo globino; • vse vzorce tal oddamo v laboratoriju za analize. 2.5.3 Določanje deleža skeleta v tleh • na odvzemnih mestih za neporušene vzorce tal opravimo tudi določitev volumskega deleža skeleta v tleh (vol %) za vse 3 globine vzorčenja; • iz čela jame za vsako globino odvzamemo približno 1 kg vzorca tal oz. toliko, da vzorec prekrije celotno površino pladnja v debelini 1 do 3 cm. Opomba: jemljemo vzdolž celotne dolžine čela jame in ne izločamo skeleta (delci > 2 cm); • vzorec tal s skeletom enakomerno razporedimo po pladnju; • s pomočjo skice (Slika 1) razberemo volumski delež skeleta na pladnju. Oznake v prvem stolpcu pomenijo delež skeleta (P01 = 1 %, P02 = 2 %, P05 = 5 %, itd.). Za odstotek skeleta lahko zapišemo tudi poljubno vrednost oz. takšno, ki je v skici ni, npr. P10 za 10 %. Oznake v prvi vrstici predstavljajo velikost oz. pokritost skeletnih delcev. Zapis o deležu in pokritosti ločimo z znakom ' / '. Popoln zapis volumskega deleža skeleta zgleda tako: delež skeleta/pokritost skeleta (primer: P15/1 za tla z deležem skeleta 15 % in enakomerno pokritostjo majhnih skeletnih delcev); • za vsako vzorčno mesto priporočamo 3 meritve volumskega deleža skeleta. Na obrazec vzorčenja pod rubriko 'Skeletnost (%)' vpišemo »povprečno oz. najbolj pogosto« vrednost treh meritev. Pripravili: M. Šinkovec, J. Bergant, P. Mežič, D. Žlindra, K. Rekič, P. Kastelic Pregledala: M. Šinkovec, J. Bergant Odobril: Borut Vrščaj Datum izdaje: 9. 5. 2018 Datum izdaje: 9. 5. 2018 xx> Kmetijski inštitut Slovenije Agricultural Institute cf Slovenia VZORČENJE TAL ZA SPREMLJANJE TALNE ORGANSKE SNOVI Verzija 007 Oddelek za kmetijsko ekologijo in naravne vire Oznaka: SOP-OKENV-007 Stran 17 od 35 Slika 1: Skica za določanje volumskega deleža skeleta v tleh. Skica je povzeta po navodilih za vzorčenje tal -Guidelines for Soil Description, 2006 in nadgrajena na Kmetijskem inštitutu Slovenije. 2.5.4 Globine vzorčenja Globina vzorčenja (cm) 0-10 10-20 20-30 NJIVE X X X VINOGRADI X X X INTENZIVNI SADOVNJAKI X X X EKSTENZIVNI SADOVNJAKI X X X TRAVNIKI X X X DREVESA IN GRMIČEVJE X X X ZARAŠČAJOČE POVRŠINE X X X Za navidezno gostoto (Kopecky cilindri) prav tako jemljemo globine: 0-10, 10-20 in 20-30 cm. Pripravili: M. Šinkovec, J. Bergant, P. Mežič, D. Žlindra, K. Rekič, P. Kastelic Pregledala: M. Šinkovec, J. Bergant Odobril: Borut Vrščaj Datum izdaje: 9. 5. 2018 Datum izdaje: 9. 5. 2018 xx> Kmetijski inštitut Slovenije Agricultural Institute cf Slovenia VZORČENJE TAL ZA SPREMLJANJE TALNE ORGANSKE SNOVI Verzija 007 Oddelek za kmetijsko ekologijo in naravne vire Oznaka: SOP-OKENV-007 Stran 18 od 35 2.6 Restavriranje vzorčnih mest • območje izkopa moramo restavrirati v največji možni meri in za sabo pustiti čim manj sledi; • po zaključku dela izkopan profil tal ponovno zapolnimo z ostankom izvrtane/izkopane zemlje; • skelet damo na dno profila, vrhnje horizonte pa na površino; • na travinju travno rušo zložimo po površini izkopa in poravnamo. 2.7 Varnost pri delu • pazimo na varnost v prometu. Opremo v avtomobilu pospravimo tako, da ne obstaja možnost njenega izleta ob nenadnem zaviranju. Avtomobil parkiramo tako, da ne oviramo ostalih udeležencev v prometu; • upoštevamo dejstvo, da se velikokrat gibamo po območjih, kjer sta lahko prisotni divjad in živina. Med svojim delom poizkušamo živali kar se da malo vznemirjati. Na območjih medveda delujemo previdno ter se izognemo kakršnim koli bližnjim srečanjem z njim, izognemo pa se tudi srečanjem s strupenimi živalmi. Posebno pozornost namenimo zaščiti pred klopi; • ustrezno se zavarujemo pred soncem; • upoštevamo varnostna navodila, ki so priložena merilnim napravam in orodju. • pri zabijanju sonde je potrebno upoštevati varnostno razdaljo. Pred in za človekom, ki zabija, ne sme biti nikogar; • v primeru izkopavanja in vzorčenja pedološkega profila, pri ravnanju s kemikalijami upoštevamo varnostna navodila natančneje določena v pripadajočem SOPu. 2.8 Transport in shranjevanje vzorcev Do analize vzorce transportiramo in skladiščimo v hladnem in temnem prostoru. Vzorce dostavimo v laboratorij v najkrajšem možnem času. 3 Referenčni dokumenti 3.1 ISO standardi za pripravo SOP • SIST ISO 9001: 2008 - Sistemi vodenja kakovosti - Zahteve; • SIST ISO/DIS 10381-1: 2002 - Kakovost tal - Vzorčenje - 1.del: Navodilo za načrtovanje vzorčenja; Pripravili: M. Šinkovec, J. Bergant, P. Mežič, D. Žlindra, K. Rekič, P. Kastelic Pregledala: M. Šinkovec, J. Bergant Odobril: Borut Vrščaj Datum izdaje: 9. 5. 2018 Datum izdaje: 9. 5. 2018 xx> Kmetijski inštitut Slovenije Agricultural Institute cf Slovenia VZORČENJE TAL ZA SPREMLJANJE TALNE ORGANSKE SNOVI Verzija 007 Oddelek za kmetijsko ekologijo in naravne vire Oznaka: SOP-OKENV-007 Stran 19 od 35 • SIST ISO/DIS 10381-2: 2002 - Kakovost tal - Vzorčenje - 2.del: Navodilo za tehnike vzorčenja; • ISO/DIS 10381-3: 2011 - Soil quality - Sampling - Part 3: Guidance on safety; • ISO/DIS 10381-4: 2003 - Soil quality - Sampling - Guidance on the procedure for investigation of natural, near natural and cultivated sites; • SIST ISO 25177: 2011 - Kakovost tal - Terenski opis tal. 3.2 Upoštevani dokumenti za pripravo SOP • SOP-01: Postopek izdelave SOP-a; • priporočila za prostorsko zasnovo monitoringa TOS kmetijskih tal Slovenije (Vernik T., 2014; • SOP - OKENV - 015: Navodila za izdelavo nalepk in shranjevanje vzorcev tal in skeleta; • SOP -OKENV-018 Izkop in vzorčenje pedološkega profila. 3.3 Reference • Ogrin D., 1996. Podnebni tipi v Sloveniji. Geografski vestnik, št. 68, Ljubljana, Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU. • Soil Survey Division Staff. 1993. Soil survey manual. Soil Conservation Service. U.S. Department of Agriculture Handbook 18. • Schoeneberger, P.J., Wysocki, D.A., Benham, E.C. and Broderson, W.D. 1998. Field book for describing and sampling soils. Natural Resources Conservation Service, USDA, National Soil survey center, Lincoln, NE. • Vernik T., 2014. Spremljanje vsebnosti organske snovi v kmetijskih tleh v Sloveniji. Magistrsko delo. Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta. Ljubljana, 2014, 64 str. • Cools N, De Vos B, 2016: Part X: Sampling and Analysis of Soil. In: UNECE ICP Forests Programme Co-ordinating Centre (ed.): Manual on methods and criteria for harmonized sampling, assessment, monitoring and analysis of the effects of air pollution on forests. Thünen Institute of Forest Ecosystems, Eberswalde, Germany, 115 p. [http://www.icp-forests.org/Manual.htm] ISBN: 978-3-86576-162-0 Pripravili: M. Šinkovec, J. Bergant, P. Mežič, D. Žlindra, K. Rekič, P. Kastelic Pregledala: M. Šinkovec, J. Bergant Odobril: Borut Vrščaj Datum izdaje: 9. 5. 2018 Datum izdaje: 9. 5. 2018 xx> Kmetijski inštitut Slovenije Agricultural Institute cf Slovenia VZORČENJE TAL ZA SPREMLJANJE TALNE ORGANSKE SNOVI Verzija 007 Oddelek za kmetijsko ekologijo in naravne vire Oznaka: SOP-OKENV-007 Stran 21 od 35 4 Priloge Priloga 1: Obrazec za vpis podatkov vzorčenja Priloga 2: List za fotografiranje, na katerem je napisana zaporedna unikatna številka vzorčnega mesta (UZSL+leto vzorčenja) in smer fotografiranja (S = sever, V = vzhod, J = jug in Z = zahod) Priloga 3: Listki za označevanje vzorcev Priloga 4: Izjava nosilca o dovoljenju dostopa in vzorčenja na kmetijskem zemljišču Pripravili: M. Šinkovec, J. Bergant, P. Mežič, D. Žlindra, K. Rekič, P. Kastelic Pregledala: M. Šinkovec, J. Bergant Odobril: Borut Vrščaj Datum izdaje: 9. 5. 2018 Datum izdaje: 9. 5. 2018 xx> Kmetijski inštitut Slovenije Agricultural Institute cf Slovenia VZORČENJE TAL ZA SPREMLJANJE TALNE ORGANSKE SNOVI Verzija 007 Oddelek za kmetijsko ekologijo in naravne vire Oznaka: SOP-OKENV-007 Stran 23 od 35 Priloga 1: Obrazec za vpis podatkov vzorčenja Pripravili: M. Šinkovec, J. Bergant, P. Mežič, D. Žlindra, K. Rekič, P. Kastelic Pregledala: M. Šinkovec, J. Bergant Odobril: Borut Vrščaj Datum izdaje: 9. 5. 2018 Datum izdaje: 9. 5. 2018 xx> Kmetijski inštitut Slovenije Agricultural Institute cf Slovenia VZORČENJE TAL ZA SPREMLJANJE TALNE ORGANSKE SNOVI Verzija 007 Oddelek za kmetijsko ekologijo in naravne vire Oznaka: SOP-OKENV-007 Stran 24 od 35 Pripravili: M. Šinkovec, J. Bergant, P. Mežič, D. Žlindra, K. Rekič, P. Kastelic Pregledala: M. Šinkovec, J. Bergant Odobril: Borut Vrščaj Datum izdaje: 9. 5. 2018 Datum izdaje: 9. 5. 2018 xx> Kmetijski inštitut Slovenije Agricultural Institute cf Slovenia VZORČENJE TAL ZA SPREMLJANJE TALNE ORGANSKE SNOVI Verzija 007 Oddelek za kmetijsko ekologijo in naravne vire Oznaka: SOP-OKENV-007 Stran 25 od 35 Pripravili: M. Šinkovec, J. Bergant, P. Mežič, D. Žlindra, K. Rekič, P. Kastelic Pregledala: M. Šinkovec, J. Bergant Odobril: Borut Vrščaj Datum izdaje: 9. 5. 2018 Datum izdaje: 9. 5. 2018 xx> Kmetijski inštitut Slovenije Agricultural Institute cf Slovenia VZORČENJE TAL ZA SPREMLJANJE TALNE ORGANSKE SNOVI Verzija 007 Oddelek za kmetijsko ekologijo in naravne vire Oznaka: SOP-OKENV-007 Stran 26 od 35 Pripravili: M. Šinkovec, J. Bergant, P. Mežič, D. Žlindra, K. Rekič, P. Kastelic Pregledala: M. Šinkovec, J. Bergant Odobril: Borut Vrščaj Datum izdaje: 9. 5. 2018 Datum izdaje: 9. 5. 2018 xx> Kmetijski inštitut Slovenije Agricultural Institute of Slovenia VZORČENJE TAL ZA SPREMLJANJE TALNE ORGANSKE SNOVI Verzija 007 Oddelek za kmetijsko ekologijo in naravne vire Oznaka: SOP-OKENV-007 Stran 27 od 35 Pripravili: M. Šinkovec, J. Bergant, P. Mežič, D. Žlindra, K. Rekič, P. Kastelic Pregledala: M. Šinkovec, J. Bergant Odobril: Borut Vrščaj Datum izdaje: 9. 5. 2018 Datum izdaje: 9. 5. 2018 xx> Kmetijski inštitut Slovenije Agricultural Institute cf Slovenia VZORČENJE TAL ZA SPREMLJANJE TALNE ORGANSKE SNOVI Verzija 007 Oddelek za kmetijsko ekologijo in naravne vire Oznaka: SOP-OKENV-007 Stran 28 od 35 Pripravili: M. Šinkovec, J. Bergant, P. Mežič, D. Žlindra, K. Rekič, P. Kastelic Pregledala: M. Šinkovec, J. Bergant Odobril: Borut Vrščaj Datum izdaje: 9. 5. 2018 Datum izdaje: 9. 5. 2018 xx> Kmetijski inštitut Slovenije Agricultural Institute cf Slovenia VZORČENJE TAL ZA SPREMLJANJE TALNE ORGANSKE SNOVI Verzija 007 Oddelek za kmetijsko ekologijo in naravne vire Oznaka: SOP-OKENV-007 Stran 29 od 35 Pripravili: M. Šinkovec, J. Bergant, P. Mežič, D. Žlindra, K. Rekič, P. Kastelic Pregledala: M. Šinkovec, J. Bergant Odobril: Borut Vrščaj Datum izdaje: 9. 5. 2018 Datum izdaje: 9. 5. 2018 xx> Kmetijski inštitut Slovenije Agricultural Institute cf Slovenia VZORČENJE TAL ZA SPREMLJANJE TALNE ORGANSKE SNOVI Verzija 007 Oddelek za kmetijsko ekologijo in naravne vire Oznaka: SOP-OKENV-007 Stran 30 od 35 Pripravili: M. Šinkovec, J. Bergant, P. Mežič, D. Žlindra, K. Rekič, P. Kastelic Pregledala: M. Šinkovec, J. Bergant Odobril: Borut Vrščaj Datum izdaje: 9. 5. 2018 Datum izdaje: 9. 5. 2018 xx> Kmetijski inštitut Slovenije Agricultural Institute cf Slovenia VZORČENJE TAL ZA SPREMLJANJE TALNE ORGANSKE SNOVI Verzija 007 Oddelek za kmetijsko ekologijo in naravne vire Oznaka: SOP-OKENV-007 Stran 31 od 35 Priloga 2: List za fotografiranje, na katerem je napisana (UZSL+leto vzorčenja) in smer fotografiranja (S SEVER MTO: 20186 LETO: 2018 VZHOD MTO:20186 LETO: 2018 iporedna unikatna številka vzorčnega mesta sever, V = vzhod, J = jug in Z = zahod) JUG MTO: 20186 LETO: 2018 ZAHOD MTO: 20186 LETO: 2018 Pripravili: M. Šinkovec, J. Bergant, P. Mežič, D. Žlindra, K. Rekič, P. Kastelic Pregledala: M. Šinkovec, J. Bergant Odobril: Borut Vrščaj Datum izdaje: 9. 5. 2018 Datum izdaje: 9. 5. 2018 xx> Kmetijski inštitut Slovenije Agricultural Institute cf Slovenia VZORČENJE TAL ZA SPREMLJANJE TALNE ORGANSKE SNOVI Verzija 007 Oddelek za kmetijsko ekologijo in naravne vire Oznaka: SOP-OKENV-007 Stran 33 od 35 Priloga 3: Listki za označevanje vzorcev Kinu:i|uki nätitul -Зиишир Hinu'iiiih näülirt S^Slije ^ddtkl сл kiiiLlijab: cb: уц. j ill - dl дуис vi- c Projekt MTO Oznaka vzorca MTO-«TOCKA_MTO>>-«INS»-«ftZ»-<(ZGSG» GlDbina vzorčenja «ZG>t-«SG» Datum .2018 Vzorčil Opomba 4 HiriLMuh ristlllit EJtoflnip Lhh.di.d liuihu iMhiu dHU Et kiiiL'lijikc cku bi immii vb< Projekt MTO Oznaka vzorca MTO-«TOCKA_MTO»-«INS»-«RZ»-((Z6SG1M GlDbina vzorčenja «ZG1»-«SG1» Datum |.201S Vzorčil Opomba Kii lurn^ki mitilulSkwinki hintiii liHirninnni dHU Et kinrlijiku cki^luvuc* bi ил-rihiicvbv Projekt MTO Oznaka vzorca MTO-«TOCKA_MTO»-«INS»-«RZ»-«ZGSG2» GlDbina vzorčenja «ZG2»-«SG2» Datum .2018 Vzorčil Opomba ^ddtkl сл kiin'lijakj cb: vni j in - dl gviic vil c Projekt MTO Laboratorij Oznaka vzorca MTO-«TOCKA_MTO»- -«INS»-«RZ>M(ZGSG» Datum .2013 Opomba ^S Kiriulijski iriätatuI Üluvui iiiEi LlhldiddlVJIiL'4'ЛГЛ ^JAkfc ддкшс1Јј»к^скл:иЈК1-1ми -diJviicviiE Projekt MTO Laboratorij Oznaka vzorca МТО-«ТОСКА_МТО»- -«INS»-«RZ»-«ZGSG1» Datum JD.I .2013 Opomba KlMUÜIülii irlJtHul SluvUI ИГЈ dUlhl . L k.....mrniiivlif ProjEkt MTO Laboratorij Oznaka vzorca MTO-«TOCKA_MTO»- «INS»-«RZ»-«ZGSG2» Datum 3D.I .2013 Opomba Pripravili: M. Šinkovec, J. Bergant, P. Mežič, D. Žlindra, K. Rekič, P. Kastelic Pregledala: M. Šinkovec, J. Bergant Odobril: Borut Vrščaj Datum izdaje: 9. 5. 2018 Datum izdaje: 9. 5. 2018 xx> Kmetijski inštitut Slovenije Agricultural Institute cf Slovenia VZORČENJE TAL ZA SPREMLJANJE TALNE ORGANSKE SNOVI Verzija 007 Oddelek za kmetijsko ekologijo in naravne vire Oznaka: SOP-OKENV-007 Stran 35 od 35 Priloga 4: Izjava nosilca o dovoljenju dostopa in vzorčenja na kmetijskem zemljišču ZA Marjan Šinkovec Kmetijski inštitut Slovenije Oddelek za kmetijsko ekologijo in naravne vire Hacquetova ulica 17 1000 Ljubljana IZJAVA LASTNIKA/UPRAVLJAVCA KMETIJSKEGA ZEMLJIŠČA ZA DOVOLJENJE ZA VZORČENJE NA KMETIJSKEM ZEMUIŠČU Spodaj podpisani/a «IME», z naslovom «NASLOV», «POŠTA» izjavljam, da kot upravljavec/last "i i k/zakupnik oz. delni upravljavec/ lastnik/zakupnik kmetijskega zemljišča s šifro GERK PID «GERKPID» oz. domačim imenom « DOMAČ El ME», kije bilo iz mreže točk izbrano kot potencialno za vzorčenje, dovoljujem dostop Kmetijskemu institutu Slovenije na omenjeno zemljišče in izvedbo vzorčenja tal za potrebe naloge »Vzorčenja tal za oceno zalog ogljika na kmetijskih zemljiščih v letu XXXX« v času od X.X.XXXX do X.X.XXXX. Podpii Viha_. dne_ Podpisano izjavo nam prosim vrnite s priloženo kuverto. Izjavo prepognite tako, da bo naslovnik na kuverti viden. Pripravili: M. Šinkovec, J. Bergant, P. Mežič, D. Žlindra, K. Rekič, P. Kastelic Pregledala: M. Šinkovec, J. Bergant Odobril: Borut Vrščaj Datum izdaje: 9. 5. 2018 Datum izdaje: 9. 5. 2018 Priloga C: Postopek za vzorčenje tal na KPP ploskvah SOP-LGE-017 If GIS - Oddelek za Gozdno Ekologijo Velja od: 10. 2. 2016 Oznaka: SOP LGE 017 Verzija: 1.0 POSTOPEK ZA VZORČENJE TAL NA KPP ploskvah Stran 1 od 2 Terenski list: Postopek za vzorčenje tal na KPP ploskvah (8 x 8 km mreža) Za vzorčenje tal sta predvidena dva vzorčevalca, tri vzorčevalna mesta (J, SV, SZ) in naslednji postopek: 1. Vzorčevalca najdeta središče stalne vzorčne KPP ploskve (oz. Koncentrične Permanentne Ploskve), praviloma označeno s kovinskim količkom. 2. Vzorčevalca poiščeta vzorčevalno mesto J tako, da od središča KPP ploskve z desetmetrsko vrvico ali metrom odmerita 10 m proti jugu (vzorčevalec A stoji nad središčem KPP, drži en konec merilnega traku ali vrvice in s kompasom usmerja vzorčevalca B, ki v tej smeri na koncu iztegnjene vrvice oz. na oddaljenosti 10 m položi lesen okvir na tla). 3. Na tem mestu vzorčevalec B izmeri debelino organskih horizontov ter z vbodom ošiljene kovinske palice z ročajem v tla še globino mineralnega dela tal in oceni skeletnost tega dela tal. Nato tako sondiranje tal ponovi še na štirih vbodnih mestih, od prvega oddaljenih okoli 1 meter in v smereh sever, vzhod, jug, zahod. 4. Medtem vzorčevalec A vpiše v obrazec podatke o KPP, o vzorčevalnem mestu J in o talnih sondažah in, če je potrebno, pomaga vzorčevalcu B, npr.: z batom zabijati palico z ročajem v tla, meriti debelino organskih horizontov ipd. 5. Na osnovi sondažnih vbodov vzorčevalec B določi vzorčevalno mesto J na najbolj reprezentativnem od petih vbodnih mest. (Na tem mestu naj bi imela tla tako globino, debelino organskega horizonta, skeletnost in kamnitost/skalnatost, kakršna prevladuje na petih vbodnih mestih in naj bi bila ohranjena (izogibamo se vlakam, izvalom in podobnim motnjam tal). Vzorčevalno mesto naj bi bilo od dreves in štorov oddaljeno vsaj pol metra, da vzorčena tla ne bi bila preveč prekoreninjena. 6. Na izbranem vzorčevalnem mestu vzorčevalca s 4 aluminijastimi klini pritrdita lesen okvir (z notranjo velikostjo 25 cm x 25 cm) v tla. 7. Nato iz njegove notranjosti odvzameta plast opada tako, da ga ročno nabereta v plastičen pladenj in ga nato streseta v plastično vrečko z etiketo, na kateri so vpisani podatki o KPP, vzorčevalnem mestu J in vzorcu opada 0l. (Če gre hitreje, ga lahko nabereta tudi neposredno v vrečko), ki jo nato zavežeta. 8. Sledi odvzem ostalega dela organskega horizonta (če je prisoten). Tudi tega s pomočjo ročnega orodja najprej nabereta iz notranjosti okvirja v plastičen pladenj in ga nato streseta v plastično vrečko z etiketo, na kateri so vpisani podatki o KPP, vzorčevalnem mestu J in vzorcu preostalega dela organskega horizonta (Of + Oh). Vzorec mora vsebovati ves material te plasti, tudi žive korenine (ki jih porežeta z vrtnimi škarjami) in morebitni skelet (npr. drobir, posamezno kamenje idr.). Ko je ves material plasti v vrečki, jo zavežeta. V primerih, ko je debelina preostalega dela organskega horizonta (Of + Oh) večja od 10 cm, se njegov vzorec lahko vzame s cevasto sondo na treh mestih, kar se označi na etiketi in v obrazcu (napišemo: 3 х ф = 6,7 cm). Tako se dobi dovolj vzorca v krajšem času. 9. Sledi odvzem kvantitativnih vzorcev mineralnega dela tal iz globine od 0 do 10 cm (ta vzorec označujemo z M10) in od 10 do 40 cm (ta vzorec označujemo z M40) — če so tla dovolj globoka. Ta dva vzorca se odvzame s cevasto sondo. Zato na spodnjem delu sonde vzorčevalca z metrom izmerita in s flomastrom označita dolžini 10 in 40 cm. 10. Vzorčevalec A vloži glavo v vrh cevaste sonde, postavi sondo pravokotno na površino tal v lesenem kvadratu, iz katere je že odstranjen organski horizont in drži sondo v tem položaju, medtem ko vzorčevalec B s tolčenjem z batom po glavi sonde zabije sondo 10 cm globoko v tla (do barvne oznake). Vzorčevalec A kontrolira globino zabijanja in pravočasno opozori vzorčevalca B, kdaj je treba nehati z zabijanjem. 11. Vzorčevalca izvlečeta sondo, iz nje streseta ali s pomočjo noža odstranita vzorec v pladenj ali v vedro in ga nato pretreseta v plastično vrečko z etiketo, na kateri so vpisani podatki o KPP, vzorčevalnem mestu J in vzorcu M10. Preverita, če je vrtina ustrezno globoka in če je v njej še ostal material, ki pripada vzorcu (npr. korenine). Tudi ta material odvzameta in vneseta v vrečko, ki jo nato zavežeta. Pripravil: Milan Kobal Podpis: Odobril: Milan Kobal Podpis pot dokumenta: z:\pedologi\LGE_RAČUNALNIK\lge\qc\dokumentacija LGE\SOP LGE\SOP LGE 017.docx If GIS - Oddelek za Gozdno Ekologijo Velja od: 10. 2. 2016 Oznaka: SOP LGE 017 Verzija: 1.0 POSTOPEK ZA VZORČENJE TAL NA KPP ploskvah Stran 2 od 2 12. Nato v že 10 cm globoko vrtino vložita sondo, jo zabijeta do globine 40 cm, izvlečeta, streseta vzorec v pladenj ali v vedro. Preverita, če je vrtina ustrezno globoka in če je v njej še ostal material, ki pripada vzorcu M 40, in če je, ga poskusita odvzeti. Če je vzorčenje neuspešno, ga ponovita v notranjosti lesenega kvadrata na drugem mestu. Če so tla plitvejša od 40 cm, zabijeta sondo, do kamor se da, obvezno zabeležita doseženo globino v obrazec ploskve in na etiketo vrečke ter dobljeni vzorec streseta v vrečko ter jo zavežeta. 13. Do konca izpolnita obrazec ploskve s podatki o vzorcih vzorčevalnega mesta J. 14. Vse talne vzorce vzorčevalnega mesta J položita v mrežasto vrečo za prenos vrečk, ki jo odneseta do sredine KPP. 15. Po enakem postopku, kot je opisan za vzorčevalno mesto J, izvedeta vzorčenje tal na vzorčevalnem mestu SV (točke 2-14 - med črtama). 16. Po enakem postopku, kot je opisan za vzorčevalno mesto J, izvedeta vzorčenje tal tudi na vzorčevalnem mestu SZ (točke 2-14 - med črtama). 17. Na koncu preverita, če je obrazec za vpis podatkov o KPP, vzorčevalnih mestih in talnih vzorcih pravilno izpolnjen in s tem zaključita vzorčenje na tej KPP. 18. Vrečke z nabranimi talnimi vzorci se čimprej oddajo v Laboratorij za gozdno ekologijo GIS. Pripravil: Milan Kobal Podpis: Odobril: Milan Kobal Podpis Pot dokumenta: Z:\Pedologi\LGE_RAČUNALNIK\LGE\QC\DOKUMENTAajA LGE\SOP LGE\SOP LGE 017.docx Priloga D: Določanje vsebnosti C N in S v foliarnih vzorcih tal z elementarno analizo ISO 10694:13878:15178 SOP LGE MET 024 If GIS - Laboratorij za Gozdno Ekologijo Velja od: 10.3.2017 Oznaka: SOP LGE MET 024 Verzija: 4.0 DOLOČANJE VSEBNOSTI C, N IN S V FOLIARNIH VZORCIH IN V VZORCIH TAL Z ELEMENTNO ANALIZO, ISO 10694, 13878 IN 15178 STRAN 1 OD 6 VSEBINA 1. NAMEN 2 2. KEMIKALIJE IN OSTALI PRIBOR 2 3. POTEK DELA 3 3.1 Priprava neznanih vzorcev, kontrolnih in standardnih vzorcev 3 3.2 Merjenje 4 3.3 Kontrola kvalitete 5 3.4 Vnos in arhiviranje rezultatov 5 4. POSTOPEK PRI IZDELAVI METODE 5 4.1 Nova metoda 6 4.2 Nova kalibracija obstoječe metode 6 5. REFERENČNI IN POVEZANI DOKUMENTI 6 Pripravil: Magda Špenko podpis: ■ ■ Odobril: Daniel Žlindra Podpis: ■ pot dokumenta: z:\pedologi\LGE_RAČUNALNIK\lge\qc\dokumentacija lge\sop lge met\sop lge met 024.docx If GIS - Laboratorij za Gozdno Ekologijo Velja od: 10.3.2017 Oznaka: SOP LGE MET 024 Verzija: 4.0 DOLOČANJE VSEBNOSTI C, N IN S V FOLIARNIH VZORCIH IN V VZORCIH TAL Z ELEMENTNO ANALIZO, ISO 10694, 13878 IN 15178 Stran 2 od 6 1. NAMEN IN PRINCIP ANALIZE Dokument opisuje metodo določanja vsebnosti celokupnega ogljika, celokupnega dušika in celokupnega žvepla v foliarnih vzorcih in vzorcih tal z elementnim analizatorjem Elementar varioMAXcube CNS. Princip metode je suhi sežig vzorca pri 1140 °C. Sežigni plini (dušikovi oksidi - NOx, ogljikov dioksid in žveplov dioksid) se skozi reducirni medij reducirajo do dušika, ogljikov dioksid in žveplov dioksid ostaneta nespremenjena. Slednja se adsorbirata na pasteh, dušik pa gre direktno do termoprevodnostnega detektorja. Površina signala je premosorazmerna od količine dušika v vzorcu. Ko signal pade na začetno vrednost, se segreje past za CO2 in tako desorbira vezani CO2. Plin steče skozi termoprevodnostni detektor, kjer je sedaj signal premosorazmeren vsebnosti CO2. Ko signal pade na začetno vrednost, se segreje še past za SO2 in ga na ta način desorbira. Postopek se ponovi do padca signala na začetno vrednost. Aparat je pripravljen za novo analizo. 2. KEMIKALIJE IN OSTALI PRIBOR Preglednica 1: Potrebne aparature, kemikalije in pribor za izvedbo analize Opis kamikalije, pribora, aparature Dodatni opis Proizvajalec Kataloška številka Crucibles, ceramic Lončki za vzorce Elementar S25.00-1290 Silver Wool Elementar 230739 Copper wire elementar Elementar B05 000 699 Copper wires LECO Leco 502-189-W Quartz wool Elementar 03 679 908 Copper oxide Katalizator za post combustion tube Elementar B05 001 039 Pt-catalyst 5% Katalizator za post combustion tube Elementar B03 002 262 Wolfram (VI) - oxid Polnilo za combustion tube Elementar 11.02-0008 Corundum balls Elementar B50 008 467 Cotton vata Elementar 229197 Sicapent Sušilno sredstvo za sušilni koloni Merck 1.00543.2800 Rye flour LECO Ržena moka Leco 502-275 If GIS - Laboratorij za Gozdno Ekologijo Velja od: 10.3.2017 Oznaka: SOP LGE MET 024 Verzija: 4.0 DOLOČANJE VSEBNOSTI C, N IN S V FOLIARNIH VZORCIH IN V VZORCIH TAL Z ELEMENTNO ANALIZO, ISO 10694, 13878 IN 15178 Stran 3 od 6 nadaljevanje preglednice 1: Opis kamikalije, pribora, aparature Dodatni opis Proizvajalec Kataloška številka Kontrolni vzorec bukev (za foliarne vzorce) Kontrolni vzorec 40/06 (za vzorce tal) Kontrolni vzorec 367/07 (za vzorce tal) Sulfadiazine Standardni in kontrolni vzorec Sigma S8626-100G Analizator elementov Elementar vario MAX cube CNS Elementar Analizna tehtnica Mettler Toledo Jeklenka kisika (čistost 5.0) Nemški ventil Jeklenka helija (čistost 5.0) PVC pladenj s pokrovom Rokavice Žlička za tehtanje Stojalo za lončke za vzorce Žlička za čiščenje lončkov digestorij Za menjavo kemikalij v ceveh 3. POTEK DELA 3.1 Priprava neznanih vzorcev, kontrolnih in standardnih vzorcev Na analizni tehtnici v lončke zatehtamo ustrezne mase zračno suhih in deaglomeriranih (za žveplo tudi zmletih) vzorcev tal ali foliarnih vzorcev, kontrolnih vzorcev in standardnih vzorcev ter drugih vzorcev. Vzorci so lahko tudi drugače pripravljeni, v kolikor to zahteva naročnik in tako pripravljeni ne škodijo aparatu. Velikost delcev po deaglomeraciji / mletju: analiza N, C : < 2 mm analiza S: < 250 |im - zmleto v krogličnem mlinu If GIS - Laboratorij za Gozdno Ekologijo Velja od: 10.3.2017 Oznaka: SOP LGE MET 024 Verzija: 4.0 DOLOČANJE VSEBNOSTI C, N IN S V FOLIARNIH VZORCIH IN V VZORCIH TAL Z ELEMENTNO ANALIZO, ISO 10694, 13878 IN 15178 Stran 4 od 6 Preglednica 2: Zatehte vzorcev, standardnih vzorcev in kontrolnih vzorcev Ime vzorca / standarda Tip vzorca Zatehta v mg Ržena moka (Rye flour) Standardni in kontrolni vzorec 90-210 Bukev Kontrolni vzorec - foli 80-200 40/06 Kontrolni vzorec - tla 550-650 367/07 Kontrolni vzorec - tla 450-550 Sulfadiazin Standardni in kontrolni vzorec 30-40 Tla - organski vzorci Neznani vzorec 80-200 Tla - mineralni vzorci Neznani vzorec 200-300 Foliarni vzorci Neznani vzorec 60-120 Mase neznanih vzorcev lahko prilagodimo glede na vsebnosti C, N in S. Natehtane mase s posebno tipko na tehtnici avtomatsko vnesemo v seznam vzorcev na elementnem analizatorju, saj so nujne za pravilni izračun vsebnosti posameznih analitov. 3.2 Merjenje Lončke z vzorci vstavimo v pladenj za vzorce analizatorja Elementar varioMAXcube CNS. (Glej Navodila za uporabo CNS Elementar varioMAXcube, N LGE APP 030). Analizo posameznega vzorca lahko spremljamo na ekranu računalnika. Lončke po uporabi očistimo z lopatko in jih pospravimo na pladenj s pokrovom, da jih zaščitimo pred kontaminacijo iz okolice. • Pri delu uporabljamo Navodila za uporabo Elementar varioMAXcube CNS - N LGE APP 030 in Izpise nastavitev v aparatu (Opisi metod, Podatki o standardih in kalibracije), ki se nahajajo v Knjigi Elementar varioMAXcube CNS. • Najprej izmerimo standardne vzorce in naredimo dnevno kalibracijo - določitev dnevnega faktorja. Aparat je že tovarniško kalibriran, po potrebi izvedemo novo kalibracijo. • Po dnevni kalibraciji izmerimo vedno, ne glede na to katere vzorce merimo, 1x foliarni kontrolni vzorec in 1x kontrolni vzorec tal (glej preglednico Dnevne kontrole LGE). Rezultate in opažanja zapišemo v preglednico Dnevne kontrole LGE. • Najprej pomerimo kontrolne vzorce (bukev, 40/06 367/07). Ponovitve meritev standardnih in kontrolnih vzorcev (rye flour in sulfadiazin) izvajamo na vsaj 20 neznanih vzorcev ali pogosteje, odvisno od števila vzorcev. • Za vsak vzorec izmerimo vsaj dve ponovitvi. V kolikor je vzorca za to premalo, ga analiziramo samo enkrat in to označimo v Poročilu o meritvah C, N in S v določenem naročilu. Paralelke vzorcev analiziramo v dveh različnih dnevih, razen kadar je vzorcev manj kot 10. If GIS - Laboratorij za Gozdno Ekologijo Velja od: 10.3.2017 Oznaka: SOP LGE MET 024 Verzija: 4.0 DOLOČANJE VSEBNOSTI C, N IN S V FOLIARNIH VZORCIH IN V VZORCIH TAL Z ELEMENTNO ANALIZO, ISO 10694, 13878 IN 15178 Stran 5 od 6 Natančen postopek merjenja je opisan v dokumentu Navodila za uporabo Elementar varioMAXcube CNS, N LGE APP 030. 3.3 Kontrola kvalitete Rezultate analiz kontrolnih in standardnih vzorcev vnesemo v preglednico Dnevne kontrole LGE. Glede na rezultate teh meritev se odločimo, ali nadaljujemo z analizami ali je potreben kakršenkoli poseg ali popravek na aparatu ali vzorcu. Rezultat mora biti znotraj mej 2s oz. v mejah vrednosti v certifikatu. Če je rezultat izven tega območja preverimo, če je standardni vzorec pravilno pripravljen, če je potrebno zamenjati kemikalije v aparaturi in preverimo tesnjenje aparature. Po potrebi naredimo novo dnevno kalibracijo. Če napake ne moremo odkriti in odpraviti sami, se obrnemo na vodjo laboratorija ali na pooblaščen servis. Kontrolo kvalitete spremljamo s kontrolnimi kartami v preglednici Dnevne kontrole LGE in sicer za standarde, kontrolne vzorce, slepe (prazna ladjica ali prazna ladjica s katalizatorjem). 3.4 Prenos, vnos in arhiviranje rezultatov Rezultati, shranjeni na trdem disku računalnika, ki nadzoruje delo analizatorja Elementar varioMAXcube CNS, se nahajajo na namizju v mapi Print. Te datoteke prenesemo na strežnik Pedologi/LGE_RAČUNALNIK/LGE/Rezultati CNS_ELEMENTAR. Rezultate shranimo v formatu .xlsx (iz .csv). Rezultate skopiramo na list »datum« print. Na listu izbrišemo nepotrebne stolpce in vrstice ter ga natisnemo. Po končani analizi vpišemo rezultate v ustrezno naročilo v elektronski obliki v excelovo tabelo v list Poročilo o meritvah - C,N in S. Pregledamo, če so vsi rezultati pravilno vneseni in preverimo, če je odstopanje med rezultati paralelk v mejah dovoljenega. Če je, se v stolpcu ocena meritve izpiše 'OK', če je odstopanje preveliko, se izpiše 'ponovi'. V tem primeru opravimo še vsaj eno ponovitev. Morebitne opombe lahko vpisujemo k oceni meritve z ukazom vstavi komentar. Če je pri delu prišlo do kakršnihkoli odstopanj, jih zabeležimo pod opombe k rezultatom. Izpis rezultatov meritev CNS (»datum« print), izpis Poročila o meritvah C, N in S posameznega naročila (excelova tabela) in izpolnjen obrazec Seznam vzorcev (O LGE PRE 004) vložimo v knjigo Rezultati CNS. If GIS - Laboratorij za Gozdno Ekologijo Velja od: 10.3.2017 Oznaka: SOP LGE MET 024 Verzija: 4.0 DOLOČANJE VSEBNOSTI C, N IN S V FOLIARNIH VZORCIH IN V VZORCIH TAL Z ELEMENTNO ANALIZO, ISO 10694, 13878 IN 15178 Stran 6 od 6 4. POSTOPEK PRI IZDELAVI METODE 4.1 Nova metoda V aparat vnesemo novo metodo, jo natisnemo in shranimo v Knjigo CNS v razdelek Opis metod. 4.2 Nova kalibracija Kalibracija aparata je potrebna le redkokdaj (na nekaj let), saj se Aparat kalibriramo z različnimi zatehtami sulfadiazina v metodi sulfadiazine (ne glede na metode, ki jih uporabljamo za meritve vzorcev). Glej predhodno kalibracijo v Knjigi Elementar varioMAXcube CNS. Natisnemo spremenjeno kalibracijo z datumom, od kdaj je veljavna. Če je potrebno, spremenimo tudi parametre standarda za kalibracijo (vsebnosti C, N, S,...) in natisnemo spremembe. Shranimo jih v Knjigo CNS v razdelek Kalibracije. Spremembo kalibracije zabeležimo tudi v Dnevnik uporabe Elementar varioMAXcube CNS, O LGE APP 070. 5. referenčni in povezani dokumenti • Dnevnik uporabe ELEMENTAR varioMAXcube CNS, O LGE APP 070, • Dnevnik vzdrževanja za ELEMENTAR varioMAXcube CNS, O LGE APP 071, • Navodila za uporabo Elementar CNS, N LGE APP 030, • Navodila za uporabo CNS PDF datoteka ali dokument na trdem disku računalnika, • Seznam vzorcev za meritve CNS, O LGE PRE 004, • Izpisi nastavitev v aparatu (Opisi metod, Podatki o standardih, Izpis kalibracij) v knjigi CNS, • Preglednica Dnevne kontrole LGE, • Standardi SIST ISO 10694, 13878 in 15178. Priloga E: Sistem kakovosti operabilnosti in skladnosti baz podatkov talne organske snovi (TOS) SOP-OKENV-016 xx> Kmetijski inštitut Slovenije Agricultural Institute cf Slovenia SISTEM KAKOVOSTI, OPERABILNOSTI IN SKLADNOSTI BAZE PODATKOV TOS Verzija 001 Oddelek za kmetijsko ekologijo in naravne vire Oznaka: SOP-OKENV-016 Stran 1 od 18 SISTEM KAKOVOSTI, OPERABILNOSTI IN SKLADNOSTI BAZE PODATKOV TALNE ORGANSKE SNOVI (TOS) Oznaka: SOP-OKENV-016 Verzija 001 Pripravili: K Rekič, P. Kastelic, J. Bergant, M. Šinkovec Pregledala: M. Šinkovec, J. Bergant Odobril: Borut Vrščaj Kontrolirana kopija štev.: Izdano dne: 18.10.2019 xx> Kmetijski inštitut Slovenije Agricultural Institute of Slovenia SISTEM KAKOVOSTI, OPERABILNOSTI IN SKLADNOSTI BAZE PODATKOV TOS Verzija 001 Oddelek za kmetijsko ekologijo in naravne vire Oznaka: SOP-OKENV-019 Stran 3 od 18 Kazalo 1. Namen dokumenta.............................................................................................................5 2. SOP - sistem kakovosti, operabilnosti in skladnosti baze podatkov TOS...........................6 2.1. Določitev interesnega območja vzorčenja tal s strani MKGP......................................6 2.2. Priprava mreže vzorčnih točk......................................................................................6 2.3. Izbira lokacij in potencialnih točk vzorčenja................................................................6 2.4. Pridobivanje kontaktnih podatkov nosilcev kmetijskih gospodarstev (KMG)............7 2.4.1. Varstvo osebnih podatkov.....................................................................................................7 2.5. Pridobivanje soglasij nosilcev kmetijskih gospodarstev (KMG) parcel........................7 2.6. Izdelava dokumenta v skupni rabi za harmonizacijo...................................................8 2.7. Priprava terenske dokumentacije...............................................................................9 2.8. Vnos točk v GPS...........................................................................................................9 2.9. Najava vzorčenja nosilcem kmetijskega gospodarstva (KMG)....................................9 2.10. Uvajalni seminar in tečaj za šolanje terenskih ekip...................................................10 2.11. Priprava opreme za vzorčenje...................................................................................10 2.12. Odhod na teren..........................................................................................................10 2.13. Metode vzorčenja tal in protokoli.............................................................................10 2.14. Laboratorijske analize vzorcev tal.............................................................................11 2.14.1. Laboratorijske metode......................................................................................................12 2.15. Določitev vzorcev za krožno analizo (primerjalna analiza)........................................13 2.15.1. Vrednotenje krožne analize...............................................................................................14 2.16. Obdelava podatkov in ocena zalog ogljika v tleh......................................................15 2.17. Pošiljanje analiz nosilcem kmetijskih gospodarstev (KMG)......................................16 3. Dokumenti............................................................................................................................17 3.1. ISO standardi za pripravo SOP dokumentov.............................................................17 3.2. Upoštevani dokumenti za pripravo SOP dokumenta................................................17 4. Reference..........................................................................................................................18 Pripravili: K Rekič, P. Kastelic, J. Bergant, M. Šinkovec Pregledala: M. Šinkovec, J. Bergant Odobril: Kontrolirana kopija štev.: Izdano dne: 18.10.2019 xx> Kmetijski inštitut Slovenije Agricultural Institute cf Slovenia SISTEM KAKOVOSTI, OPERABILNOSTI IN SKLADNOSTI BAZE PODATKOV TOS Verzija 001 Oddelek za kmetijsko ekologijo in naravne vire Oznaka: SOP-OKENV-019 Stran 4 od 18 12 14 15 15 Pripravili: K Rekič, P. Kastelic, J. Bergant, M. Šinkovec Pregledala: M. Šinkovec, J. Bergant Odobril: Kontrolirana kopija štev.: Izdano dne: 18.10.2019 Kazalo preglednic Preglednica 1: Seznam pedoloških parametrov in laboratorijskih analiz za porušene in neporušene vzorce tal...................................................................................................... Preglednica 2: Vrednosti za Q v odvisnosti od števila meritev in stopnje zaupanja........ Preglednica 3: Kriteriji z-vrednosti................................................................................... Preglednica 4: Predpisani kriteriji za standardni odmik v programu ICP Forests............ xx> Kmetijski inštitut Slovenije Agricultural Institute cf Slovenia SISTEM KAKOVOSTI, OPERABILNOSTI IN SKLADNOSTI BAZE PODATKOV TOS Verzija 001 Oddelek za kmetijsko ekologijo in naravne vire Oznaka: SOP-OKENV-019 Stran 5 od 18 1. Namen dokumenta Dokument predstavlja vodilo za obvladovanje kakovosti dela na vseh prepoznanih procesih spremljanja zalog ogljika v kmetijskih rabah tal za potrebe poročanja o nacionalni bilanci ogljika. Spodbuja nenehno izboljševanje in razvoj spremljanja zalog ogljika. Sistem kakovosti in operabilnosti je dokument, ki zagotavlja kakovost v celotnem procesu vzorčenja in poročanja. V njem so po korakih opisani vsi prepoznani procesi ter standardi izvajanja. Dokument vsebuje tudi navodila za izdelavo enotne strukture baz podatkov talne organske snovi TOS v ORACLE okolju ter algoritme za izračune ter obdelavo podatkov TOS. Osnovna načela, ki jih moramo upoštevati pri vzorčenju določajo ISO 10381-1, 2,3, 4, ISO 25177 in ISO 9001. Pripravili: K Rekič, P. Kastelic, J. Bergant, M. Šinkovec Pregledala: M. Šinkovec, J. Bergant Odobril: Kontrolirana kopija štev.: Izdano dne: 18.10.2019 xx> Kmetijski inštitut Slovenije Agricultural Institute cf Slovenia SISTEM KAKOVOSTI, OPERABILNOSTI IN SKLADNOSTI BAZE PODATKOV TOS Verzija 001 Oddelek za kmetijsko ekologijo in naravne vire Oznaka: SOP-OKENV-019 Stran 6 od 18 2. SOP - sistem kakovosti, operabilnosti in skladnosti baze podatkov TOS 2.1. Določitev interesnega območja vzorčenja tal s strani MKGP Določitev interesnega območja vzorčenja tal se pripravi oziroma uskladi skupaj z naročnikom (Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano - MKGP) tako, da se dopolnjuje z vzorčnimi območji preteklih vzorčenj. 2.2. Priprava mreže vzorčnih točk Izbrano preiskovano območje prekrito z mrežo 4 x 4 km je osnova za objektivno določitev vzorčnih mest, ki smo jim določili unikatno številko (koda UZSL). Pri določitvi vzorčnih mest se lahko v določenih primerih njihov nabor razširi na podrobnejše mreže 2 x 2 km in 1 x 1 km tako, da se doseže dogovorjeno razmerje glede na rabo tal (njiva, travnik, ekstenzivni sadovnjak, intenzivni sadovnjak, vinograd, kmetijsko zemljišče v zaraščanju ter raba tal drevesa in grmičevje). 2.3. Izbira lokacij in potencialnih točk vzorčenja Za izbor končnih vzorčnih mest se poleg omenjenih mrež uporablja tudi naslednje kriterije: • RKG GERK; kmetijska zemljišča (Njiva, Trajni travnik, Ekstenzivni sadovnjak, Intenzivni sadovnjak in Vinograd) morajo biti del RKG GERK, saj je s tem zagotovljena večja verjetnost, da dolgoročno ostanejo v trenutni kmetijski rabi, • prostorska porazdelitev; vzorčna mesta znotraj preiskovanega območja so čim bolj enakomerno razpršene in se ne prekrivajo z vzorčnimi mesti obravnavanimi v letu 2016, • klimatski in pedološki dejavniki; zajem različnih kombinacij podnebja in talnih lastnosti, • velikost zemljišča; zemljišče v izbrani rabi tal zadosti veliko, da omogoča vzorčenje po predlagani metodi, • primernost zemljišča z drugih vidikov; pregled DOF posnetkov za odkrivanje omejitvenih faktorjev pri vzorčenju (ovire, nedostopnost itd.). Pripravili: K Rekič, P. Kastelic, J. Bergant, M. Šinkovec Pregledala: M. Šinkovec, J. Bergant Odobril: Kontrolirana kopija štev.: Izdano dne: 18.10.2019 xx> Kmetijski inštitut Slovenije Agricultural Institute cf Slovenia SISTEM KAKOVOSTI, OPERABILNOSTI IN SKLADNOSTI BAZE PODATKOV TOS Verzija 001 Oddelek za kmetijsko ekologijo in naravne vire Oznaka: SOP-OKENV-019 Stran 7 od 18 2.4. Pridobivanje kontaktnih podatkov nosilcev kmetijskih gospodarstev (KMG) Kontaktne podatke nosilcev kmetijskih gospodarstev (KMG) priskrbi Služba za register kmetijskih gospodarstev, Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. 2.4.1. Varstvo osebnih podatkov Pri pridobivanju in obdelavi osebnih podatkov nosilcev kmetijskih gospodarstev delujemo po načelu Splošne uredbe EU o varstvu podatkov ter notranjem sistemu kakovosti SOP-07 verzija 2 Varovanje podatkov. 2.5. Pridobivanje soglasij nosilcev kmetijskih gospodarstev (KMG) parcel V Republiki Sloveniji 5. Člen Zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ) določa prost prehod čez nekatera (neobdelana) kmetijska zemljišča, v kolikor se slednjih ne poškoduje. Ker za potrebe vzorčenja TOS z vzemom vzorcev poškodujemo, potrebujemo od nosilcev kmetijskih gospodarstev (KMG) pisna soglasja za vzorčenje (priloga 10). Za izbrana vzorčna mesta je tako potrebno pridobiti pisna soglasja nosilcev kmetijskih gospodarstev (KMG) zemljišč, ki so vključeni v register kmetijskih gospodarstev (GERK). Pridobivanje soglasij se začne s klicanjem nosilcev kmetijskih gospodarstev (KMG) in pridobivanja ustnega dovoljenja. Nosilcem kmetijskih gospodarstev (KMG), se pošlje tudi dopis z izjavo, katero podpisano vrnejo. V primeru, da se za določeno vzorčenje ne pridobi soglasja, je potrebno izbrati drugo vzorčno mesto s čim bolj podobnimi parametri, po zgoraj omenjenih kriterijih. Za rabi tal Kmetijska zemljišča v zaraščanju ter Drevesa in grmičevje se soglasij ne pridobiva. Pripravili: K Rekič, P. Kastelic, J. Bergant, M. Šinkovec Pregledala: M. Šinkovec, J. Bergant Odobril: Kontrolirana kopija štev.: Izdano dne: 18.10.2019 xx> Kmetijski inštitut Slovenije Agricultural Institute cf Slovenia SISTEM KAKOVOSTI, OPERABILNOSTI IN SKLADNOSTI BAZE PODATKOV TOS Verzija 001 Oddelek za kmetijsko ekologijo in naravne vire Oznaka: SOP-OKENV-019 Stran 8 od 18 2.6. Izdelava dokumenta v skupni rabi za harmonizacijo Za vpis terenskih podatkov se uporabi primeren dokument, ki omogoča skupno rabo ter harmonizacijo podatkov. V dokumentu se ustvari tabela za terenski vpis podatkov k vzorčnim mestom: JN_Terenski_vpisi_za_2017_ekipaKIS. Tabela ima izpolnjena nekatera polja kot so: • oznaka vzorčnega mesta (TOCKA); • oznaka vzorčenja (TOCKA_VZLETO); • domače ime GERK-a če obstaja (GRKDOMACEIME); • kontaktni podatki lastnika oz. nosilca kmetijskega gospodarstva (KMG) (LAST_KONTAKT); • rabo tal (RZ_RABAID); in • koordinate (N_TEOR, E_TEOR, D48X_TEOR, D48_YTEOR). Ostala polja vnašalec podatkov vpiše po kontaktiranju nosilca kmetijskega gospodarstva (KMG) in po opravljenem vzorčenju tal. Postopek vzorčenja in vpisa je sledeč: 1. Po telefonskem in pisnem kontaktiranju nosilca kmetijske gospodarstva (KMG) za izbrano kmetijsko zemljišče je vnašalec izpolnil polje DOVOLJ_LASTNIKA, ki označuje ali se nosilec KMG strinja z vzorčenjem ali ne. 2. Vpis podatkov vzorčenja iz terenskega obrazca a. V primeru dovoljenja nosilca KMG se na vzorčnem mestu opravi vzorčenje tal. Po opravljenem vzorčenju se vnese podatke vzorčenja iz terenskega obrazca. b. V primeru, da se z nosilcem KMG ni vzpostavilo kontakta ali je prošnja za vzorčenje zavrnjena, se poišče nadomestno vzorčno mesto in ponovili postopek. V dokumentu se ustvari tudi tabelo evidenca_vzorčenja kamor vnašalci vpisujejo število že opravljenih vzorčenj za posamezno rabo tal. Glede na načrt vzorčenja in rabah tal se v tabeli na ta način spremlja število vzorčnih mest, ki so ostala za vzorčenje. Pripravili: K Rekič, P. Kastelic, J. Bergant, M. Šinkovec Pregledala: M. Šinkovec, J. Bergant Odobril: Kontrolirana kopija štev.: Izdano dne: 18.10.2019 xx> Kmetijski inštitut Slovenije Agricultural Institute cf Slovenia SISTEM KAKOVOSTI, OPERABILNOSTI IN SKLADNOSTI BAZE PODATKOV TOS Verzija 001 Oddelek za kmetijsko ekologijo in naravne vire Oznaka: SOP-OKENV-019 Stran 9 od 18 2.7. Priprava terenske dokumentacije Terensko dokumentacijo oziroma obrazce se pripravi pred odhodom na teren, ko so znane vse vzorčne točke, katere imajo dovoljenja nosilcev kmetijskih gospodarstev (KMG), saj so spodaj navedeni obrazci pred pripravljeni do te mere, da se vpisujejo le na terenu pridobljeni podatki. Dokumentacija katero potrebujemo za zajem podatkov na terenu je podana v splošnem operativnem postopku SOP-OKENV-07 Vzorčenje tal za spremljanje talne organske snovi na kmetijskih zemljiščih: • terenski obrazec za vpis podatkov vzorčenja (sTOS); • listi za fotografiranje s smermi neba; • listi za označevanje vzorcev. Prav tako je potrebna tudi Izjava nosilca kmetijskega gospodarstva (KMG) o dovoljenju dostopa in vzorčenja na kmetijskem zemljišču (priloga 1). 2.8. Vnos točk v GPS Vse izbrane vzorčne lokacije se pred pričetkom terenskega dela zberejo in vpišejo v Basecamp program. Pred nastavljene točke v GPX formatu nato preko USB kabla prenesemo v GPS napravo. 2.9. Najava vzorčenja nosilcem kmetijskega gospodarstva (KMG) Nosilce kmetijskega gospodarstva (KMG) se pred začetkom vzorčenja oziroma prihoda na zemljišče kontaktira ter najavi prihod terenske ekipe. Pripravili: K Rekič, P. Kastelic, J. Bergant, M. Šinkovec Pregledala: M. Šinkovec, J. Bergant Odobril: Kontrolirana kopija štev.: Izdano dne: 18.10.2019 xx> Kmetijski inštitut Slovenije Agricultural Institute of Slovenia SISTEM KAKOVOSTI, OPERABILNOSTI IN SKLADNOSTI BAZE PODATKOV TOS Verzija 001 Oddelek za kmetijsko ekologijo in naravne vire Oznaka: SOP-OKENV-019 Stran 10 od 18 2.10. Uvajalni seminar in tečaj za šolanje terenskih ekip Za zagotavljanje večje kakovosti dela, se pred pričetkom vzorčenja izvede skupni delovni sestanek vseh sodelujočih pri projektu. Na reprezentativni vzorčni ploskvi se osveži pretekle izkušnje pri vzorčenju tal, nove sodelujoče pri projektu pa se seznani z vsemi postopki dela na terenu (lociranju lokacijske točke v naravi, postavitev trasirk za odvzem vzorcev tal, odvzem porušenih enot vzorca tal s sondo, odvzem neporušenih vzorcev tal (Kopecky cilinder), izpolnjevanje terenskih popisnih listov, označevanje vzorcev tal) ter v pisarni (kontaktiranje nosilcev kmetijskih gospodarstev (KMG), priprava materialov in opreme za vzorčenje, oddaja terenskih vzorcev v laboratorij, vnos terenskih podatkov v elektronsko obliko (Excel, ArcGIS, ORACLE,..). 2.11. Priprava opreme za vzorčenje Vsa obvezna oprema je zbrana v standardnem operativnem postopku SOP-OKENV-007 Vzorčenje tal za spremljanje talne organske snovi. Pred pričetkom terenskega dela se le-ta preveri in pregleda, če je tudi tehnično izpravna. Pripravi se toliko setov opreme kolikor ekip bo vzorčilo po terenu. 2.12. Odhod na teren Po izboru končnih vzorčnih mest z RKG GERK imeni se zaprosi pristojno ministrstvo MKGP za kontaktne podatke nosilcev kmetijskih gospodarstev (KMG) omenjenih parcel. Pridobivanje soglasij poteka ustno po telefonu ter pisno po pošti. V primeru, da za določeno vzorčenje nismo pridobili soglasja, izberemo drugo vzorčno mesto s čim bolj podobnimi parametri, po zgoraj omenjenih kriterijih. 2.13. Metode vzorčenja tal in protokoli Vzorčenje tal za oceno zalog ogljika na kmetijskih zemljiščih se izvede v skladu z metodologijo, ki je opisana v poročilu Izdelava pilotnega vzorčenja tal za oceno zalog ogljika na kmetijskih zemljiščih (Mali in sod., 2016) in sloni na priporočilih za zasnovo monitoringa talne organske snovi v Sloveniji (Vernik, 2014). Postopek dela na vzorčnih mestih je opisan v standardnem operativnem postopku SOP-OKENV-007 Vzorčenje tal za spremljanje talne organske snovi na kmetijskih zemljiščih. Pripravili: K Rekič, P. Kastelic, J. Bergant, M. Šinkovec Pregledala: M. Šinkovec, J. Bergant Odobril: Kontrolirana kopija štev.: Izdano dne: 18.10.2019 xx> Kmetijski inštitut Slovenije Agricultural Institute cf Slovenia SISTEM KAKOVOSTI, OPERABILNOSTI IN SKLADNOSTI BAZE PODATKOV TOS Verzija 001 Oddelek za kmetijsko ekologijo in naravne vire Oznaka: SOP-OKENV-019 Stran 11 od 18 Vzorčenje se izvede z odvzemom povprečnega vzorca tal, tako kot določajo prakse doma in v tujini. Vzorec tal iz posameznega odvzemnega mesta je tako združen z enotami vzorca tal iz več odvzemnih mest. Na točnost podatkov poleg števila, močno vpliva tudi sistematičnost razporeditve odvzemnih mest, s čimer se zagotavlja organizirano zbiranje podatkov (Vernik, 2014). Odvzemna mesta se razporedi po treh shemah, odvisno od načina obdelave kmetijskih zemljišč ter od specifične rabe tal: • kmetijska zemljišča z enotnim načinom obdelave tal; • kmetijska zemljišča s pasovnim načinom obdelave tal; • kmetijska zemljišča v zaraščanju ter; • raba tal Drevesa in grmičevje. 2.14. Laboratorijske analize vzorcev tal Analitiko talnih vzorcev na kmetijskih zemljiščih se izvedeta tako, da ustreza standardom, ki omogočajo obračunavanje in poročanje emisij in odvzemov toplogrednih plinov konvenciji ZN o podnebnih spremembah (UNFCCC), Kjotskemu protokolu in EU. S tem je zagotovljeno, da so upoštevana osnovna načela poročanja v skladu z navodili dobre prakse (IPCC 2006, 2014), kot so preglednost, doslednost, primerljivost, popolnost in točnost metod oz. podatkov. Analize vzorcev tal se izvede v akreditiranem laboratoriju. Vzorce tal se analizira za osnovne fizikalno kemijske lastnosti tal (Preglednica 1). Pripravili: K Rekič, P. Kastelic, J. Bergant, M. Šinkovec Pregledala: M. Šinkovec, J. Bergant Odobril: Kontrolirana kopija štev.: Izdano dne: 18.10.2019 xx> Kmetijski inštitut Slovenije Agricultural Institute cf Slovenia SISTEM KAKOVOSTI, OPERABILNOSTI IN SKLADNOSTI BAZE PODATKOV TOS Verzija 001 Oddelek za kmetijsko ekologijo in naravne vire Oznaka: SOP-OKENV-019 Stran 12 od 18 Preglednica 1: Seznam pedoloških parametrov in laboratorijskih analiz za porušene in neporušene vzorce tal Parameter Standard Porušeni vzorci Neporuše ni vzorci Priprava vzorca (sušenje, mletje, sejanje) ISO 11465 x Suha snov/Vsebnost vode* ISO 11465:1993 x pH v CaCl2* ISO 10390:2005 x Skupni dušik (N)* ISO 11261:1995 x Organski ogljik*/Organska snov ISO 14235:1998 x Tekstura tal (delež peska, melja, gline) ISO 11277:2009 x Navidezna specifična teža/Volumska gostota ISO 11465:1993 x 2.14.1. Laboratorijske metode Metoda za določevanje pH tal je SIST ISO 10390:2006 Kakovost tal - Določevanje pH. Uporablja se raztopino 0,01 M CaCl2. Pri določanju organskega ogljika laboratorijuporabi kombinacijo SIST ISO 10694:1995 Kakovost tal - Ugotavljanje organskega in skupnega ogljika po suhem sežigu (elementna analiza) in SIST EN ISO 10693:2014 (oz. SIST ISO 10693:1996) Kakovost tal - Določevanje karbonatov - Volumetrijska metoda, v kolikor je izmerjeni pH tal vzorca presegel vrednost 6,0. Laboratorij uporabi za določanje organskega ogljika neposredno metodo, SIST ISO 14235:1998 Kakovost tal - Določevanje organskega ogljika z oksidacijo v kromžvepleni kislini. Pri določanju skupnega dušika laboratorij izvede analize po metodi SIST ISO 13878:1999 Kakovost tal - Določevanje skupnega dušika po suhem sežigu (elementna analiza), ali SIST ISO 11261:1996 Kakovost tal - Ugotavljanje skupnega dušika - Modificirana Kjeldahlova metoda. Pri določanju teksture oz. porazdelitve delcev se uporabi metodo s sejanjem in usedanjem. Po ISO standardu (ISO 11277:2006) je sito, ki se ga uporabi za določitev peščene frakcije 0,063 mm, ali sito s finejšo perforacijo (0,050 mm), ali sito z bolj grobo (0,200 mm), ki pa loči grobi pesek od preostalih frakcij, te pa nadalje loči s sedimentacijo. Pripravili: K Rekič, P. Kastelic, J. Bergant, M. Šinkovec Pregledala: M. Šinkovec, J. Bergant Odobril: Kontrolirana kopija štev.: Izdano dne: 18.10.2019 xx> Kmetijski inštitut Slovenije Agricultural Institute cf Slovenia SISTEM KAKOVOSTI, OPERABILNOSTI IN SKLADNOSTI BAZE PODATKOV TOS Verzija 001 Oddelek za kmetijsko ekologijo in naravne vire Oznaka: SOP-OKENV-019 Stran 13 od 18 2.15. Določitev vzorcev za krožno analizo (primerjalna analiza) Kakovost laboratorija je ključnega pomena pri interpretaciji rezultatov in zaupanju v vrednosti, ki jih laboratorij izmeri. Analiza vzorcev v laboratoriju je tudi ključni del toka analize vzorca (načrt vzorčenja - vzorčenje - transport - priprava - analiza - hranjenje) , kjer se lahko naključne ali sistematične napake zmanjšajo na najnižjo možno mero. Zato morajo biti laboratorijski pogoji nadzorovani, predvsem tiste spremenljivke, ki vplivajo na rezultat analize. Ključno vlogo pri rezultatu imajo instrumenti, uporabljeni pri analizi, operaterji teh instrumentov, predvsem pa metode, ki včasih med seboj niso neposredno primerljive. Krožno analizo se razdelili v dva dela: v prvem se med glavne, neposredno sodelujoče inštitucije, razdeli izbrano število vzorcev tal, ki se jih vzorči na različnih rabah tal. Vzame se vse tri globine tal (0-10 cm, 10-20 cm, 20-30 cm). V vzorcih se analizira: • pH (0,01 M CaCl2); • teksturo (porazdelitev delcev po frakcijah peska, melja in gline); • organski ogljik (C_org); • totalni dušik (TOT_N). Rezultate se v primeru podajanja organskega ogljika in celokupnega dušika podaja na maso pri 105 °C. V drugem delu se k sodelovanju povabi vse slovenske, prek spletnih strani dostopne agronomske in ostale laboratorije, ki se ukvarjajo z ekološkimi raziskavami, oz. analizami tal. Povabljene ustrezne inštitucije opravijo analizo z enakim naborom vrednotenih analiz, kot v prvem delu. Vzorce se izbere z različnih rab, iz vsake rabe po en vzorec (njiva, travnik, vinograd, sadovnjak, kmetijska zemljišča v zraščanju ter drevesa in grmičevje) iz različnih globin. Pripravili: K Rekič, P. Kastelic, J. Bergant, M. Šinkovec Pregledala: M. Šinkovec, J. Bergant Odobril: Kontrolirana kopija štev.: Izdano dne: 18.10.2019 xx> Kmetijski inštitut Slovenije Agricultural Institute cf Slovenia SISTEM KAKOVOSTI, OPERABILNOSTI IN SKLADNOSTI BAZE PODATKOV TOS Verzija 001 Oddelek za kmetijsko ekologijo in naravne vire Oznaka: SOP-OKENV-019 Stran 14 od 18 2.15.1. Vrednotenje krožne analize Vzorcem, razdeljenim v prvem delu krožne analize, se oceni samo ujemanje med laboratoriji, saj se prave oz. referenčne vrednosti ne pozna. Zato je potrebno rangirati izmerjene vrednosti po parametrih in primerjali trende ter povprečne vrednosti. V drugem delu prav tako ni bila poznana prava vrednost parametrov v vzorcih, vendar se zaradi večjega števila udeleženih laboratorijev lahko pripiše vzorcem prave vrednosti kot povprečje vseh udeležencev brez ubežnikov. Ubežnike se določi s Q-testom, ki je primeren za manjše število sodelujočih. Izračunamo ga po naslednji enačbi: m- v« л odmik Enačba: Q = —- obseg kjer je odmik razlika med skrajno vrednostjo (na zgornji ali na spodnji meji) in najbližje ležečo vrednostjo in obseg razlika med najvišjo in najnižjo vrednostjo v vrsti meritev, urejenih po velikosti. Izračunani Q nato primerjamo s Q iz tabele. Vsak Q je različen od števila meritev (310) in stopnje zaupanja (90 %, 95 % in 99 %). V kolikor je Q izračunani večji od Q tabelarični vrednost zavržemo kot ubežnika. Preglednica 2: Vrednosti za Q v odvisnosti od števila meritev in stopnje zaupanja Število meritev: 3 4 5 6 7 8 9 10 Q 90%: 0,941 0,765 0,642 0,560 0,507 0,468 0,437 0,412 Q 95%: 0,970 0,829 0,710 0,625 0,568 0,526 0,493 0,466 Q 99%: 0,994 0,926 0,821 0,740 0,680 0,634 0,598 0,568 Q test smemo uporabiti samo enkrat, se pravi ima set meritev največ enega ubežnika. Iz tako prečiščenih rezultatov se izračuna povprečne vrednosti, ki se jih označi kot pripisane prave vrednosti. Nato se po enačbi določi z-vrednost. _ v, x—X Enačba: z = — SOS x - posamezen rezultat laboratorija X - pripisana vrednost (povprečje rezultatov iz dobljenih rezultatov brez ubežnika) SOS - standardni odmik sheme, pri čemer je SOS = CVpred x X Pripravili: K Rekič, P. Kastelic, J. Bergant, M. Šinkovec Pregledala: M. Šinkovec, J. Bergant Odobril: Kontrolirana kopija štev.: Izdano dne: 18.10.2019 xx> Kmetijski inštitut Slovenije Agricultural Institute of Slovenia SISTEM KAKOVOSTI, OPERABILNOSTI IN SKLADNOSTI BAZE PODATKOV TOS Verzija 001 Oddelek za kmetijsko ekologijo in naravne vire Oznaka: SOP-OKENV-019 Stran 15 od 18 CVpred - predpisan kriterijza standardni odmik, določen glede na zahteve o kvaliteti rezultatov. Tu smo povzeli predpisane kriterije, ki veljajo v programu ICP Forests. Preglednica 3: Kriteriji z-vrednosti |z| < 2 zadovoljivo 2 < | z | < 3 vprašljivo |z| > 3 nezadovoljivo Preglednica 4: Predpisani kriteriji za standardni odmik v programu ICP Forests Parameter CVpred pH 5 % pesek 30 % melj 30 % glina 30 % Corg 10 % Ncel 10 % 2.16. Obdelava podatkov in ocena zalog ogljika v tleh Rezultate laboratorijskih analiz je potrebno urediti v predhodno strukturirane tabele, ločeno za porušene in neporušene vzorce tal. Prav tako je potrebno urediti tudi podatke o vzorčenju tal (iz terenskega obrazca), podatke nosilcev kmetijskih gospodarstev (KMG) in podatke, ki se jih je predhodno pridobilo s prekrivanjem vzorčnih mest in nekaterih prostorskih podatkov (raba tal, GERK, DMV5, itd). Vzpostaviti je potrebno relacijsko bazo podatkov (MTO). Specifično težo tal se za vsako vzorčno mesto preračunala na globino tal (globina tal = porušen vzorec tal), kot povprečno vrednost rezultatov specifične teže tal iz pripadajočega neporušenega vzorca tal. Za izračun zalog organskega ogljika v kmetijskih tleh za sloj tal se uporabi spodnjo enačbo. Enačba: SOCzalsloj= SOCsloj x psi0j x DEBsi0j Za izračun skupne zaloge ogljika v tleh na vzorčnem mestu se uporabi spodnjo enačbo. Enačba: SOCzal = Yyl^OCzal Pripravili: K Rekič, P. Kastelic, J. Bergant, M. Šinkovec Pregledala: M. Šinkovec, J. Bergant Odobril: Kontrolirana kopija štev.: Izdano dne: 18.10.2019 xx> Kmetijski inštitut Slovenije Agricultural Institute cf Slovenia SISTEM KAKOVOSTI, OPERABILNOSTI IN SKLADNOSTI BAZE PODATKOV TOS Verzija 001 Oddelek za kmetijsko ekologijo in naravne vire Oznaka: SOP-OKENV-019 Stran 16 od 18 SOCzalsloj = zaloga organskega ogljika (t/ha) v sloju tal SOCsloj = delež organskega ogljika (masni %) v sloju tal Psioj = povprečna volumska gostota tal/navidezna specifična teža (g/cm3) sloja tal SOCzal = skupna zaloga organskega ogljika v tleh (t/ha) n = število slojev tal Zaloge organskega ogljika v kmetijskih tleh s spremljajočimi merjenimi in opisnimi podatki iz terena se prikaže v dveh oblikah: • na vzorec oz. globino in • agregirano po vzorčnih mestih. Prva oblika zapisa tabele je namenjena nadaljnji statistični obdelavi parametrov po vzorcih tal, slednja za izrise kart. 2.17. Pošiljanje analiz nosilcem kmetijskih gospodarstev (KMG) Dobljene analize tal se v dopisu posreduje tudi nosilcem kmetijskih gospodarstev (KMG), ki vsebujejo naslednje podatke: • pH (0,01 M CaCl2); • teksturo (porazdelitev delcev po frakcijah peska, melja in gline); • organski ogljik (C_org); • totalni dušik (TOT_N). Pripiše se tudi splošne smernice oziroma referenčne vrednosti, ki so zastopane na večini kmetijskih zemljišč. Pripravili: K Rekič, P. Kastelic, J. Bergant, M. Šinkovec Pregledala: M. Šinkovec, J. Bergant Odobril: Kontrolirana kopija štev.: Izdano dne: 18.10.2019 xx> Kmetijski inštitut Slovenije Agricultural Institute cf Slovenia SISTEM KAKOVOSTI, OPERABILNOSTI IN SKLADNOSTI BAZE PODATKOV TOS Verzija 001 Oddelek za kmetijsko ekologijo in naravne vire Oznaka: SOP-OKENV-019 Stran 17 od 18 3. Dokumenti 3.1. ISO standardi za pripravo SOP dokumentov • SIST ISO 9001: 2015; • ISO 11465; • ISO 11465:1993; • ISO 10390:2005; • ISO 11261:1995; • ISO 14235:1998; • ISO 11277:2009; • ISO 11465:1993. 3.2. Upoštevani dokumenti za pripravo SOP dokumenta • S0P-01: Postopek izdelave SOP-a; • S0P-07 verzija 2 Varovanje podatkov; • SOP-OKENV-07 Vzorčenje tal za spremljanje talne organske snovi na kmetijskih zemljiščih. Pripravili: K Rekič, P. Kastelic, J. Bergant, M. Šinkovec Pregledala: M. Šinkovec, J. Bergant Odobril: Kontrolirana kopija štev.: Izdano dne: 18.10.2019 xx> Kmetijski inštitut Slovenije Agricultural Institute cf Slovenia SISTEM KAKOVOSTI, OPERABILNOSTI IN SKLADNOSTI BAZE PODATKOV TOS Verzija 001 Oddelek za kmetijsko ekologijo in naravne vire Oznaka: SOP-OKENV-019 Stran 18 od 18 4. Reference Ogrin D., 1996. Podnebni tipi v Sloveniji. Geografski vestnik, št. 68, Ljubljana, Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU. Soil Survey Division Staff. 1993. Soil survey manual. Soil Conservation Service. U.S. Department of Agriculture Handbook 18. Schoeneberger, P.J., Wysocki, D.A., Benham, E.C. and Broderson, W.D. 1998. Field book for describing and sampling soils. Natural Resources Conservation Service, USDA, National Soil survey center, Lincoln, NE. Vernik T., 2014. Spremljanje vsebnosti organske snovi v kmetijskih tleh v Sloveniji. Magistrsko delo. Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta. Ljubljana, 2014, 64 str. Mali B in sod. 2016. Izdelava pilotnega vzorčenja tal za oceno zalog ogljika na kmetijskih zemljiščih. Ljubljana, Gozdarski inštitut Slovenije. 36 str. Vernik T. 2014. Spremljanje vsebnosti organske snovi v kmetijskih tleh v Sloveniji. Mag. delo. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta: 64 str. Pripravili: K Rekič, P. Kastelic, J. Bergant, M. Šinkovec Pregledala: M. Šinkovec, J. Bergant Odobril: Kontrolirana kopija štev.: Izdano dne: 18.10.2019 Priloga F: Postopek poročanja emisij in ponorov zaradi rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč SOP-POR-LULUCF-019 if GIS Velja od: 10. 2. 2016 Oznaka: SOP Verzija: 1.0 POSTOPEK POROČANJA EMISIJ IN PONOROV ZARADI RABE KMETIJSKIH IN GOZDNIH ZEMLJIŠČ Stran 1 od 3 Namen Namen tega dokumenta je definirati standardne operativne postopke v zvezi s pripravo podatkov, izračuni, ocenami, zagotavljanjem in kontrolo kakovosti in časovnimi roki za letno poročanje in obračunavanje emisij in ponorov, ki so posledica rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč v sektorju Raba zemljišč, sprememba rabe zemljišč in gozdarstvo (LULUCF). S temi postopki se zagotavlja, da so izpolnjene vse zahteve poročevalskih načel UNFCCC za kakovostno podatkovno in vsebinsko poročanje/obračunavanje na mednarodni in evropski ravni. Vsebina Poročanje emisij in ponorov v sektorju LULUCF vključuje tipične poročevalske faze, ki se skladajo z letnim ciklom inventure za potrebe priprave nacionalnega poročila o evidencah toplogrednih plinov (TGP). Te faze vključujejo načrtovanje, pripravo in upravljanje inventure TGP, za katere so v nadaljevanju opisane sestavine in bistveni koraki postopkov, vključno s časovnico. Vsebine se nanašajo na splošne postopke v procesu inventure, vendar imajo poudarek na temah, ki zadevajo emisije in ponore zaradi rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč. Splošni inventurni cikel, ki ga je predlagala Agencija za okolje RS sledi ciklu PDCA (ang. Plan -Do - Check - Act). To je splošno sprejet model za sistematično delo z ozirom na mednarodne standarde in ustreza določbi UNFCCC (Decision 19/CMP.1) in smernicam IPCC (2006), kar se tiče strukture poročanja. Postopek načrtovanja inventure Glavni koraki v fazi načrtovanja inventure so (JUNIJ - SEPTEMBER): 1. Začetni sestanek ekipe, ki je odgovorna za zbiranje in pripravo podatkov o tleh, ocenjevanjem emisij in poročanjem za sektor LULUCF: a. Pregled realizacije izboljšav iz preteklega leta b. Razprava in določitev kratkoročnih in srednjeročnih prioritet c. Določitev letnega plana dela 2. Posodobitev dokumentov, če je potrebno (SOP vzorčenje, SOP analitika, SOP podatki, QA/QC plan, tabela odgovornosti, časovnica) Postopek priprave inventure Glavni koraki v fazi priprave inventure so (JUNIJ - DECEMBER): 1. Zbiranje podatkov: if GIS Velja od: 10. 2. 2016 Oznaka: SOP Verzija: 1.0 POSTOPEK POROČANJA EMISIJ IN PONOROV ZARADI RABE KMETIJSKIH IN GOZDNIH ZEMLJIŠČ Stran 2 od 3 a. Podatki o rabi kmetijskih in gozdnih zemljišč in njihovih spremembah b. Podatki o načinih gospodarjenja, obdelavi tal in vnosu gnojil za kmetijska zemljišča c. Podatki o gozdnih tipih, načinih gospodarjenja in (morebitnih) naravnih motnjah d. Podatki o zalogah organskega ogljika v tleh e. Posodobitev podatkov o talnih tipih, podnebnih območjih (če je potrebno) 2. Ocena emisij in ponorov TGP v skladu s smernicami IPCC (2006) za sektor LULUCF a. Ocena emisij in ponorov za gozdna zemljišča (mineralna tla, opad) b. Ocena emisij in ponorov za kmetijska zemljišča (mineralna tla, organska tla) 3. Izvedba splošne kontrole kakovosti (preverba pravilnosti podatkov, enot, vnosa podatkov v podatkovno bazo, opredelitev virov podatkov, itd.) 4. Izvedba ocene negotovosti (izračun ocene negotovosti za podatke o zalogah ogljika v tleh v skladu z metodologijo IPCC) 5. Izvedba rekalkulacij časovnih vrst za poročevalsko obdobje (če je potrebno, npr. v primeru novih podatkov ali uporabi novih metod itd.) 6. Poročanje emisij in ponorov v standardnih poročevalskih preglednicah (CRF) - vsako leto do 31.12. Postopek poročanja in ovrednotenja inventure Glavni koraki v fazi poročanja in ovrednotenja inventure so (JANUAR - APRIL): 1. Priprava vsebin za poročilo NIR, vključno s prilogami: a. Prepis podatkov v preglednice (podatki o površinah zemljišč, podatki o emisijah in ponorih) b. Posodobitev tekstnega dela, vključno z dopolnitvami in razlago izboljšav c. Dopolnitev razlage za oceno negotovosti, verifikacije in plana izboljšav za naslednje leto 2. Izvedba oz. realizacija ugotovitev analize QA/QC 3. Izvedba oz. realizacija ugotovitev preliminrne kontrole EU 4. Poročanje EU v skladu s časovnico (vsako leto 15. marec) 5. Poročanje UNFCCC (vsako leto 15. april) Postopek izboljšanja inventure Glavni koraki v fazi izboljšanja inventure so (APRIL - JUNIJ): 1. Pregled upravljanja inventure: a. Pregled in analiza izsledkov iz revizijskega poročila ekspertov (ERT) za sektor LULUCF if GIS Velja od: 10. 2. 2016 Oznaka: SOP Verzija: 1.0 POSTOPEK POROČANJA EMISIJ IN PONOROV ZARADI RABE KMETIJSKIH IN GOZDNIH ZEMLJIŠČ Stran 3 od 3 b. Opredelitev vrzeli, glavnih problemov in potreb v zvezi s poročanjem emisij in ponorov iz tal za kmetijska in gozdna zemljišča 2. Priprava poročila za načrtovanje izboljšav a. Ovrednotenje realizacije izboljšav iz prejšnjega inventurenega cikla in priprava poročila, ki vključuje določitev novega plana izboljšav Viri IPCC 2006. 2006 IPCC Guidelines for National Greenhouse Gas Inventories, Prepared by the National Greenhouse Gas Inventories Programme, Eggleston H. S., Buendia L., Miwa K., Ngara T. and Tanabe K. (eds). Hayama, Kanagawa, IGES. Decision 19/CMP.1. Guidelines for national systems under Article 5, paragraph 1, of the Kyoto Protocol. Guidelines for national systems for the estimation of anthropogenic greenhouse gas emissions by sources and removals by sinks under Article 5, paragraph 1, of the Kyoto Protocol (FCCC/KP/CMP/2005/8/Add.3). Kmetijski inštitut Slovenije Spremljanje zalog ogljika v kmetijskih in gozdarskih rabah tal za potrebe poročanja o nacionalni bilanci ogljika (CRP V4-1628) Predstavitev rezultatov, MKGP, 08. 11. 2019 Borut Vrščaj, Boštjan Mali Janez Bergant, Danijel Žlindra, Mateja Muršec, Marjan Šinkovec, Ana Čebin, Peter Kastelic, Aleksander Marinšek in drugi sod. H Kmetijski inšiiuri Slovenj. Vsebina • Ozadja • Cilji projekta • Rezultati delovnih sklopov (DS) • DS1 Izdelava strokovnih podlag in metod za poročanje o emisijah in ponorih CO2 v kmetijsko gozdarskih rabah zemljišč • DS2 Določitev izhodiščnega stanja vsebnosti TOS • DS3 Referenčne lokacije in metodologije vzorčenja • DS4 Obstoječi sistemi vzorčenja, spremljanja in poročanja o kakovosti tal in TOS v Evropi in po svetu • DS5 Vzpostavitev sistema kakovosti spremljanja in poročanja o bilanci • DS6 Baze podatkov za poročanje o vsebnosti TOS • Povzetek ugotovitev • Pobude za bodoče aktivnosti • Diskusija H ЈЛ 1 ^avrtev rezuhatov CRP V4-1628 MKGP' 8 11 2019 2 OZADJA PROJEKTA Ц,.., .J.L**U f^redsttavrtev rezultatov CRP V4-1628 MKGP' 8- 11 2019 3 Ozadja • Talna organska snov (TOS) in s tem vsebnost organskega ogljika (Corg) v tleh je najpomembnejši kazalec kakovosti in lastnosti kmetijskih in drugih tal ter potencialov za izvajanje obsežnega nabora ekosistemskih storitev tal. • Tla so pomemben ponor in/ali vir toplogrednih plinov, v največji meri ogljika v obliki ogljikovega dioksida (CO2), pa tudi metana (CH4) in drugih plinov. • Slovenija mora emisije in ponore toplogrednih plinov, poročati kot del emisij sektorja LULUCF v skladu z mednarodnimi zavezami. H ЈЛ 1 ^avrtev rezuhatov CRp V4-1628 MKGP' 8. 11 2019 4 Ozadja • Poročati je kompleksen proces. • Temeljiti mora na preverljivih informacijah. • Vsebnost TOS je prostorsko, časovno izjemno variabilna. • Talna organska snov je ultimativni kazalec kakovosti tal; pomemben vsaj za kmetijski, gozdarski, okoljski, obrambni in gospodarski sektor. • Izjemno pomemben kazalec tudi na nacionalni ravni; za nacionalno rabo. M,... ^avrtev rezuhatov CRP V4-1628 MKGP' 8 11 2019 5 Ozadja Besedne zveze • Trajnostni razvoj; trajnostno kmetijstvo; prilagajanje kmetijstva na klimatske spremembe; samooskrba; odpornost (resilience) ekosistemov; ekosistemske storitve tal; prehranska varnost; kakovostna hrana; zdrava hrana; naša super hrana; varovanje pred naravnimi nesrečami; poplave, varovanje pred sušo; blaženje posledic suše; sonaravno gospodarjenje s tlemi; tla kot ključni naravni vir za življenje na kopnem; biotska pestrost; varovanje narave; .... in druge bolj ali manj pogosto uporabljene besedne zveze SO vsaj posredno, v veliko primerih pa neposredno povezane Z ožjim tehničnim izrazom talna organska snov oz. s širšim izrazom kakovost tal. H ЈЛ 1 ^avrtev rezuhatov CRp V4-1628 MKGP' 8. 11 2019 6 Razvoj in testiranje operativne metode za poročanje o emisijah oz. ponorih CO2 v kmetijskih in gozdnih tleh Slovenije za potrebe poročanja o nacionalni bilanci CO2; Izdelava strokovnih podlage za izvajanje spremljanja. DS1: IZDELAVA STROKOVNIH PODLAG IN METOD ZA POROČANJE O EMISIJAH IN PONORIH CO2 V KMETIJSKO GOZDARSKIH RABAH ZEMLJIŠČ H Kmetijski inštitut Slovenj. Predstavitev rezultatov CRP V4-1628 MKGP, 8. 11. 2019 Talna organska snov, opredelitev. Specifike tal kot medija za ponor ogljika. Vsebnost, ohranjanje in ponori organske snovi v tleh (TOS) Toplogredni plini, CO2, bilanca C v tleh, poročanje o TPG, LULUCF H j i ** и ^avrtev rezuhatov CRP V4-1628 MKGP 8. 11 2019 s Specifike spremljanja zalog C na kmetijskih in gozdarskih rabah zemljišč - kmetijske rabe Neto emisije iz tal na kmetijskih zemljiščih so povezane z načini obdelave tal, vnosom organskih in mineralnih gnojil, apnjenjem, kolobarjem, pasovnimi obdelavami in drugimi načini gospodarjenja in seveda s s • njive (šifra rabe tal = 1100); • travniki (šifra rabe tal = 1300); • vinogradi (šifra rabe tal = 1211); • intenzivni sadovnjaki (šifra rabe tal = 1221); • ekstenzivni sadovnjaki (šifra rabe tal = 1222); • kmetijska zemljišča v zaraščanju (šifra rabe tal = 1410); • drevesa in grmičevje (šifra rabe tal = 1500). • premembami vrst kmetijske rabe in zemljišč. M,... Pretortev rezuhatov CRP V4-1628 MKGP 8 11 2019 9 Specifike spremljanja zalog C na kmetijskih in gozdarskih rabah zemljišč Specifike spremljanja zalog C na kmetijskih in gozdarskih rabah zemljišč -gozdne rabe Zaloge ogljika v tleh gozdov so odvisne predvsem od vnosov listnega opada in odmrlega lesa, ki ga sicer lahko načrtno puščamo v gozdovih ali pa so posledica naravnih motenj (ujme, podlubniki, itd.). V gozdnih tleh so procesi, ki bolj kot na kmetijskih zemljiščih vplivajo na vsebnost TOS, poleg okoljskih spremenljivk, odvisni tudi od dejavnosti korenin in mikoriznih gliv, talnih živali in mikroorganizmov. V primeru gozdnih zemljišč spremljamo tudi organsko snov v opadu, ki ga v smislu poročanja upoštevamo kot ločeno skladišče ogljika. Ц ^stavftev rezuhatov CRP V^8 MKGP 8. 11 2019 11 Specifike spremljanja zalog C na kmetijskih in gozdarskih rabah zemljišč REZULTATI DS1 SISTEMI VZORČENJA V KMETIJSKI IN GOZDNI RABI H Kmetijski inštitut Slovenj. Predstavitev rezultatov CRP V4-1628 MKGP, 8. 11. 2019 13 Rezultati DS1 Sistemi vzorčenja Vzorčenje na odprtih kmetijskih zemljiščih z enotnim načinom obdelave H Kmetijski inši ш Sfovenij*_jjL_ Predstavitev rezultatov CRP V4-1628 MKGP. 8. 11. 2019 14 Rezultati DS1 Sistemi vzorčenja Vzorčenje na kmetijskih zemljiščih s pasovnim načinom obdelave -Varianta 1 1 J| ||f |V v V| V|1 ш lx x X| H Kmetijski inšiiuri Slovenj. Predstavitev rezultatov CRP V4-1628 MKGP, 8. 11. 2019 15 Rezultati DS1 Sistemi vzorčenja Vzorčenje na kmetijskih zemljiščih s pasovnim načinom obdelave -Varianta 2 Kmetijski irt&tm Sfovenij*_jjL_ i Predstavitev rezultatov CRP V4-1628 MKGP. 8. 11. 2019 16 Rezultati DS1 Sistemi vzorčenja Vzorčenje v gozdu Kmetijski in§i im t Slovenije. Bistveni rezultati DS 1 so metode, postopki, sistemi vzorčenja, analitike... „kako" — kakovost monitoringa, verodostojne in preverljivi rezultati — temelj poročanja LULUCF REZULTATI DS1 PROTOKOLI, STANDARDNI OPERATIVNI POSTOPKI 4 ЈЛ 1 Predstavi rezultatov CRP V4-1628 IVIKGiP, 8. U. 20:L9 18 Protokoli Protokol za izvedbo monitoringa TOS na lokaciji vzorčenja • SOP-OKENV-007 (Priloga B) za kmetijska zemljišča • SOP-LGE-017 (Priloga C) za gozdna zemljišča. Protokol za transport vzorcev TOS z lokacije vzorčenja v laboratorij Standardni operativni postopki za analitiko TOS Protokoli za preverjanje skladnosti laboratorijskih analiz in preverjanje kakovosti laboratorijev Ц ^stavftev rezuhatov CRP V4-l628 MKGP 8 U- 2019 19 Protokol za izvedbo monitoringa TOS na lokaciji H Kmetijski inši ш Sfovenift_JJL_ MKGP. 8. 11. 2019 9Г Protokol za izvedbo monitoringa TOS na lokaciji - kmetijske rabe Kmetijski inšiiurl Sloveniji MKGP, 8. 11. 2019 21 Protokol za izvedbo monitoringa TOS na lokaciji - kmetijske rabe Kmetijski institut Sfovenij*_jjL_ Predstavitev rezultatov CRP V4-1628 MKGP. 8. 11. 2019 22 Protokol za izvedbo monitoringa TOS na lokaciji - gozdne rabe Kmetijski inšiiurl Sloveniji MKGP, 8. 11. 2019 23 Potek normalne sekvence analiz z vključenimi mehanizmi uporabe referenčnih materialov (QC) Kmetijski irt&tm Sfovenij*_jjL_ i Predstavitev rezultatov CRP V4-1628 MKGP. 8. 11. 2019 24 Rezultati DS1 Standardni operativni postopek za analitiko TOS Standardi ISO: • Priprava vzorcev: SIST ISO 11464:2006 • Določitev Corg: SIST ISO 14235:1999, SIST EN ISO 17184:2014, SIST ISO 10694:1996 • Razvoj kakovosti laboratorijev: Vodila ISO/IEC 25, ISO/IEC 17025 VzrtrOnje i O^tb.ič еџ J njt» vzor ^prifj^m v laboratorij I T Pliprjv.l Pojočanje rezultatov Kmetijski inStitut Sloveniji Predstavitev rezultatov CRP V4-1628 MKGP, 8. 11. 2019 25 Rezultati & Poudarki & Zaključki DS1 • Zasnovan sistem vzorčenja TOS; • Terenski postopki • Kmetijske rabe • Gozdne rabe • Transport, ravnanje z vzorci • Laboratorijski postopki določitve • Harmonizacija laboratorijev • Analitiki postopki TOS Priprava na vzorčenje -> vrednosti v bazi podatkov -> poročanje H ЈЛ 1 ^avrtev rezuhatov CRP V4-1628 IVIKGiP 8 U. 2019 26 Karta izhodiščnega stanja TOS na kmetijskih in gozdnih tleh Slovenije - GSOCmap. DS2: DOLOČITEV IZHODIŠČNEGA STANJA VSEBNOSTI TOS H Kmetijski inštitut Slovenj. Predstavitev rezultatov CRP V4-1628 MKGP, 8. 11. 2019 27 Cilji DS2 Namen DS2 je predstavitev karte izhodiščnega stanja TOS na kmetijskih in gozdnih tleh Slovenije, prispevek globalni karti zalog ogljika v tleh - GSOCmap. Zaradi potreb vključevanja in sodelovanja Slovenije v FAO (Food and Agriculture Organization) in GSP (Global Soil Partnership), smo v skladu z dogovorom z vsebinskimi spremljevalci projekta CRP V4 -1628 namesto pregledne karte vsebnosti ogljika pripravili karto GSOCmap - Slovenia (Global Soil Organic Carbon Map - Slovenia). Ч . . ЈЛ. ^stavtav rezuhatov CRP V4-1628 MKGP' 8- 11 2019 28 2.1 Sorodne preliminarne raziskave vsebnosti TOS v tleh KZ Slovenije OCENA TVEGANJA ZA ZMANJŠEVANJE VSEBNOSTI TOS V KMETIJSKIH TLEH SLOVENUE VREDNOTENJE PO IZBRANIM DEJAVNIKIH Portal FAO s karto GSOCmap (http://54.229.242.119/GSOCmap/) Predstavitev osnovnih podatkov Svetovne karte GSOCmap V 1.2.0 (FAO, 2017) GSOCmap Slovenia - Corg v Sloveniji do globine 30 cm (kg/ha) Zaloge Corg v Sloveniji do globine 30 cm (kg/ha) Skladnost ocen zaloge Corg v GSOCmap - Slovenia z zalogami v območjih sosednjih držav. •■■ca o e -an Јги&зе-зЕнеиГ EBpmlh» 01 Bp Öpw Qu Qwrnw t (y /o» 0 ■ t s mi« 5 Ii El ЕЗ^и^иј £3» Вгедрт B«h« Bis Bnvw Qri»m Üws Ввијт Влљма » Poudarki & Zaključki DS2 Skladnost GSOCmap - Slovenija z GSOCmap sos.držav: Model/pristop, izdelave GSOCmap Slovenija in prilagoditve, ki smo jih uporabili, kažejo na dobro ujemanje s podatki GSOCmap za Avstrijo in Alpskim/goratim delom Italije. Nižinska meja z Italijo je v veliki meril opazna zaradi naravne meje (dvignjen Kraški rob, prehod iz mediteranske Furlanske nižine v Alpsko območje Slovenije, itd.). Opaziti je moč težave z vrednostmi GSOCmap na Madžarskem, ki so v razkoraku z Avstrijo, Slovenijo in Hrvaško (nelogične - prenizke vsebnosti zalog Corg v zahodnem delu države, ki pa prejema več padavin, kot vzhodni) in precenjene zaloge v gozdovih Gorskega Kotarja in otokih na Hrvaškem (opazen je razkorak med vsebnostmi na teh območjih in višjimi, hladnejšimi in bolj humidnimi območji Italije, Slovenije in Avstrije). Podatki spletnega portala GSOCmap (http://54.229.242.119/GSOCmap/) -> ocena, da se podatki GSOCmap Slovenije verzije 1. dobro/smiselno vključujejo v Global GSOCmap. Po končani verziji GSOCmap version 2, je smiselno opažanja potrditi/preveriti in opraviti podrobnejšo vsebinsko geostatistično primerjavo uspešnosti nacionalnega slovenskega modela GSOCmap. Ц ^stavtav rezuhatov CRP V4-1628 ШС^ 8. U. 2019 35 Prostorska opredelitev referenčnih / reprezentativnih lokacij izvajanja monitoringa TOS ter metoda izbora lokacij. DS3: REFERENČNE LOKACIJE IN METODOLOGIJE VZORČENJA ^ Kmetijski inšiiurt 51о>епЈје_Ј1Х_ if , Predstavitev rezultatov CRP V4-1628 MKGP. 8. 11. 2019 Cilji DS3 Prostorska opredelitev (lokacije) referenčnih oz. reprezentativnih lokacij izvajanja monitoringa TOS ter metoda izbora lokacij. Potekala vzporedno z JN organski ogljik Ц ^stavtav rezuhatov CRP V4-1628 MKGP. 8. 11. 2019 37 Kriteriji izbora referenčnih lokacij vzorčenja za TOS - RKG GERK (za kmetijska zemljišča); zemljišče je moralo biti del RKG GERK, saj s tem bolj verjetno dolgoročno ostane v kmetijski rabi; - prostorska porazdelitev; točke znotraj preučevanega območja so čim bolj enakomerno porazdeljene; - klimatski in pedološki dejavniki; zajete so različne kombinacije podnebnih tipov in talnih lastnosti (pedosekvence) na območju Slovenije; - velikost zemljišča; zemljišče je moralo biti primerne velikosti za uspešno izvedbo vzorčenja; - primernost zemljišča z drugih vidikov; določeno na podlagi dognanj pri vzorčenju (vzorca tal ni bilo mogoče odvzeti, na lokaciji ugotovljena drugačna raba tal) in pregleda DOF posnetkov (ovire, dostopnost, zaraščenost zemljišča, itd.). - Km mreža H ЈЛ 1 ^avrtev rezuhatov CRP V4-1628 MKGP 8- 11 2019 38 Izbrana vzorčna mesta TOS znotraj območja pasu JZ-SV v širini 30 km v letu 2016 Izbrana vzorčna mesta TOS znotraj preiskovanega območja v letu 2017 Izbrana vzorčna mesta TOS znotraj preiskovanega območja v letu 2018 Izbrana vzorčna mesta TOS znotraj preiskovanega območja v letu 2019 Izbrana vzorčna mesta TOS 2016 - 2019 Izbor končnih lokacij: sorodnost/skupine tal (pedosekvence) in raba tal Raba tal njiva vinograd intenzivni sadovnjak ekstenzivni sadovnjak travnik skupaj a GI - gline in ilovice 14 1 2 2 9 28 n e v MK - mehke karbonatne kamnine 6 9 3 3 18 39 e NK - nekarbonatne kamnine 6 2 2 7 24 41 o PP - prodi in peski 18 1 4 0 11 34 e TK - trdne karbonatne kamnine 2 2 0 3 28 35 SKUPAJ 46 15 11 15 90 177 H .H' ■ Predstevitev rezultatov CRP V4-1628 MKGP' 8 U- 2°19 44 Izbrana vzorčna mesta TOS KZ 2016 - 2019 Legenda: Predlog lokacij za moninoring TOS ■ Njiva (n = 46) Skupni n = 177 • Travnih (n = 90) • Wiögrad (n = 15) 0 Internimi sadovnjak [n = 11) A Ekstenzivni sa dovnjak (n = 15) Predstavitev rezultatov CRP V4-1628 MKGP, 8. 11. 2019 45 Pregled in primerjava sistemov spremljanja in poročanja podatkov o vsebnosti TOS v izbranih/pomembnejših državah Evrope in sveta. DS4: OBSTOJEČI SISTEMI VZORČENJA, SPREMLJANJA IN POROČANJA O KAKOVOSTI TAL IN TOS V EVROPI IN PO SVETU ^ Kmetijski inšiiurt Simenfa^zZ— if , Predstavitev rezultatov CRP V4-1628 MKGP. 8. 11. 2019 Cilji DS4 Pregledati in zbrati podatke o nacionalnih monitoringih tal v Evropi in po Svetu Pregled: • Vrsta monitoringa • Kratek opis • Meritev parametrov • Število lokacij Primerjati glavne značilnosti monitoringov tal med državami • Ime, izvajalec, cilj/namen, začetek, vir, financiranje, kategorije in kriteriji, parametri, analitske metode, prostorski sistem, periodika, način vzorčenja, arhiv vzorcev in podatkov Ц ^stavtav rezuhatov CRP V4-1628 ШС^ 8. U. 2019 47 Rezultati DS4 • Zbrani podatki za 22 držav v Evropi in nekatere druge države (npr. Kanada, ZDA, Nova Zelandija, Mehika, ...) • Vzorčenje TOS: največkrat mrežni sistem, (stratificiran) • Najpogostejši kriteriji za stratifikacijo: • Raba zemljišč • Talni tipi • Klimatska območja • Regije/krajinska območja • Glavni regionalni kmetijski sistemi • Časovni interval: zelo različno, cca. 5-10 let H ЈЛ 1 ^avrtev rezuhatov CRP V4-1628 MKGP 8. 11 2019 48 Rezultati DS4 Kmetijska zemljišča: • Neenotna metodologija monitoringa TOS (npr. način vzorčenja, analitske metode, shranjevanje vzorcev, QA/QC itd.) Gozdna zemljišča: • Harmonizirane metode in vzorčenje v okviru ICP Forests Spremljanje TOS vključeno v večino monitoringov tal Arhiviranje vzorcev tal v vseh državah Ц ^stavftev rezuhatov CRP V4-1628 IVIKGi^ 8. И. ЖШ 49 Rezultati DS4 Glavna priporočila sistema LUCAS: • postaviti enoten popis tal v EU, vključno z glavnimi in specifičnimi talnimi parametri • izbrati minimum talnih parametrov za monitoring tal na nacionalnem nivoju • vzpodbuditi standardiziran način meritev in načinov parametrov monitoringa tal • organizirati redno kontrolo kakovosti in zanesljivosti meritev • vzpostaviti redno poročanje stanja na 5 let • razviti močnejšo koordinacijo aktivnosti monitoringa med članicami H ЈЛ 1 ^avrtev rezuhatov CRP V4-1628 MKGP 8. 11 2019 50 Rezultati DS4 Primeri pravilnih mrežnih sistemov: • Avstrija, Romunija, Francija in Švedska • Se priporoča za večja območja s podobnimi klimatskimi značilnostmi, topografijo in ekonomskimi značilnostmi Primeri stratificiranih sistemov z izbranimi reprezentativnimi območji/lokacijami: • Norveška, VB, Italija, Nemčija in Češka • Učinkovit, če je majhna variabilnost znotraj stratuma in velika med stratumi, parametri stratuma v korelaciji z merjenimi parametri tal Ц ^stavftev rezuhatov CRp V^28 MKGP 8 11 2019 51 Značilnosti monitoringa tal po evropskih državah Država Št. vzorčnih Vzorčni sistem Časovni interval Začetek lokacij (leta) monitoringa Avstrija 400 Stratificirani/mrežni 3/10 1987-1995 Belgija 940 Stratificirani 40 1947 Bolgarija 300 - 3/10 1986/1992 Češka 700 Stratificirani 3/6 1992 Finska 750/150 Stratificirani 12/5 1974/1992 Francija 2300 Mrežni 5/10 1993/2001 Nemčija 800/1800 Stratificirani /mrežni-ICP 5/10 1980/1997 Madžarska 1236 Stratificirani 1/3/6 1993 Nizozemska 240 Stratificirani 6/10 1983/1993 Norveška 13 Stratificirani 1 1992 Slovaška 400 Mrežni/stratificirani 5 1992 Španija 41 Stratificirani 1 1995 Švedska 26800 Mrežni/stratificirani 4 mesece/10 1983/1993 Velika Britanija 1200 Mrežni 1/5/15 1969/1992 H ЈЛ 1 ^avrtev rezuhatov CRp W-!628 MKGP' 8- 11- 2019 52 Podatki zbrani: Preglednica 7: Monitoringi tal po državah Im» ämremt Finantwr Utft» Hpnwn. (Ii) Tip fckjcijir nrfm Metod) B*f(T«riCD mtal IfUtrvai □anikü HeivV Metal Monitoring statist, шпо -kme^ska 391 rarilrjena D-35 on cu, Ntzn: Ai.cd.cr. не. Bel: et aL. 1S97; Pro^imme dalaüitj« г« pövpi. MmlfiK^. Bfc Pfflmjtad #1 mr Prottdlicn A£«nOf powUv kene r«(kih OtinwdJJ tilMum mVpjr«lo ftnel^ - National ioü Inventory - NaHonalSot -pridobivanje info o - kmetijska. - 56S2 odvzetih - 5 km * 5 - 0-15 cm - na 15 se 1 ■ P. K, p«, mc. - Huberet al., Wflltl - Annual Representative Resau ru$ 1S7S- kflnt-hrjn* ordinal. kmmrela; -nas let Teta! Na, Total Ca, Total зти: MtGHthin 4511 SamplM« Scheme InjWutU wv (niliitanl(w.H»lnflH VH>ü«nJ)U .»Itqmidity - MKiutiyaf ■ij = debelina sloja га katerega izračunavamo (cm) CRFslaj = korekcijski faktor za skeletnost/komnitost; 1 - (vol % skeleta/100) ....... ,.....-t..«_YiUM_un>- i nti4 sjjüfTiasnjfiikjrtiusem WHfiN|№O.A«A.«(WC,C_04G ' 1.71«) c I THEN 'шипч^™' WH£H|MTO_A«A_VKMC.t_One' l.?M)< a THEN 'lfeiniiHiu' WM£N |MTO_AHA_VZQ«C,C^ORG - 1.7241 < 9 THEN 'motno kimojnj-WHtK|HtO_AHrt_«Ofl£ c_oftG ■ U14J < lOOOC ЈНЕН-мЗоп.огпо^шм™' K St NUt l END]iiO*B«, MTO_ANA_Vj?ORCTD7_N, {CASE WHEN MIOJUW_V20*C.C_0«5 ■ 0 OB МТ0_АНЧЈ«а}ШТ01ГН *0TH£N 0 (H [H0U»CNMT0_ANA^V7i0fiC,c_0m;/MT0_ul4m VJORCTOI^^l I) E!lD| нт MlO_JWiA_'u?ÖftCJ1«EK. MIH.ANA.VZOnC-FtNMtU, MTO_ANA_V;üHCGROHM£U, M rO_AH\JU7pflCW EU, * rQ_AH» WJfltG U MA. Predstavitev rezultatov CRP V4-1628 MKGP, 8. 11. 2019 68 H Kmetijski inšiimt SEoveriije_ Poudarki & Zaključki DS6 Podatkovna zbirka TOS: 6 tabel Algoritmi preračunov, poizvedbe, transformacije, povezave, Zasnovali relacijsko bazo MTO, ki trenutno že obsega podatke 263 vzorčenih lokacij. -> poenoten način hrambe podatkov TOS. Podatki TOS centralizirani, urejeni po enotni strukturi in posledično takoj pripravljeni za nadaljnje obdelave (»ready to roll data«). Ц ^stavtav rezuhatov CRP V4-1628 MKGP 8. 11 2019 69 Karte izhodiščnega stanja TOS na kmetijskih in gozdnih tleh Slovenije - GSOCmap. ZAKLJUČKI IN POUDARKI ^ Kmetijski inštitut 51о>епЈје_Ј1Х_ if , Predstavitev rezultatov CRP V4-1628 MKGP. 8. 11. 2019 7 Г Zaključki in poudarki Zaradi pomembnosti in koristnosti je treba kazalec talna organska snov spremljati, podatke pridobivati in intenzivno uporabljati. Slovenija v primerjavi s primerljivimi (AT, DE, FR, CH, SK, CH) pa tudi manj primerljivi državami (Makedonija, Malta, ZDA, Kanada) kasni na področju organiziranega zbiranja podatkov talne organske snovi in drugih povezanih podatkov tal. Izpostavljamo dejstvo, da so v preteklosti (MOP, MKGP) in sedanjosti (MKGP, MOP), nekatere občine in mesta velika sredstva namenili pridobivanju podatkov tal. Ц ^stavftev rezuhatov CRP V4-1628 8. U. 2019 71 Zaključki in poudarki Brez vzpostavitve primernega sistema zbiranja in obdelave podatkov tal v okviru učinkovito organizirane javne službe bodo podatki tal ostajali: • slabo dostopni ali celo nedostopni, • velikokrat neusklajeni, • slabo interpretirani in slabo uporabni in predvsem • zato redko uporabljeni /uporabljani preko osnovnega/primarnega namena zbiranja. H ЈЛ 1 ^avrtev rezuhatov CRP V4-1628 MKGP 8. 11 2019 72 Zaključki in poudarki Posledično je možno pričakovati težave pri: • uspešnem poročanju v skladu z mednarodnimi obveznostmi in sporazumi (talna organska snov, LULUCF; okoljske in kmetijske zaveze države); • izvajanju temeljnega strateškega okvirja delovanja kmetijstva in podeželja po letu 2021 • varovanju najboljših kmetijskih zemljišč; • pripravi uspešnih ukrepov za zmanjšanje tveganj suš in drugih naravnih nesreč (npr. poplav, usadov, itd.); • manj učinkovite ukrepe in aktivnosti za zmanjšanje erozije; • zasnovi /nadgradnji kmetijsko okoljskih in podnebnih PRP ukrepov. Ц ^stavftev rezuhatov CRP V4-1628 ШС^ 8. U. 2019 73 Nadaljnje delo in potrebne aktivnosti Neposredne aktivnosti vezane na vsebnost TOS /kakovost kmetijskih tal a) Vzpostavitev trajnega spremljanja stanja TOS in kakovosti tal KZ Slovenije b) Ocena ustreznosti in kakovosti talnih laboratorijev Slovenije c) Harmonizacija analitike in analitskih metod na nacionalni ravni d) Vzpostavitev centralnih zbirk podatkov tal in spremljajočih podatkov okolja H ЈЛ 1 ^avrtev rezuhatov CRP V4-1628 MKGP 8. 11 2019 74 Projekt Spremljanje zalog ogljika v kmetijskih in gozdarskih rabah tal za potrebe poročanja o nacionalni bilanci ogljika (CRP V4-1628) sta sofinancirala Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije in Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano iz državnega proračuna. Sodelavci/raziskovalci CRP V4 1628 se zahvaljujemo: • MKGP in ARRS za sredstva in zaupanje • Terenskim ekipam za testiranje metod in protokolov za konstruktivne pripombe • Laborantom KIS , GIS za kakovostno in pravočasno izvedene analize • Sodevcem KIS/OKENV in GIS za tehnično pomoč pri izvedbi projekta HVALA ZA POZORNOST Predstavitev rezultatov CRP V4-1628 MKGP, 8. 11. 2019 75