Posamezna štev. Pin 1.50
Leto I.	Ljubljana, 13. marca 1930.	Štev. 9.
Izhaja vsak torek popoldne.
Naročnina: četrtletno Din 15'—, polletno D n 25'-, celoletno Din 50' — Naročnina se plačuje vnaprej.
Naslov uredniš'va in uprave: Ciril Kemperle, Tiskarna „Slovenija“, Ljub jana, Wolfova ui. 1. Izdajatelj: za S. K. Grafiko Viktor Zorič. Odgovorni urednik Kemperle Ciril, Ljubljana, Gradišče 17/1. — Tiskarna „Slovenija“ t redstavnik fl. Kolman, Ljubljana, Celovška c. 61.
Sportklub (Graz): Svoboda 6:1 — lljrija: Hermes 3:0 — Sportklub : Primorje 2:2— Maribor : Železnikar 4:2— Celje : Olimp 4:1 — Pred skupščino J N S a.- — Jadran — L N P
SPORTKLUB (Graz) : SVOBOD4
6:1.
V soboto in nedeljo sta imela Svoboda in Primorje v gosteh Kraški Sportklub, ki trenutno zavzema 3. mesto 1. razreda v Gradcu. V soboto je nastopil Sportklub proti SK Svobodi.
Gostje so se nam predstavili v primeroma dobri luči. Goje kombinatoren noKomet in je v njih moštvu nekaj dobrih tehničarjev. Posebno se odlikuje centerhalf Kastrun, ki je duša moštva. Povsod na mestu, vedno Pripravljen svojim soigralcem pomagati — je opravil ogromno delo. Bra-uilca, ki težjega dela nista imela, se vendar ne zdita preveč sigurna. Napad pu iKra lepo igro kratkih pasov. , Za Svobodo je bil to vseeno pre-GŽak nasprotnik. Sicer se je resno trudila in pokazala veliko ambicije in volje, da odnese čim častnejši rezultat, vendar tehnično in taktično podkovanemu nasprotniku ni mogla bli-^i- Moštvo bo moralo pričeti gojiti ,L|di tehnično stran nogometa, če bo hotelo napredovati. V današnji formi pač še nepopolno. Njen napad si-Oer lepo prodre, toda v 16-meterskem Prostoru ti prodori pri količkaj izvež-panih branilcih ne pridejo preko črte 1,1 vse žoge ostanejo na nogah na-l'Pt'otnikov. Krilska vrsta ni imela podobne vezi ne z napadom in ne z ?Prambo. Mnogo preveč svojih sil je .^Pravila z nepravilnim postiranjem I t° je tudi vzrok, da je v drugi polici omagala.
Obramba je svoje delo primero-s1Jl dobro opravila. Gostje so ji s vv°jo igro delali pač mnogo pregla-'O to naj pa velja le kot dobra in 1 otrebna šola.
z- \tehničnem pogledu je bila tekma Gl Svobodo precejšen plus, v blagaj-, P.kem pa, precej§en minus. Pu-'ke je bilo zelo malo.
SK ILIRIJA : ŽSK HERMES 3:0 (1:0).
p A' nedeljo se je odigrala kot pred-3ma k tekmi Sportklub : Primorje Ven st vena tekma Ilirija : Hermes.
kni n ‘ta 36 v te3 tekmi izkazala ne-|. mko slabšo igro kot preteklo nede-v Proti Primorju. Mogoče je temu Zrpok’ da se je že vnaprej smatrala tr umovalcem in torej ni vložila pobile volje v igro. Posebno v pr-1^. 11 Polčasu je bila njena igra ne-pr 1 medla in je Hermes celo lahno hop ad°val na Polju. Šele v drugem prjHasb Se je svoje naloge zavedla in kg/'Sn' a' Ysekakor pa bo morala ne-n0 reJboči v napadu izmenjati. Nje-in ostvo se je odlikovalo po hitrem /prem startu.
bro brrnes je v splošnem zaigral do-Drav-i ntkalo pa mu je odločnega in vilen' ne8‘a starta. Ta odločen in pra-skuš' iYart so sicer nekateri igralci 'cUl nadomestiti s preostro igro,
Nogomet
kar pa se ni obneslo. Njegov znameniti napadalni trio v nedeljo ni mogel priti do veljave, ker se je vse preveč igral in predvajal premehko igro. Nekaj lepih potez pa je le pokazal, žal, da jih ni znal izrabiti. Krilska vrsta ne zna držati kontakta z ostalima vrstama. To je v veliki meri vzrok temu, da je Ilirija v drugi polovici prevladovala, posebno še potem, ko je bil marljivi Zalokar blesiran in je mogel le še statirati. Branilca sta bila dobra, istotako vratar, ki je topot držal nekaj prav nevarnih bomb.
Tekma se je odigrala v primeroma hitrem tempu.
Hermes takoj napade. Ilirija brani. Napadi se menjajo na obe strani. Vsled foula diktirani kazenski strel Svetic zastrelja. Ilirija napade, Hermes brani v kot. Kot ostane neizrabljen. V 11. minuti kombinacija Netilce-Knežević. Knežević strelja.
1:0 za Ilirijo.
Hermes napade. Obramba Ilirije brani. Tu se je zdelo, da je žoga črto že pasirala, kar pa ni bilo res. lliri-janska obramba ima zopet dosti dela. Ilirija ripostira in doseže kot, ki ga pa Kreč zastrelja v aut. Hermes zopet v napadu. Trio pa ne zna lepo izpeljane žoge izrabiti. Istotako tudi Ilirija nima pravih moči v napadu in zastrelja nekaj lepih šans. V 33. minuti kot proti Iliriji. Hermes-ne izrabi.
V drugem polčasu Ilirija početko-ma takoj napade. V 5. minuti zopet ne posebno nevaren napad Ilirije. Košenina prevzeto žogo poda nazaj vratarju, ne da bi preje pogledal kje se isti nahaja. Vratar pa je med tem že stekel iz gola. Žoga se lepo počasi znajde v golu.
2:0 za Ilirijo.
Indirektni prosti strel Ilirija obrani. Ilirija dalj časa ostro napada. Precej dvomljiv foul Košenine nad Do-berletom. Sodnik prisodi enajstmetrovko proti Hermesu.
3:0 za Ilirijo.
Zalokar je v 35. minuti poškodovan in ga odnesejo z igrišča. Vrne pa se že po par minutah. Vendar od tega časa dalje Ilirija stalno napada. Hermes izborno brani in drži že postavljeni rezultat do konca.
Sodnik g. Schneller se ni pokazal v najboljši luči. Slab pa tudi ni bil. Nekaj njegovih pogrešk pa gre vs kakor na rovaš gotovega dela publike, ki se ob raznih prilikah ponaša
na igrišču tako, kot da je vzgojena bogzna kje v rovtah in se je tudi ne more nazvati drugače kot rovtarska publika. Opazk, ki spadajo v najslabše beznice včasih kar mrgoli. Dostojnega človeka bo kmalu sram priti na igrišče.
ASK PRIMORJE : SPORTKLUB 2 : 2 (2 : 1).
Gradčani, ki so v soboto nastopili z rezervami so v nedeljo predvedli tehnično še lepšo igro in bili ves čas tekme v lahni premoči. Pokazali pa so se precej nedisciplinirane. Njihovo večno protestiranje in konflikti s sodnikom ni napravilo baš najboljšega vtisa. V halvesliniji je zopet postavil svojega moža Kastrun. Pa tudi stranska halfa sta storila svojo dolžnost. Napadalni trio je pokazal sijajno igro. Imel pa je v streljanju precej smole, Krili pa sta bili slabi. Obramba z vratarjem vred dobra. Prvi gol bi lahko ubranil, če bi sc ne pustil kriti.
Primorje je v napadu nastopilo v spremenjeni postavi. Primorjaš-lliri-jan Erman je zopet nastopil pri Primorju. V mladem Slaparju bo sčasoma dobilo Primorje dobro moč — za težke tekme pa mož še ni. Ima mnogo premalo tehničnega znanja. Z. Zemljakom v levi zvezi nismo bili preveč zadovoljni. V napadu je igral vse preveč defenzivno. Menda je res težko iz krilca napraviti dobrega napadalca. Krilska vrsta je v tej tekmi opravila veliko dela. Jančigajev de-but v krilski vrsti pa ni preveč srečno izpadel. V drugi polovici so ga morali izmenjati. Pišek igra preostro.
Sijajen je bil Hassl v obrambi. Porušil je nebroj dobro izpeljanih akcij nasprotnika. Svetic tudi zadovoljiv. Vratar Korče dober.
Potek igre.
Sportklub prične. Primorje prevzame in prodre. Sportklub vrača. V 3. minuti Sportklub prodre v kazenski prostor. Leva zveza lepo predri-bla in strelja pod vratarjem v desni kot.
1:0.
Primorje v napadu. Slapar zastrelja. Zopet napad Primorja. Zemljak lepo strelja in izenači.
1:1.
Primorje zopet napada in ima več od igre. Hands Kastruna. 11-metrov-ko pošlje Slamič neubranljivo v mrežo.
2:1 za Primorje.
Nekaj menjajočih se napadov. Polčas.
Po odmoru prične Primorje. Sportklub prevzame in delj časa oblega vrata Primorja, vendar brez uspeha. Pišek grobo- foula. Dorner žali sodnika, ki ga zato izključi. Has-slov hands. Sodnik žvižga. Hassl protestira. Sodnik svojo odločbo prekliče in meče žogo ob tla. Gostje protestirajo in postajajo nedisciplinirani.
Vsled foula izključi sodnik popolnoma pravilno Zemljaka, ki je bil vsled ostre igre preje že dvakrat opominjan. Tekma postaja vedno bolj ostra.
V	40. minuti kot proti Primorju. Lepo streljano žogo pošlje Matejka razantno v mrežo in izenači.
2:2.
Nekaj napadov na obeh straneh in sodnik odpiska.
Sodnik g. Pevalek slab. Tudi na njega je publika uplivala. Zakaj je preklical enajstmetrovko nam ni jasno. Gotovo je, da bo prizadeti igralec vedno tajil roko, in je baš v takih slučajih treba previdnosti. Ce sam ni bil uverjen, da je bila roka — potem naj bi nikar ne piskal, tako pa je dal gostom le preveč povoda za upravičene proteste.
Tudi off-side ni še dobra stran njegovega znanja.
Publika je tudi pri tej tekmi imela glavno besedo. Kdaj se bo to nehalo? Merodajnim funkcionarjem bo treba misliti na to, da poizkusijo zatreti to bolezen z radikalnimi sredstvi. Če ne gre drugače pa s stražnikom.
Pokalno tekmo
JADRAN : GRAFIKA
je LNP vsled prelepega vremena odpovedal. Menda se bo za »zimski« pokal počakalo na cvetje in na vročino, da bo stvar bolj »zimsko« izgledala.
ISSK MARIBOR : SK ŽELEZNIČAR 4:2 (2:0).
Krasna in napeta igra obeh moštev. — Sodnik ne prizna enega regularnega gola Železničarja.
V	nedeljo se je vršila finalna tekma za podsavezni fond med ISSK
# Društvene
in #portne znake
dobavlja točno in najceneje
Teodor Rabič,
Ljubljana, Kolodvorska 26
Kupujte pri tvrdkah, ki oglašujejo
v Športnem listu!
Mariborom in SK Železničarjem. Lepa zmaga Maribora nad ljubljansko Ilirijo in krasnim rezultatom Železničarja nad graškim Sportklubom je privabila na igrišče velike množice gledalcev. Pričakovana napeta igra obeh moštev ni izostala. Posebno Maribor je predvedel začetkom drugega polčasa naravnost vzorno igro. Osobito napad se je zelo odlikoval v streljanju na gol. Prednjačil je seveda vedno neumorni Bertoncelj. S svojimi streli je zadivil občinstvo, posebno se je izkazal pri tretjem golu. želo dober je Pliveršek kot vodja napada, drugi polčas pa kot levo krilo. Nejžar igra preveč surovo. Kirbiš kot centerhalf je bil zelo dober. Posebno poglavje tvori desni half Hreščak Just. S svojo nedisciplinirano in surovo igro je zelo škodoval ugledu celega moštva (grd foul na Frangešu! !)-Branilca sta s svojo mirno igro ugajala, posebno Koren 1. Koren II. kot vratar dober.
Železničar ni predvedel one igre kot proti Sportklubu. Bil je pa prvi polčas popolnoma enakovreden nasprotnik. Takoj v začetku doseže popolnoma regularen gol, katerega pa sodnik iz neznanega vzroka ne prizna. To moštvo precej deprimira. V tem času doseže Maribor vodstvo. Toda Železničar kljub temu, da prejme dva zaporedna gola, ne popusti, nasprotno ozko pritiska, toda vsi napori na izravnanje so zastonj, kajti napad ima premalo skupnosti. Popolnoma sta odrekla levi in desni napadalec Pezdiček in Polak. Gonilna sila pa je bil zopet Bačnik. Mladi vodja napada. Antoličič še ni.zadovoljil, izgleda pa, da se bo kmalu vigral. V halfliniji ni klapalo kot bi moralo. Frangeš ni bil popolnoma na mestu. Ronjak in Bauer sta še dosti zadovoljila. Obramba je bila dobra posebno Wagner. Golman Heller je bil odličen. Obranil je naravnost obupne situacije. Nesporno je danes najboljši golman Maribora.
Kratek potek: Po kratkih menjajočih napadih doseže iz gnječe Železničar gol, toda sodnik iz neznanega vzroka ne prizna. Kratko nato doseže Maribor dva zaporedna gola po Bertonclju in Nejžarju. Železničar se znajde, toda vsi napori so zaman. Prvi polčas 2:0.
Drugi polčas se začne s precejšnjo premočjo Maribora. Toda Železničar se kmalu osvobodi in precej časa ostro napada, ter izenači po dveh krasnih golih in sicer po Konradu II. in Antoličiču. Že izgleda, da bo ostala igra neodločena, toda Maribor doseže še dva zaporedna gola ter s tem končni rezultat 4:2.
O sodniku g. Nemcu je boljše, da sploh ne pišemo, kajti, kar bi napisali, bi bilo edino slabo. S svojimi odločitvami je mnogo oškodoval obe moštvi, posebno pa Železničarja (prvi gol!!). Moštvi sta nastopili v sledečih postavah:
Maribor: Koren I. — Koren II, Pliberšek — Iršič, Kirbiš, Hreščak J.
—	Senica, Najžar, Pliveršek, Bertoncelj, Starc.
Železničar: Heller — Konrad I., Wagner — Bauer, Frangeš, Pronjak
—	Pezdiček, Konrad II., Antoličič, Bačnik, Polak.
ISSK Maribor (rez.) : SK Železničar (rez ) 2:4 (2:4). Rezerva Železničarjev je v revanžni tekmi po lepi in skozi in skozi premočni igri zopet premagala rezervo Maribora. Sodil je dobro g. Fišer.	—ič.
SK CELJE : SK OLIMP 4:1.
Nogometna tekma za pomlad, prvenstvo v Celju.
SK Celje je nastopil v sledeči postavi? Presinger I., Gobec, Tofant, Presinger II., Žabkar, Grmšek, Je-dretič, Kunej, Zupanc, Pfeiffer, Opravš.
SK Olimp: Golub, Boox, Savine, Kožuh, Flis, Trebičnik, Holcinger, Dečman, Janežič, Hrastnik, Regner.
Takoj v začetku prevzame vodstvo SK Celje, vendar vsled neodločnosti napada agilna obramba Olimpa razčisti vse nevarne situacije. Celje ponovno napada in po lepi kombinaciji zabije Pfeiffer L gol Olimpu v
mrežo. Olimp prevzame protinapad m po lepo streljanem kornerju strelja Hrastnik v gol. Od Olimpa je bil nevaren Janežič v napadu in je dal nasprotniku precej posla.
V	drugem polčasu prevzame vodstvo takoj SK Celje in že v drugi minuti zviša na 2:1. Olimp zopet napada toda že precej izmučeni ne dosežejo proti žilavi obrambi Gobca in Tofan-ta nikakega realnega uspeha. Izgleda, da so imeli tudi malo smole. SK Celje ponovno prehaja v napad in po kratkem času zabije »dolgi Rudi« 3. gol za Celje. Olimp brani požrtvovalno, toda že proti koncu tekme prodre Pfeiffer in zaključi z rezultatom 4: za SK Celje. Od SK Celja so omembe vredni posebno Presinger 11 v halfliniji in Pfeiffer ter Hadre. Pa tudi ostali so bili dobri, samo pri oddajanju žoge so nekateri prepočasni.
Od Olimpa sta jako dobra Janežič in Hrastnik, Regner ni povsem zadovoljeval. Vratarja obeh moštev —- še posebej pa Presinger I. od SK Celje sta bila naravnost izborna. Olimpu še manjka treninga in pa vzdržljivosti proti koncu igre. Igra je bila vseskozi fair. Sodnik g. Ochs jako dober.
V	predtekmi sta nastopili rezervi SK Olimp : Atletik SK, ki se je končala z rezultatom 7:2 za Atletik SK, ki pa je bil pojačan z nekaterimi igrači iz 1. moštva. Sodnik g. Stoklas je marsikaj izpregledal. Publike je bilo za celjske športne razmere mnogo.
V	nedeljo 23. marca II. kolo: Atletik SK : SK Olimp.
INOZEMSKI NOGOMET.
Wienna : Rapid (Dunaj) 2:1. Rapid, ki je nastopil z več rezervami, je podlegel po obojestransko medli igri. Polčas 0:0. Odločilni gol je padel šele v zadnjih minutah. Gledalcev 22.000. Sodil je Frankenstein.
Austria : Herta 3:1. Sodnik Buck. 8000 gledalcev.
Sportklub : Hakoah 3:1. Sodnik üöbel. 7000 gledalcev. Zelo napet boj. Pri Sportklubu so se posebno odlikovali krilci.
Wacker : WA C 0:0. 8000 gledalcev. Sodnik Fuchs. Pri Wackru se je posebno odlikoval Horvath.
Floridsdorf A. C. : Nicholson 3:1. Sodnik Miesz. Gledalcev 1500.
Ferencvaros : Admira 5:3. Admi-ra je vodila že z 2:0, po 25 minutah pa si je Ferencvaros opomogel in ni več popustil. Najbolj se je odlikoval napadalec Ferencvarosa Takacs II., ki je vodil ves napad in s svojim odličnim tehničnim in taktičnim znanjem največ pripomogel k zmagi. Sodnik Cejnar iz Prage je vodil tekmo zelo dobro in objektivno in se ni pustil uplivati niti po igralcih niti po gledalcih. Gledalcev 25.000.
Sparta, Praga — Sp. C. Hertha, Berlin 4:0. Pred 30.000 gledalci se je vršila v Berlinu tekma med praško Sparto in berlinsko Hertho. Zmagala je Sparta, ki je podala izvrstno igro. Hertha je bila dobra samo prvih 20
minut, pozneje pa je pod silnimi napadi Pražanov popolnoma omagala. Severna Nemčija : Berlin 2:0.
Gledalcev 25.000. Moštvo Severne Nemčije si je s to zmago pridobilo šestič pokal.
Pred izredno glavno skupščino JNS
V nedeljo dne 16. marca se vrši v Zagrebu izredna glavna skupščina JNS-a.
Vzroke krize v JNS smo že navedli. Med tem časom so se vršila tiha pogajanja med posameznimi funkcionarji odn. merodajnimi činitelji, in so bile že nekajkrat v javnost lansirane vesti o predstoječem sporazumu v tem forumu. Vse te vesti pa so bile zopet in zopet ovržene enkrat po beograjskih — drugič po zagrebških listih. Nasprotno boj se je celo poostril. Žalostno je, da je vest o teh razmerah prodrla celo v inozemstvo in se že po tujih listih razmotriva o tem sporu. Komentarji niso bas laskavi.
Razlika glasov med obema grupama je bila nekako okoli 80—90 v prid Beograjčanom. To velikansko razliko pa je Zagreb danes pariral tako, da je na hitro roko prijavil zadnje dni pred skupščino 126 novih klubov, ki naj bodo nekak »Stimmvieh« na izredni skupščini. Kako izglodajo ti novi klubi si lahko mislimo, saj se je tudi v Ljubljani že enkrat poskusilo s sličnim načinom fabriciranja nogometnih klubov. Seveda so ti klubi od prvega do zadnjega 14 dni po skupščini zmanjkali s površja brez vsakega sledu.
Kako razpoloženje velja napram temu v beograjskih športnih krogih, dokazuje članek v »Politiki«, ki med drugim izvaja:
»Žalostne perspektive se nam odpirajo. Zagrebškemu nogometnemu podsavezu se je posrečilo, da je v zadnjih 10 letih zbral okoli sebe 75 klubov in posrečilo se mu je tudi, da
je tem 75 klubom v nadaljnih 3 mesecih priključil še 126 novih klubov. Torej v 3 mesecih še enkrat toliko kot preje v 10 letih! Za Zagrebčane je torej problem sedeža uprave JNS-a že rešen. Mi moramo z obžalovanjem konstatirati, da je z ozirom na to postopanje športna kriza prešla v akutni stadij. Še bolj obžalovati pa je, da se v Zagrebu ne dobi več športno poštenih in značajnih ljudi, ki bi — priznali resnici na ljubo, da se za ceno osiguranja sedeža uprave JNS-a v Zagrebu, temeljnih principov sporta in športne morale ne sme teptati z nogami. Ostaja nam le še eno upanje, to je, da se bodo na izredni skupščini našli še pošteni
športniki, ki bodo tej komediji naredili konec in inicijatorje »nenadnega podviga nogometa med Zagreb obdajajočimi kmeti« zasluženo kaznovali!«
Zagreb se dobro zaveda, da bo ta »čarovnija« zadela na najhujši odpor Beograda — toda odločen je vztrajati do konca. Naj se zgodi, kar se hoče, JNS mora stati v Zagrebu — četudi okrnjen. Kajti jasno je, da si Beograd te neokusnosti ne bo dal kar mirno servirati — in je računati s tem, da se bodo beograjski delegati kratkomalo odstranili s skupščine, ko bodo videli na kak način so prepeljani na »dilco«. Pričakovati je najhujših nastopov na zborovanju.
Najbrže v zvezi z glasovanjem ljubljanskih klubov je bil v nedeljo v Ljubljani savezni tajnik g. Ribolli. Kak uspeh je imel njegov obisk v Ljubljani nam ni znano. Vsekakor je pa že sam obisk zanimiv in kaže, da imajo gospodje od JNS-a Ljubljano še vedno v svojem zemljevidu, četudi se je včasih zdelo, da ne vedo o njej prav nič ali pa zelo malo.
Športni
list!
NOWI Hotel Miklič
nasproti slav. kolodvora
Moderno urejen, prav nizke cene.
To Je
V tem vozilu tiči nenavadno veliko praktičnega iskustva. V živem spominu je še tistih 46.000 km okoli sveta. — Pomembne so večkratne zmage ADAC-a, na katerih je bila preizkušena usposobljenost in pripravnost teh vozil. — Nedosežen je uspeh Standartov v Alpah. — Vrline Adlerjevega Standarda 6 so:
varnost, zanesljivost in komfort.
Pridite in se sami prepričajte! Napravim rad z Vami poizkusno vožnjo. Sporočite svoj naslov na: GLAVNO ZASTOPSTVO:
Ing. C. R. LUCKMANN
LJUBLJANA, Ahadjeva cesta
A
D
L
E
R
štev. 10.
zahtevajte ponudbe od Me
Foto-Materija! Janka Pogačnik
Ljubljana, Tavčarjeva ulica štev. 4
Jadran — LNP
V tej zadevi so izšla v »Jutru« z dne 9. t. m. kar tri pojasnila.
Obdelali odn. pečali se bomo z njimi povrsti.
K pojasnilu LNP pristavljamo le to, da dotično pojasnilo, ki naj izgleda kot da je izdano službeno iz LNPa. ni bilo na nobeni seji obravnavane odn. predloženo. Zadevno pojasnile se more torej smatrati le pojasirle oseb, ki so podpisane. Ugotovimo nadalje, da je v tem pojasnilu zelo neokusna opazka »o debatiranju s Podrejenimi klubi«. Avtor tega pojasnila bi storil bolje, če bi molčal c tem in se ne skliceval na nadrejenost UNP-a v zadevi g. Zajca proti Jadranu. Pojasnil naj bi raje po kate-rem pravilniku se je opustila disciplinarna preiskava proti g. Zajcu radi njegovih izpadov proti SK Jadra-jiu. To naj g. avtor tega pojasnila pojasni. — S temi našimi besedami pa 'Je menimo celega LNP, ker, kot sme Ze ugotovili, ta zaenkrat ni prizadel DP tem pojasnilu.
Drugo pojasnilo je podal g. Zajc. \ svojem članku navaja historijat 'degovega izstopa iz SK Jadrana in seveda pobija trditve istega kluba. Da bi pa skušal odgovoriti le na ene obdolžitev po SK Jadranu — tega ne stori. Zato g. Zajčevo pojasnilo vse dotlej, dokler n«e povzroči preiskave Proti samemu sebi v zadevi očitkov ■K Jadrana, in dokler ta preiskava !1i objektivno izpeljana, niso druge ^°t prazne besede. (3. Zajcu menda '1e gre v glavo, da ni važno to, ali je m1, izstopil iz SK Jadrana ali je bil iz-.dJUčen, temveč da je važno to, ali ■|re °n govoril inkriminirane besede po '’-opilnah ali ne. Če se dožene, da jih J1 govoril, tedaj ima polno pravico Zahtevati zadoščenje — če jih je pa tovoril, pa je dolžnost njegova, da D k oj odloži funkcijo, ki zahteva res-,lega dela — ne pa korajže pri kozar-(ru vina. V tem pogledu zahtevamo ■jasnosti. Vse drugo je prazen nič. Njegove navedbe o zahtevi razsodila in zaslišanju so se na občnem zboru SK Jadrana izkazale kot ne-1 emeljene. G. Zajcu je bilo ponujeno zaslišanje in razsodišče, pa je vse to Odklanjal. S tem se je sodil sam. Do-Pednosti manjka v tej zadevi in je udi poznejše pojasnjevanje ne more Nadomestiti. Predvsem pa apeliramo 'a kJ- Zajca, da sam zahteva, da s -■ ''jd njemu uvede preiskava v na-i . eni smeri. To bo najboljši korak, v| isra more storiti.
1 J'etji v pojasnilih je bil g. Bulje-lc- ki pa je zelo kratek. Sklicuje se ti? .sv°je 10-letno delo v našem spor-,i ."'očita SK Jadranu, da si skuša . "d v listih reklamo. G. Buljević j1’ da to drži. Blagor mu!
(j r6 škoda, da je SK Jadran v zarod' ^ogar ~ Buljević zelo zelo ne-da no')()St°Pal, ker bi bilo v slučaju, 'e "šK Jadran postopal previdno in
pravilno, 10-letno delo g. Buljeviča tudi poplačano, in sicer na način, da bi si g. Buljević ne mogel ravno čestitati.
V zvezi s tem, pa ne moremo preiti preko tega, da se je g. Logarja na zaslišanju tudi izpraševalo o tem ali more na svoje trditve tudi priseči. G. ki je to vprašanje stavil, pač zelo slabo pojmuje športno čast obenem pa tudi pravice podsaveza. G. Logar je seveda odgovoril, da ne, to pa vsled tega, ker je bil on v vprašanju prisege drugega mnenja in smatra prisego, zd' neko sveto reč, ki naj se ne izrablja v take namene, kot je izgledalo, da se hoče. Toliko, da se ne bo odreka prisege eksploatirala po svoje.
Javno vprašanje g. A. Zajcu kot predsedniku LNP
Z ozirom na objavo SK Jadrana v 7. štev. »Športnega lista«, da ste izjavili ob neki priliki, »da ste prevzeli predsedstvo LNP radi tega, da se maščujete nad SK Ilirijo« Vas pozivamo, da izvolite javno zavzeti sta-, lišče tudi k tej trditvi SK Jadrana, ker bomo sicer v citimni izjavi, ki se pod nobenimi okoliščinami ne sklada s funkcijo predsednika LNP, iskali pojasnila za Vaše zadržanje napra našemu klubu v upravi LNP-a.
Ljubljana, 10. marca 1930.
SK ILIRIJA.
K članku „Roke proč!“
V navedenem članku smo LNP podtaknili namero, da namerava odvzeti SK Slovanu njegovo igrišče odnosno ga izpodriniti z igrišča.
Iz lastnega nagiba smo potem, ko smo čuli od raznih strani zagotovila, da stvar ne stoji tako hudo, odnosno, da LNP take namere ni imel, storili vse, da pridemo v zadevi do čiste vode.
Ugotovitve so take, da moremo z veseljem ugotoviti, da se je našemu informatorju zaletelo in da je obrnil neke besede po svoje in naredil iz muhe slona.
LNP ni nikdar razpravljal o tej zadevi. Ker mu tudi mi v nobenem pogledu nočemo delati krivice, sami lojalno objavljamo to konstatacijo.
Gospodu informatorju pa priporočamo več resnosti, da ne bo izgledalo, da sliši »travo rasti«.
Konferenca v Trstu
Dne 9. t. m. se je vršila v Trstu konferenca nogometnih zvez, ki se udeležujejo tekmovanj za srednjeevropski in internacionalni pokal. Tekmovanj se, kakor znano, udeležuj i Avstrija, Čehoslovaška, Italija, Madžarska in Švica. Konferenca je trajala rr''^ej časa, ker je bilo treba razčistiti precej važnih vprašanj. Avstrijski delegat ing. Fischer je predlagal da naj se komite smatra samo kot upravna, ne pa kot reprezentativna instanca, s čimer bi se izdatki znatno zmanjšali. Italijanski delegat Za-netti je bil za poenostavljenje poslovanja in predložil, naj bi komite sestavljal samo tajnik in pa po en delegat vsake zveze. Do sklepa ni prišlo in‘bo predlog obravnavala konferenca, ki se bo 13. aprila vršila na Dunaju, ki bo morala rešiti tudi še več drugih vprašanj.
Konference se je udeležil tudi muguajski minister Buero, čigar izvajanja so bila jako zanimiva. Po-vdaril je, da je uruguajska nogometna zveza samo za priprave za tekmovanje v Montevideu potrošila že čez 100.000 dolarjev, sedaj pa ravno tiste države, ki so v Barceloni navdušeno glasovale za tekmovanje, nočejo poslati svojih moštev. Avstrija in
Švica sta se izjavili, da se tekmovanj ne udeležite. Italija bo definitivno odgovorila v nekaj dneh. V Čehoslova-ški so klubi Sparta, Viktoria, Žižkov in Bohemias za udeležitev, vendar pa Slavija ni pripravljena dati svojih igralcev na razpolago.
Madžarska se izgovarja na izredne finančne težkoče, bila pa bi mogoče le pripravljena sodelovati, če bi ji bili stavljeni ugodni pogoji.
Dalje je konferenca razpravljala o prenosih tekem potom radia. Sklenili so, da bodo prenose pokalnih tekem dovoljevali le na podlagi obojestranskega sporazuma.
Prihodnje leto se bodo tekmovanja smele udeležiti one države, ki letos tekmujejo, mogoče pa se bo k tekmovanju pritegnila še ena država.
Pokal Švehle, ki je bil prvotno določen za trajno prehodno darilo, bo dobil v trajno poisest oni, ki si ga bo pridobil dvakrat zaporedoma.
Konferenca v Trstu je razčistila precej zadev, več važnih vprašanj pa bo, kakor rečeno, rešila 13. aprila konferenca na Dunaju, ki bo odločila, če se bo tekmovanje letos sploh vršilo in ugotovila, katere države so pripravljene postaviti svoja v resnici kvalificirana moštva.
Športna vzgoja otroka
IV.
Človeško življenje poteka v obeh fazah dneva in noči, v gibanju in v počivanju, v budnosti in v spanju. Skrivnostne sile vračajo med spanjem telesu moči, ki jih je podnevi izgubil. Preobteženi možgani se osvežijo za novo duševno delo in ustvarjanje, zvečer ubita muskulatura dela naslednje jutro z nezmanjšano močjo, razbičani živci se umire. Telo sliči električnemu akumulatorju, ki je ponoči polnen z novo električno energijo, da jo naslednji dan zopet izda. Težavno je raziskovanje tega skrivnostnega nadomeščanja izčrpanih moči. Vemo le toliko, da je delovanje vseli organov med spanjem zmanjšano. Delovanje srca in obtok krvi sta oslabljena, isto je z dihanjem. Možgani in živčevje počivajo; le posamezni odtenki podzavesti delujejo v sanjah in nekateri razdraženi živci semintja vztrepečejo, kar lahko opazujemo na premikanju muskulature spečega človeka.
Prehodno stanje med spanjem in budnostjo je zgodnje jutranje zbuje-nje. Ko se žival zbudi zdeha, se pre-tega in parkrat poskoči. Zbujen ptič pogladi peruti s kremplji in vzleti parkrat sem in tja. Zbujen človek zdeha in se pretega, umetno podaljšuje včasih obujanje, ki se mu dalj časa udaja, ali pa ga šiloma pretrga, ko skoči z obema nogama s poistelje in se osveži z mrzlo kopeljo. Zdrav človek je kmalu po zbuje-nju svež in prerojen, slab ali bolan človek je utrujen in se z občutkom utrujenosti bori- ves dan. Škodljive snovi so ostale v telesu. Noč jili ni mogla razbliniti in dan seveda na teni prav nič ne spremeni, ker ne savno, da ne odstranjuje delo podnevi škodljivih snovi, nego jih celo nanovo dovaja.
Prehodni stadij od spanja v budnost lahko olajšamo in skrajšamo s telovadbo. Napol dremajoč ležimo v postelji in se odločimo za par globokih vzdihov, in če to storimo ter s tem poživimo telo, smo kmalu pripravljeni tudi za kak gib z roko ali nogo. Zdaj pa že prihaja življenje v organizem. Ne traja dolgo, ko smo
po kratki vaji popolnoma osveženi. Ukajoč gremo solnčnim žarkom nasproti in smo trdno odločeni zgrabiti vse, kar nam prinese življenje novega dne. Svežost duha se združi z občutjem moči mišičevja, kri nam živahneje kroži in vsak nov dih nas vse bolj sveži, krepi in zdravi. To je ugodno delovanje telovadbe, ki je prvi higijenični del naše jutranje telesne nege.
In še druge posledice opazimo kaj kmalu! Posledice, ki jih ne moremo nikdar zadostno ceniti. Normalno se umirita ponoči tudi želodec in črevo. Vendar se tudi pri najzdravejšem človeku tvorijo plini, ki jih s telovadbo najlažje iztrebimo. To kaj kmalu občutimo. In iztrebljanje plinov je prednaznanilo za odstranjenje blata. Tako je jutranja telovadba izvrstno sredstvo za ureditev prebave.
Neprecenljive zdravstvene prednosti prvega reda nam prinese jutra-nja telovadba in z njo pridobi jutranja telesna nega oni higijenični pomen, ki ji tudi pripada. Jutranja telesna nega naj ne bo urejena samo z estetičnega vidika in naj ne konča že s tem, da smo očedili kožo, lase in zobe, menjali perilo in zavezali čedno kravato, nego naj se bavi vsaj v isti smeri z notranjim čiščenjem človeka, kar prinese osveženje in poživitev telesa in duha in omogoči ne samo navidezno estetično lepoto, nego globoko ukoreninjeno, zdravo lepoto. Lepota naj bo cvet na drevesu zdravja!
O vsem govorimo na splošno. To pa zato, ker velja v tem primeru vse ono. kar velja za človeka sploh, v enaki meri tudi za otroka.
Sedaj pa poglejmo podrobno — kakšna naj bo jutranja telovadba.
Priložnostne gravure daril _________in razne________
športne «take
izvršuje in dobavlja najceneje
GRAVERSKI ZAVOD
SITAR & SVETEK
LJUBLJANA, Sv. Petra c. 18.
DRAGO GORUP & Co. engro/
LJUBLJANA, Miklošičeva cesta 14/11.
ENDETAIL
Oblačila za vse panoge sporta izvršujemo točno in najceneje.
Izdelava in prodaja damske in moške konfekcije. — Naročila po meri se izvršujejo hitro in točno
Desetoboj
Za nemško besedo »Mehrkampf« nimamo Slovenci še pripravnega in udomačenega izraza. Dobesedni prevod bi se glasil »mnogoboj« ali podobno. Zato ne moremo nasloviti članke, kakor bi hoteli, ker ne bomo govorili samo o desetoboju. Naša športna terminologija je še nepopolna, uporabljati moramo polno tujih izrazov.
Desetoboj je najidealnejša in najtežavnejša panoga lahke atletike. Desetobojnik mora obvladati prav vse lahkoatletske panoge in to pomeni mnogo let napornega treniranja. Svoje mišice in svoje telo mora ižvežbati za hitrost, vzdržnost, elastičnost in moč, svojo voljo pa posebno za zmožnost hitre koncentracije. Pomisliti moramo, kako različne strukture sta sprinter in metalec diska,' tekač na 400 m in skakač v višino itd.
Zmagovalec na starogrški olimpijadi je bil oni, ki je zmagal v penta-tlonu, klasičnem petoboju, ki je obsegal poleg raznih lahkoatletskih panog tudi borenje. Grki so torej cenili predvsem mnogostransko telesno izobrazbo. Ideal atletske zmožnosti in popolnosti, antični pentatlon, so sprejeli v program modernih olimpijad v primerno izpremenjeni obliki desetoboja, ki je torej po svojem izrazu eno najstarejših športnih panog.
Desetoboj obsega sledeče točke: teke 100 m, 400 m, 1500 m, 110 m, čez lese ; skoke v višino, v daljino in s palico; mete krogle, diska in kopja (splošno pri metih ločijo med kroglo in ostalimi orodji). Nemci pravijo Kugelsitossen in Diskuswerfen, torej suvanje krogle in metanje diska, pri nas pa tega v obče ne razlikujejo. Po stokholmski olimpijadi so vrstni red in klasifikacijo nanovo uredili. Desetoboj se izvede v dveh dneh. Prvi dan je vrstni red sledeč: 100 m, skok v daljino, met krogle, skok v višino, 400 m; drugi dan: 110m lese, met diska, skok s palico, met kopja, 1500m.
Za približno podlago so vzeli tedanje olimpijske rekorde. Zaradi večje preglednosti podajamo rezultate, ki so potrebni za dosego 500 točk': 100 m 12.7, 400 m 61.4, 1500 m 5.20, 110 m lese 20.2, skok v višino 1.58, skok v daljino 5.55, skok s palico 3.05, krogla 10.34, disk 32.10, kopje 43 m. Za naše razmere so precej visoke mere za skok v višino in s palico, ter za met diska in kopja. Najbolj nizke mere pa imajo teki. Za začetnike ste najtežji panogi skok s palico in 1500 m. »Najhvaležnejši« točki sta 100 m in skok v višino, zato goje taki all round atleti posebno ti dve panogi.
Desetobojnike delimo v dve skupini: v skupino tekačev in skakačev in v skupino metalcev. V prvo spadajo Thorpe, Oslorne, Hoff, v drugo Yrjölla, Klumberg, Jansson etc. Sicer ne moremo ostro ločiti teh dveh skupin, Yrjölle na pr. skače v višino do 1.90 m, a na splošno ta delitev velja. Glede treninga takih atletov moramo povdariti, da jih večina goji eno panogo za drugo, torej dokler ne obvladajo ene panoge, ne trenirajo druge. To pa seveda šele potem, ko se začno z desetobojem resno baviti in so že v vseh panogah približno povprečni.
Svetovni prvak v desetoboju je Finec Yrjöla. Tik za njim je njegov rojak Järninen. Severnjaki so sploh dobri desetobojniki, zlasti se odlikujejo v skoku v višino in v metih, do-čim so srednjeevropski atleti dobri tekači. Amerika nima danes več takih atletov, kakor je bil svoj čas Thorpe, fenomen stokholmske olimpijade. Za Indijanca Elkinsa so upali, da bo postal Thorpejev naslednik, a ni danes o njem nič več slišati. -Tudi na olimpijadi ni startal, ker so mu očitali profesijonalizem (kakor svoj čas Thorpeju). Najboljši nemški de-setobojnik je Weiss, ki je dosegel že čez 7600 točk. Nekateri njegovi rezultati, tako 110 m lese s 15.2, 400 m 50.2, krogla 13.79, so izvrstni. Francozi imajo Sempeja, ki je špecijalist za tek čez lese, teče 14.8 sek. Madžar Szomfay, ki je pa lahko atletiko že
pustil, je skakal v daljino čez 7 m in metal disk čez 42 m. Estonec Klumberg je tudi že prešel mednarodno mejo 7500 točk. On je zlasti dober v metu kopja, do 64 m! Eden najboljših desetobojnikov je bil Norvežan Hoff, ki je danes profesijonalni športni učitelj. 100 m je tekel 10.8, 400 m 49 sek., skok v daljino čez 7.50, skok s palico pa nad 4.20 m. Po teh rezultatih ni Hoffa nikdo dosegel, a Hoff, je bil slab v metih in v skoku v višino, kjer je skakal »samo« 1.75 m. Vsi dobri desetobojniki namreč skačejo blizu 1.90. Avstrijec Wessely je zelo dober v skoku v daljino, skače čez 7 m, v teku na 100 m in na 400 m. Na olimpijadi v Amsterdamu je zasedel 7. mesto in se plasiral kot prvi Sred-njeevropec. — Omeniti moramo še Amerikanca Nortona, ki je zelo dober skakač v višino 1.92, v daljino 6.92, s palico 3.80. Poleg tega pa meče tudi kroglo čez 13 m. Splošno tečejo desetobojniki 100 m pod 11.8, 400 m pod 54 sek., 1500 m okoli 4.40, 110 m lese pod 17 sek., v višino skačejo okoli 1.85, v daljino čez 6.80, s palico okoli 3.30. V metih so pa zelo različni, krogla 11—14 m, disk 35 do 42 m, kopje 45—62 m.
(Dalje prih.)
Sportvereinigung Urfahr v Ljubljani
Letošnja pomladanska predsezona nam je prinesla že več mednarodnih tekem. Po gostovanju dunajskih profesijonalcev Wackra ter drugo-plasiranega graškega Sportkluba, bomo imeli v soboto in nedeljo prvič priliko pozdraviti tudi zastopnika gornjeavstrijskega nogometa. Prvak in pokalni zmagovalec Sportvereinigung Urfahr iz Linča je po moči enak graškim klubom ter je eden izmed najboljših in najmočnejših amaterskih klubov Avstrije. Moštvo je zaradi bližine Dunaja, Nemčije in Češkoslovaške v stalnih stikih z najboljšimi klubi in ni čuda, da je zaradi tega nivo moštva na precejšnji višini. Poleg že včeraj navedenih uspehov z cjunajskimi profesijonal-nimi moštvi beleži Sportvereinigung Urfahr jako lepe rezultate napram češkim in južnonemškim klubom. — Eden izmed vodilnih profesijonalnih klubov Češke FK Karlsbad je moral z 2 : 4 kloniti pred moštvom iz Linča. Znana brnska kluba Židenice in Makabi sta izgubila z 1 : 2 in 1 : 5. F. C. Pforzheim, ki je, kakor znano, premagal Haška in Concordijo ob priliki njune turneje ter je eden najmočnejših klubov južne Nemčije, je po enakovredni igri zmagal s 4 : 2, kar je jako laskav rezultat za prvaka Gornje Avstrije.
Ilirija ne bo imela lahke naloge, posebno ker njeno moštvo še ni povsem konsilidirano'. Edina pot, po kateri je mogoče zadobiti boljšo formo in stalnost, so pač mednarodne tekme z dobrimi nasprotniki, katerih smo pa v preteklem času zelo pogrešali v Ljubljani. Pot, ki jo je izbrala Ilirija, je sicer zvezana z velikimi denarnimi žrtvami, vendar je edina, ki more spraviti naš nogomet na višjo točko.
Prava Kolinska cikorija!
KOLINSKA TVORNKA (IKORIJE LJUBLJANA
Jack Sharckey porazil Phila Scotta
Boj je potekel tako, kakor so v Ameriki že predvidevali. Anglež nikakor ni bil dorasel svojemu na-sm otniku in Sharkey je bil ves čas v premoči. Napadati je pričel takoj v začetku in ostal v napadu do konca. Scott ni imel niti enkrat izgleda, da bi bil odločil v svojo korist. Vedel je, da je Sharkey energičen napadalec in da ima trd udarec, vsled česar je pri treningu posebno pazil na to, da bo obramba čim bolj učinkovita. To pa je bilo tudi potrebno, kajti že v prvi rundi se je vsula nanj toča udar-cey, ki se jih je le s težavo ubranil, čeprav je bila njegova obramba zelo dobra. Več težkih udarcev je prodrlo njegovo kritje in proti koncu runde je visel Anglež v vrveh. V drugi rundi prične Sharkey napad z vso močjo-. Videti je, da išče Nižinskega boja, katerega se pa Phil Scott izkuša izogniti, kar se mu pa posreči le za nekaj sekund. Sharkey ga obklada s celimi serijami desnih in levih udarcev. Tretja runda je prinesla pričakovani konec. Scott se ne more več uspešno ubraniti vedno pogostejših napadov in zadene ga vedno več udarcev. Direktni udarec z desnico ga podere prvič na tla. Dvigne se do tri in poizkuša celo napadati. Pod udarcem v obraz pa se zgrudi drugič. Scott poizkusi s svojo staro metodo in začne trditi, da je prejel nepravilen, nizek udarec. Prisojena mu je bila namreč že večkrat zmaga vsled diskvalifikacije nasprotnika in to vedno radi nizkih udarcev. Sharkey protestira proti trditvi. Scott se mora boriti dalje, pade vnovič, na tleh ležeč pa zopet reklamira globok udarec. Ker se Scott ne more dvigniti, proglasi sodnik Sharkeya za zmagovalca po tehničnem knoek-outu.
Sharkey je bil rojen 6. oktobra 1902 v Big Hamptonu. Njegovo pravo
ime je Paul Cukoshay in je litauske-ga rodu. V začetku si je služil kruh kot pomožni delavec, nosač vode, steklar, čevljar in mornar. Karijero kot bokser je pričel za časa svojega službovanja v ameriški mornarici. Najprej je postal mojster na ladji in nato prvak amerikanske visokomor-ske flote. Po izstopu iz mornarice je postal profesijonal. Napredoval je hitro, dobival je zmago za zmago in 21. julija 1927. leta je stal nasproti Jacku Dempseyu. V sedmi rundi je bil poražen knock-out, na kar je njegova zvezda zatemnela. Leto 1928 ni bilo posebno srečno zanj, septembra 1929. leta pa je njegova zvezda zopet zasijala vsled zmage nad Lou-ghianom. Scharkey je eden tistih amerikanskih bokserjev, ki se boja s črnci ne izogibajo. Porazil je orjaškega Georga Godfreya po točkah in premagal tudi Harry-ja Willsa v boju, ki je trajal 13 rund. Boril se je v 42 bojih, od katerih je dobil 13 knockout, 20 po točkah, 2 boja sta bila neodločena. Poražen je bil dvakrat knock-out in petkrat po točkah. Poseduje farmo v Bostonu in njegove dohodke v zadnjih letih cenijo na 2 milijona dolarjev. Ima vsled odstopa Tunneya največ izgledov, da postane svetovni prvak.
Dvokolesa najboljših svetovnih znamk v veliki izbiri zelo poce i. Najnovejši modeli otroških vozičkov od preprostega do najfinejšega, in igračni vozički v zalogi. Več znamk šivalnih strojev najnovejših modelov, deli in pnevmatika. Ceniki franko. Prodaja na obroke. ,,Tribuna“ F. B. L. tovarna dvokoles in otroškik vozičkov, Ljubljana, Karlovška cesta 4.
Opozorilo dopisnikom in športnim klubom!
Vse' dopise je pošiljati na uredništvo „Športnega lista“, (Ciril Kemperle), Ljubljana, tiskarna „Slovenija“, Wolfova ulica št. 1.
Uredništvo „ŠPORTNEGA LISTA.“
Za sport
turistiko in mesto Vam nudi najfinejše
STOFE
NOVAK - Ljubljana Kongresni trg 15
Solidne cene.	Največja izbira.
MESTNA
HRANILNICA
LJUBLJANSKA
(GRADSKA ŠTEDIONICA)
Ustanovljena I. 1ÖÖ9
Telefon štev. 16. — Poštni ček št. 10.3%
LJUBLJANA, PREŠERNOVA ULICA
Stanje vloženega denarja
nad 400 milijonov Din,
sprejema vloge na hranilne knjižice kakor tudi na tekoči račun, in sicer proti najugodnejšemu obrestovanju. Hranilnica plačuje zlasti za vse vloge proti dogovorjeni odpovedi v tekočem računu najvišje mogoče obresti. —
Za vloge in obresti jamči poleg lastnega hranilničnega premože--nja še mesto Ljubljana z vsem premoženjem ter davčno močjo,