CENA 40 din - Leto XXXVIII - Št. 60 KRANJ, petek, 9. 8.1985 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO yihodnji teden, ko starši dobijo avgustovske plače, se bodo začeli glavni nakupi za prihodnje šolsko leto. Te-bo na policah tudi že večina letos ponatisnjenih učbenikov, le na nekatere nove bo treba počakati do za-Ce*ka šolskega leta ali še kak teden dlje. — Foto: F. Perdan. * %vestilo Zaradi tehnične napake je tor-£°v Gorenjski glas izšel v sredo. ^a zamudo se opravičujemo. , Zaradi velike količine oglasov v . anašnji številki nismo mogli obaviti vsi h. Zanesljivo jih bomo °"jav\l\ v torkovem Gorenjskem glasu. Prosimo za razumevanje! Danes odprtje 35. gorenjskega sejma Največji doslej 35. mednarodni gorenjski sejem, na katerem sodeluje 588 domačih in 76 tujih razstavljalcev, bo danes ob desetih odprl Boris Bavdek, sekretar medobčinskega sveta ZKS za Gorenjsko. Kranj — 35. mednarodni gorenjski sejem je po obsegu in številu razstavljalcev največji doslej, saj na Danes v Gorenjskem glasu: 2. stran: Na tujem delavci, doma kot turisti Vroče plače občinskih funkcionarjev 3. stran: Zanimivi tudi za Koroško 4. stran: Nagradna igra Gorenjskega glasa 8. stran: Glasov jež Sovjetskemu se bo pridružil alžirski plin 16. stran: Tudi učenost stane ^ko varčevati z energijo ^Vna objava podatkov nas takorekoč niso znani podatki, koliko energije porabijo na-Vs'urne za izdelavo tone jekla, cementa, papirja ... Skrivajo jih, saj 'im^ateri tovarni primerjava s sorodno v razvitem svetu ne bi bila So^p * Kaj hitro bi se namreč pokazalo, ali razsipajo z energijo, kako to arijo. ž avna objava podatkov o porabi energije na enoto izdelka bi bil %k0 v°ma pomemben korak k varčevanju z energijo. S prstom bi %z ?°kazali na tiste, ki jo porabijo preveč, pohvalili tiste, ki so var-Dorn °' ^ur se J'm navsezadnje pozna pri zaslužku. Urez dvoma bi bil Jj*^ err»bnejši korak k varčevanju z energijo kot pa nenehno trkanje ^J0 hest 'Jucn, naj ugasnejo žarnico, ki gori brez potrebe in naj se pr- £ arnesto kopajo v banji. r>tUd,*0rt'J zahtevamo javno odgovornost od gospodarstva, jo morata vl&d' 0C* ^rzave- ki bedi nad uvozom nafte. Knkrat na leto naj bi na-io i °bjavila, kako in koliko nafte je kupila, po kakšni ceni in ka- *šno javno objavljanje energetskih podatkov je že v navadi pri ^0. °dnih sosedih, kjer varčevanje /. energijo jemljejo zelo re ^ti 0cm' gospodarstveniki pravijo, da bo le z manjšo porabo moč ^b»n° na'le nu vu.i(,,in- Na svetovnem) trgu pač svojo igro igrata % 'n povpraševanje. Če je nafte naprodaj preveč, če se proizva-lO.^fU; pt(Mfkajo. kdo jo bo lahko prodal ver, cone pač ne poskoči **rda celo zdrknejo navzdol. V ieyeda se ne kaže slepiti, da je javna objava energetskih poda ^ ftbka stvar. .Javna objava vsebuje javno odgovornost, ki pa je se iabko zelo kruta stvar Kruta za tistega, ki dela slabo. M. Volčjak njem sodeluje 588 domačih razstavljalcev in 76 iz Avstrije, Zvezne republike Nemčije, Italije, Švice m Danske. Med razstavljalci velja še posebej omeniti Koroško gospodarsko zbornico, Zvezo slovenskih zadrug na Koroškem in njune članice ter ajdovsko tovarno pohištva Lipa. Gorenjski sejem, najstarejša povojna sejemska prireditev v Kranju, je že od začetka namenjen prodaji blaga za široko porabo. Tej usmeritvi se tudi letos ne bo izneveril. Na njem bodo orodajali kmetijske in gozdarske stroje, gradbeni material, stroje za obdelavo lesa, motorna kolesa in avtomobile, ročno orodje, fotoaparate in pribor, akustične aparate, obrtniške izdelke in še več drugega blaga za široko porabo. Nekateri proizvajalci bodo spričo velikih zalog (in polnih skladišč) prodajali izdelke po znižanih cenah. Poslovno-prireditveni center Gorenjski sejem je poskrbel tudi za zanimiv večerni program: danes bodo igrale Caramele, jutri Kviz, v nedeljo Štajerski fantje, vponedeljek ansambel Vita Muženiča in v torek Čudežna polja. Sejem bo danes ob 10. uri odprl Boris Bavdek, sekretar medobčinskega sveta ZKS za Gorenjsko, in bo odprt vsak dan od 9. do 19. ure, vse do ponedeljka, 19. avgusta. Vstopnina je 100 dinarjev. (CZ) Peternela na evropsko prvenstvo Osijek — Zvezna selektorska komisija je določila jugoslovansko reprezentanco, ki bo prihodnji mesec nastopila v Osijeku na 20. evropskem prvenstvu v streljanju z malo-kalibrskim orožjem. V reprezentanci je tudi pet slovenskih strelcev, med njimi sta tudi oče in sin Peternel iz Kranja, ki bosta tekmovala v streljanju s hitrostrelno malokalibrsko pištolo. Keprezentanti j>e bodo začeli pripravljati za prvenstvo 23. avgusta v Osijeku. V SREDIŠČU POZORNOSTI Prepovedani peteršilj Opazujem zelenjavo v dveh prodajalnah. V prvi imajo vedno svež peteršilj, solato v glavah, s kakršno se ponašajo vrtičkarice, jeseni pa dobro, staro zelje, ki se mu listi ne lomijo in rast? le ob dobri negi na vrtu. V drugi je peteršilj vedno ovenel, kar rumenkast, solate v glavah ne poznajo, često prodajalke med nagnito izbirajo še uporabno. Kje tiči skrivnost svežega petersilja in glavnate solate? V prvi prodajalni poslovodkinja krši predpise. Vsak dan ji bližnje vrtičkarice prinesejo nekaj gajbic solate in šopov petersilja. V zameno dobe moko in sladkor in račun je poravnan. Seveda jih ne sme videti inšpektor. V drugi prodajalni jim za svež peteršilj ni mar. Naročajo ga tako kot vse drugo. Peteršilj pa hitro ovene in preden ga prodajo cel zaboj, je rumen in ostaja na polici. Solate v glavah pa preprosto ne poznajo, ker takšne veliki pridelovalci nimajo. Kdo zdaj dela prav? Dokler je bilo naše življenje še bogato, gajbica solate in šop petersilja nista pomenila nič. Le kdo bi letal okrog s šopom petersilja in ga skrivoma prodajal? Toda stvari so se spremenile. Vrtičkarici, ki se skozi mesec prebija z borno pokojnino, na vrtu pa ima petersilja in solate več kot preveč, ni več nerodno. Moka in sladkor, ki ju dobi v zameno, ji dosti pomenita. Korist pa je seveda obojestranska. Ponudba v prodajalni je pestrejša, boljša. Pri peteršilju in solati v glavah seveda ne gre za kdovekakšno konkurenco velikih pridelovalcev, temveč za popestritev ponudbe. Posebej v krajih, ki poleti žive od turizma, je takšna popestritev dobrodošla. Kaj torej kaže storiti? Ustavljati življenje ali spremeniti predpise? Nekaj je slej ko prej jasno. Z nekaj šopi petersilja ne bo obogatel nihče. Toda kaj, ko se pri nas tako radi spotikamo ob majhne stvari, ob velikih pa zamižimo. M. Volčjak Odbojka Jugoslavija Sloveni- ja Škofja Loka — Jugoslovanska odbojkarska reprezentanca se bo v okviru priprav na balkanske igre pomerila v nedeljo ob 17.30 v športni dvorani Po-den v Škof j i Loki z reprezentanco Slovenije, za katero bodo nastopili tudi nekateri igralci z Gorenjske. Lastovke običajno gnezdijo pod nastreški vaških domačij, v toploti hlevov, le redko pa se naselijo v mestu. Na Berjakovi hiši v Kranju so si spletle kar štirideset gnezd in v tesnobno sivino mesta vnesle nekaj podeželskega utripa. Mimoidočim na Prešernovi ulici tale prizor do zdaj ni zbujal posebne pozornosti. — Foto: F. Perdan Ivo Šimenc blizu kolajne Rieti — Član Alpskega letalskega centra Lesce-Bled Ivo Šimenc je na 19. svetovnem prvenstvu v jadralnem letenju v italijanskem Rie-tiju po sedmih tekmovalnih dneh v standardnem razredu na odličnem četrtem mestu z majhnim zaostankom za drugouvrščenim Leuteneg-gerjem iz Švice in tretjim v skupni razvrstitvi Lacknerjem iz Zvezne republike Nemčije. Šimenc je bil zlasti uspešen peti tekmovalni dan, ko je bil četrti. V naslednji preskušnji, v preletu mnogokotnika, je bil sicer šele 19., vendar je zaradi slabega nastopa glavnih favoritev za medalje celo napredoval v skupni razvrstitvi. Sedmi dan svetovnega prvenstva je bil na sporedu prelet v trikotniku. Ivo Šimenc se je spet izkazal, osvojil je osmo mesto in še zmanjšal razliko do tretjega mesta, kar mu v nadaljevanju prvenstva tudi daje nekaj upanja za osvojitev ene od kolajn. Uspeh leškega tekmovalca tudi dokazuje, da so Ela-nova DG jadralna letala zelo kakovostna in da se lahko merijo tudi s tujimi konkurenti. Prvenstvo se bo končalo v ponedeljek. MEDNARODNI 35. GORENJSKI SEJ kranj, 9. —19. 8. ' k— velika izbira blaga po sejemskih cenah kmetijska mehanizacija bogat večerni zabavni program gostinske posebnosti: • žar, raženj, morske ribe, domače vino bančne in špediterske storitve 321GLAS 2 STRAN NOTRANJA POLITIKA PETEK. 9. AVGUSTA 1985 Svečanost na Kredarici Kredarica — V sredo, 7. avgusta 1985, je minilo 90 let, odkar stoji na najvišji gori Aljažev stolp. Obletnico tega pogumnega domoljubnega dejanja so slovenski planinci označili minulo sredo dopoldan s skromno slovesnostjo v Triglavskem domu na Kredarici. Tod je ob 11. uri zazvenela Aljaževa pesem Oj, Triglav, moj dom, ki jo je zapel kvartet spev iz Škofje Loke. Zatem je zbranim spregovoril predsednik Planinske zveze Slovenije Tomaž Banovec, ki je opisal pomen delovanja Jakoba Aljaža za prebujanje narodnostne zavesti in usmeritev slovenskih planinskih organizacij v naše visokogorje, po katerem je segala roka tujca. Izredno slabo in hladno vreme je sicer onemogočilo proslavo ob stolpu na vrhu Triglava. V domu so se vseeno zbrali številni planinci in drugi ljubitelji gora, med katerimi je bila tudi Angelca Vidic-Vlasta, ki je 20. oktobra 1944 razvila pri Aljaževem stolpu skupaj z drugimi skojev-ci našo zastavo v počastitev osvoboditve Beograda. Več o Aljažu in stolpu na zadnji strani. Odlikovana Franc Jere in Jurij Petek Radovljica — Na slavnostni seji radovljiške občinske skupščine, ki so jo ob občinskem prazniku v soboto, 3. avgusta, pripravili v Kropi, je predsednik radovljiške občinske skupščine Bernard To-nejc poleg občinskih priznanj izročil tudi dve državni odlikovanji. Franc Jere je prejel red zaslug za narod s srebrnimi žarki, Jurij Petek pa red republike s srebrnim vencem. Franc Jere je s svojim delom in izkušnjami veliko pripomogel k utrjevanju ljudske oblasti in razvoju gospodarstva v občini. Po letu 1970, ko je prejel zadnje odlikovanje, je poleg poklicne dolžnosti direktorja Vodne skupnosti Gorenjske opravljal še mnoge druge naloge in zadolžitve v organih družbenopolitične skupnosti in v družbenopolitičnih organizacijah od krajevne skupnosti do republike. Zdaj je upokojen in najbolj delaven v svetu krajevne skupnosti in družbenopolitičnih organizacijah na terenu. Zadnje čase je bil najbolj zaposlen pri urejanju in razvijanju samoupravne komunalne skupnosti in kmetijstva. Jurij Petek se je leta 1975 upokojil kot aktivni oficir JLA in se takoj po prihodu v Radovljico vključil v družbenopolitično življenje. Aktivno se je vključil v delo združenja zveze borcev NOV; zveze rezervnih vojaških starešin, socialistične zveze in zveze komunistov. Kot borec NOV in rezervni starešina je veliko deloval in še deluje kot mentor, zlasti med šolsko mladino. Posebej aktiven je pri izdelavi načrtov in programov ter evidenci splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite v krajevni skupnosti. Svoje bogate izkušnje iz revolucije in JLA z veliku uspeha prenaša tudi pri usposabljanju rezervnih vojaških starešin. Ima aktiven odnos do utrjevanja naše samoupravne družbe in splošnega ljudskega odpora. Mojstrana — Planinsko društvo Dovje-Mojstrana prireja vsako pomlad slikarsko kolonijo v dolini Vrat pod Triglavom, katere se udeležujejo predvsem likovni samorastniki iz raznih slovenskih krajev. Letos so od 22. do 27. maja organizirali že šesto kolonijo. Velik del izdelkov s te kolonije je od 3. do 11. avgusta na ogled v otroškem vrtcu v Mojstrani. Na razstavi predstavljajo večinoma vla-ninske motive slikarji Rudolf Arh, Franc Berce in Tone Tomazin z Jesenic, France Kreuzer s Koroške Bele, Vida Štemberger in Lojze Dež-man iz Kranja, Ferdo Maver iz Kamnika, Viljem Jakopin, Leon Ko-porc, Franc Smole in Nika Hafner iz Ljubljane, Zdravko Kotnik iz Mojstrane, Jelina Krasnik in Ernest Špilar iz Trbovelj ter Marjan Vo-dišek iz Titovega Velenja. Prireditev je sad prizadevanj mojstranskih planincev za popestritev kulturnega življenja v kraju. Zaradi izvirnosti pa tudi kakovosti slik je razstavo gotovo vredno obiskati. (S) — Foto: S. Saje Gradnja v Poddobravi Radovljica — Zazidalni načrt stanovanjske gradnje v Poddobravi v Begunjah ima že dolgo preteklost, saj je bil zaradi sporne pozidave kmetijskih zemljišč večkrat skrčen. Občinski izvršni svet je zdaj sprejel še popravek skrčenega zazidalnega načrta, ki se nanaša na zmanjšanje parcel in nekoliko drugačno ureditev okolice stanovanjskih blokov. Leta 1978 sprejeti zazidalni načrt Poddobrava je predvideval gradnjo 77 stanovanjskih hiš in petih stanovanjskih blokov z 28 stanovanji. Junija 1983 skrčeni zazidalni načrt je ohranil izgradnjo petih blokov, število individualnih hiš pa je bilo zmanjšano na 39. Zaradi interventnega zakona o varovanju kmetijskih zemljišč so morali kasneje zazidavo še skrčiti in v okviru še veljavnega dela zazidalnega načrta je zdaj predvidena izgradnja dveh stanovanjskih blokov s skupno 56 stanovanji in 21 individualnih stanovanjskih hiš. Omenjeni popravek oziroma odmik, kakor mu strokovno pravijo, nekoliko drugače določa lokacije družbenih stanovanjskih objektov in parkirnih površin ob njih individualne parcele pa so malce manjše, niso pa manjše od 500 površinskih metrov. Položili so asfalt — Odsek ceste med krajema Naklo in Podbrezje, kije bil zaradi gradnje nove avtomobilske ceste že od lani makadamski, so končno le uredili. Nanj so ta teden položili tudi asfaltno prevleko, tako da bo vožnja v smeri Dupelj oziroma Podbrezij spet udobnejša in varnejša. (S) — Foto: S. Saje Zdomci za delovno dnevno dnino Na tujem delavci, doma kot turisti Jeseniška občina ima precej manj denarja zato, ker zvezni zakon določa, da se prispevki plačujejo tam, kjer si doma — Delavci iz drugih republik zato ničesar ne prispevajo za asfalt in vso infrastrukturo, ki jo koristijo — Jeseničani; ki delajo onstran meje, žive pa doma, so obravnavani kot zdomci Jesenice — Pred leti je bila brezposelnost žensk v jeseniški občini kar precejšnja, ker je železarstvo nudilo ženskam malo delovnih mest. Zato so se delavke zaposlile v sosednji Avstriji 4ali Italiji, začasno in prek Zavoda za zaposlovanje. Vendar jih je le malo zdržalo dalj časa, kajti delo nikakor ni bilo lahko, čeprav je nudilo bogatejši zaslužek kot doma. Ostale so le redke, ki se še danes vsak dan vozijo v tovarno verig v Belo peč ali v so-SPrlnii Rpliak. V zadnjem času pa je slišati, da se delavci od Rateč do Jesenic spet zaposlujejo predvsem v tovarni verig v Beli peči pred italijanskim Trbižem. Ker so govorice pač govorice, smo želeli preveriti število zaposlenih onstran meje. Vendar natančnega števila sploh ni mogoče ugotoviti, saj se zaposlujejo povsem samostojno. Evidenco bi lahko dal le popis prebivalstva, vendar je od zanjega popisa minilo že nekai let. Res je, da si poišče zaposlitev onstran meje tisti, ki so ga življenjske okoliščine kakorkoli prisilile do tega. Ratečani so nasploh v večjem številu zaposleni v Italiji, kar je razumljivo, saj so jim najbližje. Vendar je zanimivo, v kakšnem položaju so kot naši državljani, ki delajo na tujem, prebivajo pa v domovini? Kako plačujejo prispevke in dajatve, kako je s socialnim zavarovanjem, z njihovimi družinskimi člani, ki koristijo naše zdravstvene storitve, obiskujejo naše vrtce in šole? Na skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja pravijo, da po mednarodni konvenciji, po Videmskem sporazumu, vse zdravstvene storitve, ki jih zanje opravijo v naših bolnicah in v zdravstvenih ustanovah, državi obračunata med seboj. Pomeni, da naše zdravstvo terja od italijanskega plačilo za storitve našega državljana, ki je zaposlen na tujem. Na podoben način kot tujemu turistu, ki se mudi pri nas. Gorenjci, ki so zaposleni onstran meje, plačujejo pač vse italijanske davke in prispevke, so v povsem enakem položaju kot naši zdomci, ki so zaposleni v Nemčiji. Naključje je torej, da so le nekaj kilometrov stran od meje, čeprav verjetno ni povsem prav, da brez prispevkov aH plačila uporabljajo vso »infrastrukturo«, ki jo še kako drago in težko gradimo mi vsi. Tu izstopajo posebno kričeči primeri, ko je na oni strani meje zaposlen mož, na Jesenicah pa ima nezaposleno ženo in pet otrok. Zvezni zakon o koliziji določa, da se prispevki plačujejo tisti družbenopolitični skupnosti, kjer ima delavec stalno prebivališče (tudi njegovi družinski člani). Ob tem nastajajo na Jesenicah kjer zaposlujejo veliko delavcev od drugod in ti na Jesenicah prebivajo začasno, stalni in občutni problemi. Milijarde in milijarde dinarjev odteka i« občine, dinarjev, ki bi morali ostati v kraju, saj delavci uporabljajo širitve, objekte, komunalo v jeseniški občini. Najbrž bi se morali v primeru domačinov, ki delajo prek meje (problem nastaja tudi v primorskih občinah) že nekako sporazumno dogovoriti, kako bi reševali — v soglasju s sosednjimi državami značil' ne probleme. V resnici sploh niso turisti, tako kot niso turisti tisti samci, ki na Jesenicah samo delajo, prispevke pa plačujejo v občine, kjer so doma. D. Sedej Harmonikarji na Pokljuki Turistično društvo Pokljuka bo tudi letos pripravilo tradicionalno tekmovanje harmonikarjev na diatoni-čni harmoniki, že 17. po vrsti, imenovano Pozdrav s planin. Odvijalo se bo 25. avgusta s pričetkom ob 9,30 na Pokljuki, na jasi pred hotelom Šport. Tekmovalci bodo zaigrali po dve melodiji, partizansko in narodno, nastop ne bo smel biti daljši od štirih minut. Prijavnina je 200 din.a^V tekmovalci pa se lahko prijaj g0-naslov: Albin Golja, 64260 Bled' d0 ritenska cesta 21, najkasneje^^0 15. avgusta. Tekmovalci se jer zbrali v depandansi Jelka, od■ » gnj bodo skupaj krenili na Pr*r busn> prostor. Organizirali bodo avto° ^ prevoz z Bleda, prvi bo z bIe^ tobusne postaje odpeljal ob 8,2 @®S®S5qII©ISI!GLAS Ob 35-letnici izhajanja odlikovan z Redom zaslug za narod s srebrno zvezdo Glavni urednik: Milan Bajželj Odgovorni urednik: Jože Košnjek Ustanovitelji Glasa občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Skofja lx»ka in Tržič — Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj — ^plo"1^ l>eonoldina Bogataj, Danica Dolenc, Dušan Ilumer, Helena Jelovčan, I a'a Mencinger. Stojan Saje, Darinka Sedej, Marija Volčjak, ^-v,?'°it0 fl^gi Andrej /al.u in Danica Zavrl-Zlebir — Fotoreporter Franc Perdan — Tehnični urednik Marjan Ajdovec — Oblikovalci: I/)jze Frjavec. vJJjtad^jJ Tone Guzelj — Predsednik izdajateljskega sveta Mirko Birk (lUdovljica) — List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot p« jjA,Kj januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. — Stavek TK Gore"»^^-31^, ZP Ljudska pravica Ljubljana. Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Mom- Pijadeja i — Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 515"Y f*v2& vodstvo 28-463, mali oglasi, naročnina 27-960 — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72 — Naročnina za Kaj lahko store govorice Vroče plače občinskih funkcionarjev Začelo se je v Verigini kovacnici, nato je završalo po Lescah in Radovljici, govorice so hitro prestopile občinske meje. Številke so seveda rasle, saj je z govoricami tako, da iz muhe narede slona. Ker je na Gorenjskem zavist doma — pravijo če bi zavist gorela, bi bila po-žgana vsa Gorenjska — so govorice o plačah občinskih funkcionarjev toliko bolj vroče. Govorilo se je, da so si plače dvignili na 30 starih milijonov, da občinski sindikalni predsednik zasluži veliko več kot njihov direktor, da si je župan dal zdaj obračunati župansko plačo, poprej pa je ostal pri stari, ker je bila pač višja itd. Govoricam seveda ni moč slepo verjeti. Včasih se celo izkaže, da so bile izmišljene, da jih je rodila škodoželjnost. Drugič vsebujejo vendarle kanček resnice, toda tako izkrivljen, da ga je težka prepoznati. Slej ko prej pa govorice, na pol ali v celoti izmišljene, puste slab okus, narede moralno škodo, ki jo je težko popraviti. Kdove ali so v Verigini kovacnici pomislili na vse, ko so zagnali šaro? Pa pojdimo k stvari. Raziščimo, koliko je v teh govoricah resnice in koliko ne. Pravih podatkov ni bilo težko dobiti, saj jih občinski funkcionarji niso skrivali, uradni dopis pa je v Verigino kovačnico poslala tudi Služba družbenega knjigovodstva iz Kranja, ki je preverila julijska izplačila osebnih dohodkov za mesec junij in hkrati ugotovila, da so bila v skladu z družbenih dogovorom, ki določa, kakšne osebne dohodke prejemajo funkcionarji v vsej Sloveniji. To seveda pomeni, da v Radovljici niso bili nič večji kot drugod. Morda velja ob tem povedati, da imajo zaradi narodnega dohodka, števila prebivalstva in števila krajevnih skupnosti malce večje osebne dohodke funkcionarji v kranjski občini, enake v jeseniški, radovljiški in škofjeloški, malce manjše pa v tržiški, kar je seveda prav. Zdaj pa številke. Osnovni osebni dohodek (brez minulega dela torej) je junija za pred sednika občinske skupščine- in predsednika izvršnega sveta znašal 114.555 dinarjev. V drugem razredu, če lahko tako rečemo, so predsednik občinske konference SZDL, sekretar predsedstva občinskega komiteja ZKS in predsednik občinskega sveta zveze sindikatov, katerih junijski osebni dohodek je znašal 113.086 dinarjev, v tretjem pa njihova sekretarja oziroma izvršni sekretar, katerih osebni dohodek je znašal 99.086 dinarjev. Poglejmo še povprečno izplačane osebne dohodke v letošnjem prvem polletju, kjer je torej všteto tudi minulo delo, ki se suka od 4 do 12 odstotkov, glede na leta službe pač. Predsednik občinske skupščine je prejel 106.339,25 dinarjev na mesec, pri čemer velja povedati, da si je vseskozi obračunaval »župansko plačo« in so torej govorice, da si je ohranil prejšnjo, iz trte zvite. Predsednik občinskega izvršnega sveta je v povprečju zaslužil 104.268,92 dinarjev, predsednik občinske konference SZDL 97.487,00 dinarjev, sekretar občinske konference SZDL 92.387,00 dinarjev, sekretar predsedstva občinskega komiteja ZKS 100.101,00 dinarjev, izvršni sekretar ZKS 84.139,00 dinarjev, predsednik občinskega sveta zveze sindikatov 102.589,00 dinarjev in sekretar občinskega sveta zveze sindikatov 90.277,50 dinarjev. Res pa je, da so delavci občinske uprave in občinskih družbenopolitičnih organizacij ob julijskem izplačilu osebnih dohodkov poleg t rtič < junijskega dobili tudi poračun za se. j^r^. cev nazaj. Njihovi osebni dohodki s0 odvisni od gibanj v gospodarstvu 'n ?nhijo^ Slovenije so izračunali, koliko lahko d ^ pcr nazaj. Pri občinskih funkcionarjih sej 0jv^. račun sukal od 53.199,00 dinarjev dO L^M 66.182,50 dinarjev, da ne bodo spet n* ebfgta ^ dohodki v prvih mesecih letošnjega i*^ jt> v toliko nižji. Za ponazoritev P0^11^' red$et prvih treh mesecih osnovni dohodek P^^j W tc^k dr 00 k> nika občinske konference SZDl 58.540,00 dinarjev, sekretarja pa 51-narjev. hude Poračuni včasih narede veliko n" rti. *% saj ljudje pogledajo le številke na ku ^ zabijo pa, da je poračun v danasnj" bistvu slaba stvar, saj je veliko bolj*- ' jC \V dobiti marca, aprila, ne pa julija, ko * lacija že krepko oklestila. obČinS^ Sicer pa, skrajni čas, da so ^pf funkcionarjem osebne dohodke m iz g Vili. Kajti pred vrati so volitve. L.e p0f ipodarstva, kjer lahko osebne dohou ^ Kw vljajo vsak mesec, bo želel prevze . hvaležno funkcijo v občini, če bo pr ^ lohodku prikrajšan za polovico. V jedU f io torej lahko govorice tudi v tem p * Volii&k dt so torej namerne M. PETEK, 9. AVGUSTA 1985 GOSPODARSTVO — NOTRANJA POLITIKA .3. STRAN @®IMlKfcIJ©3EIIGLAS Novo zgradbo trgovskega centra na Deteljici sta skupno djddila Gradbinec in SGP Tržič. Rdečim streham na -J^fifi strani ceste se je na tej pridružila temno rjava. Le Mercdtorjeva streha iz gladke pločevine na sredini kazi ^dez. Veliko lepši izgled bi imele enotne strehe, ki bi že °d daleč obljubljale ugleden trgovski center. Prodajalke Bombažne predilnice in tkalnice Tržič so imele že prvi dan polne roke dela: njihova glavna ponudba so posteljnine in razna bombažna metrska blaga. V ponedeljek je bilo največje povpraševanje po njihovem surovem platnu. 9D 92 JSfe v giiev i; Trgovski center «a Deteljici se sin j. Bistrica pri Tržiču — V ponede-^k. 5. avgusta, ob tržiškem občinskem, prazniku, so na Deteljici slovelo odprli še en del tega tržiškega tr-sovskega centra, kjer so nove pro-Tjlne prostore dobili bpt Tržič in ^ira iz Radovljice ter Elkroj Mo-,lrJe, v njem pa bo tudi nova enota rajske pošte. Investicija, 440 kva-. r^tnih metrov poslovnih prostorov, ki!tala 25 minJonov dinarjev. Vse-ža.k°r je to velika pridobitev za Tr- lc' kajti na Deteljici ima trgovina j^hodnost: v neposredni bližini je jj^ia, tod mimo poteka močan med- arodni promet. Praktično so tu zaspane zdaj še vse večje tržiške de-c Vne organizacije: Peko, Zlit, Mer-..ator in bpt. Prav bi bilo, da bi se HuHvf bližnji prihodnosti s svojo po-ng bo pridružile še ostale. Prodaj al-j so začele s prodajo že v pone-1 Jek, pošta pa bo tu odprta šele septembra. Opravljala bo vse sto- ritve poštnega prometa pa tudi pogodbena dela za banko, kot je promet z bančnimi knjižicami, čeki in podobno, po novem letu pa bo tu tudi menjalnica. D. Dolenc Prijetno presenečenje Deteljice je tudi radovljiška Almira, ki si deli prodajalno z BPT. Vse, kar bodo v Almiri spletli in sešili najnovejšega, bo tu na voljo. Veliko kupcev si v trgovini obetajo prav z one strani meje. alples/železniki 30 let _________ Elkroj Mozirje je na Deteljici odprl svojo drugo tovarniško prodajalno. Prvo ima v Mozirju, sicer pa prodaja svoje izdelke preko trgovskih potnikov. Obetajo, da bodo tu prodajali po nižjih, tovarniških cenah, ki so tudi do 40 odstotkov nižje kot sicer. Zaenkrat bodo prodajali le hlače, otroške, moške in ženske, poseben poudarek pa bodo dali mladinskemu oddelku v notranjosti lokala. Elkroj že vrsto let izdeluje tudi kvalitetne smučarske hlače, pripravlja pa se tudi na izdelavo smučarskih jopi-čev. V trgovini bodo imeli svojo šivalnico, če bo treba skrajšati rob ali zožiti hlače. Elkrojeva prodajalna bo svoj dokončni izgled pokazala šele čez kakšen teden, pove ing. arh. Vlado Ribič iz Ljubljane, ker jim do časa niso dobavili naročene opreme. Kaže pa, da bo to eden najlepših in najbolj domiselno urejenih lokalov na Deteljici. NA DELOVNEM MESTU Miro Križnar, živinozdravnik z Godešiča: Pomoč w • • • • živini m ljudem Godešič — »Delo živinozdravni-ka v škofjeloški občini je zaradi razgibanega terena zahtevnejše kot v ravninskih predelih. Do hribovskih vasi vodijo makadamske poti, ki so po neurjih strašansko razrite, pozimi pa dolgo zasnežene in zaledenele,« pravi Miro Križnar, ki je že enajsto leto živinozdravnik v Živinorejsko-veteri-narskem zavodu Gorenjske. V škofjeloški občini, razen v Žireh, se ukvarja s preprečevanjem ma-stitisa (vnetja vimena pri kravah), v Selški dolini izvaja tudi druge pospeševalne ukrepe, razen tega nadzoruje predelavo mleka v mlekarni škofjeloške kmetijske zadruge. Čeprav je pogosto bolj utrujen od dolge vožnje kot od posredovanja v hlevih, se rad vrača v hribovske vasi. »Tam so doma plemeniti, iskreni, pošteni in delovni ljudje, skrbni kmetovalci, ki znajo opazovati živino. V kravah in bikih ne vidijo le živali, ki jim prinašajo koristi (in denar); delo v hlevu jim je tudi v veliko veselje, zato imajo tod živinozdravniki lažje delo kot, denimo, nekje v ravnini, kjer namenjajo več pozornosti pridelovanju krompirja. Kmetje mi ne zaupajo le težav v hlevu in pri živini, pogosto povprašajo za nasvet tudi o povsem vsakdanjih stvareh. Ko človek vidi, v kakšnih razmerah še živijo ponekod in kako salamensko se trudijo za vsakdanji kruh, jim ne more odreči pomoči. Ni mu žal ne časa ne truda ... V hribih si človek »ohladi« živce. V pogovoru s preprostimi ljudmi pozabi na težave, ki ga spremljajo v dolini, in hkra- ti izve, kaj žuli hribovce. Cenijo delo in samo delo, medtem ko presneto sovražijo sestankarstvo, o katerem berejo v časopisih in o katerem slišijo vsak dan po radiu.« »Povsod le še niso doumeli, da je bolje preprečevati bolezni kot potem zdraviti bolno živino,« pripoveduje Mire. »Kadar se zaplete pri telitvi ali nenadoma zboli krava, je živinozdravnik zaželen, čakajo ga že pri vratih. Drugače je takrat, kadar se oglasi na kmetiji, da bi pregledal zdrave živali in ugotovil, ali se je bati masti tisa ali ne. Vnetje vimena je zadnja leta precej* upadlo, deloma po zaslugi živinozdravniških ukrepov, zamenjave molznih strojev, boljšega prehranjevanja živali, delno tudi na rovaš manjše mlečnosti krav. Petina molznih strojev namreč počiva; kmetje so jih postavili v kot, ker čakajo na boljše čase v živinoreji, predvsem v prireji mleka. V občini ni kmetij, ki bi imele v hlevih le molznice; p*" vsod imajo poleg krav še ne^aj bikov ali pridobivajo dohode1, na polju oziroma v gozdu. To je posledica nestanovitnih razmer v kmetijstvu. Cenovna razmerja se spreminjajo zdaj v prid mleku zdaj v korist mesa, tako da se kmetje ne upajo odločiti le za bike ali samo za krave. Napredka ni moč zanikati, še zlasti tam ne, kjer so prevzeli vajeti v roke mladi in šolani kmetovalci; že vsak ne tako dober poznavalec kmetijstva pa lahko opazi, da so v tej panogi še velike rezerve. To se je pokazalo tudi ob letošnji košnji. Četudi so strokovnjaki ves čas opozarjali, da je s košnjo treba začeti zgodaj, so se mnogi obotavljali in za dva ali tri tedne zamudili pravi čas za spravilo trave.« »Kakovost mleka je na žalost še precej odvisna od vremena,« pravi Miro Križnar. »V vročih poletnih dneh je veliko več oporečnega mleka kot pozimi. Resda skuta, glavni proizvod v škofjeloški mlekarni, ni tako občutljiva za kakovost kot nekateri drugi izdelki, toda navzlic temu bi morala zadruga bolj kot doslej spodbujati prirejo in oddajo kakovostnega mleka.« C. Zaplotnik *£Tlo urejena in dobro založena je Mercatorjeva trgovinica v kampu. Fa-*kn Fujun iz Hraš 'prijazno postreže domačega in tujega gosta, pa tudi ^macini radi kupujejo pri njej. Kaže pa se potreba po večji trgovini, ki aJ oi svoja vrata odprla že o nekaj letih. Dragočajna — »Lepota, ljubeznivost vsa je kakoršna je pred bila«, je zapisal France Prešeren. Še je ohranjena lepota kraja, še vabi prijaznost ljudi iz vasice Dragočajna. Ime, ki je dobro znano Kranjčanom in Ljubljančanom, poznano pa postaja tudi tujim gostom. Danes bi bolj malo slišali to ime, če se pred dvaindvajsetimi leti ne bi porodila ideja, da se s kampom izboljša turistična ponudba tega okoliša. Prizadevni delavci Turističnega društva Dragočajna Moše so ustvarili prijeten prostor, kamor rado zahaja mlado in staro. Tu je živahno tudi pred in po turistični sezoni, saj mnogo ljudi na piknikih najde svoje razvedrilo. Avtokamp, ki gostom poleg urejene plaže in čiste vode nudi še vrsto ugodnosti, je prostoren. V lični in dobri založeni trgovinici prijazno postreže prodajalka razen domačih gostov tudi tuje, kar ji omo- goča znance nemškega jezika. Odprto je vseh sedem dni v tednu, Faniki Fujan pa ni težko postreči gosta tudi izvjen delovnega časa, samo da je le-ta zadovoljen. Na voljo so vzdrževane sanitarije, tuši s toplo vodo. Gostje pa pohvalijo še domačinko Francko Stare in njeno skrb za čistočo. Poskrbljeno je tudi za gostinske usluge. Le nekaj metrov od kampa stoji Gostišče Veronika, ki prispeva s svojo ponudbo k dobremu razpoloženju gostov. Pred dobrimi desetimi dnevi so postavili še telefonsko govorilnico, kajti tudi med dopustom je treba opraviti tak telefonski pogovor. V avtokampu se ustavijo večinoma prehodni tuji turisti, ki na svoji dolgi poti tu najdejo mir in si naberejo novih moči. Poleg maloštevilnih domačih gostov srečamo tu Dance, Nizozemce in Nemce, ki v kampu preživijo svoj dopust. Da cene niso pretirane, priča podatek, da so imeli julija blizu tri tisoč nočitev. £ez vse leto pa je tu shranjenih tudi mnogo prikolic. Turistično društvo Dragočajna Moše vsa svoja sredstva in moči namenja razvoju kampa in izboljšanju turistične ponudbe. Trudijo se ustreči tudi bolj zahtevnim gostom. Tako kot povsod so tudi tu želje in potrebe včasih večje od možnosti, vendar se da z dobro voljo postoriti marsikaj. Tako jim je po otvoritvi avtoceste, ki je prinesla nekajtedensko zatišje, z razumevanjem pristojnih uspelo postaviti table, ki opozarjajo na avtokamp in gostišča v bližnji okolici. Turistično društvo Dragočajna Moše dobro sodeluje z občino Ljubi j ana-Šiška. Več sodelovanja pa si želijo z krajevnima skupnostima Smlednik in Trboje in z občino Kranj. Le tako jim bo uspelo uresničiti in*izboljšati široko zastavljeno turistično ponudbo pa doseči, da se bodo tudi zahtevnejši gostje radi vračali v njihov kraj. T.-fcilbija Avtokamp Smlednik v Dragočajni Prijaznost, mir in čistoča privlačijo L (iu"tai\ prizadevni dan ID U«to>,ik< ('v katerem hranijo številne planinske dokumente in predmete < Med njimi je tudi palica, s katero se je Jakob Aljaž vzpenja' n Triglav — Letos že blizu tisoč obiskovalcev številnejši so domačini, vendar n's° redki niti tuji gostje.« Stavba, katere zunanjost so ure^a. li z denarno pomočjo delovnih org nizacij in kulturne skupnosti v ovni Jesenice, notranjost pa s Pr0SjL voljnim delom planincev, je Prjv čna že na pogled od daleč. K njej v bi velika lesena oznaka z ličnim n pisom, vžganim v les. Lepo ureje ^ so tudi štiri sobe Triglavskega mXiZ.0, ja, za kar sta poskrbela višja ^u? sinja pri Gorenjskem muzeju v eZ nju Majda Žontar in arhitekt ^ati&, Bizjak iz uprave Triglavskega rodnega parka na Bledu. . ^ Mojstrana — Člani Planinskega društva Dovje-Mojstrana niso le navdušeni planinci in alpinisti, ampak se ukvarjajo tudi z dejavnostmi širšega pomena. Bogato je njihovo kulturno delovanje, še zlasti skrb za ohranjanje zgodovinskega gradiva o planinstvu. Pri društvu že dolgo deluje muzejski odbor, ki si prizadeva zbrati čimveč dokumentov o razvoju našega gorništva in zgodovinsko zanimivih planinskih predmetov. Veliko materiala so odboru odstopili pred poldrugim desetletjem jeseniški planinci, marsikaj pa so v Mojstrani zbrali tudi sami. Tako se je v Triglavski muzejski zbirki nabralo na stotine zanimivih eksponatov, za katere je bilo treba priskrbeti primeren prostor za hranjenje. Po dolgotrajnem prizadevanju je odbor uspel tudi v tem. Ob lanskem prazniku jeseniške občine so v nekdanjem študentskem okrevališču v Mojstrani odprli Triglavski muzej. »Muzej ima zanimivo lokacijo,« razlaga predsednik odbora in znan planinski aktivist Avgust Delavec iz Mojstrane. »Stoji ob poti, ki vodi v Vrata in naprej na Triglav, zato ga obiskujejo tako turisti kot planinci in drugi ljubitelji narave. Lani smo imeli od junija do septembra približno tri tisoč gostov, letos pa smo kljub poznejšemu začetku planinske sezone do začetka avgusta našteli že blizu tisoč obiskovalcev. Naj- Zgodovinsko gradivo v prvi Tr»' V Križah pri Tržiču so praznovali — Veselo je bilo v soboto pri Šmi-tkovih, ko sta Jelka in Franc v krogu sinov in hčera, vnukov in prijateljev praznovala petdeset let skupnega življenja. Po poklicu tesar s j je takrat šestindvajsetletni Franc zaposlil v Predilnici v Tržiču. Kmalu je za strojem opazil štiindvajsetletno pridno in brhko Jelko in beseda je dala besedo. Trdo, a lepo je bilo življenje, ko ga je prekinila vojna vihra. Jelka je morala skrbeti za otroke, Franc pa se je pridružil partizanom. Po končani vojni je Franca pot ponovno zanesla v Predilnico, kmalu zatem pa še v Tovarno kos in srpov. Toda rana, dobljena v borbi leta 1944, mu je povzročala preglavice, zato je deset let kasneje odšel v pokoj. Zaposliti se je morala Jelka, saj je bilo pri hiši sedem otrok, ki jih je bilo treba spravili do kruha. Mnogo žalostnih in veselih trenutkov je bilo v njunem življenju. Franc in Jelka si želita le, da bi preživela še mnogo veselih trenutkov v krogu Francija, Pavla, Muri, Jelice, Andreja. Jane in Janeza ter vnukov, loto: F. Perdan, t. Bilbija Obiskovalcem Triglavskega muzeja rad razkaže razstavljeno planinsko v Mojstrani Avgust Delavec vedno gradivo — Foto: S. Saje predstavlja prve pristopnike na glav, delovanje nemških društev triglavskem območju in ustanov1 ^ Slovenskega planinskega društva-, ^ drugi sobi se obiskovalec seznan ^. Aljaževim obdobjem in objekti.^ jih je dal zgraditi v naših gorah- . sebno zanimanje zbujajo nJ. sta osebni predmeti, med katerim1 tudi čudovito izrezljana Planir\,ie-palica in stojalo močnega daljno^ da, ki je triglavskemu župniku o gočal pogled na očaka. Tretja s0\i{ii namenjena znamenitim £°rSs0bi vodnikom iz preteklosti, v četEtlterili pa je prikazano delovanje neka & podružnic SPD in osnovanje Go reševalne službe. v0r-»V naši zbirki,« nadaljuje s0^fed' nik, »imamo že marsikatero ^ nosi, ki smo jo rešili pred iz#uD f3-pozabo. S prošnjami za xbirur»J«^|0 diva po planinskih društvih i* vSj pridobiti še več gradiva, venoj-.^-nimajo razumevanja za nase P de vanje. . ^ \t Sedaj urejeno zbirko I^?b0> medvojnega obdobju. V njej dali največ pozornosti delu Q, stovskega kluba Skala v nnM,rJIdi' rah. Ob postavitvi te zbirke vSeh vo tudi drugače razporejen" P°v g- vfiJta uro. Za večje skupine odpro ^ $e muzeja celo ob drugih uran. ^ je pravočasno najavijo. PraviJ » ^ §g obiska dovolj, vendar bi ga anj; več, če bi odpravili nekatere p gKi kljivosti. Lepo urejen 1" zdr*>v1' hram, ki ga upravlja naravno lišče Triglav Iz Mojstrane koi prav stavbe, je namreč lt'tos zapi oStaja pa bi prišlo tudi avtobusno P v lišče, za kar zaenkrat n^Vj^b. krajevni skupnosti dalj od °u£aje PETEK. 9. AVGUSTA 1985 KULTURA 5. STRAN (KQ)gyg&S^IMLAS Bogata ponudba kranjskogorskega Čevdra Kulturna skupnost Jesenice se trudi, da bi poleg ponudbe v Liznjekovi hiši organizirala tudi več zanimivih kulturnih Ui etnografskih prireditev — Zdaj razstava Mire Zamagna s poslikavami na les in akademskega slikarja Franceta Slane Kranjska gora — Liznjekova hiša, v središču Kranjske gore je bila bogata gruntarska domačija, nekaj časa gostilna. Stavbo so zgradili v drugi polovici 17. stoletja, ko je bila spodnja »hiša« še lesena — zidana kamra poleg nje je bila zgrajena šele v 18. stoletju, v baroku. V celoti podkletena, v pritličju zidana, z leseno hišo, zidano črno kuhinjo, Slavko Mežek, pobudnik za ureditev Čevdra kamro, široko vežo in s čumnato ter »vezeno« kamro ter enim lesenim »štiblom« nad vhodom je bila Liznjekova hiša za svoj čas ena najbolj naprednih arhitektur pri nas — prototip kmečke hiše, ki je ostala nespremenjena vse do konca 19. stoletja. Od tedaj se razen oken v pritličju in nove stene v veži ter stranskega vhoda ni na hiši nič spremenilo. K stavbi spada še značilno veliko gospodarsko poslopje, datirano z letnico 1796, ki ga bodo tudi obnovili — torej je Liznjekova hiša vredna posebne pozornosti, dragocen spomenik ljudskega stavbarstva v preteklih stoletjih. Liznjekova hiša sredi Kranjske gore je resnično vredna ogleda. Črna kuhinja je ostala povsem nespremenjena vseh minulih 250 let in v Gornjesavski dolini jih je zelo malo takih. V »hiši« obiskovalci še posebej ostrmijo nad značilno »levo«, kotom, kjer so kurili in so si tako oskrbeli razsvetljavo. Izba je bogata, na stropu so med oboki grozdi, kar kaže na to, da je bila v hiši gostilna. Gorenjski muzej iz Kranja je prispeval bogato etnološko zbirko, ki nekdaj bogati grun-tarski domačiji tudi priteče. V posebnem prostoru so lepe in velike °tiv, ki je značilen predvsem za P°dkorenske etnografske predme-— Foto: D. Sedej fa3°ogatejše, najbolj vredne skrinje Zgornjesavske doline so na ogled v Ll*njekovi hiši... (nadaljevanje) Poletni festival v Ljubljani Odlični kranjski violinist, zdaj naturalizirani Američan in ?vetovljan Miha Pogačnik, je v dveh večerih izvedel vseh šest Bachovih solo sonat (suit) . Tako jo Miha Pogačnik po prvem uspešnem sobotnem delu treh u šestih Bachovih violinskih solo sonat (suite = partite) v nedeljo po-Jjto popoldne oziroma že proti večeru v Krfževniški cerkvi odigral še ^ teh del: Sonati v C-duru (1005) in a-molu (1003) ter Partito v E-du-^ (1006). Kljub temu du je bil prvi del solistovega recitala (po Pogačni-fenem 'ZDoru m razporeditvi Sonat-Partit je to malce obrnjen vrstni Ikt 0c>'o<-m>ga opusa) za nekaj minut daljši od drugega večera, da je so-- sklenil prvi večer s popularno d mol Partito (s popularno in sklep-Chaconne), pa je bilo celotno ravnovesje Bachove violinske glasbe obeh večerih celotnega recitala kar dovolj enakovredno porazdelje-v tem Hachovem opusu, in ^okrat J*' MIHA I*OGAČNIK postavil ves poudarek svoje ponovne ^Perfektne igre prav gotovo v obe fugi, ki kot temeljna stavka težiš-n° Poudarjata obe Sonati (C-dur in a mol). Poleg tega pa tudi uvodni V p dij in plesno ter melodično zurumiva Gavota (kot Rondo) Partite ^ "duru sodita v sam vrh popularnosti omenjenih solo so.iat (suit) in (i/^jmanj toliko pomembno kot že omenjena Chaconne iz Partite v ^olu. Tudi tokratna Pogačnikova igra je kljub nekaterim redkim, pa p. 'nterpretativno oziroma spominsko povsem razumljivim zdrsom 'tovno mejila na skrajne dosežke violinske igre nasploh r^Nltf obema fugama (iz Sonat v C-duru in a-molu) pa je MIHA POGA-je Kdolsovnoočrtal fugo kot najpopularnejšo in hkrati najbolj dovr-tto ?,'nstrumentalno glasbeno obliko baročne instrumentalne zapušči • v obeh ti nif \K°rnpo/.icijsko) ter na temeljih dejansko izkristaliziranih in rafi 5to t»- nurmon'j z vsem bogastvom razpoložljive ritmike postavil me Km8' v glasbi. Violina Mihe Pogačnika, ki v tehnični ter umetniški c v n°sti samega instrumenta pomeni marsikaj, je tudi tokrat zmogla lH Grn' parametri najbolj /diferenciranega glasbenega instrumenta ($m r°kah največjega vilinskega velemojstra Bachovih solo sonat SftČn i!/2Venet' v kQr najboljši možni poustvarjalni noti. Igra Mihe Po viol /'a ha m njegov skoraj dveurni glasbeni opus za solistično ^tojT0 Se tuko prot* domačo publiko odvila v popolno zmagoslavje "Jega evropskega leta glasbe Ko bodo zaprli za promet cesto skozi Kranjsko goro, bodo odstranili tudi ograjo ob Liznjekovi hiši. Zdaj bi zaradi prometa lako poškodovali in onesnažili fasado. — Foto: D. Sedej gorenjske skrinje, Maksim Gaspari pa je leta 1945 narisal zadnjo Liznjekico, ki prede volno. Na podstrešju sta dva »štibelna«, kjer imajo razstavljeno gorenjsko narodno nošo, stara polkna, stare statve iz Mojstrane ter razne uporabne predmete, ki so jih pri delu uporabljali naši predniki. Lojzka Pikon, ki je oskrbnica Liznjekove hiše, pravi, da si turisti zelo radi ogledujejo hišo, veliko sprašujejo in so navdušeni nad razstavnimi predmeti. Poslanstvo Liznjekove hiše je tudi domačim obiskovalcem sporočati, da je sleherni predmet, ki ga najdejo v stari domačiji, vreden posebne pozornosti, vreden, da se ohrani. Domačini zdaj starega orodja nič več ne vržejo v smetnjake, hranijo ga ali izročijo muzeju. »Zdaj sta v Čevdru dve razstavi,« pravi Slavko Mežek, ki je bil pobudnik za zgleda vredno razstavno galerijo v Liznjekovi domačiji in ima tudi vrsto novih načrtov. »V enem prostoru razstavlja Mira Zamagna svoje posli kave na les z gorenjskimi motivi. Zagrebška akademska slikarka preživi večino časa v Podkorenu, priredila je že več kot 40 razstav po vsej Jugoslaviji. Njeni motivi na lesu so izključno gorenjski in verjetno bomo eno izmed njenih razstavljenih poslikav izbrali za motiv Čevdra. V drugem prostoru razstavlja akademski slikar France Slana, ki ga pač ni treba posebej predstavljati, /e minula razstava Dore IMestenjakove v kranjskogorskem Čevdru je bila nadvse uspešna in ni se treba bati, da tudi razstava Franceta Slane ne bi bila. Poleg imenitnih slik ponujamo obiskovalcem v sodelovanju z galerijo Ars program starih predmetov od lončevine do poslikav na steklo, loške kruhe in predmete za vsakdanjo uporabo. Kazen tega imamo ponudbo knjig o Sloveniji v tujih jezikih, svetovne prevode Vo-ranca, Klopčiča, Prešerna, slovensko ljudsko pesem. Zdaj smo napravili seznam okoli 20 predmetov, ki naj bi jih izdelovali domači umetniki. Program nameravamo ponuditi že letošnjo jesen. Razen tega bomo v najkrajšem času obnovili skedenj, ki bo skupaj z Li/.njekovo hišo lahko imeniten prireditveni prostor. Septembra bo etnogrufska prireditev ali teden volne, pripravljamo teden lončarstva, prikaz umetnosti domače obrti. Načrtujemo predavanja o Sloveniji za domače goste in turiste, glasbene prireditve .. . Krog sodelavcev se stalno širi in veseli smo vsake nove pobude in ideje.« D. Sedej omenjenih fugah je Bach do potankosti tematsko in tehni- FRANC KRIŽNAR Razstava v novi šoli — Ob otvoritvi nove šole Iskrinega šolskega centra na Zlatem polju so v petek priredili tudi razstavo treh Iskrinih ustvarjalcev. Zlata Volarič je prispevala likovna dela, Jože Volarič kovinske skulpture in Janez Vovk lesene kipce. — Foto: F. Perdan Razstava del prve likovne kolonije v Radovljici Sveži sadovi Slikarji prve likovne kolonije v Radovljici so četrto Poletno akademijo za staro glasbo doživljali kot ustvarjalno spodbudo in izziv. Razstavi krokijev in risb, ki so nastale v času kolonije, so dodali dela na temo glasbe in ambientov, kjer so jo izvajali. Ogledate si jo lahko v Sivčevi hiši. Bogato je na razstavi zastopana akademska slikarka Melita Vovk z Bleda. Kroki (hitra risba z nekaj potezami) se zdi zanjo posebej primerna. Ko upodablja figure, se včasih nehote približa karikaturi in tedaj je še posebej sveža, duhovita in samosvoja. Nič manj prepričljiva ni, ko v hitro, vijugavo in trepetavo risbo s svinčnikom zajema prostor. Čeprav je način slikarkinega dela kot nalašč za skiciranje v živo, je razgibala razstavo še z akvarelno risbo baročno kostumiranih figur pri plesu in muziciranju, ki hkrati razkrivajo njene ilustratorske, kostumografske in risarske spretnosti, pa tudi dobro mero hudomušnosti. Akademska slikarka Alenka Kham-Pičman iz Kranja razstavlja izredno kultivirane, zračne in razpoloženjsko občutene risbe s peresom, kombinirane z barvnimi svinčniki. Inspirirala jo je predvsem čembalist-ka Lucy Hallman Russell, ki jo je zajela v več odlično karakteriziranih poetičnih podobah v toplih barvnih tonih, sicer pa je ustvarila vrsto pogledov na Radovljico in Bled, med katerimi so motivi z Linhartovega trga s skopim številom potez v hladnem koloritu med prostorsko najbolj zračnimi in najbolj poetičnimi. Akademski slikar Boni Čeh iz Radovljice se predstavlja z upodobitvami glasbenikov poletne akademije v sepii in rdeči kredi, začetih v živo in nadaljevanih v ateljeju. Kot variacije na glasbeno akademijo pa je ustvaril skupino slik s tušem z dodatkom rdečih barvnih akcentov in kolažnimi vložki, ki se od klasične čiste risbe že močno oddaljujejo in podčrtujejo njegovo primarno slkar sko naravo, za katero je značilna lahkotna poteza in smisel za komponiranje slik z različnimi likovnimi elementi. Alenka Kham-Pičman in Boni Čeh se v načinu likovnega izražanja najbolj približujeta glasbenemu ustvarjalnemu občutju, saj njuna dela hitro in neposredno vplivajo na človekovo razpoloženje. Akademski slikar Franc Vozel iz Kranja je zastopan s skupino figuralnih krokijev, s prav tako odlično risbo klavirja in z barvitimi figuralnimi kompozicijami glasbenikov in plesalcev. Če je Boni Ceh z uporabo dveh barv ustvaril vtis slike, je Franc Vozel kljub uporabi barve obdržal prevlado risbe in tako kljub spremenjenim zahtevam dela v koloniji ohranil svoj likovni jezik živ in nespremenjen. Za risbo akademskega slikarja Črtomira Freliha iz Nomlja je značilna prisotnost močnega ekspresivnega občutja, najznačilnejši so dramati čni in mračni podtoni. S svinčnikom peresom ali čopičem je zajel ambien-te in ustvarjalce glasbenega dogajanja. Med izrazno najmočnejše sodi risba notranjščine graščine z vkom-poniranimi razpotegnjenimi figurami v zraku. Najbolj slikarsko občutene so črno-bele akrilne podobe, v katerih se uveljavljajo posamezni elementi abstraktne umetnosti. Med portretnimi upodobitvami je najbolj uspela risba Gisele Reber. Čeprav mu bolj leži veliki format, je v akril-ni upodobitvi Lucy Hallman Russel pri koncertu ustvaril v majhnem formatu zelo monumentalno občuteno slikarsko kompozicijo. Povezava likovne kolonije in Poletne akademije za staro glasbo je uspela, negotova pa je njena bodočnost. Letošnjo kolonijo so denarno omogočili občinska kulturna skupnost, občinska skupščina, Almira Radovljica, LIP Bled, Turistična poslovna skupnost Bled, hotel Grajski dvor Radovljica in hotel Krim Bled. Maruša Avguštin KULTURNI KOLEDAR V petek, 9. avgusta, bo amatersko gledališče Tone Čufar z Jesenic ob 21. uri ob Finžgarjevi rojstni hiši v Doslovčah uprizorilo Smoletovo komedijo Varh. TRŽIČ — V soboto, 10. avgusta, ob 19. uri se bodo v atriju občinske skupščine predstavili člani kulturnoumetniških društev iz Loma in Podljubelja. Spored so zasnovali na prikazu kulturnega življenja obeh vasi, povedali in pokazali bodo marsikaj zanimivega, šaljivega in zbadljivega. Drla prve likovne kolonije — V Šivčevi hiši v Radovljici so v petek, 2. avgusta, odprli razstavo krokijev in risb prve likovne kolonije, ki je potekala v času Poletne akademije za staro glasbo v Radovljici. S svojimi deli se predstavljajo slikarji: Doni Čeh, Črtomir Frelih, Alenka Kham-Pičman, Melita Vovk in Franc Vozel. Odprta bo do 11. avgusta. Foto: F. Perdan (M^lMIEilGLAS 6. STRAN ZA DOM IN DRUŽINO — OBJAVE PETEK, 9. AVGUSTA 1985 pripravimo se na zimo Drobne kumarice v kisu Potrebujemo 100 do 120 kumaric, dolgih od 3 do 6 cm, 1 pest pehtrana, šetraja, kopra, janeža, 10 šalotk, 10 prav drobnih čebulic, 1 korenino hrena, 1 1/2 1 kisa (5-odstotnega), 1/4 1 vode, 1 žličko sladkorja, sol, gorčično seme. Kumarice pazljivo očistimo s krtačico, operemo in odcedi-mo. Zložimo jih v posodo in polijemo z malo slano vodo. Postavimo jih na hladno za 4 do 5 ur. Nato jih odcedimo in še zbrišemo s suho krpo. Zložimo jih v kozarce. Na dno in vmes denemo dišavnice. Kis, vodo, sladkor in sol dobro prevremo, ohladimo in zlijemo v kozarec. Kumarice morajo biti vedno pokrite s kisom. V kozarec s kumaricami denemo lahko še vrečico z gorčičnim semenom, zavežemo in shranimo na hladnem. Nakrhljane kumare v kisu Za 3 kg kumar potrebujemo 1/4 kg soli, 1 liter kisa, 1/4 1 vode, česen, čebulo, poper. Večje kumare operemo, jim odstranimo peščišče, jih olupimo, nakrhljamo, nasolimo in pustimo čez noč. Drugi dan jih stisnemo, naložimo v plasteh v kozarec, vmes pa dajemo stroke česna, manjše čebulice, cel poper, in sproti zalivamo s prekuhanim in ohlajenim kisom. Na vrh položimo dve trščici, korenini hrena ali zeleni trtni vejici. Kozarec zavežemo in shranimo s prekuhanim in ohlajenim kisom. Na vrh položimo dve trščici, korenini hrena ali zeleni trtni vejici. Kozarec zavežemo in shranimo v temnem in hladnem prostoru. Uporabljamo jih kot dodatek h krompirju v solati ali omaki in podobno. NOVO - PRAKTIČNO - NOVO - PRAKTIČNO - NOVO I S Vsakdo mora črpati in iskati moralno moč in oporo v sebi in ne v drugih ljudeh. Demokrit Nemoralno je žeti tam, kjer drugi sejejo, neumno pa je sejati, da bi drugi želi. Nehru Morala se spušča skupaj s soncem Hans Kasper Mnogo je ver, a samo ena morala. John Ruskin s a. I i e I NOVO - PRAKTIČNO - NOVO - PRAKTIČNO - NOVO AAHf>¥f*A ALPETOUR Ste že bili v Benetkah? Alpetour, turistična agencija Kranj prireja enodnevni izlet v Benetke. Odhod 31. avgusta ob 6. uri iz Kranja. Cena izleta 3.300.-— din. Prijave sprejemajo vse Alpetourove turistične agencije do 24. avgusta. Informacije tel. 21-022 in 23-883. MARKIČ KATARINA IZDELOVANJE COPAT Bečanova 1 64 290 TRŽIČ TEL.:50-366 zopet na Gorenjskem sejmu v Kranju BOGATA IZBIRA MOŠKIH, ŽENSKIH IN OTROŠKIH COPAT Obiščite nas v hali A! enostavna in poceni rešitev za pripravo malte MALTIT,.,, pesek in voda, to je vse, kar potrebujemo za pripravo malte za zidanje in ometavanje. Malta, pripravljena z maltitom, se poleg enostavne in poceni priprave odlikuje v primerjavi s tradicionalnimi maltami Se po mehanski odpornosti, odlični sprejemljivosti, dobri obdelovalnosti in odpornosti na zmrzovanje. Za pripravo malte v prostorninskem razmerju 1:3(1 del maltita in 3 deli peska) potrebujemo okoli 290 kg maltita na 1 m1 malte. Pri tem razmerju dosežemo marko malte M 2,5. Pri prostorninskem razmerju 1:1 pa potrebujemo okoli 720 kg maltita na 1 m 3 malte in dosežemo marko malte M 10. MALTIT, lahko kupite v vseh večjih trgovinah z gradbenim materialom in naši trgovini na drobno v Anhovem, telefon (065) 51-030. ® SALONIT ANHOVO industrija gradbenega materiala, anhovo INFORMACIJE: TOZD BLAGOVNI PROMET KIDRIČEVA 20, 65000 NOVA GORICA TELEFON (065) 24-411, telex 34320 ANHOVO YU Shranjevanje in uporaba kemijskih zaščitnih sredstev Vsako leto se v Sloveniji nekaj oseb zastrupi s kemičnimi zaščitnimi sredstvi, ki jih kmetje, vse več pa tudi vrtičkarji uporabljajo na poljih in vrtovih. Neredko se zastrupijo tudi otroci. Še bolj pomembno kot hranjenje zdravil je hranjenje zaščitnih kemičnih sredstev. Iz dosedanjih, predvsem slabih izkušenj se je nabralo nekaj pravil, ki jih moramo dosledno upoštevati: — vsa zaščitna kemična sredstva moramo vedno hraniti v originalni embalaži, na kateri so navodila za uporabo in opozorila o škodljivosti, nikoli ne pretakamo tekočin v steklenice, ki se uporabljajo v gospodinjstvu, — teh kemikalij ne smemo nikoli hraniti v prostorih, kjer je uskladiščena hrana, — omaro s kemikalijami zaklenemo, da do strupenih snovi ne pridejo otroci, — takoj po uporabi vse steklenice ali vrečke dobro zapremo in jih zložimo nazaj v omaro. Največ nesreč s kemikalijami je zaradi zamenjave s pijačo. Žejen otrok, kroničen alkoholik ali starostnik, ki že slabo vidi, lahko pomotoma popijejo nekaj požirkov tekočine iz steklenice, ki je podobna ali enaka steklenici piva, vina, mineralne vode ali soka. Za zastrupitev zadošča že nekaj požirkov. Če se zgodi nesreča, je treba izzvati bruhanje, zato damo zastrupljenemu piti toliko mlačne vode, da izbruha želodčno vsebino, potem pa ga odpeljemo k zdravniku. Mleka ne priporočamo, ker so nekateri strupi topni v maščobah. Pri uporabi kemijskih zaščitnih sredstev se delavec lahko zastrupi z vdihavanjem ali skozi kožo, redkeje skozi usta. Zato moramo upoštevati vsa predpisana navodila: — obleka naj pokrije vse telo, zato kratke hlače in srajca s kratkimi rokavi ni dovolj, — obujemo visoke čevlje ali gumijaste škornje, — obvezne so rokavice in pokrivalo, — na usta in nos namestimo masko, ki J° kupimo v trgovini z zaščitnimi sredstvi; če maske nimamo, za silo zadošča ruta, ki jo pri' vežemo čez nos in usta. Pri škropljenju delamo s preudarkom, brez naglice, da se ne zadihamo preveč in se ne znojimo. Med delom napravimo krajše odmore. Ce je le možno, upoštevamo smeri vetra, ker je škropljenje sadja proti vetru lahko za delavca nevarno. Takoj po opravljenem delu se slečemo in dobro umijemo. Pitje alkoholnih pijač pred, med in takoj po škroplje; nju odsvetujemo, ker alkohol poveča krvm obtok in zmanjša našo razsodnost. Otroci m druge osebe naj se ne zadržujejo v bližini. Ce ne upoštevamo navodil, se zgodi, da pride do zastrupitve. Po nekaj urah, ponavadi zvečer, občuti zastrupljeni slabost, gre mu na bruhanje, pojavijo se glavoboli, včasih vrtoglavica. Nasvet: takoj k zdravniku, s seboj Pa nesite listek s podatki o škropivu. dr. Tone KOŠIR ta mesec na vrtu Dovolj zgodaj spomladi posajen čebulček je do zdaj zrasel v debelo čebulo. Za zimsko uporabo in zanesljivo skladiščenje mora čebula dobro dozoreti. Prezgodaj pobrana čebula je mnogo bolj podvržena gnitju. Čebulo pobiramo, ko začne zelenje ru-meneti; marsikod opažamo, da liste čebule polomijo in potlačijo, preden začne rumeneti, to pa je vse prej kot koristno, saj na dozorevanje ne vpliva ugodno. Enoletni nasadi čebule, ki jo nameravamo uporabiti za prehrano, bodo še do septembra doraščali, zato jih avgusta še dvakrat gnojimo. Tako bo čebula precej bolj debela, posebno če bomo radodarni s kalijem, varčni pa z dušikom. Prvi obrok damo v začetku, drugega pa sredi avgusta. To velja za čebulo, ki je ostala posejana in razredčena na stalnem mestu, kot za prese-jane sadike čebule. Pri gostih setvah čebule, ki naj da čebulček za pomladno saditev, pa avgustovsko gnojenje opustimo. Glavni kobuli sladkega janeža dozore pred stranskimi poganjki. Zato je treba večkrat pobirati zrele kobule; to opravimo podobno kot pri kumini ali kopru že v jutranjih urah, ko je manj nevarnosti, da bi semena odpadla. Kobule lahko porežemo takoj, ko se začno semena temneje barvati, pozneje pa jih pustimo do konca pozoreti in posušiti na ponjavi. Številni stranski kobuli postopoma dozorevajo in z njimi ravnamo prav tako. Kot dodatek k vloženim kumaram uporabljamo še nezrel janež. V ta namen porežemo najbolj razvite, še nedozorele kobule in jih uporabimo sveže kot dodatek v kis vloženim kumaram. V kisu vloženi nezreli plodovi kapucinčkov so presenetljivo podobni pikantnim kapernom, ki sicer prihajajo iz tujih dežel. Kapucinčki cveto tako bogato in neutrudno, da je vedno dovolj cvetja in nedozorelih plodov v vseh stopnjah razvoja. Za vlaganje morajo biti plodovi že dora- sli in čvrsti, vendar še nedozoreli in popolnoma zeleni. Zadnjič v tem letu sejemo avgusta vrtno krebuljico. Ta setev bo dorasla za uporabo proti koncu septembra. Sejemo v 15 cm oddaljene vrste in setev le rahlo pokrijemo z zemljo. Česen spravljamo za zimsko uporabo šele takrat, ko so nadzemni deli začeli odmirati. To spoznamo po porumenelih in uvelih listih, kar je znak, da so tudi čebule v tleh končale z rastjo. Česnovih listov ni treba vo-zljati. Če ne odščipnemo zarod-nih čebulic na koncu poganjkov, ko so še mlade, so te čebulice uporabne za začimbo. Avgust je najboljši čas za presajanje vseh odcvetelih trajnic. Do jeseni se potem lahko še dobro okoreninijo in vrastejo, da lahko zimo dobro zdrže. Vrašča-nje trajnic zelo olajšamo in pospešimo, če tla med njimi pokrijemo s šoto 3 cm na debelo. Namesto šote pa je dober tudi pre-perel hlevski gnoj. Plast zastir-ke pa je lahko tudi bolj debela. Tla, ki jih takoj potem, ko jih pokrijemo, temeljito zalijemo, ostanejo dolgo enakomerno vlažna. S stebel tigraste lilije (Lilium tigrinum) in brstične lilije (Lilium bulbiferum) poberemo za-rodne brstiče in jih posadimo v zemljo. Za zarodne brstičke je treba malo prostora, ker jih damo v vrste, ki so samo 12 do 15 cm narazen. V vrstah naj bodo 5 cm vsaksebi. Potaknemo jih 5 cm globoko. Bolj pregledno in preprosto pa je, če naredimo 5 cm globok jarek, vanj položimo brstičke in jarek zasujemo. Prostor z zarodnimi brstiči še pokrijemo. Jeseni cvetoče krokuse lahko sadimo že v začetku avgusta, tako da oktobra cveto. Ko sadimo jesenske krokuse, upoštevajmo, da imajo raje polsenco kot hudo sonce. Gomolje krokusov sadi mo samo 5 do 10 cm globoko. Tudi razdalja med gomolji naj bo samo 6 do manjša in naj znaša ego-8 cm. Sadimo najmanj po g moliev skupaj. Če jesenski podlesek saC*in^ avgusta, imamo septembra . oktobra že cvetje. Podlesek ^ bolje deluje v skupinah. 2at°jjev dimo zmeraj 10 do 15 gomo skupaj, med njimi pa naj 15 0 samo 15 cm prostora. Sadimo J do 20 cm globoko v zemlJ0' naj bo bolj težka kot humo* Tudi podlesek ima raje P0'^ co. Presajamo ga samo ta ^ kadar je nujno. Podlesek c 0 najbolje, če je dolgo nemo na istem prostoru. Kadar je* ski podlesek presajamo, sa zarodne gomolje posebej. Čebule in gomolji luko* l^J kusov, zvončkov, čebul»nK mnogih drugih čebulnic m. moljnic morajo biti 5 do } ^ pod zemljo. Vse tu naštete ce niče in gomolj niče sadimo v^0 gi polovici avgusta. Pr*v-r0jjt* globoko sadimo čebule °^ vel>' gomolje čebulnih perunik, kih zvončkov, hijacint, narcis in pasjega zoba. Če želimo imeti v trati z^sg, ke, velike zvončke, kro ^ narcise in zgodrje tulpe, J1 ^gej dimo na robove vogalov. "° ^ trati posejane čebulnice l^ v molj niče preveč prizadene .e rasti s košnjo, ki se ?acntjstf aprila. To ni dobro niti z^ eto vrste, ki do košnje že ode [j-Rastline potrebujejo vend ^et ste, da z njihovo pomočjo j|-nadomestijo porabljene n jjjj ne snovi. Na robovih in v°^0lj" pa sadimo čebulnice in $° niče samo v večje skupin jih pri košnji dobro vidim0 Vse spomladi cvetoče c^tfC je najbolje saditi avgusta: Zm jih moramo zavarovati p zimskim mrazom. GorflO%: EP v plavanju-fina-?• Posnetek - 19.30 TV ;nevnik - 19.54 Propagand-JJ oddaja - 19.55/20.15 Sofi-j ' ^P v plavanju-Vaterpolo ^goslavija : Italija, prenos Jl-00 Človek in čas, doku-^tarna oddaja-21.30 Po-tJ*1« - 21.35 Športna sobo-jf j.22.00 Lepa Otero, 4. del ^jlj^nske nadaljevanke -•"0 TV galerija |y Zagreb I. program: Jjj.55 7 TV dni - 14.25 Na-la a glasba - 14.55 Poroči-jT 15.00 TV koledar - 15.10 ja sle- dokumentarna odda-foti u?'^ Budimpešta: Ev-IftnA P°kal v atletiki -d""0 Risanke - 19.30 TV 'evnik - 20.00 Tat zloči-■j^-francoski film - 21.30 ^dnevnik - 21.45 V soboto J!g*r: 25 let festivala ^dsko poletje« - 23.15 ko?Fam Plus: Benny Hill, ročilart Johna L6^8«' Po' NEliEUA, 11. avgusta W45 pOročila - 8.50 Živ žav: K*5j*. Krpica in oblak -E Uoiskovalci, ponovitev Hod češkoslovaško-za-^nonemške nadaljevanih 1005 Derrick. 2. del za- be, francoski kratki film -21.45 Kratki film - 22.05 Športni pregled I Oddajniki II. TV mreže: 15.40 Test - 15.55 Budimpešta: Evropski pokal v atleti-I ki-skupina B, prenos - 19.00 1 Sofija: EP v plavanju-fina-tle, posnetek - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Temna stran sveta: Dežela slepih, dokumentarna serija 20.50 Medigra - 21.00 Poročila - 21.05 Propagandna oddaja - 21.10 TV kinoteka: Iz- poved Feliksa Krulla, za-hodnonemški film - 22.5C Posebna generacija, doku mentarna serija TV Zagreb I. program: 10.50 Poročila - 11.00 Kmetijska oddaja - 11.55 Sofija: EP v plavanju-vaterpolo, Jugoslavija: SZ - 13.00 Otroška matineja - 14.20 Glasbeno popoldne - 15.35 Svilena pot, 7. del dokumentarne serije - 16.25 Lampijon in lepa Marija, 7. del brazilske nad. - 17.05 Na svoj način - glasbena oddaja - 17.20 Čaj za dva, ameriški film - 18.55 Retrospektiva zagrebške šole risanega filma - 19.30 TV dnevnik -20.00 Z. Bajsič: Ne, ponovitev TV drame - 21.10 Morje, ljudje, obale - dokumentar-nozabavna reportaža - 21.40 TV dnevnik - 22.05 Športni pregled - 22.50 Program plus: Benny Hill, Skrivnosti morja, Koncert pianista L. Brumberga, Poročila PONEDELJEK, 12. avgusta 17.55 Poročila - 18.00 Poletavček, 8. del nanizanke TV Beograd - 18.30 V ateljeju, dokumentarna oddaja radijski Spored \\ Q?°iJemške nanizanke -Seli 0mači ansambli: Ve-Pri! fentviš*ani - 11.35 625 tja ^led tedenskega sporedan11-55 sofija: EP v Pla" ia. • |^Vaterpolo Jugoslavija fc_prenos " 1535 Burle" "fin r°dajni nadzornik -Kunič-Z. Šotra: delavnice, 1. del j^^stične nadaljevanke PokBeograd - 16.55 Majski b^r' ^- del italijanske za-17 3^°glasbene oddaje -W> . Pelji me v mesto, JftE?ki film - 18.55 Knjiga Imami-S. Hasani: reka, 2. del drame *krn tina " 20-50 Jazz na ^daja: dr' Umezu Bandl 2- •00 p Sr*sla Prvi program SOBOTA, 10. avgusta 4 .30-8.00 Jutranji program - glasba - 9.05 Z glasbo v do-?) ber dan - 9.35 Napotki za naše goste iz tujine - 10.05 Sobotna matineja - 11.05 Svetovna reportaža - 11.30 Srečanja republik in pokrajin - 12.10-14.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 14.05 Kulturna panorama - - 15.10-15.25 Popl-danski mozaik - 15.55 Zabavna glasba - 16.00 Vrtiljak želja in EP -17.00 Studio ob 17.00-ih, Zunanjepolitični magazin - 18.00 Škatlica z godbo - 18.30 Iz dela Glasbene mladine Slovenije 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Za naše najmlajše - 19.45 Minute z ansamblom Atija Sossa -20.00-23.00 Slovencem po svetu - 22.50 Literarni nokturno - Marko Klasinc: Vsak dan - 23.05 Od tod do polnoči - 00.05-5.00 Nočni program - glasba Prvi program NEDELJA, 11. avgusta 5.00-8.00 Jutranji program -glasba - 8.07 Radijska igra za otroke-Pavel Lužan: Iz-ginjevalnik - 9.05 Še pomnite tovariši - 10.05 Nedeljska matineja - 11.00-13.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 13.10 Obvestila in zabavna glasba -13.20 Za naše kmetovalce - 14.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 14.30 Humoreska tega tedna - 15.10 Pri nas doma - Lojtrca domačih - 15.30 Nedeljska reportaža - 15.55 10. letnica moškega pevskega zbora Rudolf Božič iz Radomelj pri Domžalah - 16.20 Pogovor s poslušalci - 16.30-17.50 Priljubljene operne melodije -17.50 Zabavna radijska igra - 20.00-22.00 V nedeljo zvečer - 22.20-24.00 Glasba za prijeten konec tedna 00.05-4.30 Nočni program -glasba Prvi program PONEDELJEK, 12. avgusta 4.30-8.00 Jutranji program -21.30 Hodnik poza-1 glasba - 8.05 Počitniško po- potovanje od strani do strani - 8.25 Ringaraja - 8.40 Pesmice na potepu - 9.05 Z glasbo v dober dan - 9.35 Napotki za naše goste iz^u-jine - 10.05 Rezervirano za ... - 11.05 Znano in priljubljeno - 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji - 12.10 Veliki revijski orkestri - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru - 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov - 13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba - 13.50 Ponedeljkov križemkraž - 14.05 V gosteh pri zborih jugoslovanskih radijskih postaj -14.30-15.25 Popoldanski mozaik - 16.00 Vrtiljak želja in EP - 17.00 Studio ob 17.00 + glasba - 18.00 Na ljudsko temo - 18.25 Zvočni signali -20.00 Kulturni globus -20.10 Zaplešite z nami -21.05 Londonski simfonični orkester, pianist Vladimir Aškenazi in dirigenta Istvan Kertesz in Uri Segal - 22.50 Literarni nokturno -23.05 Zimzelene melodije -00.05-4.30 Nočni program -glasba Prvi program TOREK, 13. avgusta 4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Za šolarje -8.35 Mladi koncertant - 9.05 Z glasbo v dober dan - 9.35 Napotki za naše goste iz tujine - 10.05 Rezervirano za... - 11.05 Znano in priljubljeno - 11.35 Naše pesmi in plesi - 12.10 Danes smo izbrali - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Po domače - 13.45 Mehurčki - 14.05 Odrasli tako, kako pa mi? -14.35 Iz mladih grl - 15.00 Radio danes, radio jutri -1^.10-15.25 Popoldanski mozaik - 16.00 Vrtiljak želja in EP - 17.00 Studio ob 17.00 + glasba - 18.00 Sotočja -18.45 Glasbena medigra -20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi - 20.35 Mladi na glasbenih revijah in tekmovanjih - 21.05 Radijska igra - 21.55 Glasbeni in-termezzo - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Slovenski pevci zabavne glasbe - 22.50 Novosti v poslovanju p TEKOČIM RAČUNOM 'N HRANILNO KNJIŽICO (JJjetn'Ki tekočih računov lahko od ponedeljka, 5. avgusta 1985 pla-krg?-0 D'a9° a,i storitve s čeki v Vrednosti 12.000,00 din, kar je dva |j . večji znesek kot doslej. V gotovini pa bo v vseh bankah in po-^ J1 tudi v prihodnje mogoče dvigniti z enim čekom le 6.000,00 din. I Jrr,anjši znesek, ki ga je mogoče plačati ali vnovčiti, je 500,00 din. b^^'ki hranilnih knjižic lahko v vseh bankah in poštah, vsak dan »Dr* PreverJanja dvignejo 20.000,00 din. Če je hranilna knj;žica na vMr,našalca« pa 2.000.00 din. ||f° vsoto pa imetniki navedenih hranilnih knpžic lahko dvignejo ^Cr/ ^0c"a9' primerjave s stanjem v banki, ki je izdala hranilno knji a^h stroške preverjanja stanja, se pravi telefon ali teleks, je dol-^ Poravnati varčevalec. dou>Vs'e' neje vodna elektrarna J ca z 2 megavati in vodna trarna Zadlaščica s 7 megj moči, dodatni megavat rf W - -TO elektrarne na spodnji ^hv. ve, kjer do leta 1990 načr^ izgradnjo treh s po 35 m^. iin< prinesel še jez Melje. Na„P( bodo postopoma vklji ti moči: elektrarna VrhovV začela obratovati leta ^ elektrarna Boštanj leta^j in elektrarna Blanca letaJner Tega leta bodo pognali tu^ vi dve v verigi elektraro*. 'ti Muri: Hrastje in VeržejVJ*^ či. Sofinanciranje v te t sta imeli po 22 megavati Avs^L bo z vodno elektrarno BlS'e prineslo leta 1990 še 10 ^ vatov moči. Izdatna Pr^l!? ---"j**" FERJANOV NIKO PASE NA ZELEN^ Klobuk travej Petrol in Ina sta pred kratkim podpisala pogodbo z alžirsko firmo Sonatrach, s čimer je odločitev o drugem viru zemeljskega plina na Slovenskem padla. Pogajanja so potekala že nekaj let, saj so dolgo reševali poglavitna vprašanja iz osnutka pogodbe, ki jo je alžirska stran predložila novembra 1983. Ker gre za konvertibilni zemeljski plin, če lahko to rečemo, je bilo na naši strani seveda dolgo odprto vprašanje zagotavljanja deviz. Zdaj je to rešeno, saj bo alžirski zemeljski plin vključen v energetsko bilanco. Obveljalo je torej utemeljevanje, da zemeljski plin nadomešča uvoz nafte, kar je seveda tudi res. V Sloveniji je sovjetski zemeljski plin lani nadomestil 736 tisoč ton naftnih goriv, kar po- meni, da je imel 13,2-odstotni delež koriščene energije. Alžirski zemeljski plin naj bi začel prihajati po leti 1988, pogodba je podpisana za dvajset iet, seveda pa jo bo moč podaljšati. Slovenija je zainteresirana za 750 milijonov prostorninskih metrov zemeljskega plina, polno količino naj bi dosegli po letu 1990. Pogodba je z Alžirci podpisana za 1 milijardo prostorninskih metrov zemeljskega plina, poleg Pe-trola jo je podpisala tudi Ina iz Zagreba. V dveh letih bodo torej morali dogovoriti prenosne poti. Plin nameravajo transportirati po tran-mediteranskem plinovodu od alžirske meje preko Tunizije, pod Sicilskim kanalom in prek Italije' do jugoslovanske meje pri Novi Gorici. Skupna pot znaša okoli 2.200 kilometrov. Za povezavo z italijanskim plinovodom pa bi morali zgraditi še 38 kilometrov povezovalnega plinovoda od Palmanove do Nove Gorice. Pogajati se bodo torej morali s tremi partnerji. V Tuniziji je to upravljalec plinovoda TTPC, ki je pod strogim nadzorstvom države, lastnik plinovoda pod Sicilskim prelivom je mešana alžirsko-itali-janska družba TMPC, v Italiji pa je lastnik plinovoda SNAM. Tunizijska stran je načelni pristanek že dala. Italijanska firma SNAM pa je pripravljena transportirati 1 milijardo prostorninskih metrov plina, če sami poskrbimo za povezavo med obema plinovodoma, kar torej pomeni, da ga deloma gradimo tudi na italijanski strani. »Ja, takile ste novinarji! Človek se trideset let in več muči po železarni, pa te nobeden ne vidi. Pa prideš takole na lepše, za pastirja v planino, te pa takoj najdejo,« se v smehu pri-duša Niko Ferjan iz Breznice, ki letos prvič pase na Zelenici. »No, res pa je,« nas opravičuje, »da iz žične valjarne ne bi bilo kaj veliko zanimivega in veselega pisati, pastirska je pa čisto nekaj drugega ...« Z ženo Angelco sta se že spravljala spat, ko smo tistega lepega večera potrkali na njuna vrata. Luna je sijala s polno močjo in skušala Begunj-ščico nad nami, Vrtačo in Stol osvetliti, da bi jih gorniki videli, kot podnevi. In res so se s svojo belino odzivali mogočni plazovi, posamezne skale pod vrhovi in skoraj prisegla bi, da tudi steze, ki vodijo tamle pod Vrtačo na Stol... Spet sta prižgala svečo I či, da je osvetila planinS^ pek na mizi, v kateremJ mešale dišave burje, dajnj divjega nageljčka. No, J, ki teh izrazov ne poznan povem, da v tem koncjj, renjske pravijo rododeiy burja, dafma pa dišeče1? 1 činu. Toplo je bilo v k0<^| večer zakurita, kajti fl*1 j treba segrevati za skuj mlečne posode oprati U vodo. Pa tudi sicer je Pjjjl če si zvečer na toplem-tu gori hladne. Niko je šel letos v pjl se je takoj odločil za Pljj Lovec je, navdušen ko t ' lokateri in kaj je lepse«j biti sredi gora, v Pre% naravi. Kmetom vl he\ Smokuča, Rodin in Vrp ( tu 74 krav in 26 kod- &l ^ živine skupaj. Vsak d/Jpfe|^ K % k; obhoditi vso planino Ob novi avtocesti lliriki ni varnostne ograje. Do jutri bo povoženih sedem srn, pet gamsov, petindvajset ježev in dvaintrideset zajcev. Lovska zveza naproša voznike, da pravno uple njeno divjad oddajo ob izhodu proti plačilu in po ceniku, ki velja za lovce in za vse avtornobilisti čne pustolovce, ki vozijo po lliriki. Podjetje za vzdrževanje avtocest. Ljubljana, ki ima v lasti ta cestnolovski objekt, pa bo postavi lo alternativno obcestno tablo za plačevanje cestnine v naturalijah. W /A tir] Po podatkih TD Bled letuje na Bledu 4.000 Angležev, Nizozemcev ... Med njimi so trije trgovski potniki, ki se jim je pred Bledom pokvaril avto, dva komercialista, ki sta zašla, 3995 pa je upokojencev, ki razmišljajo, da bi na Bledu kar ostali... Dinar pada in pada, funt pa raste in raste ... Kranjski plavalni bazen naj bi pokrili leta 1988 »Že deset let ga žingamo. hk, hk, ampak da bomo na tej terasi hk, hk, dočakal, pokrit bajer, ga bomo srkali, hk, hk, še najmanj veselih deset Direktor TOZD potniški promet Alpetour Velimir Pešič je izjavil: »Z ma.U avtobusi več kilometrov«- m w, t*; ! n Se in 'i. \m la, !* I i teh, S I« K S So " u Q N S, tli K rAJSSil- AVGUSTA 1985 REPORTAŽA ,9. STRAN @©JSSS5foJJ©IESGLAJ5 KTRARNE lahko namenili za pripravo na gradnjo elektrarn po letu 1990, potrebovali pa bi vsaj 90 milijard dinarjev. ■ i. Po letu 1990 bodo nadaljeva- ) sl^irarniske zmogljivosti večje za 289 megavatov moči — u z gradnjo obeh eiektrami-ii za«trarne, ki bodo elektriko začele dajati kasneje, za kar pa ških verig na Savi in Muri-ih m iace\ Prihodnjih letih tudi to-j Ma^ia elektrarna Ugljevik II v leto^-.v kateri bo od leta 1989 aLog Sloveniji na na voljo )dnaJno moči, 100 megavatov meg!Lf devetim in desetim vat P(a8nat°m v vodni elektrarni N^'Pa bodo leta 1990 pridobi- cljucT 7 dodatnih megavatov. lačrt^^ih v Sloveniji pridobili ajanosti odpisali 58 jyatov moči v vodni elek-. * alć 1 Trbc i j tCTN 01 torej v prihodnjih Jačrt^tihvSL i flieGe8avatov moči. Ker bodo ;rhov^dotr eta leta E £aia in toplotni elek letav1 Trbovlje, bo naš elek-Lli tu^rgetski sistem dejansko -rarnSagal z 289 me§avati do' žej. V 2m°glJivosti. Za pona-vatovI!v Povejmo, da smo imeli ,vStrteir» lanskega leta 2.034 oBisKtovmoči 10 do vse te elektrarne in pognane v tek, se ,rido^ m bati, da bi do leta 1990 manjkalo električne energije. Pokrivale bodo lahko 4,4-odstotno letno rast porabe električne energije. Za naložbe pa ho Potrebnih 127.1 milijarde dinarjev. Težje pa bo z naložbami po letu 1990. N kaj denarja bi zanje morali zagotoviti že v prihodnjih petih letih, saj bo treba opraviti investicijska pripravljalna dela in večinoma tudi začeti z gradnjo, da bi te elektrarne dajale električno energije še pred letom 1995. Od skupno 799 milijard dinarjev, kolikor jih bo v Sloveniji v prihodnjih petih letih na razpolago za investicije, bo elektrogospodarstvo skupaj s premogovniki deležno že omenjenih 127,1 milijardo dinarjev, le 12,6 milijarde dinarjev bodo Vodne elektrarne Brestanica, Krško in Brežice na Savi ter Mota, Gibina in Mursko Središče naj bi imele 171 megavatov moči. Poleg teh vodnih elektrarn so lani že odbrali toplotno elektrarno in toplarno Trbovlje III z 210 megavati moči. Izbirali pa bodo še med naslednjimi projekti: jedrska elektrarna Prevlaka s 332 megavati moči, toplotna elektrarna Šoštanj V z 205 megavati, toplotna elektrarna in rudnik Tuzla B z 200 megavati, toplotna elektrarna in toplarna Dolsko s 110 megavati, toplotna elektrarna in toplarna Maribor s 100 megavati in toplotna elektrarna in toplarna Brestanica z 32 megavati moči. Poleg omenjenih vodnih elektrarn na Savi in Muri, ki bodo imele 171 megavatov moči, naj bi zgradili še toliko objektov, da bodo v seštevku imeli 300 megavatov moči. tanini za koš v dolini /eco linsK1 emsl dM on** de% i d* >a°3?l- Pa dobrn . jr-v mora pogleden k e ta žival leži v ftosto-, videl, če ne boš Kti n Pa krave je treba Sže' e molznici ima, pa i L, ena-jst litrov na dan. i Še? uega mleka! Kangli-%k tar sta polna. . M^leko ga je tepl° pr" v»? * to 11 Je vrag, če Sri6?- SaJ Je hodil gle" : mol ° žko Planino- ka" Selp 2e' ko s' Pa sam na lins Vlmš, kakšna umestnost sta združeni FVkCasih Je bilo lahko ^es't' .te imel majerico Sebi, ti si pa sam. ve sK, nimaš, da bi ti Pfj seganj al. V za- le S. Bel marsikateri liier ^^aj se Je navadil, da K p^Zmec proč držati, ^gov P° P^dpasniku teli tf bil že ves trd, kot [JfJU Da oldne je bila ura, v ja. ;„Za štamperle' mle- vadil. Nič več mleka ne gre v škodo in tudi kravi sta kar krotki. Danes si je še stolček naredil, tak ki si ga pastir kar za pas priveze, da ga ima pri roki, ko je traba sesti nanj. V kleče se pri molži preveč namučiš. No, najlepše pa je, če pride žena gor in ona pomolze. Takrat je Niko gospod. Mirne duše ji prepusti ta posel. Ampak so 'favlaste' te njegove krave! Kadar žena molze, zagotovo pridejo vse krave dol h koči, on pa se mora poganjati za njimi prav k najvišjim žičnicam nad Zelenico. Tam se najraje pasejo. Izgleda, da se tod še okuša sol, s katero so pozimi utrjevali proge. Le tja gor jih žene. Pet mesecev bo v planini. 10. maja je začel v Smokuču, potem je pasel na Smokuški plani, zduj pase na Spodnji in b 18. uri pod tribuno Stanka Mlakarja. -dh Republiško padalsko prvenstvo v Lescah Lesce — Včeraj se je na letališču v Lescah začelo 23. člansko in 10. mladinsko republiško padalsko prvenstvo v klasičnih disciplinah ter 5. slovensko prvenstvo v skupinskih likovnih skokih. Tekmovanje se bo nadaljevalo danes in jutri, sklenilo pa se bo v nedelj0-ko bo ob 16. uri na leškem letališču razglasitev rezultatov in podelitev Prl' znanj najuspešnejšim tekmovalcem in ekipam. Kot je pričakovati, bodo na pr' venstvu imeli glavno besedo domači padalci. Tekmovanje prirejata Alps*° letalski center Lesce-Bled ter Zveza letalskih organizacij Slovenije. Izlet v Julijce Kranj — Planinsko društvo Kr&tl} prireja v soboto, 10. avgusta 1985, zan1' miv planinski izlet. Planinci se namreč vzpeli na sicer malo obiska Bavški Grintavec v Zahodnih Julijc,n: Avtobus bo odpeljal iz Kranja ob 5. W zjutraj izpred hotela Creina. (S) Tenisači v Kranju Kranj — Teniški klub prireja J1* igriščih v športnem parku Stanka M>a karja v Kranju odprto prvenstvo Sl°v^ nije za starejše člane A, B, C in D s*"' pine ter za članice. Tekmovanje za c»a ne nad 45 let se bo začelo že danes o 15. uri, za vse druge pa jutri ob 7.30 r* venstvo se bo sklenilo v nedeljo. naslanjam na šotor, on pa kuha ^aj-Veter sploh ne pojenjuje, celo vedn° močnejši je. Izmenoma si obujeva čevlje, boj iva se, da bi šotor odtrgalo, & ga ne bi držal vsaj eden. Ob šestih g0' voriva s Tonetom v bazi. Ves hrib t>u" či in oni spodaj naju prosijo, naj s malo počakava, morda bo mini10: Vendar noče. Pravi vihar je že in zdaJ morava biti naslonjena na steno ka oba. Posamezne sunke resnično komaj še /drživa. Skoraj tisoč metro kot tobogan gladke stene je pod »*j ma. O,, hudiča, Čita, morava neK« ukreniti, sicer bova poletela tja n kam proti Kitajski. Poskuša se Spi"* viti iz Šotora — zunaj imava der«** in cepina — a pride takoj nazaj. Ky * šen? Čisto bel, zamrznjen, za oca to Je Tone- zbit sneg. Stanje je nepopisno treba samo doživeti. Sporočiva tu, da imava tega sranja že čisto volj. Če bo šlo tako naprej, bo vse r trgalo. Pritrdi nama. Fiksna konča kakšnih pet metrov proč. J» rava priti do nje. Spravim se iz no t njosti podivjanega zavetišča, C'ta tj. drži za eno nogo, na drugo pa 0 . kam derezo. Rokavice je treba s» . in prsti so hitro beli in neobl ltJ>e-Potem še Čita. Ledeni kristalčki re jo v lica, včasih kar loviva sapo-da je danes sodni dan. Ko sem P0()(j, šal podobne zgodbe iz prejšnja prav, je bilo kar malo smešno sl1^-ka,j vse je veter počel z ljudmi- ^ pak zdaj mi prav nič ne gre na s; Cisto ravno je, jaz pa po vseh -j »plezam« do fiksne vrvi. Čita je .fa-/a mano. Sva že na varnem-va se po vrvi, padava, se dričava, ^f dve molilni zastavici sva, ^vV- fo-premetava, kakor se mu zljubi- gre. čno, tudi to je Himalaja. SP?.,L jo-< ava Filipa in Petru, malo nižjo ■ £g bana. Tovorijo opremo za nup „0li • • ho kaj izboljšalo, bodo še n*£ep vrvi proti trojki, drugače p« Pr za nama. Pa srečno, fantje! . 9. AVGUSTA 1985 OGLASI IN OBVESTILA M MERKUR kranj VAM NA VELIKEM RAZSTAVNEM PROSTORU NA GORENJSKEM SEJMU NUDI: • belo tehniko in akustične aparate • male gospodinjske strojčke • ročno in električno orodje • verige za motorne žage • kompresorje in varilne aparate • trajnožarne peči za centralno ogrevanje • bojlerje in šivalne stroje DEMONSTRACIJA IN PRODAJA PROIZVODOV sporo* SIPOREX — zidalni bloki — izolacijske plošče I/O I i rka 61110 LJUBLJANA IZOLIRKA — bitumenska skodla □UM mam JUB — Jubocid — Lesakril UNIOR — ročno orodje 11. STRAN (^IIMSgcJ©IESGLAS IZREDNA PRODAJA NA GORENJSKEM SEJMU! Naši prodajalni PEPELKA in NOGAVIČAR vam bosta olajšali nakup zimske garderobe po izrednih cenah! ZIMSKE BUNDE od 6-16 let 3850-6000 din 0TR. KOMPLETI od 4—16 let 6000—7600 din ŽAMETNE HLAČE od 6-16 let 2350-2850 din MOŠKE SRAJCE (flanela, jersey) 1260-1675 din ŽENSKE NOGAVICE 04-160 din marles Marles, vaša hiša bodočnosti! Obiščite nas na 35. mednarodnem gorenjskem sejmu v Kranju od 9. do 19. avgusta v novi hali. Telefon na razstavnem prostoru 28-281 (do 285) int. 202. PPC GORENJSKI SEJEM KRANJ 35 let 35. GORENJSKI MEDNARODNI SEJEM KRANJ, 9.-19. 8. 1985 * Velika ponudba in pregled domače •n tuje kmetijsko-gozdarske mehanizacije, Priključkov, nadomestnih delov, nasveti Nakupi blaga široke porabe po niž-^ jih cenah in druge ugodnosti Dostava, kreditiranje, razprodaja Sejem odprt od 9. do '9. ure ^OSTINSKE f^ECIALITETE VELIK ZABAVNI PARK VEČERNI ZABAVNI PROGRAM NA NOVEM, večjem POKRITEM ZABAVIŠČNEM PROSTORU vsak dan od 19. do 24. ure, ob sobotah od 19. do 01. ure ZABAVALI VAS BODO TILE ANSAMBLI: petek, 9. 8. sobota, 10. 8. nedelja, 11.8. ponedeljek, 12. 8. torek, 13. 8. sreda, 14. 8. četrtek, 15. 8. petek, 16. 8. sobota, 17. 8. ponedeljek, 19. 8 CARAMELA ansambel KVIZ ŠTAJERSKI FANTJE ansambel VITAMUŽENIČA ČUDEŽNA POLJA ansambel TONETA HORVATA OBVEZNA SMER GORENJCI in SONJA GABRŠČEK APOKALIPSA in STANE VIDMAR OGLARJI sobota, 17. 8. APOKALIPSA in STANE VIDMAR ponedeljek, 19. 8. OGLARJI Vsako popoldne pa vas bo zabaval narodnoza-bavni ansambel. PRODAJA OSEBNIH AVTOMOBILOV, KOLES, MOTORJEV GRADBENI MATERIAL - INDIVIDUALNA GRADNJA MONTAŽNE HIŠE - INFORMACIJE, NASVETI, PRODAJA, KREDITIRANJE STROJI ZA OBDELAVO LESA FOTOGRAFSKI APARATI, KAMERE, FOTO MATERIAL, HI-FI APARATI UGODNI NAKUPI ATRAKTIVNIH TEKSTILNO KONFEKCIJSKIH IZDELKOV SEJEMSKI PROSTORI SO V NEPOSREDNI BLIŽINI ŽELEZNIŠKE IN AVTOBUSNE POSTAJE GOSTINSKE POSEBNOSTI, ŽAR, RAŽENJ, KOTLOVINA, MORSKE RIBE, DOMAČA VINA VELIKA PONUDBA OBRTNIŠKIH IZDELKOV VSE INFORMACIJE V ČASU SEJMA PO TELEFONU (064) 28-281,28-282 GLAS 12. STRAN OGLASI IN OBVESTILA PETEK, 9. AVGUSTA I*? KMETIJSKA ZADRUGA »GORIŠKA BRDA« DOBROVO 15 65212 DOBROVO ZA PEČI - KAMINE Obiščite nas na 35. mednarodnem sejmu v Kranju, kjer razstavljamo naša kvalitetna vina. VSAK DAN DEGUSTACIJA Najdete nas lahko v paviljonu Živila Kranj, kjer boste naša vina lahko tudi kupili. Dobrodošli! Na Gorenjskem sejmu v Kranju od 9. do 19. avgusta 1985 Nudimo bogat program svojih izdelkov, štedilnike, sesalnike, mešalnike, fene, električne peči in druge gospodinjske aparate. akcijska prodaja kovinotehna kovinotehna BLAGOVNICA FUŽINAR JESENICE > l° I J? BOJLERJI TIKI 5 in 10 I — POPUST 1000.— do 1500.— din VELIKA IZBIRA RADIATORJEV JUGOTEB^ Blagovnica je odprta od 8.—12. in od 16. do 19. ur*' ob sobotah pa od 8.—12. v*0 □ n □ gorenje TOVARNIŠKO ZNIŽANJE CEN! PRODAJA NA GORENJSKEM SEJMU V KRANJU V HALI A ZA BLAZITEV VAŠIH ZDRAVSTVENIH TEŽAV, ZA DOBRO POČUTJE, ZA MOČ,... Najrazličnejše čajne mešanice, kapljice, olja in drugi izdelki iz zdravilnih zelišč v paviljonu TOMAŽINČIČA na Gorenjskem sejmu v Kranju K0GP - T0ZD OPEKARNA KRANJ. PŠEVSKA 18 Stražišče GRADITELJI! Najugodnejši nakup gradbenega materi«*'3 u. enem mestu! V času sejma vam nudimo 5 % Pjjp sta pri nakupu modularnega in pregradnega D ter 20 % pri montažnem stropu NORMA. Nudimo tudi: — porolit. zidak, tuljave, — betonski blok, vogalniki, stresn ^ — izotekt, bitumen, ibitol, stre;sn ^ penka, stiropor, kombi plosce, dapor, efe, — cement, apno, armaturne SCHIEDEL dimnik, — pesek, gramoz in beton Dobava takoj, možnost prevozov in uporabe avto ^ffi. Obiščite nas na Gorenjskem sejmu ali v trgovini žlšču, Pševska 18, tel.: 21-140, 21-195. ?P§TEK, 9. AVGUSTA 1985 OGLASI, OBVESTILA 13. STRAN ©®3ISS&KSEI!) MURKA in IMV na Gorenjskem sejmu v Kranju v času od 9. do 19. avgusta 1985 Renault 4 GTLJ Renault 9 GTD (diesel) Renault 5 GTL Renault 11 GTD (diesel) Renault 18 TU Trafic minibus Trafic furgon Trafic servis Renault 25 GTX ZA NOVO murha ?9'asite se v paviljonu Avtomurke. Informacije na telefon ^4-28-281 KOKRA KRANJ KokruJL globus in v vseh ostalih prodajalnah Kokre Kranj posezonska razprodaja od 12. 8. do 24. 8. konfekcija • pletenine • srajce do 40 % znižane cene Posebno ugodna je prodaja zimsko-športnih bund TOPER v veleblagovnici GLOBUS na oddelku šport. P0SEZ0NSK0 ZNIŽANJE CEN DO 40 % • ženske, moške in otroške konfekcije • pletenin, srajc, bluz, majic, kril, hlač, kopalk ... OD 12. 00 24. AVGUSTA 1985 Nama — veleblagovnica pri Pošti, blagovnica pri Ruskem carju, prodajalna Elita v Čopovi ulici, Sneguljčica v VVolfovi ulici v Ljubljani ; veleblagovnica v Kočevju, Škofji Loki, Cerknem, Titovem Velenju, Slovenj Gradcu, Ravnah na Koroškem, Žalcu in nama Levcu. Nama — hiša dobrega nakupa! 5 % SEJEMSKI POPUST Za peči — kamine na Gorenjskem sejmu v hali A ASTRA blagovnica Kranj KRANJ -y o ^ugodnejše v eliti! od 12.-24.8. l e*stilni izdelki znižani sezonsko za 40 % v { °dajalnah: C Nawi { g Mancu, Pepelka, Klub, Volna, Mladinski salon, ( ,h nski salon. Moški salon, Moda, Šport, Baby, Jošt TIKO TRŽIČ Š trii* is Gorenjska oblačila Kranj nas na Gorenjskem v Kranju od 9. do 19. avgusta ^ > kjer bomo prodajali izdelke n^ke konfekcije po tovarniških Tržiško podjetje industrijske kovinske opreme 64290 TRŽIČ, Koroška 17 telefon (064) 50-477 na 35. MEDNARODNEM GORENJSKEM SEJMU V KRANJU SI LAHKO V PAVILJONU MERCATORJA, TOZD PRESKRBA TRŽIČ OGLEDATE PRIKAZ DELOVANJA IN DOBITE VSE INFORMACIJE 0 NAŠIH IZDELKIH Msrcator Mercator Rožnik TOZD PRESKRBA TRŽIČ do Na 35. GORENJSKEM SEJMU V KRANJU od 9 19. avgusta 1985 razstavlja in prodaja v novi hali • pohištvo • belo tehniko, akustiko in male gospodinjske aparate — 10 % popusta • omare za prehranjevanje in shranjevanje mesa ter komposterje Tiko Tržič • volnene in prešite odeje, zavese, serviete in brisače ter moške srajce in otroške hlače, • kolesa in mopede, • kmetijsko mehanizacijo Gorenje Muta, • varilne aparate Gorenje — 10 % popusta Ob obisku Mercatorjevega razstav nega prostora se lahko okrepčate v njihovem bifeju Ugodnosti nakupa pri Mercatorju: — prijazna in strokovna postrežba — brezplačna montaža pohištva (razen kuhinj) — brezplačna dostava do doma do 30 km — sejemske cene. Telefon na razstavnem prostoru je 28-392 (do 28. 5.) Nasvidenje pri Mercatorju! r OMARA ZA PREKAJEVANJE IN SHRANJEVANJE MESA K0MP0STER MALA NAPRAVA ZA POSPEŠEVANJE PRIDOBIVANJA KOMPOSTA 61 lesna slovenj gradeč TO je partner! C^S^mJglKnGLAS 14. STRAN MALI OGLASI — OBVESTILA PETEK. 9. AVGUSTA 1985 SAVA KRANJ Industrija gumijevih, usnjenih in komičnih izdelkov n. o. sni. o. V nvdu GUMARSKO IZOBRAŽEVALNI CENTER ponovno Objavljamo prosto delovno nalogo VODENJE ODDELKA SKKDN.IEGA IZOBRAŽEVANJA GUMARSKE USMERITVE (oddelek šol) in POUČEVANJE SPLOŠNIH STROKOVNIH PREDMETOV V SLI Pogoji: — VII. stopnja strokovne izobrazbe in ostali pogoji, ki jih določa 175. člen Zakona o usmerjenem izobraževanju. — 4 leta delovnih izkušenj, — poskusno delo traja tri mesece. Ostali pogoji: — primerne psihološke lastnosti in zdravstvene sposobnosti. Pisne prijave z dokazili o šolski izobrazbi pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: Sava Kranj. Kadrovski sektor, oddelek za kadrovanje, Kranj. Škofjeloška 6. Za vsak okus smo vam pripravili poseben sejemski prodajni program tako, da si vsak, ki izbira • POHIŠTVO • BELO TEHNIKO • DEKORATIVO • OSEBNO VOZILO • POČITNIŠKO PRIKOLICO ali • DOSTAVNO VOZILO izbere tisto, kar je že dolgo zaman iskal. Pričakujemo vas na razstavnem prostoru PAVILJONA MURKE, odprtem vsak dan, tudi v nedeljo od 9. do 19. ure. Informacija na sejmu telefon (064-26-276) Trgovska in gostinska DO ŽIVILA KRANJ TOZD VELEPRODAJA TOZD MALOPRODAJA TOZD DELIKATESA TOZD TRGOVINA BLED TOZD GOSTINSTVO DELOVNA SKUPNOST SKUPNE SLUŽBE OBIŠČITE NAS NA 35. GORENJSKEM SEJMU V KRANJU MALI OGLASI tel.: 27-960 PRODAM Prodam dobra (»hranjen OBRAČALNIK za mešanje- srna - PA.IK VV0 4. Kokalj Jano/., Srednja vas 4 Golnik. Prodani 10 tednov stare rjavo J AKKICK. Stanonik, Uifc ». Škofja Loka 9505 Prodam približno 2.000 kosov navadnega rabljenega ZIDAKA. Peter Košnik, Trstonik 35, 04204 Golnik 9730 Prodam rabljono KUHINJSKO POHIŠTVO s kotom. Naslov v oglasnom oddelku. 9731 l'godim prodam lamelni PAKKKT — hrast, 50 kv. m. Telefon 3)1-380 po 15. uri 9740 Prodam barvni TELEVIZOR gorenje z daljinskim vodenjem, V garanciji, in 1 kub. m PLOHOV- Gorenc, Gradnikova 7, Kranj 9741 Rjavo JARCKE, odlično nosnico, dobite pri Bidovcu V Srednji vasi 7, Golnik od 9. 8. 1985 dalje 9743 Prodam novo KRITINO ETERNIT 40 x 40 za 200 kv. m streho, po ugodni ceni. Rožrta ulica 32, Šenčur, tel. 41-021 9745 Prodam 900 kosov rabljene STREŠNE OPEKE špičak. 15 KORIT, 400 kosov nove cementne OPEKE folc ter 10 smrekovih PLOHOV. Pavle, Pševska 3, St razišče 9795 Prodam 18 ŠPIROVCEV 12x 16x 600 in 6 »GLAJTEN« 18 x 18 x 600. Telefon 47-368 9796 Prodam 8 mesecev brejo TELICO. Rakovec, Šmarjetna gora 4 9797 Prodam ŠTEDILNIK na trdo gorivo in dve POSTELJI z vzmetnicami. Telefon 064/62-156 od 19. do 21. ure 9798 Prodam 9 mesecev brejo TELICO in 10 dni staro TELE. Preddvor 32 9799 Prodam dobro ohranjeno SPALNICO in športno KOLO rog na 10 prestav. Alojz Ruparčič, Jezerska c. 22/A, Kranj 9800 Prodam ročne VOZIČKE z derco. Zg. Bitnje 43, Žabnica 9801 Prodam barvni TELEVIZOR, 56 cm, prenosni PISALNI STROJ, dva pretočna kuhinjska BOJLERJA, dve kuhinjski MIZI, 200 kosov STREŠNE OPEKE trajanka in cir-kular za dna. Telefon 40-120 9802 Prodam GLASBENI CENTER gorenje HI-FI 2x50W, še v garanciji, klasično KITARO, črno-beli TELEVIZOR ambasador in HARMONIJ s sedmimi registri. Djedovič, Potoče 27 pri Preddvoru 9803 Poceni prodam APNO v vrečah in cementno CEV, premera 1000 mm. Buček, Betonova 7, Kokrica 9804 Zelo ugodno prodam novo, še zapakirano ročno KOSILNICO. Kranj, tel. 37-316 9805 Prodam mlado KRAVO /. mlekom, po drugom teletu. Strahinj 18, Naklo 9806 Prodam nekaj CEMENTA, APNA, OPEKE. 4 rabljena OKNA in VRATA. Blažir, Zg. Bitnje 63 9807 Prodam dvobra/.dni PLUG (voltov). Jože Rozman, Sp. Duplje 29 9808 Ugodno prodam 2 toni belega FASADNEGA PESKA - teranova. Telefon 28-034 9809 Prodam 80-basno HARMONIKO melodija in FOTOAPARAT zenit TTL Udovič, Partizanska 30 9810 ŠPIROVCE raznih dimenzij, dolge do 7 m, prodam. Telefon 47-796 9811 Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK in NAHRBTNIK. Telefon 22-761 9812 Prodam 5 mesecev brejo TELICO simentalko in nova balkonska VRATA. Podbrezje 10, Duplje 9813 Prodam nemške PREPELIČARKE — rjavce, z rodovnikom. Telefon 70-545 9814 Prodam ZAJCE in smučarske ČEVLJE št. 46. Pipanova 37, Šenčur pri Kranju - 9815 Prodam GAŠPERČEK in malo rabljen PRALNI STROJ EI Niš ali zamenjam za zamrzovalno skrinjo. Anton Rodeš, Savska loka 5, Kranj 9816 Rabljeno ZIDNO OPEKO, mali format, približno 1000 kosov in rabljena krilna VRATA, prodam. Franc Sajovic, tel. 47-318 9817 Prodam bukova DRVA. Britof 152, Kranj 9818 Prodam BUTARE. Kranj, Jezerska c. 93 9819 Prodam dve novi moški KOLESI, starejši tip. Miro Jenkole, Zasavska 8, Kranj 9820 Prodam vrtno KOSILNICO alpina. Telefon 064/43-014 9821 Prodam PRALNI STROJ candy in OS za cirkular. Telefon 21-016 9822 Prodam črno-belo KRAVO po izbiri in 300-litrsko ZAMRZOVALNO SKRINJO LTH.Voglie 61. Šenčur 9823 Prodam dva CTRKULARJA brez motorja in dve OTROŠKI POSTELJICI. Telefon 60-347 po 20. uri 9824 Erodam malo rabljeno PEČ na olje EMO. Telefon 74-615 9825 Prodam enoosno PRIKOLICO za traktor. Telefon 24-906 9826 Prodam 8 ton CEMENTA. Naslov v oglasnem oddelku 9827 Ugodno prodam otroško STAJICO in globok VOZIČEK z nastavkom plitvega. Telefon 79-021 9828 Prodam od 45 do 180 kg težke PRAŠIČE. Posavec 123. Podnart tel. 70-379 9829 Ugodno prodam SURF. Ogled vsak dan po 16. uri. Jure Jerkič, Pristava 19/A, Tržič 9830 30 % ceneje prodam 20 ANEGRE PODBOJEV. Telefon 79-841 9831 Ugodno prodam novo SPALNICO, za 40 % ceneje, lahko tudi na dva obroka. Naslov v oglasnem oddelku. 9832 Prodam otroško DIRKALNO KOLO. Stanko Šmid, Koritno 16, Bled 9833 NIKOLI NI PREPOZNO Terme Čatež v skrbi za zdravje V času, ko zdravstvene skupnosti namenjajo vse manj denarja za zdravljenje v zdraviliščih, se moramo zamisliti nad svojim zdravjem in se odločiti: ali bomo razvezah svoj mošnjiček ali pa bomo čakali na boljše čase v zdravstvenih skupnostih. Obstaja pa tudi tretja možnost: medicinsko programirani aktivni oddih vtermah Čatež, ki ga financirajo delovne organizacijeza svoje delavce. Če tega načina ohranjanja zdravja v vaši delovni organizaciji še ne poznate, ste lahko pobudnik uvajanja MPAO prav vi, ko boste prebrali tale prispevek. Medicinsko programirani aktivni oddih (MPAO) že sam zase pove, za kaj gre. V našem zdravilišču imamo namreč poseben program za delavce na zdravju škodljivih delovnih mestih, za vse, ki pogosto bolehajo, in šeza setiste, ki siželijo preventivno ohraniti zdravje in delovno sposobnost. 10-dnevne aktivnosti pod zdravniškim nadzorom, testiranje ob prihodu m odhodu vplivajo na boljše počutje, povečanje delovne storilnosti, zmanjševanj-e nesreč pri delu in obolenj. Za program MPAO pa je potrebno prijaviti najmanj 10 ljudi. I emona hoteli terme Čatež KUPON Ime in priimek naslov _ Prosim, da mi pošljete prospekte, programe in cenike za ŠOLO HUJSANJA in MPAO. GLAS Te programe seveda plačujejo svojim delavcem delovne organizacije, kar je brez dvoma ceneje kot izpadi z dela zaradi pogostih obolenj V naših Tetmah pomagamo tudi tistim, ki jih tare nadloga sodobnega življenja odvečni kilogrami Mnogi so preizkušali razne načine, kako priti ponovno do vitkosti Vedno pa so delali osnovne napake, ker se niso nikdar naučili odpraviti osnovne vzroke za debelost niti se niso poglobili, da bi jih spoznali Naša SOL A HUJSANJA pa se je spopadla prav s problemi odst-ranjevanja vzrokov, bodisi zdravstvenih, bodisi ostalih, kot so nezdravo življenje, nezdrave navade in razvade, načini in vrste prehranjevanja. Seveda tudi tu ne gre brez posveta z zdravnikom, ki določi hujševalne postopke za 14 ali 21 dni Vendar je to ledel program;) šole hujšanja Različne aktivnosti glede na telesne in psihično sposobnosti, predvsem pa učenje in privajanje na zdravo življenje, so osnova za ohranjevanje ustrezne telesne teže ob pogoju, da se učenci sprejetih navad držijo tudi doma. Verjetno se boste zamislili nad tem kratkim orisom programov /;i /aS6 boljše počutje če bi radi izvedeli še kaj več, na^m lahko pišete Poslali vam bomo podrobnejše programe, prospekte, cenike, uredili rezervacije in vas sprejeli v naši sredini' z nam prirojeno gostoljubnostjo Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK. Telefon 21 -125 9834 Prodam več KRAV simentalk. Telefon 77-966 ' 9835 Prodam nova GARAŽNA VRATA s popustom in 50 kosov MODUI.AR-CA. Kuralt, Cerklje 122 9836 Prodam SEDEŽNO GARNITURO regal. Ogled dopoldan. Cankarjeva 12, Radovljica, stanovanje 3 9837 Prodam tri leta staro PSICO posavski gonič in dva meseca stare MIADICE z rodovnikom. Ludvik Lvtrič, Dražgoše 60, Železniki 9838 Prodam enoosno traktorsko PRIKOLICO s kasonom 3x2 m, z nizkim priključkom, nekiper. Božo Am-brožič, Sp. Gorje 42 9839 Prodam dobro ohranjen SURF. Ogled vsak dan v popoldanskem času. Boštjan Mali, Hlebce 38, Lesce 9840 BENATONE SISTEM D in zvočnike 80/120 W ugodno prodam. Telefon 064/23-564 popoldan 9841 DELFIN vam nudi bogato izbiro SVEŽIH IN ZAMRZNJENIH RIB Prodam KANU elan in RAČUNALNIK ZX spectrum 48 K. Telefon 22-889 9554 Prodam ŠTEDILNIK (2 plin, 2 elektrika) in KAVČ. Dragoje Teva-novič, Novi svet 14, Škofja Loka 9950 Prodam eno leto staro SPALNICO. Telefon 61-287 9951 Prodam nerabljen ŠIVALNI STROJ višnja in PISALNI STROJ olvmpia. Telefon 62-065 9952 Prodam 15 kub. m mehkih DRV in 100 BUTAR. Puštal 19, Škofja Loka 9953 Prodam 4 KOLEKTORJE na sončno energijo. Telefon 69-628 9954 Prodam KAVČ in dva FOTELJA. Arhar, Šolska 7, Škofja Loka 9955 Poceni prodam rabljeno SPALNICO. Telefon 62-060 v soboto od 14. do 19. ure 9956 JAHALNE ŠKORNJE št. 41 in HLAČE prodam 50 % ceneje. Telefon 22-354 9982 Prodam TUNER PIONEER F-X 3 L, za 2,7 SM ter GLASBENI CENTER gorenje za 5 SM. Kalan, Planina 16, tel. 26-729 9983 Prodam 10 dni staro TELIČKO fri-zijko, A-kontrola. Vehovec, Rupa 16 9984 Prodam mlade OVČARJE z rodovnikom. Žiganja vas 32, Duplje 9985 Ugodno prodam KOZE in MLADI.-ČE. Evgen Čufer, Jagršče 20, p. Cerkno 9986 Prodam GAJBICE za jabolka ali krompir. Sp. Besnica 113 9987 Prodam 3 kW termoakumulacijsko PEČ AEG, za 1,5 SM. Franc Zoran, Valjavčeva 6, Kranj 9988 Prodam raztegljiv KAVČ ter dva FOTEUA. Starotova 32,.Kranj, Čir-če 9989 Poceni prodam GOBELIN »Zadnja Vtčerja* Telefon 45-292 9990 Prodam kombiniran ŠTEDILNIK m HLADILNIK. Ogled po 19. uri. Miroslav Zun, Dražgoška 7/VII, Kranj 9991 Prodam FUNTE, BANKINE in LES, primeren tudi za manjšo brunarico. Telefon 27-061 9992 Prodam drobni KROMPIR Sin hinj 7, Naklo 9993 PEČ za ceni talno TAM stadler, 50.000 kcal.i rabljeno, /elo ugodni' prodam. Telefon 82-109 »«94 BIKCA, starega 10 dni, odličnega U nadaljnjo rejo, prodam Podbio/.|o 54, Duplje M9S Barvni TLI .EVIZ* )R EI Niš, ekran 88, prodam. Telefon 004/40 004 999(3 Prodam ŽAGANJE, raz/.agano n.i 1 m dolžine. Kalan, Poljšicu 6, Podnart, tel. 70-225 9997 Prodam rdečo OTROŠKO POSTE LIICO. Telefon »1 306 »199» Prodam mlado KRAVO s teletom ali brez. Vorbič, Grad 24, Cerklje 0999 Ugodno prodam TRAKTOR TV 522, letnik 1982 Jantf* Golmani, Zgoša :,7, Begunje 10000 Prodam AVTORADlO Vida Klan čnik. Sp. I »uplje 20 UKM) I Ugodno prodam dve toni CEMEN TA anhovo 35 S in MOTOR lomos APN 4, športno |>reiuo|en. ZApOge 34, Vodni- 10(102 JAlvČKE, rjave, hisex. stare 10 tednov, zadnje v tej sezoni, prodam Fujan, 11 rase 5, Smlednik, tel. 061/627-029 10003 Prodam 80 litrski BOJLER Tone Pmtar, Mošnje 74, Kadovl|iea, tel 7.r,140 int. 315 10004 Prodam STIKALNI i URO i plofifo in 5 PLOŠČ nerjaveče PLOČEVINE (krom)0,8. Posavec 40, Podn.ul 10005 Prodam ZETOR 57 11. Plešivica 64, (»1357 Notranje goi ne 10006 AVTORADlO s ( B postajo m PRALNI STROJ « andv (3 kg), pro dum zu nvervno (fale Telefon 28 861 ml. 20 28 dopoldan, Darko Zupan, Podbie/.je 32, l)upl|o 10007 Pomni prodani staro SPALNICO Mai Inku rojkui, legorovo predmesi |e 14. SkoTjtl Loka 100011 Prodam delan kamen ia okna in vrata in betonske KVADRE. Naslov v ogla .nem oddelku 10008 Prodam 9 mcseiev brejo KUAVO Burgei. Zalog 45 pri Cerkljah 10010 Prodam tu ledne staio TELIČKO simentalko Mosn|e7, K.hIovIjm a 10(111 Prodam RAČUNALNIK uomodure 64 s ka .elolonom 'Telefon 311 0411 10012 Piodam 100 PUNT, dol/inc 2.30 m 'Telefon 01 007 *•<»',, Prodam suhe smrekove OBLOG (napušč). Telefon 62-618 popoldan^ Prodam mlade čistokrvne Nl$' ŠKE OVČARJE. Zvone Fireder, Gorenja vas — Reteče 63, Škofja Loka m Prodam dve dvodelni OKNI * GAJBICE. Dvorje 6, Cerklje, «* 42-225 99» Prodam jelševe »klaftre« in boro>* DESKE za »pobjon«. Zalog 8, CevW Prodam moder športni globok W ZIČEK, rabljen 3 mesece. Telefc* 064/23-721 99» Prodam koncertni KLAVIR i° ** GUMI 13 x 155. Šenčur, PartizansK* 28 99» Prodam SPALNICO in OTROŠKf POSTELJO. Brajič, Zlato polje 2/A Kranj 9965 Prodam ZX SPECTRUM 48 K 5 kasetofonom in programi. Kozje*-HrastjellO 996« Prodam DNEVNO SOBO. Teleji 23-100 po 14. uri 996' Prodam dve črno-beli TELICI, s»' ri po 1 mesec. Peter Pogačar, Kla"^, 2, Komenda 1°01 Prodam STREŠNO OPEKO Jg čak. Telefon 70-513 100JJ Zelo ugodno prodam rablje^ SPALNICO. Telefon 75-501 10015 MODULARNI BLOK, 2400 kosov'. Šenčur tel- 10016 zelo ugodno prodam 41-001 po 15. uri Prodam KNJIGE za II. letnik P° slovno finančne dejavnosti (ekon° ska šola). Florjančič, Likozarjeva> ' Kranj 1°JJ| Prodam rabljen avstrijski dvor«** ni PLETILNI STROJ regina, do»" ohranjen, za 6 SM. Tele*£ 064/26-361 - int. 13 od 7., do 14. "Jj razen sobote in nedelje im Prodam 7 tednov stare break JA~ BEČARJE, jelenje rdeče barve, g Kamna gorica nez Udir, 79-473 , \ ! iz Ugodno prodam pod-SKED^ ^ brun, dimenzije 7 x 7 m, >dealefi> vikend-brunarico, 50-letrski ^ za žganjekuho, 5 kub. m suhih*1 stovih PLOHOV zaključne stres"1^ dravograd, rdeč posip. Igor Sim Češnjevek 10, Cerklje . 45, Prodam BIKCA za rejo. Luze9969 Šenčur Zelo ugodno prodam malo T& J$ no etažno PEČ za centralno 20. A Lotrič, Jamnik 3, Kropa, tel. 40-W*| Prodam starejši dvoigelni Jj^j TILNI STROJ singer. Zevnik, Ljubljanska 21 ,-raTA Prodam dvokrilna vhodna v .7gna. z okvirjem, lakirana, zastekj viš. 210 cm, šir. 167 cm, cc \ 20.000 din; DIVAN - otoman*, Ej polnoma nov, cena l4°T?l; 0a-6 kv. m BUKOVEGA PARKETA, m kiranega, po 3.000 din za kv. r"- d0 formacije po tel. 064/40-024 od 1>K| 21. ure — Rozman, Podreča 3/ | MIKSER za mletje repe, Pe^20, jabolk prodam. Sršen, Depala v pQ73 Domžale izflj Prodam nov AGREGAT ^TW,\ stroj in MIVKO. Telefon 21-111 jst. Ugodno prodam DVOSED.1" ^ Ogled od 15. do 18. ure. Kranj. gg75 ka Vlahoviča 7, stanovanje 7 sj(0 Prodam DVIGALO za traK«*' 4 prikolico, dve LEŽIŠČI z vWZ2dk zložljive STOLE. STOJALO pi> plemenske ZAJKLE, ZRAČNU ^ SKO. RAČUNALNIK ZX 81,'"a9' KOZARCEV za vlaganje. Sk»ki'gg76 Kranj 0v.;iiUl, shtev. /a pranje in ^SinrfjJI športne , preme Interesen* tfoK javijo v klubski pisarni 15 0' vsak dan od 17 do 19 ur«' ( (U,^{\ Mlajša upokojenka H''"';,'|MstvO ,p tedensko pomagat v K( „g !% ..„spoduijstvo Tel.-lol.-' |)rll,l^ a /ii P1"'., V EI nj< J-;K'Tli<)MEHANlKA /(')(.KlVcj' n. • elektromotorjev u>l. „ (fif'^t elektromotorji razdiran.....lektromou»J~ ^fuftjp Ske, ključavničarske aH VKM stioke OD /.elo d ■•«-•'■ j*p 061/311) 119 dopoldan N^; jlj Takoj zaposlim n(dajW*,\ £i>> , sli"1 lavcu /a pomOC ČAVNK'ABS'TVO 47 404 ./np,,!i KV ah NKV DELAVt A ,2 ()2i , kovinski stroki. BellC I« m IseemDELO nadoniu- 0, bo pod Lahko takoj SERVIS CAN0Y PRALNI STROJI RAJKO KNIFIC. T. Dežmana 4, ^ sporoča n°voJ^«f°n številko: 3Q-&*U' Se priporočamo! P?TEK, 9. AVGUSTA 1985 MALI OGLASI, OSMRTNICE 15. STRAN ©©gMS^IEnGLAS DEŽURNI VETERINARJI °d 9.8. do 16. 8. 1985 *a občini Kranj in Tržič Od 7. do 23. ure Živinorejsko veterinarski zavod Gorenjske, tel.: 25-779 ali 22- 781, °d 23. do 7. ure pa na tel.: 23- 518 J« občino Škofja Loka \ODOPIVEC DAVORIN, dipl. vet., Gorenja vas 186, £1.: 68-310 KRIŽNAR MIRO, dipl. Godešič 134, tel.: 62-130 ?* občini Radovljica * Jesenice PAVLIC FRANC, dipl. vet., **sip, stagne 24, tel.: ft-639 Kupim stoječo pločevinasta CISTERNO za olje. od 1500 do 2000-li-trsko. Peter Bergant, Kranj, Moše Pijadeja 42, tel. 22-193 9843 Kupim OTROŠKO KOLO za starost od 5-7 let. Telefon 65-067 9938 Kupim IZRUVAČ za krompir, za konjsko vprego. Špruk, Komenda Zajčeva 1 993f Kupim KNJIGE za II. letnik administrativne šole. Telefon 50-852 9940 vozila obvestila h ^LEKTROINSTALACIJE na novi m ADAPTACIJE vam nudi obr-Telefon 60-584 8248 T UGODNI PREVOZI in SELITVE. e'e*on 26-124 9128 , HOLETE: lesene, plastične in ža-^e naročite ŠPILERJEVIM, (ifdnikova 9, Radovljica, tel. ^75-610 9130 0(j~*nJene stranke obveščam, da bo skah ^° av8usta avtoelektrikar-. delavnica v Naklem nasproti podprta. SE PRIPOROČA BRANE n^BAR! 9923 V^l^ obveščam o preselitvi OD-^fNISKE PISARNE NA NASLOV y.*nJ, Staneta Žagarja 8 — odvetnik PRETNAR 9924 ft^avljam ELEKTROINSTALA-p^^KA DELA ter vzdrževanje in ^Pravilo delovnih strojev in naprav. 4(1 pjar. Kodrič. Zg. Besnica 36, tel. 884 9925 Kv^mkom ■>-' JIpE hitro in natančno. Telefon POSLOVNE vodim '{-Tli 9949 p.^ravljam vsa STAVBNO-KLE-p^SKA ter KROVSKA dela ter ISKANJE žlebov in pobjona. v^ubnik 152, stanovanje št. 1. po Uri 9926 ^JŽAGOVANJE in VEZAVA ^b- Naslov v oglasnem oddelku. 9927 tjVavljam RAČUNALNIKE 2j?'jre in ZX spectrum 7<8 9928 co-Telefon Najdeno trii^kljona otroška OČAIA z diop- nadstropje, 9929 I Tu„ Prod P0*10 v Kranju dobite: Ul Vldmarja 12, III. i >^n]e.št.l9 Iq *sl» smo otroško ŠPORTNO KO-•'Ješetova l/A, Stražišče i ^^selsem zeleno , >or. Naslov v oglasnem oddelku 9930 MOŠKO KOLO stanovanja 9931 farnem enosobno STANOVA-pt^i ^ bloku ali v hiši. Plačilo vna-J- Naslov v oglasnem oddelku. 2» 9902 Njg^njam dvosobno STANOVA-z centralne za enosobno s O*.no- Oglasite se po tel. 26-830 5°ldan 9903 Via, JO^tru Jesenic. Telefon 83-471 po •j^n 9904 H,klc lS«e SOBO s kopalnico /a ,J dv«m let na območju Radovlji-& Sifra: Ljubezen 9905 ^S)? iice GARSONJERO ali ci ROVANJE v Radovljici ali okoli-nlfra: Redna plačnica 9906 It, !:ern SOBO v Kranju za študent-v^n7 sestri. Ponudb<» na naslov: Ne-\ u Buchvvald, 61330 Kočevje, Ro- »m dvosobno STANOVANJE 9907 atn starejše STANOVANJE K;'J,2<>0 kv. m zemlje, v Škofji ^4 elefon 45-357 99'm hUin"""lu'i s sedemletnim sinom \" >*če SOBO na Bledu. Lahko '»!riJ'"'".'r.;im Naslov v oglasnem S *U 9909 'Hv iSe etažno STANOVANJE. 1(1kmm' v Zgomjesavski dolini. ^Hi (>d •Jesenic, takoj vseljivo, po V.pNam. Ponudbe na naslov: BH Celje »911 ^^podnajemniško SOBO na k. rj1 '^usip, Sp Gorje, Višelnu •;., f14^rJt>. po možosti s kopalnico S ^ dol),,, |',,m,(H„. u.i Ravni )rJ«'117. Zg. Gorje 9912 trisobno družbeno Wa^A.NJE v Tržiču za dvosobno 10020 AN n,JU,r, KAsN ■ Takoj 1002* K Frodam tovorno PRIKOLICO, nosilnost/ 300 kg, prirejeno za kampiranje, (kason uporaben kot omara). Telefon 62-165 10023 Zamenjam ZASTAVO 750, letnik 1969, neregistrirano, vozno, za manjši motor. Škorc, Golnik 44 10024 Prodam karambolirano ZASTAVO 750, letnik 1976. Telefon 21-479 popoldan 10025 ZASTAVO 101, letnik 1976, registrirano do 30. 7. 1986, menjam za osebni avto karavan, isti letnik, ali prodam. Mavčiče 48 9941 Ugodno prodam ZASTAVO 101, letnik 1972. Blaž Urbane, Podbrezje 110, Duplje 9904 Prodam JAWO ČZ 350. Telefon 21-722 9942 Prodam dve GUMI z zračnicama 6 .70—14 T tigar in dve novi avto-cera-di za zastavo 101 ter dobro ohranjen MOTOR avtomatic 3 MS. Tržič, Pro-letarska 20 9943 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1979. Velesovo, tel. 42-534 9944 ZASTAVO 101 konfort, letnik 1981, lepo ohranjeno, ugodno prodam. Telefon 064/74-343 — Radovljica 9945 Poceni prodam PONY EXPRESS. R. Ninič, C. 1. maja 69, Kranj 9946 Prodam dobro ohranjen 126-P, letnik 1977, garažiran. Ogled vsak dan. Branko Smolej, Sp. Laze 13, Zg. Gorje 9947 Prodam ZASTAVO 750 LC, letnik 1979. Voklo 85, Šenčur 9948 Prodam OPEL ASCONO 1.3, letnik 1979. Telefon 47-151 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1976, dobro ohranjeno. Vrhovnik, Mlaka 3 A. 9910 Prodam VW, letnik 1972, registriran do 8. 8. 1985, cena 12,8 SM. Jožo Durič, Gozdarstvo Pokljuka, tel. 77-002 Mežaklja 9548 Ugodno prodam ZAPOROŽCA, letnik 1975, Žiganja vas 15, Tržič 9770 Prodam SIMCO 1100 LE, letnik 1976, registrirano do maja 1986, obnovljeno. Ivan Kristane, Britof 187, tel.23-816 9772 ŠKODO 120 L, september 1982, 14.000 km, prodam. Telefon 60-985 10. in 11. 8. po 17. uri 9847 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1975. Telefon 27-923 9848 Za 126-P prodam prednjo steno in blatnika, pokrov prtljažnika in streho. Keršmanc, Šenčur, Stružnikova pot 26 9849 ZASTAVO 101 prodam po delih in dve GUMI 13 x 165 s platišči. Meden, Golnik 46 % - 9850 Prodam FIAT 126-P, letnik 1977. Teran, Hrastje 76, Kranj 9851 Prodam GOLFA diesel s štirimi vrati, prevoženih 2.000 km. Čirče, Smledniška 20, Kranj 9852 Prodam dobro ohranjeno ZASTAVO 750, temno modre barve, podvozje letnik 1973, školjka in motor letnik 1979. Miro Žeželj, Mlaka 72, Kranj 9853 Prodam 4 nove GUME 145 x 13. Ja-nez Naglic. Britof 264, Kranj 9854 Prodam FIAT 128 sport, Fajdiga. Gmajnica 45, Komenda, tel. 061/841-579 9855 ŠKODO L 100, letnik 1973, prodam celo za dele. Rakovica 8, Besnica 9856 Prodam DIANO, december 1976, obnovljeno, registrirano do avgusta 1986. Telefon 23-229 dopoldan ali 43-192 popoldan. Ogled na Kokrici, Betonova 20 Prodam KOMBI ZASTAVA 850. letnik 1981. Telefon 22-761 9858 1'rodam RENAULT 4, celega ali po delih. Marjan Petek, Visoko 4/B, Šenčur 9859 Prodam ZASTAVO 730, letnik 1975, karoserija obnovljena. Telefon 23-338 9860 Prodam R-4 GTL, letnik 1981. Telefon 064/43-014 9861 Prodam R 4, letnik 1979, za 19 SM. Miha Frantar, Cerklje 108, tel. 42 365 9890 Prodam JUGO 45, letnik 1981. Telefon 37-092 9897 Prodam JAVVO 350. letnik 1983, prevoženih 4 5011 km. Telefon 064/89-079 989H Prodam ZASTAVO 750 LE. letnik 1981 Telefon 45 536 po 20. uri 9899 ZASTAVO 101. letnik 1974, vozno, neregistrirano, ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 9900 Prodam AVTOMATIC 3 M za 4 SM in RENAULT 4 za 15 SM. Matjaž Čarman, Forme 8, Zabnica 9862 Prodam nove rezervne dele za ZASTAVO 1300. Sinkovič, Kokra 16, Jezersko, ogled po 15. uri 9863 KUPIM VW 1200, letnik 1973/75. Vili Aljančič, Retnje 31/A, Tržič, tel. 50-260 — int. 322 9864 ZASTAVO 101 GT 55, letnik 1984, prodam. Ogled popoldan. Ivica Obra-dovič, Cankarjeva 44, Radovljica 9865 Prodam sprednja blatnika za VW 1200. Telefon 77-483 9866 Prodam GUME 650 x 16. Telefon 74-764 9867 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1977. Janez Bizjak, Gorenja vas 214 9868 , Prodam FIAT 126-P, letnik 1980. Kličite po tel. 27-953 9901 Prodam FIAT 126-P, po delih, leto izdelave 1978. Ivan Korošec, Kopriv-nik 61, Bohinjska Bistrica 9869 Za zastavo 750 prodam zadnji »spojler«, meglenki saturnus, menjalnik ter sprednje steklo. Telefon 69-746 od 19. do 21. ure 9870 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1977, neregistrirano, za 6 SM. Križna gora 9, Škofja Loka 9871 Prodam FIAT 126-P, letnik 1980. Orehar, Šolska 7, Škofja Loka 9872 Zimske GUME za škodo 120 L, 4 kose, vožene eno zimo, in prtljažnik, ugodno prodam. Telefon 60-985 9873 Prodam Registriran MOPED 14 TLS. Hojkar, Andrej nad Zmincem 13, Škofja Loka 9874 Za zastavo 101 prodam MOTOR, prednje steklo, odbijač ter krmilni mehanizem. Telefon 37-060 9875 Prodam FIAT 126-P, letnik 1980. Adergas 24, Cerklje 9876 Prodam VW 1200 ali menjam za večji avto. Mato Matjaševič, Prešernova 1, Radovljica 9877 Prodam R-4, letnik 1970, vozen. Telefon 82-956 po 15. uri 9878 Prodam dobro ohranjen TOVORNI AVTO MERCEDES 15 17 kiper (pol trampus), letnik 1970. Kalan, Zapoge 11, Vodice 9879 Prodam dobro ohranjeno ZASTAVO 750, letnik 1980. Britof 165, Kranj NESREČE Prodam registriran VW 1600 TL, letnik 1967, z manjšim popravilom motorja. Telefon 79-513 9881 Prodam FIAT 126-P, letnik 1980 in MOPED puch. Telefon 70-015 9882 Prodam AMI 8, letnik 1971, registriran do junija 1986, in rezervne dele. Telefon 83-811 9883 Ugodno prodam 126-P, letnik 1979. Telefon 77-028 9884 Prodam KOMBI BUS TAM 60 A 5, letnik 1978 (8 + 1). Telefon 65-067 9885 Prodam R-12, letnik 1974. Kranj, C. na Belo 11. tel. 24-453 9886 Prodam JUGO 45, letnik 1981. Telefon 79-436 9887 ALFETTO 2, O L, odlično ohranjeno, z dodatno opremo, 73.000 km, prodam. Silvo Logar, Zabnica 73, tel. 44-570 9888 Prodam R-4, po delih in nove dele z 10 % popustom (zadnja vrata, prednji blatnik in zadnja blatnika). Milan Oražem, Bled, Ribenska 14 9889 Zelo dobro ohranjen avto VW hrošč 1200 prodam. Marija Roje, Ga-letova 26, Kokrica, Kranj 9890 Prodam JUGO 45, letnik 1981. Sta-retova 7, Kranj, Čirče 9891 ZASTAVO 750 lux, letnik 1977, prodam. Voklo 91 9892 VW 1600 in VW 1600 variant prodam, oba za 5 SM. Josip Ivanin, Golnik 67, tel. 50-150 - int. 299 9893 Prodam FORD TAUNUS 1.6 L, letnik 1976 in FIAT 126-P, letnik 1977. Telefon 82-339 popoldan 9894 Prodam NSU 1000 po delih. Alojz Čeme, Alpska 7, Bled 9895 posesti V Kranju ali bližnji okolici kupim ali vzamem v najem starejšo, manjšo stanovanjsko HIŠO. Ponudbe pod: Dogovor 10028 Prodam GARAŽO pri krajevni skupnosti Planina-Kranj. Telefon 33-052 9913 Oddam staro KMEČKO HIŠO v okolici Škofje Loke. Ponudbe pod: Takoj 9914 VIKEND na relaciji Kranj-Kranjska gora kupim. Ponudbe pod: GoUrvina 9915 Prodam LOKAL za obrt, na Jesenicah Telefon 83 -171 po 20 uri 9910 PARCELO z gradbenim dovoljenjem zamenjam za stanovanje Selitev po dogovoru. V poštev pride območje Škofje Ix)ke. Maks Subic, Kopališka 9, Škofja lx>ka 9917 V okolici Kranja ali Cerkelj kupim • m |šo HIŠO ili gradbeno PARCE l.O Cenjene ponudbe pošljite v ogla sni oddelek pod šifro: Domačin 9932 IZSILILA PREDNOST KOLESARKI Kranj — Na Cesti 1. maja v Kranju se je v torek, 6. avgusta, zgodila prometna nesreča, ker je voznica osebnega avtomobila izsilila prednost kolesarki. 38-letna Danica Koko-šar iz Kranja je s parkirišča zapeljala na Cesto 1. maja v smeri proti Smledniški cesti. Kolesarke Pavle Knific, stare 67 let, iz Hrastja, ni opazila. Zadela jo je in zbila po cesti, kjer je kolesarka obležala huje ranjena. TRČENJE V KRIŽIŠČU Kranj — 34-letna voznica osebnega avtomobila Marinka Kern z Visokega je v sredo, 7. avgusta, v križišču pri restavraciji Park v Kranju zbila voznika motornega kolesa, 18-letnega Slavka Dolinarja iz Kranja. V križišču je zavijala levo in pri tem izsilila prednost motoristu, ki je pripeljal nasproti. Huje ranjenega so Dolinarja odpeljali v jeseniško bolnišnico. PO TRČENJU SE JE AVTOBUS PREVRNIL V POTOK Kropa — Na regionalni cesti med Kropo in Lipnico sta v sredo,7. avgusta,trčila Integralov in Alpetourov avtobus. Nesreči pod naseljem Stočje je botrovala prevelika hitrost in tehnična oporečnost enega od avtobusov. Voznik Integralovega avtobusa, ki vozi od Krope proti Podnartu 27-le„ni Darko Fre-lih iz Radovljice je s precejšnjo hitrostjo pripeljal v ovinek, kjer se je srečal z Alpe-tourovim avtobusom na redni progi Radovljica—Kropa. Tega je vozil 41-letni Anton Fre-lih s Posavca. Kljub močnemu zaviranju Darka Freliha sta avtobusa trčila, Integralov avtobus je zapeljal čez cesto in se zvrnil v potok Kroparico. V nesreči je bilo laže ranjenih 8 potnikov, skupno škodo na razbitinah avtobusov cenijo na 5 milijonov dinarjev. Za In-tegralovo vozilo so odredili izvedeniški pregled, ker naj bi mu med nesrečo odpovedal zavorni sistem. Promet je bil na odseku ceste, kjer se je primerila nesreča, do pozne noči zaprt in so ga preusmerjali. Onemogli planinki pomagali v dolino Mojstrana — Gorski reševalci so v ponedeljek, 5. avgusta, s Srednjega praga pomagali v dolino bolgarski planinki Margariti Ivanovi, stari 39 let. V skupini planincev se je vračala s Kredarice proti Aljaževemu domu. Na pol poti je zaradi stare poškodbe meniskusa omagala in ni več mogla nadaljevati poti. Reševalci so jo prinesli v Vrata, kjer so skrb zanjo spnejeli bolgarski zdravniki, ki so z večjo skupino nastanjeni v Vratih. ČE STE NAROČNIK, BERETE GORENJSKI GLAS ZA 60 ODSTOTKOV CENEJE! TOREJ. NAROČITE SE NA GORENJSKI GLAS! Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš sodelavec v pokoju iz sektorja Zavarovanja VIKTOR KAVČIČ roj. 1921 Od njega se bomo poslovili v petek, 9. avgusta 1985, ob 16. uri izpred hiše žalosti v Prašah 33 pri Mavčičah. Sindikalna organizacija SAVA Kranj Žalostni sporočamo, da nas je nenadoma zapustila naša mama in stara mama MARA FRANK Od pokojnice se bomo poslovili na kranjskem pokopališču v petek, 9. avgusta 1985, ob 15. uri. ŽALUJOČI: sin Stojan, hčerki Marija in Ksenija z družinami ter drugo sorodstvo Vsem, ki ste ga poznali in imeli radi, sporočamo, da je v 62. letu starosti umrl dragi mož, oče, stari ata, brat in stric FRANC ŠENK Predoslje 103 Pogreb pokojnika bo v soboto, 10. avgusta 1985, ob 17. uri iz: pred domače hiše na pokopališče v Predoslje. Žalujoči: žena, sinova z družinama in ostalo sorodstvo Predoslje, 9. avgusta 1985 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega ljubljenega sina GREGORJA PETERNELJA se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom in znancem za vso pomoč, ki so jo nudili in nam stali ob strani v najtežjih trenutkih. Posebno se zahvaljujemo dr. Urški Omejc in ostalemu zdravstvenemu osebju iz Škofje Loke in iz Pediatrične klinike v Ljubljani. Zahvaljujemo se tudi osnovni šoli Petra Kavčiča Škofja Loka, Termopolu Sovodenj in Šeširju Škofja Loka. Hvala tudi g. župniku za pogrebni obred. ŽALUJOČI: ati, mami in Nataša Škofja Loka, 6. avgusta 1985 Dotrpel je naš dragi mož in očka VIKTOR KAVČIČ borec Prešernove brigade Pogreb bo v petek, 9. avgusta 1985, ob 16. uri na pokopališče v Mavčiče ZA NJIM ŽALUJEJO: žena Julka, hči Liljana in drugo sorodstvo Praše, 6. avgusta 1985 f 0 SSTS^m itly^> .al s,iii., ^ roM( is .. KRAVO, ki e,c«J litrov mleka. Naslov - j? 9844 )MOS 10. kratka os, lah —m tomos 4 z doplačilom ^»•ttvst, Zasavska 6, Kranj. k;,1 •i',:> Wbirn 2,1,, lniskn POSODO t« Mr*««r. Telefon 83 471 po 20. ur. ST?, m»nJ»° LUTZI »VO PEČ jfffeKNJIGE /a i l«tiuk tek Pavla Markelj. Miu"..i V Ki 17-KUVAC za krompli , *tttMn£M-.Topolje 8. Selca A 9934 K,^ HlJSvjVARNO 1UM1 zu re-T" Krajnik, Bre/.n.ca 5 •^"»H/vr ,a ,AWn :,:,n lvi.-fo,, w», U 2 9891 *r°n 45-544 Nepričakovano je odšel od nas naš dolgoletni sodelavec ANDREJ ŠARC upokojeni profesor zgodovine Vzoren učitelj, vzgojitelj in sodelavec nam bo ostal v trajnem spominu! kolektiv srednje šole pedagoške, računalniške in nakavoslovno-matematične usmeritve (gimnazije) kranj ZAHVALA Ob boleči, nenadni izgubi mame in ata FRANCKE IN JANKA ŽEZLINA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za podarjeni1 vence in cvetje, izraze sožalja ter spremstvo na njuni zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi DO Kokra, tozd Engro Kranj, Tekstilindus — Komerciala Kranj in ZB KS Struže-vo, pevcem za petje žalostink ter g. župnikoma za lep pogrebni obred. Še posebej smo hvaležni bolnišnicam: Jesenice, Dr. Petra Držaja, Kliničnemu centru ter Zavodu za rehabilitacijo invalidov v Ljubljani za zdravljenje naših staršev in tudi Domu upokojencev v Kranju za oskrbo naše mame. ŽALUJOČI: Jelka in Janez z družinama Kranj, julij 1985 GLASOVA ANKETA Ob jubileju so vrnili Aljaževemu stolpu staro podobo. Namesto z živo rdečo so ga prepleskali s prvotno sivo barvo. Nazaj je dobil tudi pločevinasto zastavo z letnico 1895. Kdor je že stal na Triglavu, gotovo hrani v svojem albumu fotografijo posnetka pri Aljaževem stolpu ali pa vsaj njegovo razglednico. Tisti, ki še niso prišli tako visoko, ali pa sploh ne zahajajo v gore, si srčno žele, da bi vsaj enkrat stopili vanj. Vzpon na Triglav si namreč šteje Slovenec in marsikateri drug Jugoslovan za nadvse častno dejanje. Biti enkrat v življenju na Triglavu je naša nenapisana »državljanska dolžnost«: Zakaj? Na to vprašanje nam najbolj preprosto odgovarja naš planinski zgodovinopisec Tone Stroj in, ki razlaga: »Tako kot je Aljažev stolp postal sinonim za Triglav, se je Triglav identificiral z domovino. Triglav je v Aljaževih časih pomenil predvsem simbol slovenstva, kajti simbol planinstva je postajal postopoma, s samim razvojem slovenskega planinstva. Slovenstvo pa je s planinstvom povezano v nedeljivo celoto.« Gotovo ni imena, ki bi bilo s Triglavom tesneje povezano kot Aljaževo. Kdor odhaja na Triglav, se poda do Aljaževega stolpa, kdor ve za ta stolp, je slišal za Jakoba Aljaža, triglavskega župnika z Dovjega . Mar- DEŽURNE TRGOVINE V soboto, 10. avgusta, bodo dežurne naslednje prodajalne: KRANJ IN OKOLICA: Od 7. do 18. ure — pri Petrčku, Kranj, pri Nebotičniku, Kranj PC Oskrba Kranj, Planina I, Planina — Center, Kranj, PC Britof, PC Labore, PC Preddvor, PC Kokrica, od 7. do 13. ure — Diskont Kranj in od 8. do 12. ure Diskont Naklo, od 7. do 17. ure PC Šenčur, od 7. do 19. ure — Hrib Preddvor, Kočna Jezersko, od 7. do 16. ure — Klemenček Duplje. ŠKOFJA LOKA SP Podlubnik JESENICE Rožca, na Plavžu, Jesenice in Delikatesa, na Koroški Beli, Jesenice TRŽIČ ABC Loka Bistrica, Živila Jelka, Tržič, Mercator Ravne V nedeljo, 11. avgusta, bodo dežurne naslednje prodaj- 'Gorenjka Cerklje od 8. do ll. ure, od 7. do 11. ure Naklo v Naklem in Delikatesa Kranj. Kdo ga je videl? Uprava za notranje zadeve v Kra nju išče Antona Kovačiča, starega 36 let, doma iz Kungote, ki je nedavno pobegnil iz mariborskih zaporov, videli pa so ga tudi na obmr j Kra nja. Kovačič je bil zaradi vlomov in ropov obsojen na 14 let zapora. Uprava za notranjo zadeve v Kranju prosi občane, ki ga bodo prepoznali, da takoj obvestijo oddelek za zatira nje kriminalitete UNZ Kranj ali pa najbližjo postajo milice. Devet desetletij Aljaževega stolpa na vrhu Triglava Simbol slovenstva in gorništva_ Triglav brez Aljaževega stolpa bi najbrž ne bil to, kar je našim prebivalcem že dolgo — Kdor ve za ta stolp, je slišal za Aljaža — Domoljuben in srčen mož sikomu vendale ni znanega kaj več o tem slavnem možu. Lik Jakoba Aljaža Po rodu ni bil domačin, saj je bil doma v vasici Zavrh na severnem podnožju Šmarne gore, kjer se je rodil julija 1845. leta. Odkar je avgusta 1889 prišel za župnika na Dovje, se je zapisal temu kraju in tamkajšnjemu prebivalstvu z vsem srcem. Po končanih študijah Aljaž ni precenjeval znanja v odnosu do preprostega človeka. Govoril mu je v jeziku, ki ga je razumel, slikovito in v gorenjskem narečju. Ljudem je ostal v spominu po jedrnatih pridigah s slikovitimi primeri in poučnimi nauki. Sodobniki ga tudi opisujejo kot kot zelo ljubeznivega in hudomušnega človeka, ki ni poznal zamere. Zaradi otroško preprostega značaja se je ljudem iskreno priljubil. Mnogim je bil znan zaradi svojih glasbenih kvalitet. Vse skladbe, posebno znana Oj, Triglav, moj dom, odražajo čut človeka, ki je znal odkriti lepote okolja in čustvo zadovoljstva v gorah preliti v pesem. Aljaž pa je imel, kot navaja njegov sodobnik in prijatelj Janko Mlakar, tudi številne civilne zasluge. Bil je dobrotnik, ki je postavil na svoje stroške Ljudski dom na Dovjem, kot nadzornik Posojilnice in hranilnice v Kranjski gori je krajanom kar doma brezplačno delal zadolžnice, domačinom pa je pomagal tudi v pravnih zadevah. Deloval je kot šolski nadzornik za okraj Radovljica, odbornik občinskega zbora in agitator za obrambo severne meje. Med drugim je bil tudi častni član Slovenskega planinskega društva. Človek dejanja. Samo tak premočrten mož kot je Aljaž, človek dejanja — piše Stroj in v svojem delu Jakob Aljaž v slovenskem planinskem izročilu — je mogel dati živ zgled Solna kislina brizgnila delavki v OC1 Kranj — V ponedeljek, 5. avgusta, se je v kranjski tovarni IBI ponesrečila Dragica Severič, stara 34 let. V priročnem skladišču je od. sodelavca prevzela litrsko steklenico 20-odstotne solne kisline, ki jo uporabljajo kot čistilo. Steklenica ji je padla iz rok, iz odprtine pa je delavki v obraz brizgnil curek kisline in ji poškodoval oči. Iz zdravstvenega doma so jo odpeljali na zdravljenje v Klinični center. LOTERIJA srečka št. din srećka št. din 0 60 81 100 0860 2.060 901 200 73310 4.060 199121 30.000 74800 4.060 95050 8.060 148090 30.060 42 120 613 400 52 100 43233 4.000 9142 720 45703 6.000 9802 800 197093 30.000 02312 4.000 362543 200.000 02742 6.120 19772 10.000 04 140 65 80 14 120 75 160 74 80 18415 10.000 5364 600 81815 8.000 343864 30.090 152725 2,000.000 424424 30.000 469784 30.000 36 100 37 120 366 200 67 80 217946 30.000 97 80 377306 100.000 0907 1.000 1047 800 33617 4.000 69437 6.120 58 140 9 60 308 200 1329 1.060- 80038 6.000 6639 660 446438 1.000.000 7559 660 014499 30.060 37664J 30.060 386859 30.060 pravega podjetja na Triglavu, saj niti dolina ni poznala tolikšne slovenske podjetnosti, vezane z osebnimi stroški, zavzetostjo in tudi rizikom. Aljaževi največji zaslugi sta — da je Triglav otel nemštvu in mu s kočami in stolpom nazorno povedal, da je Triglav tudi v času avstroogrske vlade slovenska gora in — da je Slovenskemu planinskemu društvu pokazal, kje mu je področje delovanja, v visokogorju, s Triglavom na čelu. Glavno vprašanje vseh Aljaževih podvigov na Triglavu je bilo povezano z nakupom zemljišč. Vprašanje lastništva seveda ni bilo tako enostavno, kot nanj gledamo danes, saj se je moral Aljaž spoprijeti tudi z narodnostno nestrpnostjo. Vseeno je najprej uspel odkupiti od dovške občine vrh Triglava, kjer je dal 7. avu-sta 1895 postaviti znameniti Aljažev stolp. Zgodba o njem se je končala še veliko pozneje v znanem zemljiškoknjižnem sporu, v katerem sta zmagali Aljaževa podjetnost in spretnost. Še večje težave kot pri dokazovanju lastništva na Triglavu so Aljaža doletele pri gradnji Triglavske koče na Kredarici, kar pa ga ni oviralo, da je zgradil še Aljažev dom v Vratih. S svojimi stavbami, je zapisal Strojin ob jubileju Aljaževega stolpa v 8. številki letošnjega Planinskega vestnika, je Aljaž ponujal roko in vodil triglavskega obiskovalca. Tako nevidno pričujoč je Aljaž ostal še danes. Prvim pristopnikom na Triglav priznavamo srčnost. Gotovo smemo isto pripisati Aljažu, da je to goro prisvojil in označil za vse, ki danes množično zahajajo na vrh, ne da bi se morda zavedali njegovega pomena za zgodovino našega naroda. S. Saje Po petnajstem naval na učbenike Knjigarne so že junija dobile učbenike za novo šolsko leto, prvi šolarji pa so se tiste dni tudi že oskrbeli z njimi. V knjigarnah zdaj še ni pretirane gneče, saj je ljudem po dopustih zmanjkalo denarja, začetek šolskega leta je sredi avgusta še oddaljen, pa tudi vseh učbenikov še ni dobiti, tako da bo večina kupcev pridrla po vsakoletnem jesenskem nakupu po petnajstem. Šolska učenost namreč ni poceni in večina staršev mora počakati na plačo. Metka Kramžar, mati petošolca in srednješolca: »To pot sem z družino prvič letos na ogledih za učbenike. Kupili boni0 v glavnem potrebščine, kajti knjige sinova (petošolec in dijak 1. letnika ekonomske šole) dobita v šoli. Starejši sin je rabljene učbenike kupil od predhodnikov na šolskem sejmu, mlajši pa jih za določeno obrabninp dobi v šolski knjižnici. Lani je za u0" benik plačal 30 dinarjev obrabnine-Šolska knjižnica je v osnovni šoli v Stražišču dobro založena, tako da vsako leto kupimo le delovne zvezke-Kljub temu na jesen sežemo globoko v žep.« Milena Egart, poslovodkinja Mladinske knjige v Kranju: »Za srednjo šolo imamo na policah že vse, kar je v minulih štirih letih izšlo v usmerjenem izobraževanju. Tudi večino osnovnošolskih učbenikov že imamo, v začetku šolskega leta dobimo še nekatere ponatise, medtem ko bodo povsem novi učbeniki najbrž nekoliko zamudili. Tako se obetajo novi učbeniki matematike, zemljepisa, biologije in tehničnega pouka za 6. razred. Že po desetem, petnajstem avgustu bodo v knjigarni ponatisnjeni učbeniki za matematiko za 1. razred, SND za 3. razred, glasbena slikanica za 2. razred, za 5. razred manjkata še knjiga za nemščino in delovni zvezek za tehnični pouk, nova bo tudi knjiga družbeno-moralne vzgoje za 7. razred. Nove so tudi cene, ki so za knjige od 30 do 50 odstotkov višje kot lani, za ostale šolske J potrebščine pa celo več.« Polona Galjot, srednješolka: »Danes kupujem za brata, ki mu je manjkala še angleška vadnica z£ 6. razred, svoje učbenike za 2. letnik srednje ekonomske šole že imam-Zadnji dan pouka sem jih kupila na šolskem sejmu. Stale so 2500 dinarjev. Lani sem knjige dobila v šoli m zanje plačala polovično ceno. Denar-ja za knjige mi ni treba dati od žepn'' ne ali počitniškega zaslužka. KupO mi jih starši.« D. Z. Zlebl transverzale Tone Andrejčič — Čika Tonči Ko se je Tone Andrejčič nekako pred šestimi leti odločil, da b<> obhodil kar največ transverzal širom po Sloveniji in Jugosja^ viji, jih je v razmeroma kratkem času kljub svojim visokim •? tom res prehodil več kot 80. V tem letu naj bi prehodil sV(JJ stoto transverzalo. Za planince in bodoče transverzalce pa D j zanimivo, da je zbral večino podatkov o vseh 148 transverzalan, kolikor jih je pri nas. Tega se doslej še ni posrečilo zbra nikomur. Del široke zbirke — vseh 50 slovenskih transverza — skupaj z vtisi in koristnimi napotki za planince iz lastr*1 izkušenj — bomo objavili v nekaj nadaljevanjih v Gorenjske glasu. VODNIKI IN DNEVNIKI Kot pripomoček planincu na obhodu po transverzali pa niso le markacije, pač pa vodniki in dnevniki, ki imajo v večini primerov še bolj ali manj pregledne skice poti. Dnevniki-vodniki so lahko izdani skupaj v eni knjižici ali pa vsak zase. Nekateri vodniki kar lepo opisujejo pot, drugi pomanjkljivo ali pa sploh nič. Največ vodnikov-dnevnikov se dobi pri Planinski zvezi Slovenije v Ljubljani, Dvoržakova 9 in pri večjih planinskih društvih. Za ostale vodnike in dnevnike pa se je treba obrniti na ustanovitelje transverzal. Nekaterim planinskim društvom je treba pisati tudi po večkrat, ker imajo pač zaspane ali ne vem kakšne tajnike. V Zagrebu na primer pa lahko v knjigarni Mladost, Trg bratstva in jedinstva 3 lahko kupite skoraj vse vodnike in dnevnike za hrvatske transverzale, pa tudi za slovenske, skupaj okoli 100 transver-zalskih knjižic na enem mestu. Za nekatere transverzale pa dnevnik sploh ni bil izdan, za nabavo vodnikov pa se je treba znajti. V pregledu transverzal pa posebej navajam, katere kontrolne točke je treba za take transverzale brez izdanih dnevnikov obiskati. Za vsako prehojeno transverzalo pripada pohodniku ena ali več značk. Tudi za značke velja isto kot za vod-nike-dnevnike. Nekatere so zelo lepe, druge podobne navadnemu kiču. Na srečo je teh zadnjih vendarle manj. Lahko bi veliko povedal tudi o nepoštenosti nekaterih planincev, ki na razne načine pridobivajo žige v dnevnike — s pomočjo drugih seveda in tako pridobe značko za neprehojeno transverzalo — morda celo dve znač ki — eno za prodajo. Da ne govorim tudi o takih, ki si po delu transverzal pomagujo z avtom. Za dokaz o prehojeni poti je torej odtisnjen žig v dnevniku transverzale. Če pa transverzala dnevnika nima, se uporablja kot dokaz fotografija planinca pred kontrolno točko. Skupinske foti ;i > tudi dovolje ne, vendar sme b>ti na fotografiji le 5 do 6 oseb. Drugi dokazi so še: opis poti oziroma kontrolnih točk, odtisi žigov tistega kraja itd. Nekateri so mišljenja, da je transverzal že malo preveč. Pravih trans verzal, takih, ki odpirajo nova, malo poznana in obiskana planinska območja, ni preveč. Pač pa je preveč nepotrebnih in nesmiselnih »novih« transverzal, ki so speljane delno ali v celoti po drugih transverzalah in po markiranih rednih planinskih poteh ter uporabljajo delno tudi podatke vodnikov, njihove markacije in žige. Zato so nekateri vrhovi in kontrolne točke stičišče tudi za več transverzal. V planinskem domu na Janč'h bomo na primer lahko odtisnili žige kar v 7 dnevnikov, saj se tu stika 7 transverzal. Dolžine transverzal so različne, merimo jih v dnevih, ne v kilometrih. Po en mesec bomo na primer potrebovali za Slovensko transverzalo, enako za Transverzalo kurirjev in ve-zistov NOV, prav tako za Železniške transverzale. Najdlje pa se bomo potikali po mednarodni transverzali Pot prijateljstva, saj bomo za vzpon na 30 vrhov v Sloveniji, Julijski krajini in na Koroškem potrebovali kar 2 meseca. Seveda so to časi za zmer ne planince, ne za rekorderje. Treba je omeniti še nekatere težavnosti in nevarnosti, ki jim je i/po stavljen transver/.alec. Večina trans verzal je primernih tako za mlade kot tudi za starejše planince. Le transverzale po Julijskih Alpah in Kamniških planinah so nekoliko /.ah tevnej.se, primerne za izkušene pla oa nince. Zaradi same orientacije F ^ zahtevnejše transverzale: Vele0' p BiokovsKa na Hrvatskem, °rl\.;sW slobodari v Črni gori in Pr°4; VV' ' 5 V, na Kosovu. Zelo zahteva zaradi nov je Pot prijateljstva, ki irnjj ^ hov višjih od 3000 metrov, ^ 2000 metrov in le enega man) ^ 2000 metrov. Iz svojih izkušen^^ lahko povem, da drugih nevar ^ na transverzalah ni: ni se trt** $ kač, medvedov, volkov in ljudi * ^ bimi nameni ne v Sloveniji. n° sni, Makedoniji uli na Kosove^^l kakor pa ni pametno hoditi v * po visoki travi ali pregretih s ad' površinah v kratkih hlačah in ie 0te^ didas copatah. Tudi samota nfl a'{ ni dobra. Vodniki ne prip°r° ^er2^ celo prepovedujejo obhod "'"'^jj i1'' samohodcem, prav tako pa 1 t*' priporočajo prevelikih skupi11 ^fr radi kapacitet prenočišč v z*v S\V Resna nevarnost — predvsem pjtj^ bo počutje in zdravje sploh P^jflk^ vode iz cistern in stari! ^rj^uj* Domačinom takšna voda ne ^jtff saj so je vajeni, popotniku P ^ naredi slabost. Zato se je V° itj S f nih krajih treba poprej oprem jačo, najbolje s čajem. , v9li Jjj Ko bodo planinci pregled^pM znam vseh transverzal v jj pN> naj se sami odločijo, kaj Jc ^ p* ninsko: priti 40 krat na Trl^hoditi J samo 5 krat in zraven ° v e^fj 35 transverzal. Seveda ne vse. .: '"■'inS^loVjJ letu. Prav pripravni so P0"0^' M organizirajo razna planm^ štva. Če koga ne mikajo vec ske transverzale - P1"^^ p$ štva na Hrvatskem in " sto organizirajo pohod dva dni - če/, vikend. (Prihodnjič vse 6 PJ venskih transverzalah!) lik A0-