ŠT. 40 W-"--^ f°RI CEBErLICflH 0 satju in voska Povprečno o čebelah in njihovem pomenu poučen človek navadno pozabi, kadar misli na čebele, da od njih nimamo samo sladke strdi, marveč tudi še marsikatero drugo korist. Nekatere koristi zajemajo človekovo notranje, duševno življenje, ker blažijo in vzgojno vplivajo na njegovo duševno rast (n. pr. iz ureditve čebelje družine se uči prelepo urejenega 6kupnega -življenja in občuduje čudovito smotrnost v božjem stvarstvu; čebele mu nudijo mnogo duhovnega razvedrila in ga priklepajo na dom in družino itd.); druga njihova velika korist izvira iz dokazanega dejstva, da so čebele neobhodno potrebne za oplojevanje mnogih rastlin (n. pr. sadnega drevja, detelje, ajde itd.); o teh koristih čebeloreje smo že nekoliko govorili, pa se bomo nanje v kratkem še povrnili, ker nikakor niso tako malo pomembne, da bi ne bilo o njih treba vedeti vsaj nekaj vsakemu človeku in ne samo čebelarju. Dane9 pa se hočemo pomuditi pri onem proizvodu čebelnega telesca, na katerega se po navadi premalo oziramo, kadar govorimo o čebeloreji in njenem pomenu za človeka. Ta proizvod je vosek. Ne zanima nas na tem mestu, kako Je vosek kemično sestavljen in katere snovi vsebuje, marveč želimo le poudariti njegov pomen za samo življenje čebel na eni strani in pa na važnost voska v gospodarstvu na drugi. Pri tem bomo pa na kratko razložili čudoviti proces, po katerem ta proizvod nastaja. Zavedati se namreč moramo, da pravega voska brez čebel ni; lahko je sicer ponarejen, vendar vsi dobro vemo, koliko je nadomestek v vsakem proizvodu slabši od pravega proizvoda. Nekateri mislijo, da vosek nosijo čebele g cvetic in da ga tamkaj nabirajo. Ko jih gledajo, vračajoče se domov, opazijo mnogokrat pri njih znane »hlačice«, to so rumene kepice, katere prinašajo s paše na zadnjem paru nožic. Taka misel je pa popolnoma zmotna. Obnožina, ki io vidimo na zadnjem paru nožic, ni namreč nič drugega, kakor cvetni prah ali pelod. ki ga živalce nabirajo na prašnikih cvetic, porabljajo ga pa skoro izključno za hrano svoje zalege. Med namreč ima ▼ sebi beljakovin in še nekih drugih sestavin, ki so za razvoj čebelje ličinke nujno potrebne, dočim jih odrasla čebela skoraj ne potrebuje. Nikdar in nikoli pa niso čebele iz te obnožitve delale voska. Veste kako vosek nastane? Stvar je zelo zanimva. Vosek čebele v gotovi svoji starosti nekako po fizični potrebi izločajo , iz svojega malega telesca. Misliti fci morate, koliko čebelic je treba za 1 kilogram voska I Zato je pa treba tudi vedeti, da je ta proizvod zares dragocen in da je treba z njim varčno ravnati najprej in najprej in predvsem čebelarju, pa tudi drugim, ki ga porabljajo v druge gospodarske namene. Čebele čutijo, ko dosežejo določeno starost (če moremo pri njih o kaki starosti sploh govoriti, ko živijo v poletnih mesecih komaj dva meseca!), nujno telesno potrebo, da izločajo na spodnji strani telesca izza zadkovih obročkov neko tekočo ru.neno snov, katera na zraku takoj otrdi. Ta snov je proizvod njihovega telesnega ustroja, kakor je n. pr. mleko telesni proizvod krave. Seveda se ta rumena snov ne tvori kar iz nič, marveč je treba čebeli za prpizvodnjo enega dela voska nekako dvajset delov medu. To se z drugo besedo pravi, da morajo za vsak kilogram voska čebele povžiti približno 20 kilogramov medu. Seveda so ti računi le približni, vendar precej držijo. Saj so dandanašnji ljudie učeni, pa so tudi to stvar preračunali. Tudi po tej strani mora vosek vsak ceniti, kakor zasluži. Jasno je, da živalce voščenih krpic, ki jih z nožicami pobirajo izpod zadkovih obročkov, ne zlagajo v panju na kak kupček, češ, da ga bo čebelar v določenem času pobral in prodal, temveč jih z močnimi čeljusti same ugnetajo in z njimi stavijo prečudno svojo hišo, ki ji pravimo satje. Vosku je tedaj v čebelnem življenju in razvoju določeno posebno poslanstvo in v tem je njegov prvotni in pravi naravni pomen. BrezT voska se čebelna družina nikakor ne more razvijati in se ne ohraniti. Kajti vosek, zgneten in sestavljen v pravilne, med seboj zvezane lončke, ki jim pravimo satje, pomeni čebelni družini del nje* nega življenjskega bistva: Brez satia Ul *.... u-1 < življenja, zakaj v njem se polega mlada zaloga, vanj spravljajo čebele svojo hrano, sestoječo iz medu 'in. cvetnega praška, in končno na satju tudi živijo, 'kakor v lastni hiši, kdor je pozorno motril posamezne sate, je razbral prav zanimive stvari. Najprej je ugotovil, da prav vse celice niso enake. Največ je takih, ki sluzjo za razvoj čebel-delavk. Toda družina mora imeti tudi trote in pa matico. Za trote^ ki so po svojem telesnem ustroju drugačni od čebel in bolj tršati, morajo biti tudi celice drugačne in večje. Čisto posebne vrste celice eo potrebne za matico. Zgrajene so na poseben način kakor želodi ob robovih sata, ko pa odslužijo svojemu namenu, jih čebele okrnejo in skrajšajo, ker niso več porabne. Razen teh različnih celic so pa potrebne tudi še prehodne celice na takih mestih, kjer se sat drži stropa ali okvirčka in pa tam, kjer normalno čebelne celice prehajajo v trot,je in v matičnike. Vse to je zgrajeno in sestavljeno na tako čudovito dovršen način, da človek ne more drugega, kadar jih opazuje, kakor da v svojem srcu prizna nek dJvršen Razum, ki je v naravo drobne živalce zapisal takšne prečudne zakone. Ko je mlado satje dovolj dodelano, ga družina takoj začne porabljati za določene namene. Navadno se na nov, lepo svetlo-rumen sat najprej odpravi matica in snažne celice zaleže z jajčki. Čebele potem celice že med razvojem zalege do kraja dodelajo, tako rekoč zibke sproti pomerja-jo po otrokih. Obenem pa del celic uporabijo tudi za »kaščo«. Vanje nanesejo nekaj medu in nekaj obnožine, ki jo mlada zalega potrebuje za razvoj, tako da je vse pri rokah pestunjam in dojiljam za hranjenje ličink. Ko se poleže prva zalega, je sat že za spoznanje potemnel. V celicah so .ostale tanke lupinice od mešičkov, v katerih so se ličinke preobražale. Teh mešičkov čebele v glavnem ne odstranjujejo, marveč jih kar prilepijajo na dno in ob stene celic. Ker pa mešički niso tako svetli kot novo satje, mu nekolikp potemnijo barvo: čim večkrat se je izlegla zalega v satu, tem temnejši postaja, hkrati so pa tudi celice vedno manjše in manjše. Prav star sat končno čisto počrni in po nekaj letih ni več sposoben, da bi izpolnjeval svoj namen. Da še hitreje počrni, primore tudi ozračje v panju. V modernem čebelarstvu izmenjuje umen in vesten čebelar satje nekako vsako tretje ali četrto leto. Če so pa čebele same sebi prepuščene, se izmenjave sicer končno tudi lotijo, vendar s tem nevšeč-nim delom do skrajnosti odlašajo. Iz povedanega nam bo sedaj jasno, zakaj satje na teži vedno pridobiva, čim starejše je, na kakovosti pa zgublja. Razumljivo! Prvotni vosek sicer ostane v satu, vendar je z leti bolj in bolj pomešan in predelan z drugimi primesi (z že omenjenimi mešički, z odpadki od cvetnega pra- hu in z orfpadki zalege); star, črn sat Je zaradi tega težak, pa vendar le malo vreden, ker je v njem vosek tako prežet s temi primesmi, da se more iz takega sata iztisniti le malo čistega voska. Zato čebelarji, ki bi radi pridelali kaj voska, takih starih »veteranov« niso nič kaj veseli, radi pa imajo mlado, svetlo satje, ki se lepo stopi in »ODljenju ni skorai nič odpadkov. Ker je satje na vse plati dragoceno in velikega pomena za čebelne družine, kakor tudi za čebelarja, nam bo razumljivo, zakaj stari in izkušeni čebelarji z njim tako skrbno ravnajo in zakaj ne pustijo, da bi jim sate uničeval molj in zakaj ne dovolijo, da bi se voščine (to so odpadki satja in podrto sadje) povaljevale po tleh in po kotih. Razumeli bomo tudi, zakaj čebelar lepo izdelano, mlado satje tako visoko ceni v svojem čebelarskem obratu: strokovnjak takoj spozna kvaliteto čebelarja, samo da pogleda, kako ravna e satjem in voščinami. Sedaj bi bilo treba nekaj besed spregovoriti o pridobivanju voska. To je pa dolga in sitna ceremonija, katere sedaj ne moremo na dolgo in široko opisovati. Storili bomo to morda enkrat pozimi. Le toliko je treba reči, da mora delo vzeti v roke mojster, če hoče iz voščin iztisniti voščine do kraja in skuhati vosek, ki ne bo prav nič prismojen. Imeti pa mora seveda tudi dovolj dobre priprave in orodje, sicer se mu to delo posreči le napol. Rekel sem, da so pri. kuhanju voska (beseda »kuhanje« ni čisto točna, ker se v resnici voščine ne smejo »skuhati«) velike ceremonije. Le pomislite: najprej je treba voščine dobro zdrobiti, nato jih vreči v primeren lonec in segreti tako visoko, da se popolnoma razpuste, vendar ne vro. Potem jih je treba skoro vrele precediti skozi platneno krpo na ta način, da se s krpo vred dene.jo v toplo stiskalnico, kjer jih je treba z veliko silo stiskati tako dolgo, da ostane v krpi le še nesnaga. Vosek teče v posodo z vodo, kjer ga je treba pustiti tako dolgo, da se popolnoma strdi. Nato se iz posode izlušči in »hlebec« na spodnji strani postrže, da se odstrani nesnaga, ki se je še tam nabrala, ker je težja od voska. Če vosek še ni videti dovolj čist, ga je treba na opisani način še enkrat stopiti in precediti. Vidite torej, koliko je z voskom posla, preden se nam zasmeje v vsej svoji rumeni lepoti. Zato je tudi s te strani -eč vreden, kakor se na splošno misli. Je pa vosek tudi zares proizvod, ki ga gospodarstvo potrebuje v mnogih pogledih. Navadno mislimo, da je potreben samo za lepe voščene 6veče. Toda potreben tudi v nekaterih važnih industrijah in celo v vojni industriji. Zato bo prav, če bomo cenili čebelarji voščine, vsi pa vosek tako, kakor zasluži po svojem nastanku in uporabnosti. t Krmljenje goveje živine Pravilno krmljen'e je temelj napredne živinoreje in ludi govedoreje. Piavilno krmimo takrat kadar pokladaaio živinitoliko tečne krme, da si napolni želodec in da dobi potrebno količino prebavljivih hran'ln'h snovi. Kmeiiiska znanost je po obširnih poskusih postavila norme za krtniienjo, po kaierih se danes ravnajo napredni živinorejci. Navajamo nekaj norm za krmljenje goveje živine: Ž>va ieža kg Suhe snovi kg Prebavljivih beljakovin kg Škrobna vrednost kg Osnovna hrana za krave in vole 500—G00 8—11 030 300 Krave, ki dajejo na dan • do 5 litrov mleka 500 10—13 0 47 8-75 do 10 „ „ 500 11—15 0-70 5-00 do 15 , 500 12—17 0 95 ' 6-25 dc 20 . 500 13—18 1-15 7-50 Delovno govedo za lahko delo 500—P00 10—13 . 0 50 5-00 * „ za srednje težko delo 500-600 11-14 0 60 6-00 » „ za težko delo 500—£00 12—15 070 7-CO Govedo za pitanje, odraslo 500—roo 11—15 do 1-C0 • do 7-6!) » * » v rasti 250-400 4-12 0 65—O* 0 3-5-6 Osnovna hrana pomeni ono hrano, ki jo mora žival zaužiti, da more živeti. Za rast delo in proizvodnjo mesa. masti in mieka pa rabi dodatno proizvodne brane. Krava, težka 500 kg. ki daie dnevno 10 litrov mleka, mora na dan (v dveh ali treb obrokib) dobit/toliko krme, da je v njej vsebovano 11 do 15 kg suhih snovi. Ce dnevni obrok krme ne doseže 11 kg suhih snovi, si žival ne napi Ini žetodca^-in čuti lakplo; preko .15 kg suhih snovi v dnevnem obroku pa preveč obremenjuie prebavne organe. V prvem kakor v druiem slu-Čaiu žival krmo stabše prebavlja. Nadalje mora dnevni krmni obrok z« to kravo vsebovati 5kj škrobne vrednodi. od tega 070 kg prebavljivih beljakovin. Ce dnevni krmni obrok ne vsebuje toliko navedenih hranilnih snovi, krava ne more dajati 10 litrov mleka brez' huj Sanja m škode za zdravje. Vsaka krava ob taki krmi seveda ne bo dajala toliko mleka. Pogoj je, da ima žival podedovane osnove za takšno mlečnost. Vzgojiti ži»ali z dedno lastnostjo visoke mlečnosti imajo nalogo naša se ekcijska društva. Mnogo je slučajev, da dajo krave več mleka, kadar pridejo iz zanikrnega hleva v roke dobremu gospodarju, ki lih bolje brani in neguje To je dokaz, da je vzrok slabe mlečnosti n nogokrat nezadostna in slaba prehrana, dcčim živali imajo podedovane sposobnosti za višjo mlečt o-si. Po navedenih normah bo vsak kmetovalec lahko preudaril, v koliko sn dosedanji krmni obroki zadostni in bo določil količino krme, ki jo mora na dan dobiti njegova živina Pri t°m je treba še uooštevati. da rabi vsakih 100kg tež a žival na dan povprečno 005 kg beljakovin in 0 5 kg škrobne vrednosti več, če je lažja od 500 kg pa za vsakih 100 kg toliko manj. Seveda teb norm ne smemo smatrati za nespremenlji»e recepte; so samo sredstvo za približno določitev potrebne krme Za določanje dnevnih krmilnih obrokov po navedenih normah ie treba poznati hranilno vrednod posameznih krmil iz kaierih sestavljamo krmo V naslednjem nava amo sestavo in hrandno viednost najb Ij navadnih krmil po tabelah nemškega državnega prehranjevalnega urada. V eni i med prihodnjih š e- ilk »Go-poda ia" bomo v piakličnem priineiu poKazali, kako s pimočjo obeh tabel sestavljamo kimne obtoke. Sestav in hranilna vrednost važnejših krmil Krmilo V 1 kg krmila je suhe snovi prebavljivih behak. kg škrobne ▼rednosti kg Srednia količina v dnevnem obroku kg 1. Srednje dobra paša ......... 2. Zelena trava v začetku cvetenja . 3. Črna detelja v cvetju........ 4. Lucerna v cvetju .......... 5. Inkarnatka v cvetju ......... 6. Zeetia koruza v mlečni zrelosti . 7. Repno perje.............. 8. Seno, prvovrstno travniško . . . . 9. „ dobro „ . . . . 10. „ siabo 9 . . . . 11. „ otava.............. 12. „ črna detelja v zač. cvetenja 18. „ lucerna pred cvetjem . . . . 14. Slama jarih žit .j,........... 15. „ ozimne pšenice ....... 16. Koruznica............... 17. Fižolova slama ............ 18. Ovsene pleve . ....... 16. Pšenične pleve............ 20. Pleve leguminoz (detelje) 21. Krompir................ 22. Pesa................... 23. Repa.................. 24. Koienje ................ 25. Silirana zelena koruza ....... „ repno perje........ 27. „ parjen krompir .... 28. Sveže sadne tropine......... 29. n vinske v ......... 30. Suhe sadne „ ......... 3 L. „ vin-ke „ ......... 32. Ove? (zrnje).............. 33. Ječmen.............. 34. Koruza................ 35. Suh oluščen žir........... 36. Otrobi pšenični.......» • . . 37. „ ječmenovi.......... 88. „ ovseni............ 39. Krmilna moka žitna........ 40. Lanene oogače........ 41. Pogače sončnic.......... • 42. POlno mleko ... ....... 43. Posneto mleko........... 44. Kostna moka (krmilna) ...... 0-21 020 0-17 024 0-19 1/16 0-11 086 086 088 C 83 0-86 0-86 086 0-86 0 86 0-8« 0-86 0 86 0-86 022 OMO 0 09 0*14 0-16 0-16 0-22 0-22 0-26 090 0-90 0-86 0-86 0-66 0-86 087 0 87 087 087 0*89 090 0-125 0-09 092 0-023 0022 0 021 C-030 t-023 0009 0-015 010 0-0 ->5 0-025 0-075 0-092 0-168 0-010 0005 0 019 0050 0019 0-C07 0-021 0 007 0-006 0-007 0 010 0-009 0016 0009 0 001 0003 0-005 0-016 0087 0-081 0-069 0050 o-uo C-091 0-0 6 0-130 0-246 0-334 0 0-3 0 033 0-254 0-130 0-123 0103 0-104 0-103 0-08 i 0077 0-398 0-324 0-222 0-362 0 367 0*426 0-182 0-136 0224 0-234 0/87 0-170 0-300 0-161 0056 0-052 0-094 0092 0 083 0-168 0-111 0026 0-395 0 090 0-632 0-742 0-806 0-770 0-457 0555 0-463 0-600 0 694 0 733 0143 0 078 0-417 PO—60 60-60 50—tO 20-30 20-30 20-30 20-30 6-8 6-8 6—8 6-8 . 6-8 6-8 3-5 3-5 3-5 3—5 3-5 H—5 3—5 10—IS 20—40 10-12 20-30 20-80 do 50 10-15 do 15 do 10 do 3 do 1 2-3 2-3 2-3 1—2 2-3 2-8 2—3 2-3 1-5 2-5 6—12 6-12 25-30 gr.