Cena 1 Oin Leto IV. (XI.), štev. 107 Maribor, pondeljek 12. maja 1930 »JUTRA« Izhaja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poštnem 6ek. zev. v .Ljubljani .‘št. 11,409 V&> in Italijo radi pomorskih odno-sajet. Znani francoski publicist Jules pauenvein, ki je poznan tudi pri nas ^t velik prijatelj naše države, je te dni objavil zanimiv članek pod naslonom: »Je-li Panevropa mogoča?« Po njegovem mnenju bosta glavni Bri-andovi vprašanji: ali smatrajo intere-sirane države, da je možna njih politična federacija, in če, v kakšni obliki. ter drugič, ali si žele gospodarske federacije Evrope in na kak način se naj realizira? ■ Briand bo po njegovem mnenju že n’di sam podrobno definiral cilje Pan-?vrope, kakor si jih on predstavlja. Pa metode, ki naj vodijo do cilja. Evropa, ki je prebrodila strašno Goloto vojne in njenih posledic, ki se — niti v zmagovitih, še manj pa v prelaganih državah — še ni mogla Pzdraviti ne gospodarsko in ne poli-Pčno. ki se vedno zvija v težkih kri-Jah, ki je še vedno polna nezaupanja Vržave napram državi, kar zadržuje azorožitveno akcijo, ki je razorana Jd sovraštva med posameznimi razidi prebivalstva; ta Evropa naj bi Panevropske vprašani® pred Svetom Društva narodov DR. MARINKOVIČ PREDSEDUJE S EDANJEMU ZASEDANJU. — VAŽNA ZAKULISNA POGAJANJA MED POSAMEZNIMI DRŽAVAMI. ŽENEVA, 12. maja. Pod predsedstvom jugoslovanskega zunanjega ministra dr. Marinkoviča je bilo davi otvorjeno 59. zasedanje Sveta Društva naradov. Kakor :;e zatrjuje v tukajšnjih poučenih krogih, bo trajalo zasedanje 4—5 dni. Prvič, odkar je umrl dr. Stresemann, zastopa Nemčijo v Ženevi novi nemški zunanji minister dr. Curtius. Navzoči so dalje i francoski zunanji minister Briand, angleški zunanji minister Henderson, italijanski zunanji minister Grandi iu poljski zunanji minister Zaleski. Na dnevnem redu so nekatera manj važna vprašanja, mnogo važnejša pa bodo zakulisna pogajanja, ki se bodo vršila med posameznimi v Ženevi zbranimi državniki. Gre predvsem zlasti za pogajanja med Briandom in Grandijem, pri katerih naj bi se s posredovanjem angleškega zunanjega ministra Hendersona izvršil poizkus, da se reši v Londonu še nerešeno vprašanje franeosko-italijanske omejitve oboroževanja na morju. Zelo važna bodo tudi pogajanja med nemškim zunanjim ministrom dr. Cur-tiusem in poljskim zunanjim ministrom Zaleskim, ker obstoja med Nemčijo in Poljsko radi nemške carinske politike, ki onemogoča poljski uvoz v Nemčijo, precejšnja napetost. Najvažnejša točka dnevnega reda sedanjega Sveta Društva narodov, pa je vsekakor Briaudova vprašalna pola o mnenju posameznih vlad o možnosti ustvaritve Zedinjenih držav Evrope. Pri tej priliki bo Briand predložil odgovore, ki jih je dobil od posameznih kabinetov. Sedaj se bo ugotovilo, v koliko je ideja Panevrope dozorela in ali je v dogled nem času sploh mogoče misliti na to, da bi prišlo do tesnejšega gospodarskega sodelovanja narodov. Zanimiva bo dalje razprava o predlogu varnostnega komiteja glede prepre-čenja oboroženih konfliktov med člani Društva narodov. Komisija je predložila dva načrta, po katerih naj se člani Društva narodov zavežejo, da se bodo rav nali po določilih pogodbe o Društvu narodov in na poziv takoj ustavili vse sovražnosti. Toda Angleži so mnenja, da more segati ta obveznost samo tako daleč, kakor dopušča to varnost posameznih držav. Krvav dogodek u Borštu pri Trstu TRST, 12. maja. V Borštu, sedaj San Antonio in Bosco, se je v noči od petka na soboto odigrala krvava drama. Okrog 10. zvečer sta vdrla dva maskirana moška v gostilno »Pri profesorju«. Lastnik Marangoni je z mehanikom Eertinijem iz Rima ravno igral karte. Nenadoma so se odprla vrata. Ko je gospa Marangoni stopila k vratom, jo je eden od neznancev zgrabil za roko in potisnil po stopnicah. Oba zločinca sta nato vdrla v sobo in oddala proti lastniku iu njegovemu gostu več revolverskih strelov. Marangoni se je zgrudil takoj mrtev, Bertini, ki je bil ranjen na desni roki, pa se je napravil mrtvega. Med tem je skočila gospa Marangoni na cesto in klicala na pomoč. V veži nahajajoči se pomočniki banditov so jo ubili z revolverskimi streli. Lastnik gostilne in njegova gospa sta takoj podlegla poškodbam, Bertinija pa so prepeljali v bolnico. Marangoni je bil tajnik fašistovske organizacije v Borštu. Zločincem se je po krvavem dejani« posrečilo pobegniti. Uelika bitka na Kitajskem LONDON, 12. maja. Boji, ki se bijejo sedaj na Kitajskem, so po poročilih »Sun-day Expressa« najbolj krvavi, kar jih je bilo v zadnjih letih. Na eni strani je armada 700.000 mož pod vodstvom generalov Fengjusianga in Jenšisuana, na drugi pa maršal Čangkajšek, čegar armada šteje 500.000 mož. Nacijonalisti imajo do-seda.i 10.000 mrtvih in ranjenih, 15.000 vojakov pa je bilo ujetih. Oborožeuanje Rmerike na morju WASHINGTON, 12. maja. Načelnik mornariške komisije reprezentantske zbornice, poslanec Brutten, je pravkar izdal načrt za bodoči ameriški sc končno zavedla svojega položaja. Predvsem mora biti jasen pojem, kaj se naj razume pod evropsko federacijo. Ali naj bodo to res združene države, za katere je panevropski apostol Coudenhove-Calergi že izdela! ustavo, s svojim zveznim parlamentom, zveznim sodiščem, zvezno policijo, kakor je to v večje ali manjše zadovoljstvo v Washingtonu za Zedinjene države S. A.? Jules Sauer-wein je mnenja, da gre ta panevropski apostol nekoliko predaleč, kakor so razni idealisti že skozi 300 let na isti način pridigali in propagirali to idejo. Saj je že celo princ Louis Napoleon, predno je postal cesar, govoril navdušene besede o združenih državah Evrope. Treba se držati v mejah razuma. Evropske narode, ki imajo še vedno predsodke, da jih ločijo med seboj živ ljenski interesi, treba zbližati v pre- pričanju, da so interesi, ki jih ločijo, sekundarne narave, in da je ono, kar jih veže. bistveno in vitalno. Ako se zmanjšajo carinske težkoče, ako se valute spremene na skupni imenovalec. bo seveda nekaj časa trpelo nekaj producentov in konsumentov. Danes te skupine, dasi so v manjšini, obvladujejo položaj. Evropska federacija ne more pomeniti zbližanja po kaki predpisani obliki, ampak prosto izmenjavo misli o vzajemnih interesih. da se tako omogoči bodoče zbližan je. Seveda treba povdariti, da to gibanje ni naperjeno proti nikomur, ne Proti Ameriki, in tudi ne proti Rusiji. Ne babilonski stolp, ki sega v oblake, amprak priprosta. a solidno zgrajena stavba evropske federacije, ki naj re-prenzentira krog 150 milijonov duš, to bodi Panevropa! brodovni program. V načrtu je že gradnja novih edinic v smislu londonske paritetne pogodbe in sicer za 240 tisoč ton. Od teh odpade: 37.500 ton na lahke križarke, 55.000 ton na rušilce, 42.100 ton na podmornice in 69.000 ton na letalske matične ladje. Ves gradbeni program bi se mogel izvršiti v osmih letih in bo razen že dovoljenih 439 milijonov pogoltnil še 479 milijonov dolarjev. Proti temu načrtu nameravajo nastopiti številni poslanci in se celo domneva, da je njegova predčasna objava samo političen manever. 5trasen potres v Perziji LONDON, 12. maja. Po poročilih iz Teherana so potegnili dosedaj izpod razvalin mesta Aserbejdžana, katero je potres popolnoma porušil, 2103 trupel. Na tisoče ljudi je brez strehe. Med žrtvami so številni Armenci. Vlada je odposlala v. ponesrečene pokrajine močne vojaške oddelke za vzdrževanje reda in vrh tega velike zaloge živil in drugih potrebščin. majski čari Maj je v deželi. Kaj bi mu pisali do* brodošlico, ko so ga vsa srca zaželela?! Meščanu so čari maja odkriti le ob nedeljah in ob redkih prostih urah delavnikov, če ne dežuje... Majsko jutro na Kalvariji. Kdo bi ob takih jutrih lenaril v postelji? — »Ven, le ven v naravo prosto!« poje šolarska pesem. Po muhastem aprilu sta prišla v deželo smeh in radost maja, ki povsod samo cvetje trosi in srečo nosi tudi v srca, ki niso vajena ljubezni. Smeh in ve« selje, izpolnjene tihe želje in nada, da v samoto hrepenečih ur zapoje — trubadur. Po cerkvah imajo šmarnice. Zjutraj in zvečer. Mamice, tetke in pobožne ženice hodijo v cerkve in takrat pozabijo na vse. A deklice? V parku, v Tomšičevem drevoredu, pod Kalvarijo, na Kamniški cesti, pod Piramido, pri treh ribnikih jih najdeš in oči so vsem polne majskega sijaja. — »Kaj nam pa morejo, če smo mladi?« — Drevje je v cvetju, popki so se razpočili, livade zelene, ptički pojo, vmes pa tulijo kakor lačne hijene rezke sirene okoliških tvornic... Majsko jutro. — Zarja spava za gora* mi; drobne ptičke jo bude... Overturo intonirajo pridne lastavice, prve med prvimi. Kdo bi spal ob takih jutrih?! — Na vzhodu vzhaja solnce. Najprej obsije planinske grebene, potem dolino. Ko vse to gledaš, ne veš, kam bi pogledal. Od vsepovsod ti odmeva na uho pesem, katere pomena in smisla ne poznaš; samo podzavestno čutiš, da trkajo na tvojo dušo nevidni prsti, ki brenkajo ob nevidne strune, pojoče: »Ljubi maj, krasni maj!« — V dolini kruta, vsakdanja realnost, tuleče sirene in na kuluk hiteče množice —, na planini solnce majsko, ki srebe dnevne skrbi in brige. Prenovljeni gasilni dom. Na prizadevanje stavb, nadsvetnika inž. Černeta se je preuredil naš gasilski dom tako, da je shramba številnega o-rod.ia v zelo okusno poslikanih prostorih. Razun tega je tvrdka Heričko darovala lep kip sv. Florijana, ki bo postavljen v pročelju prostorne orodjarne. Trenutno se nadaljujejo dela za popravo vseh prostorov v modernem in praktičnem smislu. — Strga 2> Mariborski V F. C F R N i K Lepa pomladanska slavnost na Kozlaku OTVORITEV PLANINSKEGA ZA VETIŠČA NA KOZJAKU. Včeraj zjutraj je bila pri koroškem vlaku od Maribora naprej pa do Brezna pravcata mobilizacija planincev: blizu 300 oseb broječa kolona izletnikov se je vila od brezenskega kolodvora proti Breznu in od tam čez Remšnik k Sv. Pankraciju ob avstrijski meji, 900 m visoko, kjer je mariborska podružnica SPD včeraj o tvorila svojo novo planinsko postojanko. Sv. Pankracij je preskrbel najlepše in najprijetnejše vreme: zjutraj še nekoliko hladneje, tako da so izletniki v prijetnem hladu lahko absolvirali blizu dvourno pot od Brezna do Sv. Pankracija. Tam gori pa se je odprl planinski svet v žarkih pomladanskega solnca, ki je okrog poldneva celo prav dobro pripekalo. S polno pravico so včeraj proglasili planinci sv. Pankracija za svojega patrona. Od Remšnika naprej, so se dolinskim izletnikom začele pridruževati stotine domačega ljudstva, zakaj pri Sv. Pankraciju je bila včeraj cerkvena slovesnost. Prišlo je pa tudi veliko ljudstva iz sosedne Avstrije, celo pevski zbori- Tako je iz-gledalo okrog 10. ure dop. krog cerkve sv. Pankracija kakor v mravljišču, gotovo nad tisoč ljudi je mrgo.elo sem in tja. Ob 10. je opravil remšniški župnik g. Pavlič- kot domačin ob asistenci predsednika Aljaževega kluba g. dr. Jeharta slovesno mašo, nato pa je ob 11- izvršil blagoslovljenje nove planinske postojanke in v lepem nagovoru opisal velik po-‘men dneva. Vrstili so se še razni govori. Predsednik mariborske podružnice SPD a. dr. Senjor je na eni strani pozdravil razne odiične oficijelne in tudi vse ostale goste iz naše in sosedne države, ter izrekel zahvalo vsem, ki so pripomogli do otvoritve nove planinske koče, prve na obmejnem Kozjaku, predvsem domačemu župniku, ki je društvu z vnemo šel na roko. Prof. g. dr. Jehart je kot predsednik Aljaževega kluba obljubil klubovo sodelovanje tudi na tej novi planinski točki. Spregovorila sta še g. prof. Baš imenom kluba »Meja« in, g. dr. Bergoč imenom pevskega društva »Jadran«, ki je pohitelo včeraj z lepim zborom na Sv. Pankracija in ves dan razveseljevalo narod z lepo slovensko pesmo. Po oficijelnem delu slavnosti se je o-krog planinske ppstojanke, nad katero je mogočno in daleč tudi tja doli v avstrijske Lučane in sosedne kraje vidno vihrala jugoslovenska trobojnica, razvila prijetna planinska zabava do poznih popoldanskih ur. Nova planinska postojanka na Sv. Pankraciju je v dveh, zaenkrat še primitivnih lesenih poslopjih, ki sta last cerkvenega konkurenčnega zbora in ki jih je vzela podružnica SPD v najem. Ena je urejena za prenočevanje, druga za preskrbo s pijačo in hrano. Tik poleg koč teče meja med Avstrijo in našo državo. Podružnica namerava tekom časa kupiti ali vzeti v najem še tretje, v bližini stoječe privatno poslopje, ter ‘ ga istotako preureditev v planinske svrhe. Led je prebit, tok našega turizma bo se usmeril v večjem obsegu tudi na naš obmejni Kozjak! mariborsko gledališče REPERTOAR. Pondeljek, 12. maja. Zaprto. Torek, 13. maja ob 20- uri »Adieu Mimi«, ab. A. Kuponi. Sreda, 14. maja. Zaprto. Ptujsko giedaiišče. Pondeljek, 12. maja ob 20. uri »Caričine Amazonke«. Gostovanje Mariborčanov. Krs na predstava slovenskega dela na mariborskem odru V najkrajšem času se bo vršila vprizoritev nove Kraigherjeve drame »Na fronti sestre Žive«. — Kraigher je že s svojo prvo dramo »Školjko« dokazal, da je eden najresnejših sodobnih slovenskih dramatikov. »Na fronti sestre Žive« potrjuje znova njegov sloves kot izvrsten dramatik. Drama se vrši za časa svetovne vojne v zaledju. Režira g. J. Kovič. Predstave so neprimerne za deco. 5louenski hnjižeuni jezik in mariborsko giedaiišče Književni jezik je kot materijal besednega umetnika eden izmed glavnih faktorjev narodne kulture. Zato menda ne bo treba še posebej podčrtavati važnost pravilne izgovarjave. Ker pa ga kot produkt dolgoletne literarne tradicije in zmes najrazličnejših dialektov nikjer ne govore in živi torej razen v šoli le še v nemi knjigi, je gledališče edina institucija, ki more in mora jezikovno vzgajati. Zato je dolžnost gledališča, da književni jezik čim vestneje goji. Oderski jezik mora biti izključno književni jezik in le redko se sme iz res utemeljenih razlogov (n. pr. izrazit lokalni kolorit) odstopiti od tega načela. Komika, ki gradi le na pačenju jezika, je cenena in nedopustna! Redkokdo govori^ idealen književni jezik, ki je posebno Štajercem radi pretežne množine kranjskih elementov težak; vendar pa to za gledališče, ki ima le malo igralcev Štajercev in nobenega tujca, še ni opravičilo za omalovaževanje jezika- V našem gledališču nastopajo igralci iz najrazličnejših pokrajin Sloveniie in vsak govori svoj dialekt. Edino »književno« na njihovem jeziku je, da se drug od drugega nalezejo kake le redkokedaj pravilne oblike. Taka rovtarščina je pri mojstrih naše besede kakor klofuta. Na našem odru dobi človek pač slabe pojme o Cankarjevem opojno valovitem sbiru, c Zupančičevi do potankosti izkie:,ani imeai kipečem, kmetiško 'bujnem jeziku Novu-čanovem. Predaleč bi me zavedlo, če bi hote! vsakega posameznega igralca podrobno karakterizirati, hočem zabeležiti fe to, kar mi je posebno udarilo na uho. Iz, množice igralcev moram že začetkoma izvzeti gdčni Kraljevo in Savinovo, ki se res uspešno trudita približati se idealu čistega književnega jezika. Pri ostalih takega hotenja ni opaziti. Dd govori g. P. Kovič kot župan v Cankarjevem »Pohujšanju:-; v dialektu, ni dopustno, čeprav ;e razumljivo, če pa to dela g. Grom kot simbol umetnika, je naravnost gorosta-sno. Pravilnega redukcijskega vokala (polglasnika) na našem odru skoroda sploh ni slišati; razen tam, kjer ne bi smel biti. (Moderne vokalne redukcije slovenski književni jezik ne upoštev?. ; reče se torej nič, kruh itd- s čistim i-jem oziroma u-jem). Ravno tako skoro nihče ne loči nedoločnika od namenilnika. Pravilno izgovarjanje i-ja na koncu nedoločnika, nikoli ne zveni prisiljeno — če človek zna! — saj ga govore na vsem vzhod nem Štajerskem. Ravnotako je treba ločiti ozka o in e od širokih. Naglašanje ;e problem, ker v slovenščini še omahuje. Dober kažipot za igralca je ritem, ki ga pri nas vpostevajo le v vezani besedi. Ritmika Novačanovega Hermana Celjskega se je v Mariboru komaj opazila. Opozoril sem tu le na najnujnejše napake, je še mnogo manjših, ki pa jih bomo radi izpregledali, če bomo videli ie nekaj prizadevanja. (J. D.) Mariborski m dnemi dr n %1 ** <*m% Šolska vodstva pozor! Letošnji ljubljanski jubilejni velesejem se bo vršil od 29. maja do 9. junija, šolska vodstva posebno ona na deželi, naproša uprava ljubljanskega velesejma, da naj svoje majske izlete urede tako, da si bo mladina v zvezi z izletom mogla ogledati tudi velesejem. Na velesejmu bo zbrano vse, kar more zanimati tudi mladino in dvigati njen narodni ponos. Kajti večino razstavljenih predmetov je ustvarila slovenska roka in slovenski um- Razlaga pod vodstvom strokovnega učiteljstva bo mladini v .največjo korist. Za učence vseh Šol velja znižana vstopnina po Din 3. spremljajoče učiteljstvo je vstopnine prosto. Z autobusom na akademijo pri sv. Turju ob Sčatmici Senekovičev avtobus je kakor ustvarjen za večje družabne izlete. Velik je, u-doben in praktičen, celo svoj separe ima. Izmed naših izletnikov ga je zasedla naša nada, naši bodoči očetje in matere in se celo pot prav imenitno zabavala. Za prehrano cele družbe je temeljito poskrbela ga. Zemljičeva. Ni čuda, da so že čez eno uro vsi potniki postali nenavadno zgovorni, ko pa je bil vsak obdarjen s celim svinjskim jezikom, domu grede pa s prekajenim kolenom. Med vožnjo v krasnem pomladanskem jutru je padla marsikatera resna, kakor n. pr. da se spremeni grad Hrastovec v prepotrebno umobolnico, še več pa je bilo veselih. Tu le samo nekaj: ko brzimo med pobož-niki proti Sv. Trojici, meni nekdo: »Zakaj ta cerkev 3 zvonike?« »Trojica so vendar tri osebe, vsaka ima svoj stolp«. »Koliko pa bi jih potem moralo biti pri »Vseh Svetih« če bi vsakemu hoteli postaviti enega?« Ali »Kje se ustavimo pri Sv. Trojici?« »Pri Golobu«. »Pri katerem Golobu? Pri Sv. Trojici je toliko Golobov, kakor na Mestni hranilnici«. In v tem tonu je šlo dalje do Radgone, Ra-denc; za poldne nas je dobro oskrbel g. Horvat v Kapeli; Tu nam je razkazoval g- Glaser tudi državni vzorni vinograd, nekdaj last grofa Bathyanya. Od Kapele ie nepopisljivo lep razgled na vse strani okrog precej visoko ležeče cerkvice; vsepovsod lepe vile in zidanice, cerkve in cerkvice, v daljavi pa mogočni hrbet zelenega Pohorja. V Št. Jurju so nas pričakovali s kruhom in soljo ter vinom v priprostem vrču. Pozdrav je govoril starosta Kreft. Pri Kocmutovih na vrtu zopet neprisiljeno domača pogostitev. Ležali smo v travi in jedli in pili in bili veseli. Med tem priropotajo še avti in avtobusi iz St. Lenartu, Ljutomera, Radgone, Radenc in trg je bil poln domačinov in prijateljev društva. In kaj naj povem o akademiji? Na sporedu je bilo 16 točk, ki so se izvršile z največjo ljubeznijo do stvari. Vsakemu otroku je ličecc kar žarelo od radosti, da ga gleda taka množica tujcev in domačih. Vsa čast tem delavcem. Nihče se ni zmenil, da sedimo v preprosti leseni šupi, skozi ktero vleče lahen vetriček. Videli smo le voljno deco in požrtvovalne učitelje, ki vodijo nov rod novim ciljem nasproti. Pozabili smo na domačega župnika, ki je še v nedeljo zjutraj prečital svojim vernikom nekaj, kar bi naj izgledalo kot neke vrste svarilo pred sokolsko alta demijo in telovadbo, pa je le koristilo stvari. Vse je bilo zasedeno. Brat starosta je z veseljem pogledal po polni dvorani in šepetal svojemu znancu na uho: »Hvala bogu polno je«. Tudi mi smo se radovali tega uspeha, čestitati vzornim učiteljem in se ob sončnem zatonu spet vračali v mesto, na delo, za kruhom. Lep je bil ta izlet, dolg pa 112 km. Tečaj za pridelovanje krme se bo vršil na vinarski in sadjarski šoli v četrtek, dne 22. maja. Pouk ie teoretičen in praktičen ter traja or! 8,—12. do-n o.d 14—J", in.pokbie. — Bivši mariborski veliki župan umrl. V soboto 10. trn. Je umri v Ljubljani bivši mariborski in pozneje zadnji ljubljanski veliki župan, honorarni profesor na pravni fakulteti ljubljanske univerze, g- dr. Fran Vodopivec, star 51 let. Podlegel je daljši bolezni, črevesnemu raku. Po lanski operaciji jc nastalo trenutno o-lajšanjc, vendar pa se mu ni povrnilo zdravje. Bil jc znan kot eden najboljših slovenskih pravnikov, ki je mnogo pisal v »Slovenskem pravniku«, »Času« in beo grajski »Policiji«. Bil ie tudi predsednik oblastnega odbora »Jadranske straže« v Ljubljani. Kot uradnik je bil izredno sposoben in vesten ter p0 najboljši vesti objektiven. Bodi mu tudi med nami ohranjen časten spomin! — Nove paviljonske zgradbe na ljubljanskem velesejmu. Uprava ljubljanskega velesejma gradi dve novi razstavni stavbi, ki sta namenjeni za tekstilno industrijo, usnje, papir in lepenko. Stavbi sta že skoraj dovršeni in stojita ob levi in desni strani avenije, ki vodi od glavnega vhoda proti paviljonu čehoslovaške republike- Reprezentativni stavb: podajata sejmišču popolnoma nr.vo. iu;.-i!erno lice. Spremembe posesti. Josip in Leopoldina Mastnak, pos. na Dobrni, sta kupila od g. dr. Al. Juvana hišo v Strossmayerjevi ulici 35 z vrtom vred za 310.000 Din; gospa Matilda Celi, posestnica v Mariboru pa od Tomaža in Josipine Kavur hišo v Betnavski ul- 4 za 7S-000 Din. Smriia kosa. Danes ob 4. zjutraj je umrla v Počehovi št. 325 gostilničarka, gospa Valburga Neubauer, stara 41 let. Blag ji spomin! Iz preiskovalnega zapora izpuščen, so bili včeraj dopoldne od 6 delavcev v državnih železniških delavnicah, ki so bili radi suma komunistične propagande., aretirani dne 13- marca, trije, glede katerih je izkazana popolna nekrivda: Ivan Pšeničnik, Lekš in Rebernik. Ostali pa so v preiskovalnem zaporu, še Zupan, Wein-gerl in Čanžek. Izpuščeni trije so žrtev brezvestnega denuncijanta, ki se v svoji moralni pokvarjenosti ni ustrašil zločina, da uniči eksistenco rodbinskih očetov. Upa mo, da bo železniška uprava, ki je po a-retaciji vse odpustila, glede onih, ki so izšli kot nekrivi, na njih storjeno krivico popravila in da bodo nujno zopet spre jeti v službo. — Kopališko restavracijo na Mariborskem otoku je kopališči« odbor v svoji zadnji seji oddal za 3 leta v najem g. Jos. Majdiču, restavraterju v Grajski kleti. — Pristojbina za ogled kopališča na Mariborskem otoku do otvoritve. Kopališki odbor je dovolil mariborskemu Olepševalnemu društvu, da sme do dneva otvoritve pobirati od posetnikov na Mariborskem otoku, ki si pridejo o-gledat nove kopališke naprave, pristojbino in sicer po 1 Din od odraslih, po 50 P od otrok. To je bilo Olepševalnemu društvu dovoljeno iz razloga, ker bo oskrbelo na otoku klopi ter uredilo park in nasade za sprehajalce. Ne Felberjev, ampak Mairborski otok. Z ozirom na še vedno se ponavljajoč) jezikovne razprave o nazivu Felberjeve-ga otoka je treba opozoriti na dejstvo, da je občinski svet mariborske mestne občine, ki je zemljeknjižna lastnica otoka, na podlagi predloga Olepševalnega društva že v eni izmed svojih lanskih sei sklenil, da se ima otok imenovati Mariborski otok. Olepševalno društvo je ta predlog stavilo v smislu sklepov ankete, ki se je vršila ob sodelovanju raznih mariborskih društev. Iz gugalnice padel. Včeraj popoldne je med guganjem padel iz domače gugalnice 10 letni Rajko Čoki z Vojaškega trga ter si pri padcu zlomii desno roko. Ponesrečenca so morali z reševalni avtom prepeljati v bolnico. — Slovo. Ker mi je zaradi naglega odhoda iz Maribora nemogoče, da bi se osebno poslovil od vseh svojih dragih znancev in pri- < jateljev, poslavljam se od njih tem potom \ s prošnjo, da ine blagovolijo ohraniti v bodoče v prijaznem spominu. — Art. pu-kovnik Milufiti Vukotič- — 1405 Sinfonija ljubezni, melodija radosti, to jo večerna pesem osamljenih duš ..DVOJE MLADIH SBC" Ob premijeri spremlja film GODBA Piide v &C!^0 JNIOM" \ Velika kavarna. Danes, pondeljek, Fcrri Ferretty, v s'r6s do kabaretni večer. 1406 Pri utrujenosti, razdraženosti, tesnobnosti, nespanju, srčnih nadlogah, tesnobi v prsih poživi naravna »Franz joeelova« grenčica trajno obtok krvi v trebuhu in učinkuje pomirjevalno na njeno valovanje. Profesorji za bolezni prebavil izjavljajo, da se »Franz Joseiova« vo.Ja pr' pojavih, ki imajo svoj izvor v zastruplje-nju želodčnega črevesnega kanala, obnese kot izborno odvajalno sredstvo. — »Franz Joseiova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trjovinah. I. V Mari 5 o r u, rane '12 V, '1935.'’' ®nasfasi@p®iis v v <* f p v» k Tnfra SHI* Sira« & OD ARHEOLOGOV ŠE NERAZKRITE RAZVALINE MRTVE STRAŽE BIZANTA V MEZOPOTAMSKI PUŠČAVI. Spori Ko so pred kakimi 6000 leti iz azijske zakladnice narodov prišli Babilonci v Mezopotamijo, premagali Sumerijce in u-stvarili ob Evfratu in Tigrisu močno državo, se je del njihovega plemena odcepil in ustanovil veliko asirsko cesarstvo. Mezopotamsko dolino zapirajo na severu in vzhodu silne gore, težko prehodne, z iuga pa strašna arabska puščava. Vse trgovske in vojaške karavane so imele samo eno veliko pot: po kopnem v Indijo in do Sredozemskega morja. Tod so Babilonci prihajali in izmenjavali blago z Egipčani. Pozneje so se Rimljani več stoletij borili za to pot, ki jim je omogočala trgovanje z Indijo. Ob tej poti so stale najmočnejše trdnjave: ob prehodu Preko Evfrata leži Karhemiš, stara hetitska trdnjava, koje razvaline so odkopane in nudijo dokaze o visoki stopnji u-metnosti in kulture v mestu, ki je cvelo pred kakimi 3000 leti. Daije proti vzhodu ie staro rimsko mesto Nisibis, najvažnejše v severni Mezopotamiji. Med Evfratom in Trigrisom pa je beduinsko mesto El liatra, ko'jega razvaline sc še danes pražijo pod žarkim mezopotamskim solncem. Izven te kulturne poti je bila od zapada na vzhod samo še ena karavanska pot iz Emese (Homse) po sirijsko-arabski puščavi naravnost do Babilona (Bagdada). Tudi ta pot je bila zelo vazna, in tako se je v Palmirski oazi razvilo zelo bogato mesto, ki je živelo samo od trgovine. Rimljani so pač držali pod svojo oblastjo Anatolijo, center Male Azije, širno Mezopotamijo pa le kratek čas. Saj so celo Malo Azijo morali ščititi proti raz-nim vpadom Perzov in drugih s celo vrsto utrjenih mest: Edes, Amida, Ana-stasiopolis- Tam, kjer leži nekdanja prestolnica severne Mezopotamije, vodi cesta po nepregledni stepi, kakih 40 km stran od kurdskega Taurusa, današnjega l,r Abdina. Tam počiva na strmem ob-ror>ku Anastasiopolis. • Dočim so druge trdnjave deloma izginile, pa je Anastasio-Polis še v razvalinah ohranjen, ker se do-f !e nikomur ni zljubilo, iti 40 km daleč na sever po stepi in odnašati od tam kamenje. Edino prebivalci male kuidske vasi Dara, ki je v bližini, so nekaj malega raznesli. Zgodovina o tej nekoč važni obme;ni trdnjavi le malo beleži. Za časa cesarja Justinijana se je tam boril vojvoda Beli-' zgraditelji spomenika določili bivšega Predsednika Zedinjenih držav, Calvina J-oolidga. Njemu je pripadla častna na-°8a, da v malo besedah veliko pove- In es je Coolidge z izredno sp. .tnostjo raz zgodovino Zedinjenih držav v 7 po-vj'i za .a vsako ima na razpoki- K0 ‘ 1 besed, pri čemer mu ostanejo že 3 besede. Kako si Coolidge zamišlja svoje delo, dokazuje pripovedovanje v prvih dveh poglavjih o proglasitvi neodvisnosti ,m ustanovitvi prve zvezne vlade. Bese -dilo se glasi: »1776. leta je proglasil narod svojo večno pravico, da stremi po sreči in .vamovladanju, kakor tudi svojo dolžnost, da to pravico brani . za ceno vsake žrtve. — Leta 1787. si je določil na skupščini ustavo, s katero ustanavljajo svobodni prebivalci suverenih dr žav vlado omenjene oblasti in neodvisen kongres. Izvolil je predsednika in sodi šče, da zagotovi vsem državljanom svo bodo, enakost in pravičnost.« — Angleško besedilo teh dveh poglavij ima samo 76 besed, tako da je varčnemu predsedniku ostalo še 424 besed, da opiše ž njimi razširjenje državnega ozemlja na zapa du, nakup Louisiane, sprejem Teksasa in Kalifornije v zvezne države, poravnavo spora'z Anglijo radi meje Oregona in zgradnjo Panamskega prekopa. Samo če Coolidgu pri sedanjem varčevanju z besedami končno še ne bo zmanjkalo gradiva! Tihotapstuo alkohola v podmornici Nizozemska policija je dobila od ame riške obalne straže sporočilo, da opravlja neka inozemska podmornica tihotapsko službo. Policija v Kaliforniji je prišla namreč na sled, da dobivajo tihotapci ob obali na nerazumljiv način velike množine alkohola, čeprav je skoro nemogoče priti kkozi zaporni pas. Tihotapci se poslužujejo sedaj podmornice, ki prevzame svoje blago že na odprtem morju od nekega velikega parnika, nato pa se podmornica potopi in se prikaže zopet šele na nekem zelo skritem kraju ob obali. SK Že!ezniear:SK Dona\vitz 3:3 (2:1). Ob maloštevilni udeležbi od strani gledalcev se je včeraj vršila na igrišču SK Železničar mednarodna tekma med prva kom Gornje Štajerske SK Donawitz in SI< Železničarjem. Tekma je bila le včasih na višku. Formacija SK Železničarja je bita prav nesrečno sestavljena. Leva stran je bila popolnoma nemogoča. Pišef kakor Pezdiček ne spadata v moštvo. Heller se boljša, vendar mu manjka še precej do dobrega vodjo napada, Bačnik je bil še edini, ki je spravil življenje v napad. Pezdiček II. prehitro oddaja žogo. V kriiski vrsti je bil Frangeš indisponi ran; najboljši je še bil Ronjak. Ožja ob ramba je bila tokrat precej nesigurna. Maliainc v golu je branil, kar se je dalo. Pri gostih smo občudovali izvrsten na Padalni trio, ki bliskovito menja poteze, le pred golom pozabijo streljati na gol Zelo je ugajal srednji krilec, ki je bii ne umoren v obrambi in v podpiranju napada. Fiidi obas. -iranska krilca sta storila svojo doižost. V obrambi je paradiral mirni vratar. Oba branilca sigurna z lepimi odbojnimi udarci. Sodil je gosp. Bizjak, ki je imel proti zelo discipliniranim moštvom lahko stališče. , SK Rapid:SK Železničar 5:3 (3:2). Kot predtekma k mednarodni tekmi se je vršila včeraj prijateljstva tekma starih gospodov »Rapida« in »Železničarja«, ki je končala z zmago »Rapida«. Sodil je g. Marinič. SK Železničar res.:SK Mura 3:0 (1:0) Rezerva SK Železničar je gostovala v Murski Soboti proti SK Mura in po lepi igri zasluženo zmagala v razmerju 3:0. SK Mura je bila v prvem polčasu popolnoma enakomeren nasprotnik, le v drugem polčasu ni izdržala tempo. Od domačinov so bili Čiček Voršič in Benček najboljši. Tudi vratar se je izkazal za zelo latiranega igralca. SK VaraždintSK Rapid 4:3 (2:2). Mariborski Rapkl je včeraj odigral prijateljsko tekmo v Varaždinu. Tekma je končala s pičlo zmago Varaždina-:. Baje je bil tudi sodnik pristranski, ki je ob vsa ki priliki oškodoval goste. Ostale tekme. Ljubljana: prvenstvene tekme: Grail-ka:Natakar 7:1 (4:0); Slovan:Reka 5:2 (3:1). Zagreb: Gradjanski : Budai >33« (Bu-dapest) 3:2 (1:1). Beograd: prvenstvena tekma BSK.: Jugoslavija 4:0 (2:0). BSK je s to tekmo postal prvak Beograda. Spiit: Hajduk:Sašk (Sarajevo) 4:1 (1:0). Mednarodni šport. Dunaj: prvenstvena tekma: WAC:Ha-koah 2:1 (0-'0). Rapid:Schwaben (Augsburg) 5:4 (1:1); Slovan:BAC 2:1 (1:1). Budapest: meddržavna tekma za evropski cup: Italija .-Madžarska 5:0 (1:0). Pariz: češkoslovaška: Francija 3'2 (2:2). ' ' Berlin: Nemčija:Anglija 3:3 (2:2). HAZENA. SK Concordia :S. Mura 6:4 (3:1). V Zagrebu se je včeraj vršila odločilna tekma za prvenstvo zapadnega podsave-za. Po ogorčeni borbi je zmagala družina SK Concordia, v razmerju 6:2. Sevnica: prvenstvena tekma: Atena (Ljubljana):SK Sava 27:2 (14:1). Ljubljana: Ilirija:Atena 9:1 (5:1). Sestanek plavačev SSK Maribor se bo vršil danes, ponde-Ijek, ob 19.30. uri v posebni sobi hotela ^Pri zamorcu«. Sokolstvo Strelski odseki u Sokolek/ društuib Ministrstvo vojske in mornarice je priznalo — kakor znano — čianom Sokola kraljevine Jugoslavije, ki so bili 5 let telovadci, olajšave v vojaški službi. Nato-ga Sokolstva je zato, da upraviči pričakovanja, katera je vanj stavilo imenovano ministrstvo s svojim ukrepom. Treba ni le, da navadi Sokolstvo svoje mlajše članstvo korakanja, redovnih vaj itd., nego treba se je čim prej lotiti tudi priprav za vaje v streljanju ter za ves v to svrho potrebni, strelskim vajam nujno predhodni pouk: spoznanje puške in mu-nicije, najpriprostejše rokovanje s puško (K nozi! O desno rame! Gotovo! Itd.), merjenje in dr. To se naj doseza v posebnih odsekih, kateri se naj po Sok. društvih ustanavljajo (slično drugim špecijal-nim odsekom, kakor so smučarski i. pod.). Iz strelskih odsekov seveda niso izključeni čiani, ki imajo vojaško službo že za seboj, niti članice; vsekakor pri-pročam pripadnost, k strelskim odsekom predvsem mlajšim članom ter naraščaj« nikom z dovršenim 16. letom. Da se ustanovitev takih odsekov v Sokolstvu omogoči, je naša župna uprava storila s svoje strani vse, kar je mogla, da se za sokolsko organizacijo dosežejo iste ugodnosti, kakor jih imajo strelske družine. Dokler pa Sokolstvu samemu te ugodnosti ne bodo priznane, za ta čas je pristala Oblastna strelska družina v Mariboru, ki ji je sami ležeče na razširjenju strelskega gibanja, pa bilo to tudi v področju Sokolstva, na naslednji aranžman: pripadniki Sokola lahko snujejo v Sok. društvih strelske odseke, ki pa morajo šteti najmanj 10 oseb. Za vsakih 10 oseb daje namreč Ministrstvo vojske in mornarice na razpolago po 1 puško ter ob njih pristopu 1000 nabojev zastonj. Sok. društva javijo pripadnike streiskih odsekov potoni župne uprave Oblastni strelski družini '•> jih sprejme kot svoje izredne članl mesečni prispevek izrednih članov znaša i Din na osebo. Bratska Sokolska društva pozivam, da pristopijo čimprej k snovanju strelskih odsekov, zlasti društva po deželi, ker je streljanje tudi jako privlačno propagandno sredstvo; zlasti za kmetsko mladino. Upam, da poziv ne bo ostal »glas vpijočega v puščavi«! — Zdravo! Dr. M. Kovač i c, starosta župne uprave SKJ V Mariboru. Zasiguranje vagonov za izvozno sezono. Iz Beograda poročajo, da bo te dni definitivno sklenjen sporazum med našim prometnim ministrstvom ter ministri Avstrije in Nemčije, ki bosta posodili za našo izvozno sezono potrebno število va-conov Mm I Marfltersk! VcctSNTK »a V Mariboru, dne 12 V. 1938. Mkhal tt«MO £ukeeciia 91 »Ne pojdem!« Toda ko je napočil večer, je pričel nestrpno dirjati po svoji sobi. Kmalu nato je šel od doma, in kakor da si je že davno na jasnem, kaj mu je storiti, se je brez obotavljanja napotil proti parku, tja, kjer je bil predsinočnjim preplezal ograjo. Tam je čakal, dokler ni vse pomolkniio v palači in dokler ni prišla ura, ko se mu je zazdelo, da mora biti Primavera na svojem običajnem mestu. Naposled se je zavihtel preko ograje, dospel po istih drevoredih do iste trate kakor zadnjikrat ter našel Beatrice na isti granitni klopi. Kreni je naravnost proti njej. Zares, čakala ga je. Nasmehnila se mu je, ko je videla, da prihaja. Kar sta si pravila ljubimca med tistim večnim jecljanjem, ki je jezik vseh zaljubljencev v vseh deželah že od začetka sveta, to prepuščamo svojim bralkam in bralcem, da si naslikajo z lastno domišljijo. So pač prizori, ki jim pero ni kos — prizori, ki jih človek ne more naslikati v njih izvirni prelesti. Obadva sta bila krasna v žarenju svoje ljubezni, slajše in svetlejše od žarenja sladkih zvezd! Bila sta daleč od vsega sveta, vsa zaglobljena v očarano oboževanje krasote drug drugega!... A vendar, prišla je minuta, ko se je bilo treba ločiti. Po zadnjem slovesu je Primavera, počasi odšla proti palači. Ragastens je ostal na svojem mestu, nepremično, ves okamenel od svoje sreče; in že dolgo je ni biio več videti, ko se je z globokim vzdihljajem tudi on odpravil domov. Ko je bil že blizu ograje, se mu je zazdelo, da hodi nekdo za njim- Naglo se je obrnil. Zares, nekdo mu je sledil. In ta nekdo niti ni mislil na to, da bi se skril. Ra-gastens je videl njegovo visoko postavo plavati v mraku. Urno je skočil za neko drevo ter počakal, da bi šel človek mimo. Toda on ni šel mimo... Obstal je pred drevesom, stopil okrog debla in se ustavil pred Ragasten-som. sKnez ManfrediI« je zamrmral vitez. In v glavi se mu je zavrtelo. Starec je prekrižal roke in rahlo sklonil svojo visoko postavo; njegove oči so temno plamenele. Ra-gastens je takoj spoznal, da vč vse! Ves poražen od groze — ne zaradi sebe, nego zaradi Beatrice! — je napel vse moči, da zbere svoje misli. *Knez .. •« je iznregovoril. »Niti besede!« je dejal starec s tako izpremenie-nim glasom, da ga je Ragastens jedva spoznal. »Vse sem videl, vse sem slišal. Spričo strašne nesreče, ki me zadeva, se zahvalite Bogu. da ohranjam hladno kri in da vas ne ubijem tu na mestu kakor psa. ker nočem škandala in madeža na svojem neomadeževanem imenu! Jutri... pri meni doma... vas pričakujem...« »Pridem, knez!« je deial Ragastens. ki so mu kne-ževe besede mahoma vrnile mir. »Na to računam, gospod — ako vam ostaja le še iskrica časti in poštenja!« 'Pridem!« je ponovil Ragastens ponosno. . , S Široko gesto je pozdravil kneza. In nato je brez opreznosti, ki je bila zdaj nepotrebna, krenil naravnost nroti ograji ter se zavihtel na drugo stran. Kmalu je bil snet doma. Tu pa, v molčeči samoti, se mu je šele jasno razodela vsa sfrašnost položaja. Iz tega položaia ni poznal izhoda. Biti se s knezom Manfredi!... Ubiti .ga!... Kaj še! Ali bi mogel storiti kaj takega? Man- fredi je bil star dvainsedemdeset let. In vrhu tega — ubiti kneza je bilo isto, kakor odreči se Primaveri na veke. Kaj torej?... On je slutil samo eno, strasno možnost: knez Manfredi ga ima pravico ubiti; knez ga bo ubil'.... In Ragastens je bil prav, zdaj šele spoznal, kaj se pravi živeti! Ta noč mu je bila strašna. Do jutra je izmišljal rešitve, a druga za drugo se je rušila v prah. Dan je napočil, ne da bi mu bilo prišlo kaj zadovoljivega na um. Sklenil pa je obvestiti kneginjo Beatrice, preden poide k Manfrediju. Toda ko je prišel v palačo Alma, je zaman begal po hodnkih in dvoranah, kjer je običajno srečal Primavero: nikjer je ni mogel najti. V smrtnem nemiru se je velel prijaviti knezu Monfredi, češ, da je v palači, njemu na razpolago in v pričakovanju njegovih ukrepov. Toda odgovorili so mu, da je knez Manfredi v tajnem zborovanju. Ragastens je morai čakati. Okrog poldneva se je zvedelo, da ne bo nikakih avdijenc, in razširila se je vest, da je knez Manfredi nevarno bolan. Obenem pa je prišel k Ragastensu eden izmed kr.eževih slug. »Moj gospodar,« je dejal, »vas prosi, da bi ga po-sctili zvečer.« »Dobro,« je odgovoril Ragastens. Ragastens je odšel iz palače še razburjenejši, nego je bi! prijel. »Kaj se godi? Ta negotovost je strašna,« je premišljal sam pri sebi. »Zakaj nikjer ni videti Beatrice? Zakaj mi knez sporoča, da me ne more sprejeti?« Ubijaje se tisoč in tisočkrat z istimi nerazrešljivimi vprašanji je Ragastens ob Tastoči tesnobi srca pričakoval trenotka, ko se je imel iznova javiti pri knezu Manfredi. Knez pa nikakor ni bil pri seji tajnega sveta, kakor mu je bil sporočil. Dopoldne je prosil grofa Alma, naj obdrži svojo hčer s kakršnimikoli pretvezami pri sebi, nato pa se je starec pripravljal na sprejem Ragastensa. Tudi on je bil preživel strašno noč. noč krutega obupa. Nato se je obup po malem pričel umikati jezi. V posledstvu refleksa, ki ga večkrat opažamo v naravi. je on, ki je sprejel prvi udarec katastrofe z mirnostjo, stoično in se razvia do poslednjih mej besnosti, kjer postane človek s svojim omajanim umom in svojo raztrgano dušo nesposoben preudarka ter patie v dejanje zločina. In ravno v takem trenotku so mu naznanili Ragastensov prihod. Starec je bliskoma zagledal samega sebe. kako z bodalom v roki preži na vstop mladega moža, in plane nadenj, da leži mahoma mrtev pred njegovimi nogami. Navdala ga je neodoljiva groza pred ubojstvom. zasnovanim od njegovih razpaijenih možganov, ne da bi se mogel pomiriti. Silna je bila žalost te ure. Knez je naposled sklenil, da preloži strašni treno-tek svidenja. S tem je bilo pridobljenega pol dneva. Ko so mu prišli okrog pete ure povedat, da stoji vitez pred njegovimi vrati, je menil, da se je vendar že zbral in premagal, ter je ukazal privesti Ragastensa k njemu. Trenotek nato sta si stala moža jedva za korak narazen nasproti. Z bolno radovednostjo sta si zrla v oči, kakor da še nikoli nista videla drug drugega... Ragastens je bil zdaj zelo miren in hladnokrven; čakal je, Manfredi pa je v tem trenotku z grozo čutil v sebi vrenje tiste strašne jeze, ki ga je po vsej sili hotela storiti morilca, strahopetnega, nizkega morilca! . Kajti videl je, da se vitez v svoji kameniti nepremičnosti nikakor ne namerja braniti. Teh deset minut jc bilo strašnih. Ragastensje čutil, kako se mu mrzel znoj nabira pod lasmi. Zdaj ni več mislil; bil je kakor hipnotiziran od tega velikega starca, v čiear steklenih očeh se mu je zdelo, da čita svojo usodo. Nadejal se je bil očitkov in borbe: ta mrkli pogled in ta mrtvaška bledost obraza, ood katerima ie jasno slutil nevihto, pa sta ga navdajala z vso osuplostjo in grozo. Ragastensa, ki se bodala ne bi bil prestrašil — Ragastensa je bilo v tej minuti strah. Kajti knez je očivid-no iskal kake krvave besede, kake strahovite psovke, da mu je zaluča ,v obraz ... Gnev, ki ga je bil že ukrotil, brezumni, besni, razbrzdani gnev se je iznova polaščal vsega njegovega biija. Njegova roka je trepetaje segala po ročaju bodala. Ragastens je videl to kretnjo, a se niti ni ganil, da bi se branil ali umaknil.. - Ta hip pa so se velika vrata odprla na dvoje, in grofovski predstavitelj je stopil v sredo salona ter javil svečano, s povzdignjenim glasom: »Predstavljajo se glasniki in odposlanci njegove Svetlosti Cezarja Borgia, vojvode Valeutinoiškega in vojvode Gandijskega, ki prinašajo knezu Manfredi, vrhovnemu poveljniku zavezniške armade, svojega visokega gospodarja mirovne ponudbe!...« Ragastens ni trenil. Morda niti slišal ni. Samo videl je, kako se je roka kneza Manfredi povesila. Videl je, kako je dvignil giavo in se ozrl s pogledom, v katerem se je svetila blaznost. Nato je sledil temu pogledu. In zapazil je, da so vrata odprta na dvoje. Velika galerija je bila polna velikašev in častnikov v orožju. Blizu vrat so trije glasniki v ceremonijalni skupini zatrobii fanfaro; nato je stopilo v dvorano troje častnikov Cezarjeve armade v bojni opravi; za njimi so se vrata zopet zaprla. Ves ta prizor je gledal Ragastens kakor v sanjah. Ze so se bili glasniki razvrstili ob vratih- Castniki-od-poslanci, ki so bili pustil svoje spremstvo zunaj na galeriji, so pristopili bliže k Manfrediju in se mu globoko poklonili. »Česa želite, gospodje?« je vprašal knez s hripavim in strtim glasom, dočim se njegov pogled ni premaknil od Ragastensa. > »Svetlost,« je izpregovoril odposlanec, »mi. častniki armade njegove Svetlosti vojvode Valentinoiškegain Gandijskega. našega gospodarja, prihajamo poslani od njega v vsej časti in vernosti, da vam predložimo mirovno pogodbo...« Knez Manfredi, mrtvaškobled in stiskaje zobe j'e zganil glavo. »In takšen je ta predlog, ki ga boste vi, vrhovni poveljnik zavezniške armade ocenili po svoji visoki modrosti in svojem velikem duhu, ki ga vsa Italija rada pripoznava... Njegova Svetlost Cezar Borgia meni« da je prišla ura, ko je potreba nehati z notranjim razdorom, ki trga nesrečno Italijo na kose. Zatorej se v polni meri odreka vsakterim zahtevam do grofije Mon-teforte. Obvezuje se, da odvede svojo armado na rimsko ozemlje, obvezuje se nadalje, da ne bo nikdar več dvignil orožja proti Montefortu. Obvezuje se naposled, da zopet vzpostavi nekatere izmed kneževin, ki so izginile, vzlasti vašo. Svetlost, in to z vsemi pravicami, privilegiji in svoboščinami, ki so ji pristajale od nekdaj.« Manfredi je z osuplostjo poslušal te nenavadne ponudbe. »Za vse te ugodnosti,« je nadaljeval častnik, »njegova Svetlost vojvoda Valentinoiški zahteva samo, da se vaša armada razide... V dokaz svoje poštene Volje vam bo izročil dvanajst talnikov izbranih izmed velikašev njegove okolice. V dokaz poštene volje zaveznikov zahteva po pravici, da tudi oni njemu dado poroštvo, zadovoljiti pa se hoče z enim samim talnikom. Poverjeno nam je, da vam ga naznačimo...« »Naznačite ga!« je dejal knez kratko. »Da vam pokaže svoje spravljive in miroljubne, namene v vsej popolnosti, si naš gospodar ni hotel izbrati nobenega izmed gospodov, ki jih ljubite. Zadovoljuje se z enim izmed vaših častnikov, ki niti ni iz te dežele in ki ga jedva poznate, s tistim namreč, ki se imenuje vitez de Ragastens. Povedal sem. Svetlost. Kakšen odgovor naj sporočim slavnemu poveljniku, ki nam ga je tukaj čast predstavljati?...« Kaj Via vrste pletenin po meri. Popravila, spadajoča k tej stroki, izvršuje najbolje, hitro in ceneno mehanična pletarna Javornik, Vojašniška ul. 2. 364 Najstarejši zavod za črkosllkarstvo na steklo, les, pločevino in zidovje. Specljallst za svetlobno reklamo na »teklo. Ustanovljen 1. 190?. Odlikovan 1.1922 z zlato medajlo. Gustav Phlllpp, Maribor, Vetrinjska ulica 11. Načrti in proračune na zahtevo. 411 Kupim stopnjasto rešetko (Treppenrost-Verfeuerung) za lokomo-bilo 75 konjskih sil. Rochlitz Ludovik, mlin, Dolnjna Lendava. 1407 Elektroinštalaclje, montaže vil, stanovanj, tovarniških poslopij vsaka montažna popravila, popravila motorjev najcenejše izvršuje Ilič & Tichy, Maribor, Slovenska ul. 16. Velika izbira svetilk, elektroblaga, motorjev po konkurenčni ceni. XII Oglas! Na dan 13. maja ob 11. uri se bo vršila v komandi 45. p. p., vojašnica Kralja Aleksandra v Melju licitacija za nabavo sledečih živil: 4150 kg fižola. 2050 kg riža, 900 kg zdroba, 1000 kg sladkorja, 1000 kg ječmenčka, 700 kg čebule, 580 kg olja, 1350 1 jesiha, 50 kg čaja, 200 .kg kave (pražene), 150 kg cikorje (frank), 200 kg praženega ječmena, 200 kg testenin (fidelini), 50 kg marmelade, 50 kg suhih sliv, 10 kg drobnega popra, 60 kg govejega olja, 30 kg suhega grozdja. Licitantje morajo prinesti seboj dokumente o plačanih davkih in potrdilo trgovskega gremija o trgovski sposobnosti. Kavcija 5% se položi pri blagajni 45. p. p. ob 10. uri istega dne. 1404 Iz komande 45. peš. puka, br. 3161. Inseriraite »Veterniku" Naiboljgl in najcenejši nakup nogavic, rokavic, perila ter vseh modnih ra šiviljskih potrebščin Modu trgovina ANTON PAS Maribor, tovonak« uk 4 Absolvlran iurist želi mesto koncipijenta pri Kakem advokatu v Mariboru. Gre eventuelno tudi k advokatu na deželo. — Dopise pod »Jurist« nasloviti na upravo »Ve-čemika«, Maribor. 1410 Autofot? Za veletrgovino barv iščemo mlajšega pomočnika. Naslov v upravi »Večemika«. 1411 Stole vpletam s prvovrstno trstiko in sprejemam v popravilo vsakovrstne košare in sita, Josip Antloga, košarski in sitarski mojster, samo Trg svobode, zraven mestne tehtnice. ’ 529 Dr. Kern Prva pomoč ^oonesrečenln^žlvanm knjiga polna ilustracij. Važna za kmetovalce in živinorejce. Cena Din 34*— s poštnino Din 36*—. Naroča se v knjigarni Tiskovne zadruge, M? Ibor Aleksandrov« casla 13 Koporcu »Jutra« v Ljubljani: nredstavnlk Izdajatelja ki urednfts ERAN BROZOVIČ v Maribora. Tiska Mariborska tiskarna d.