TRST, četrtek 20. marca 1958 Leto XIV. - Št. 68 (3913) PRIMORSKI DNEVNIK Cena 25 lir Tel.: Trst 94-638, 93-808, 37-338 - Gorica 33-82 Poštnina plačana v gotovini UREDNIŠTVO: UL. MONTECCHI Jt. «, II. nad. — TELEFON »3-*M IN 94-C3I - Poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA št. 2« — Tel NAROČNINA: mesečna 480 lir vnaprej, četrtletna 1300 lir, polletna 2500 lir, celoletna 4900 lir — Nedeljska številka mesečno 100 lir, letno viši ~ Podruž- GORICA: Ul. S. Pellico l-II., tel. 33-82 — OGLASI: od 8. do 12.30 in od 15. do 18. . Tel. 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm 1000 lir - FLRJ: izvod 10, mesečno 210 din - Nedeljska: letno 540, polletno 270, četrtletno 135 din — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska ne v širini 1 stolpca: trgovskii 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir — MALI OGLASI: 30 lir beseda — Za Jugoslavijo cene oglasov po dogovoru. Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, Državna založba Slovenije, Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tek. rač. pri Komunalni banki v Ljubljani 60-KB-I- Poziv zunanjih ministrov severnih držav na obnovitev razgovorov o razorožitvi V ZDA naklonjeni tudi konferenci dveh s SZ? - Bulganin očita zahodnim državam, da hočejo konferenco najvišjih postaviti pred nekatera izvršena dejstva ■ Hammarskjoeld potuje v nedeljo v Moskvo YORK, 19. — Tajništvo OZN je danes sporo- da bo glavni tajnik Hammarskjoeld odpotoval v oskvo v nedeljo zvečer in se bo tam sestal s sovjet-voditeliji. J? . Stockholma javljajo, da so zunanji ministri se-(jJ"1™ držav ob zaključku več sestankov, ki so trajali * dni. objavili izjavo, v kateri poudarjajo, da je na A®« način potrebno premagati mrtvo točko pri pokanjih 0 razorozitvip sSn'tov, ki so bili v »in ■ tam- so se udeležili nanji ministri Danske, nske, Norveške, Švedske StockhSf1 P0Slani* " j)o?[®er*ski predsednik Eisen-Vart!? Pa-,se ie danes razgj-Zvm i ' hiši z Dullesom. Vlada -Se ie' da ameriška konfi ni naklonjeni;, da 0* 2DAer?Pc® najvišjih bila v konf. videli, da bi ffi0fJt,r?nCa bila v Evropi. Kot om__. sedež konference se bolin a ženeva ali Sinek Hr?rnan° ie. da je F.lsenho-bij - nedavn0 izjavil, da hi aaivi;3--,10- da bi konferenca Ch 1 h -bila v ZDA de bi kate“. 'rajati dolgo. Toda ne-lu." funkcionarji so temu lamo °Va*i’ da bi Rusom %ičn,P^magali k «propagan-H s ■■ l'isti». ki bi jo ime-Poie„ 0)lni potovanjem v ZDA. »tabli,, -a trdijo, da so m-nosti «. zaradi osebne var-sovjetskih voditeljev. $ sn«ri-ki funkcionarji so tu !««* » Ui’ -da se v ZDA ve~ ferenca JTlozno'st. da bi kon-lli T. "dla konec septembr* bmie. bra. Eisenhower i:. 'etn in fa danes govorila e altih j. /Vdi o zadnjih sovjet-asčttih '°8ih ter o zahodnih Kav v. uvezi z razorožitvijo. ’agaia F znano- ie SZ pred. hižera rSJ bl ustanovili orga-ruval u bi’ ki naj hi nadz»-ttOstorJ>0rabljanje vesoljskega “V miroljubne namene. Sb° Pa uaj bi odpravil' Sii,, oporišča na tujih e i- iv.k ZDA je povezava y Vprašanj nesprejem-7r?ar pa ugotavljajo, '^slov A pripravljene na >ljo J1« v OZN in seda-l ^a^ti u 3im bo na kakšen ‘Vtijjjš D<5l° ločiti obe vprn- 10, da je Dulles po-ja"ščii -owerju o zadnjem ?■ tdviJ^^riških zaveznikov uieio . ld predlogov. Prn-. tu-. Vjet>> h vrtii možnost, da bi em svoječasnemu so-» iHU, Prodlogu za poiz-J °*ii „ejr'lnitev jedrskih ek-ali s’ Pe da bi to povez-* a fsite*tovedjo izdelovanji h? *° na 7°!ozia- Znano je, *fHU Zahodu do sedaj >a-»i.10 išrt„i 1 Ea poizkusi usta-S'*vodnCaSno z ustavitvijo - ®>«etihJe iedrskega orožj i. in ?adni. tr ni še odgovoril mi erjetn .ulSaninovo pismo -danes °Je ° Odgovoru govo--.Udi l * Dullesmr. 1.,',‘hinia,!!' kanadski zuna -k iji ul1* earson je po te-l-5|?ada Jayd. da bi morala lMISni° Drrt' p°budo za ta-u"1tsltim "“rtev poizkusov z Viaran ča-».oziem «vsaj za pr,-. ko.-,'*, to naj bi bil pr 'm JFak , ... aee 'ega poznejšo preponi- Ukim.°r?zia- Nadzorstvo tii?taU ll° poizkusov hi X aihPrevza'i OZN. ho pe. tekali ‘ ,ahk° fp0r;" Vlaa mJ,(tedni|k «Newsweek» Ca . da ameriška ‘n fetnce na na<1rt V 2?JV«3ih med ZDA ^aRhin.£itonu nam- ttli ^hlea' ,ahbii bll° P°svet0’ v.- kora; _"dhodmmi država- h,iv držaV(, NATO*56', Če b' :’e hti,^ Večin, , ala pa nP" ?ahna Zdi s udelezi'e konfe-'aV; nih ,i»*e' da se večina Van'le «Sovjetska vlada, nadaljuje pismo, pa ne more sprejeli predloga za razpravljanje o notranjih zadevah drugih držav, kakor je na primer položaj v Srednji Evropi in vprašanje združitve obeh nemških držav.* Kar se tiče razorožitve, pred. laga Bulganin, naj se začr.e z ustavitvijo atomskih in jedrskih poizkusov, s prepovedjo tega orožja in z ukinitvijo oporišč v tujini. Zatem poudarja Bulganin Izredno vznemirjajoče dejstvo, da zahodne države namenoma zavlačujejo sklicanje konference najvišjih in pospešujejo vojaške priprave, kar lahko samo poslabša mednarodni položaj. S tem v zvezi omenja sestanek obrambnih ministrov NATO, ki je določen za april, na katerem bodo razpravljali o raketnih oporiščih na ozemlju držav članic NATO, o dobavljanju atomskega orožja tem državam in o postavitvi skladišč za atomsko orožje. Bulganin kritizira naio an-gleško-ameriški sporazum o jedrskih oporiščih na angleškem ozemlju in izjave v zadnji beli knjigi, da je Velika Britanija pripravljena prva uporabiti atomsko orožje proti Sovjetski zvezi Pismo nadaljuje: «Iz teh razlogov vidimo v sestanku obrambnih ministrov držav NATO ,n v angloameriškem sporazumu o raketnih oporiščih poizkuse za oviranje konference in njenega uspeha itr poizkus, da se konferenca postavi pred nekatera izvršena dejstva, ki bi že vnaprej odpravila sleherno podlago sporazuma o nekaterih vprašanjih, ki so med najvažnejšimi s stališča okrepitve miru.s Bulganin poudarja končno, da (ie potrebno opustiti sleherni enostranski ukrep, ki bi lahko spodkopal medsebojno zaupanje, in dodaja, da bo nagla priprava konference najvišjih povečala gotovost pozitivne rešitve velikih mednarodnih vprašanj. gli nič videti. Častnik informacijske službe letalstva ni hotel potrditi, če je res prišlo do izstrelitve, češ da je «Bull Goose« tajno orožje. Dr. Hagen, ravnatelj programa «Vanguard» je izjavil, da bo prihodnji «Vanguard» s satelitom izstreljen v prihodnjih dveh ali treh tednih. Imel bo instrumente za merjenje sončnega izžarevanja. Letos pa nameravajo izstreliti potem še nadaljnjih šest «Vanguardov». Podobno izjavo je dal tudi admiral Bennett, vodja raziskav ameriške mornarice, ki pa je dostavil, da nikakor ni rečeno, da bi vsi sateliti morali nastopiti krožno pot. «To bi prekašalo vsako normalno pričakovanje,* je dostavil. Podravnatelj za raziskave in razvoj pri ameriški vojski James Edson je izjavil, da bodo ZDA lahko poslale raketo na Luno v nekaj mesecih, da bodo poslale tja človeka 1. 1960 in da bodo postavile tamkaj oporišče 1. 1975. Dejal je, da bi SZ in ZDA že lahko poslale rakete na Luno in da je tekma med tema dvema državama za nadzorstvo naravnega satelita Zemlje največje važnosti. Komur bo u-bpelo, da pride na Luno, bo lahko nadzoroval vsako točko Zemlje, ne da bi se moral bati represalij, ker bo laže doseči Zemljo z Lune kot pa nasprotno. Ena sama država, je zatrdil Edson, bi z nadzorstvom Lune lahko napravila konec vsem vojnam na Zemlji. V nekem članku pa je Edson napisal, da bo lahko kmalu eden izmed glavnih ciljev ameriške zunanje politike preprečiti katerikoli drugi velesili, da bi zasedla Luno. General Schriever, ki je poveljnik oddelka za balistične I KAIRiO, -19. — Agencija rakete pri letalstvu, je včeraj I «Srednji vzhod* javlja, da je Čestitke Burgibi ob dnevu neodvisnosti BEOGRAD. 19. — Predsednik republike maršal Tito je danes brzojavno čestital predsedniku tuniške republike Bur-gibi ob obletnici proglasitve tuniške republike. V brzojavki izreka Tito najlepše želje za napredek tuniškega ljudstva. Brzojavno čestitko je poslal tudi državni tajnik za zunanje zadeve Koča Popovič tuniškemu zunanjemu ministru. MOSKVA, 19. — Predsednik prezidija vrhovnega sovjeta Sovjetske zveze Vorošilov je poslal tuniškemu predsedniku Burgibi brzojavko, v kateri čestita tuniškemu ljudstvu ob dnevu republike in mu želi nadaljnjega napredka za naglo likvidacijo posledic kolonializma. Brzojavka omenja tudi dobre odnose med SZ in Tunizijo ter želi še večjo poglobitev teh odnosov. izjavil, da je letalstvo dobilo nalogo, da pošlje človeka v vsemirski prostor. In mi imamo opremo, sredstva in potrebno znanje, da lahko to napravimo, je dostavil. sudanska koalicijska vlada ponovno izbrala Kalila za ministrskega predsednika. Kalil je voditelj stranke Umma, ki je najmočnejša stranka v vladni koaliciji. Za Alžir ni Gaillardovi Izjava skupine francoskih univerzitetnih docentov rešitve izven neodvisnosti vladi še vedno grozi kriza Konservativci grozijo z izstopom iz vlade ■ Fašistične demonstracije v Parizu Murphy in Beeley sporočila Caillardu Burgibove predloge - Veliko pričakovanje za Burgibove izjave ob dnevu neodvisnosti PARIZ, 19. — Ni druge rešitve razen neodvisnosti. Do tega zaključka so prišli nekateri francoski univerzitetni docenti na dveh nedavnih posvetovanjih o Al-žiru. O teh posvetovanjih objavlja danes «Le Monde* poročilo, ki bo služilo za podlago poznejšemu posvetovanju, ki bo aprila in ki bo dostopno vsem članom francoskih učnih zavodov. Poročilo so podpisali med drugim dekan znanstvene fakultete prof. Albert Cha-telet, profesorji Louis Mas-signon, Andre Philip in Maurice Douverger (pravo), bivši pomočnik glavnega tajnika OZN Henri Laugier, član znanstvene fakultete Laurent Schwartz itd. Poročilo omenja, da je «člo-vek s cesle še vedno povezan z -.dejo francoskega Alžira*, poudarja pa, da sila ne more ničesar rešiti, ter izreka mnenje, da je prišel trenutek za pogajanja Poročilo dopušča tudi moz- lllll IIIII Milili IIIIIIIIIMIIIIlllllllllllllllUlMIIIIIlIltllilllllltlllllllllllllllKnnH IIIIIIIIIIIMIIIII IllllllliailUl 11111 IlIllHIIIIIMIIItllHIllllllllllllllllllllllllllllllllVlllltlllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII Nadaljuje se vlaganje volilnih znakov Sestanki za sestavo Vložen je volilni znak liste «Trst Tržačanom»- Togliatti bo kandidiral v Rimu, Turinu in Bariju, Nenni pa v Rimu, Milanu in Palermu Položaj Fanfanijeve «iniciative» (Od našega dopisnika) RIM, 19. — Danes so vodstva posameznih strank nadaljevala s sestavljanjem kandidatnih list in z vlaganjem volilnih znakov. Za Komunistično partijo Italije bo kandidiral Togliatti v Rimu, Turinu in Bariju, Amendola v Neaplju in v Abruzzih, Ingrao v Laziu in Umbriji, Scocci-marro v Venetu, D’Onofrio v Rimu za senat, Terrac-cind v Livornu, Giancarlo Pajetta v Varese, Pajetta je bil zadnjič izvoljen v Milanu. Za Secchio se je zvedelo, da bo kljub nasprotnim vestem kandidiral m sicer za senatorja v Emiliji, doslej je b:l namreč izvoljen v Livornu. Kandidiral bo tudi Davide Lajolo-Ulisse. ki bo zapustil glavno uredništvo milanske «Unita» in bo kandidiral v Milanu. OJ komunističnih parlamentark pa bodo tudi le'os kandidirale Laura Diaz, Ma-risa Rodano, Nilde Jotti, Renata Marchionni, Luciana Vi-viani, Anna Grasso Nicolesi Maria Maddalena Rossi. Verjetno bodo kandidirale še druge, o katerih pa morajo odločati njihove federacije, in sicer Giseila Floreanini, Nad!a Spano in Carla Capponi. Naj večje spremembe kandidatov bodo v Emiliji. Socialistični kandidati: Nenni v Rimu, Milanu in Palei-mu: Basso, Lombardi in Maz-zali v Milanu. Santi v Par- n« bi upirala -Pd razpn VoiiVo •ha *p , fazen Veiiko Pu-jh)e. (j. y.°da prevladuje ker k1 ^ac Miilan potit.™! obvei* ,anaeriška vlada o *A-_s'ala svoje zavez- % n *wretekIoZROVoHhX pa .o objavili '1. ^illanu 'novo pismo .rca. no*si datum se-tmrt ?an*n predlaga (i? J5zunan lih mi-hi ]a‘ katere dr- na; vl0Vale>- Na it .ai red to« j Priprav.li f> t.ra'i »r.A.. d°ločiii datum Sv*p0 *a*umeMnCio kiPre<*loi»ih,l5.'b k°nstruk- V 0 Mdn° vJinn' nS) °dp' *’ tNtsI^Povedi 0;!: Povsem dr*; v vojaške iciji Jujih >"a , »rjpv - na ozemljih b®7^,hS-K: SŽS&. davhe -v'lada zahodn> ^>a>voreVi,tbUa na *"■’ beJJhčij aaije '?.r d°daia. .3 J. P* m„- .ruzUVe obeh C,?a t0U CPeblt' na = ^ v ifckli UCe’ da Nshk ne,hšk?hna prl,t'>)' v'> n- ,a držav 'lic*' tUdf°nfer dalje as N,< ^ sr; Včeraj izstreljen «Bull Goose»? CAPE CAN A\ ERAL, 19. — V dobro obveščenih krogih zatrjujejo, da so včeraj v Cape Canaveralu izstrelili neki v6-deni izstrelek, okrog katerega pa vlada največja tajnost. Baje je to «Bull Goose*, izstrelek, katerega namen je, da prevari sovražnika s tem, ko oponaša odmev letala na o-pazovalnici radarja. Izstrelek je zelo težko opaziti z očesom. Včeraj pa je bila nad Canaveralom še megla.' tako da redki opazovalci niso mo- llllliMMIIMtIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIItlllllllinillllimillllllllllllllllllMIIIHIIIIinilllllllllimiHtllllllllllllllllllllflliltllHIllillllllllllllllllillllllHIIIIIIIIII Smirnov pojasnil Adenauerju stališče SZ o mirovni pogodbi mi, Lizzadri, Vecchietti m Venturini v Rimu. Foa v Turinu, Pierraccini v Florenci, Valori v Ferugi, De Marti.10 v Neaplju in Gatto v Messi-ni. Bivši komunistični posia-nec Giolitti pa bo kljub dogovorom med KPI m PSI kandidiral na listi PSI doma v Cunau. kjer bo komunistični kandidat popularni Waiter Au-disio. Poleg včerajšnjih 12 so biii danes vloženi še 4 volilni zna. ki. ki nosijc številke 13 do 16: 13. Nacionalno gibanje neposrednih obdelovalcev (znak: lopata s tremi klasi). 14. Italijansko socialno gibanje (trobarvni plamen z napisom MSI). 15 Tržaška unija (zastava s helebardo v sredini in z napisom v krogu «Trieste ai Triestini*). 16. Krščanska demokracija (ščit s križem in napisom «Li-bertas*). Ostale politične stranke, ki še niso vložile svojih znakov imajo še šest dni časa. Predvideva se, da bo tudi v teh dneh vložen še kaik znak, ki Pogodilo naj hi podpisali ^predstavniki vse Nemeije» - Danes začetek debate o zunanji politiki v Bundestagu BONN, 19. — Kancler Ade- tistih atlantskih držav, ki se ob 4 zjutraj in poteka brez nauer je imel danes dolg razgovor s sovjetskim poslanikom Smirnovom, Navzoč je bil tudi zunanji minister von Brentano. Zvedelo se je, da sta govorila o zadnjem Bul-ganinoveni predlogu, naj bi sklenili mirovne pogodbo z Nemčijo. Adeneuei je hotel nova pojasnila, ker bo jutri govoril v Bundestagu. Vedeti hoče, ali misli Sovjetska zveza na mirovno pogodbo z dvema nemškima državama, ali pa s konfederacijo, ki bi zajemala vso Nemčijo. Za Adenauerja sta obe rešitvi nespre. jemljivi. V poučenih krogih pa zatrjujejo, da je Smirnov izročil Adenauerju spomenico s katero sovjetska vlada pojasnjuje, da bi mirovno pogodbo z Nemčijo lahko podpisalo • predstavništvo vse Nemčije*. Zunanje ministrstvo sporoča medtem, da se bo francoski zunanji minister Pineau sestal 28 marca v Bonnu z Adenauerjem in s von Brentanom. Govorili bodo predvsem o pripravah za konferenco najvii-jih. Parlamentarna debata, k' se bo začela jutri, bo temeljila predvsem na demokristjanski interpelaciji, ki zahteva pojasnila od vlade, ali je ta mnenja, da je o nemški združitvi potrebno razpravljati na konferenci najvišjih; ali je vlada mnenja, da ni mogoča omilitev mednarodne napetosti brez nemške združitve Vlada naj tudi pove, ali se ji zdi koristno, da se na konferenci najvišjih govori o evropski varnosti, tudi če ne bi govorili o Nemčiji. Končno bi morala vlada sporočiti, kakšne korake je napravila, da vskla-di svojo politiko s politiko bodo verjetno udeležile konference. Tudi socialdemokrati so predložili interpelacijo ki se izreka proti atomski oborožitvi in podpira načrt Rapacke-ga. Liberalci pa sprašujejo vlado, ali se strinja s tem, da bi na konferenci najvišjih govorili tudi o mirovni pogodbi z Nemčijo, kakor jo predlaga Moskva. Prepričani so, da bi ta pogodba lahko bila opora za nemško združitev, in bi želeli, da se vključi v dnevni red konference. Liberalci so mnenja, da se prav na podlagi diskusije o sovjetskih predlogih lahko odpre pot za združitev Nemčije. Kar se tiče vojaških vprašanj, o katerih bodo razpravljali v Bundestagu, je znano, da se načelnik glavnega štaba nemške vojsko general Heu-singer izreka proti načrtu Ra-packega. Poročilo navaja, da za Sedaj ni aktualno vprašanje oporišč za rakete na srednjo razdaljo; to pa predvsem zaradi bližine demarkacijske črte. Zahodnonemška vojska pa se bo morala opremiti z najmodernejšim orožiem (z izjemo jedrskega orožja), če se prej ne sklene sporazum o splošni razorožitvi. Poleg tega bo zahodnonemška vojska vključila v svojo oborožitev ameriške izstrelke vrste «Matndor», ki se lahko opremijo z. jedrskim nabojem. Ti izstrelki nesejn na kratko razdaljo. To je včeraj sporočil n» tiskovni konferenci obrambni minister Strauss. Danes se je v vsej Nemčiji začela napovedana 24-urna stavka občinskih nameščencev pri prevozništvu. V zadevni sindikat je včlanjenih 225.000 delavcev. Stavka se je začela incidentov. Delavci zahtevajo zvišanje mezd za 23 pfenigov na uro, t. j. 34,50 lir. Jutri se bodo v Stuttgardu sestali predstavniki sindikatov občinskih nameščencev, ki so proglasili stavko, z občinskimi predstavniki in bodo nadaljevali pogajanja. Sindikati so napovedali daljšo stavko, ki naj bi se začela v ponedeljek, če se do sobote ne doseže sporazum. Delodajalci ponujajo povišek 9 pfenigov na uro. Schuman predsednik evropske skupščine STRASSBOURG, 19. — Danes je bilo v Strassbourgu prvo zasedanje nove »evropske* skupščine treh skupnosti: za skupno tržišče, Evratom ter premogovno in jeklarska skupnost. Skupščina tretje skupnosti preneha obstajati. Za predsednika nove skupščine je bil izvoljen francoski demokristjanski voditelj Robert Schuman, ki ima nad 70 let. Podpredsednik bo izvoljen jutri. Napovedujejo, da bo to mesto dobil ita’ijanski demokristjan piccioni. V skupščini je 142 poslancev, ki so se združili v skupine po strankarski pripadnosti; demokristjanski', socialdemokratska in liberalna. De-mokristjanska skupina ima absolutno večino. Nova skupščina bo izvajala parlamentarno nadzorstvo nad tremi skupnostmi. Italija, Francija in Zahodna Nemčija imajc v njej vsaka 36 poslancev, Belgija in Holandska vsaka 14, Luksemburg pa 6, ne bo prišel v poštev za volitve. Računa se, da manjka še 4 do 5 volilnih znakov. V Krščanski demokraciji pa je sestavljanje list kandidatov odvisno od notranjih borb med posameznimi strujami. Fanfanijeva »demokratična 1-niciativa*, ki je sedaj na vod' stvu vladne stranke, bo predložila lahko samo relativno večino svojih kandidatov. V nekaterih volilnih okrožjih pa jih» sploh ne bo uiieia, kot na primer v Laziu, ki je v rokah desničarskega Andreottija. Podobno kaže za Fanfa-nija tudi na Siciliji. Težaven položaj ima strankin tajnik v Milanu, kjer so pristaši treh glavnih struj — »iniciativa*, levičarska »baza* in ((desnica*. — enako močni. Predvideva se torej, da bo tudi po volitvah Fanfani zadržal v stranki kvečjemu le relativno večino. Morda bi se njegov položaj izboljšal, če bi se uresničil njegov namen, ki se mu pravi; absolutna demo-kristjanska večina. O kandidaturah je razpravljalo danes demokrščansko vodstvo. Glavno besedo sta imela poleg Fanfanija še Zo-li in Rumor. Iz uradnega poročila o sestanku sledi, da po mnenju vodstva Gronchijev odlok o predčasnem razpustu «izraža mnenje velike večine Italijanov*. Vodstvo odklanja obtožbe KPI, da bi KD vršila pritisk za razpust ter govori o ((pritisku vodstva in tiska KP», da se ne bi izvajal člen 88 ustave, ki predvideva razpust. Končno je v poročilu rečeno, da bo glavni odbor stranke zasedal 10. in 11. aprila in odobril demokrščanski volilni program. Predvideni so tudi sestanki vodstev drugih strank za določitev kandidatov. Zunanji minister Pella, ki se je udeležil seje Evropske skupščine v Strassbourgu, je poudaril, da je bil Robert Schumann izvoljen soglasno za predsednika Evropske skupščine, ter dejal, da njegovo ime jamči, da bo šla evropska skupnost dalje od gospodarske integracije Evrope, kar predstavlja izhodiščno točko za politično integracijo. Pel-lov podtajnik Folchi pa je govoril danes v Colleferru o zunanji politiki Italije ter omenil zlasti možnosti, ki se odpirajo za italijansko pobudo v mnogih državah, zlasti pa v Sredozemlju in na Bližnjem vzhodu. Iz Padove poročajo, da ec delavci sinoči zasedli delavnico in livarno Breda v Ca-doneghe. Delavci so začeli stavko že pred poldrugim mesecem iz protesta proti odpustu 125 delavcev; zahtevajo tudi, naj se zmanjša delovni urnik, ali pa naj se uvedejo delovne izmene. Toda njih predlogi so bili odbiti, nakar je po brezuspešnem poskusu posredovanja urada za delo župan, ki je član KPI, v torek imenoval notranjo komisijo tovarne za začasno upravo. Odlok so sporočili tudi policijskemu komisarju, ki je pa naprtil vso odgovornost glede javnega reda ir. varnosti tovarne županu. Notranja komisija je prevzela upravo vseh oddelkov tovarne, v katerih je običajno zaposlenih 450 delavcev. Občinski svet pa je imenoval danes tričlansko komisijo predstavnikov treh sindikalnih organizacij z nalogo, naj poskrbi za hitro rešitev spora in v primeru, da do sporazuma ne pride, tudi razlastitev tovarne v korist IRI. . tA. P, Eisenhowerjeva posvetovanja o gospodarski krni W ASDA in Velika Britanija pripravile vlado, da ustavi sovražnosti v Alžiru v pogojih, kit bi bili neugodni za Francijo. 2. Da bi se tudi fran-cosko-tuniški spor rešil v škodo Francije. 3. Nočejo biti soodgovorni za to, kar oni imenujejo »francoski poraz v Severni Afriki*. Zaradi tega pripravljajo tla za izstop iz vlade; v takem primeru bi vlada avtomatično padla. Po njihovih načrtih, naj bi Gaillardovi vladi sledila »odločna* vlada (omenja se triumvirat Bidault - Maurice Soustelle). To vlado bi oni podprli. Ce pa bi prišlo do vlade, ki jo desnica imenuje ((likvidacijska*, kakršna je bila Mendes - Franceova za časa vojne v Indokini ter Fau-rova, ko so sklenili sporazum z Marokom, tedaj bi zmerni prešli v opozicijo. Zmerni čakajo na jutrišnje izjave Galllarda in zunanje ga ministra v zunanjepolitični komisiji ter na Gaillardov odgovor nS tuniške predloge, ki sta mu jih danes predli ž,ila Murpliy in Beeiey. Ker pa odgovor na te predloge ne bo znan pred petkom, ko bc nova seja vlade, ni izključene, da bo do vladne krize pri šlo prav na tej seji. Gaillard je baje izjavil, da bc odsto pil, če bodo zmerni odpoklicali svoje ministre. Za jutri popoldne so skl cali skupni sestanek poslan-cey in senatorjev skupine zmernih. Značilno je. da ve čina vladi.ega tiska kritizira stališče zmernih in pravi, da je trenutek, ki so ga izbral »skrajno nevaren*. Današnji «Le Monde* piše med drugim, da Di pobuda za povzročitev vladne krize nudila najboljšo karto Burgibi in mu omogočila preklic vseh koncesij. «ki jih je potrpez');-vost Murphyja in Bctleya dru. go za drugo iztrgala*. Kakor lečeno. je Gaillard sprejel danes Murpbtja n Beeleya, ki sta mu ustno spo ročila zadnje Burgibove predloge. Razgovor je trajal poi-drugo uro. Beeley je po razgovoru izjavil, da se bo z Gaillardom ponovno sestal konec tedna. Murphy pa je dejal. da je vedno optimist. Zu nanji minister Pineau. ki je bil navzoč pri razgovoru, pa je izjavil, da so si izmenjan nekatere ideje in da ne more povedati drugega. Beeiey bo verjetno odpotoval nocoj v •MII Ulil M iiliilintiii IIIIIIIIII MII III itniitli III i n itiltiiiitlllllllillllllllilnill Hlinili um mn intimi Ustava federacije med Irakom in Jordanijo Poglavar federacije, ki je obenem vrhovni poveljnik vojske, je iraški kralj BAGDAD, 19. — V zadr.jem trenutku je bila preložena skupna seja predstavnikov jordanskega in iraškega parlamenta, ki bi morila odobriti ustavo nove arabske države, Ustavo je žfe včeraj potrdil iraški parlament in danes Jordanski. Podrobnosti ustave je že sporočil radio Bagdad. Ustava iraško jordanske federacije ima 80 členov, razdeljenih na osem poglavij. Cl. I določa da tvorita arabsko unija kraljevina Irak ter ha-žemitska kraljevina Jordanija. Zveza je odprta za vse arabske države, ki bi se hotele pridružiti. Vsaka država ohrani svojo mednarodno osebnost in svoj sistem vladavine Dosedanje mednarodne pogodbe bo vsaka država še naprej spoštovala, v bodoče pa se morajo vse pogodbe predložiti vladi federacije. Iraški kralj je poglavar federacije; v odsotnosti ga nadomešča jordanski kralj. Sedež federacije je za šest mesecev Bagdad, za šest mesecev Am-man Zakonodajno oblast oprav' lja poglavar federacije ter zbornica, ki jo sestavlja 20 iraških in 20 jordanskih članov. Diplomatske predstavnike imenuje poglavar federacije. ki tudi sprejema poverilnice predstavnikov tujih dr. žav, ki so akreditirane pri federaciji. Poglavar sklepa pogodbe in pakte v sporazumu z vlado. Odobri jih po ratifikaciji v zbornici. Poglavar federacije je tudi vrhovni poveljnik arabske voj. s>ke. On napovedujo vojno po odobritvi zbornice. Jordanski kralj pa je vrhovni poveljnik arabskih sil v Jordaniji Drugi členi ustave določajo, na pr.: član federalnega parlamenta ne more biti član nacionalnega parlamenta in ne more imeti vladnih služb; federalni parlament traja štiri leta: ustanovi se vrtiovno sodišče, ki bo lahko sodilo člane federalnega parlamenta in kateremii bodo predloženi spori med vladami držav članic; federalni vladi bodo priskrbljeni stalni fondi s taksami in davki. Prvo leto bo štiri petine proračuna kril Irak Danes so sirski listi objavili besedilo dokumenta, ki ga je baje 42 iraških političnih o-sebnesti predložilo iraškemu kralju ter predsedniku vlade. V tem dokumentu se izjavlja da je za Irak in Jordanijo e-dino sredstvo, da se osvobodita tujih zavezništev, v sklenitvi sporazuma za federalno zvezo z Združeno arabsko republiko. Iraško ljudstvo, pravi nadalje dokument, močno želi realizacijo te zveze ki je edina pot k veliki arabski enotnosti. Brž ko se bo iraški narod osvobodil tujih zavezništev in ovir, se bo gotovo usmeril k popolni zvezi z bratskimi arabskimi državami. Sirski tisk objavlja tudi seznam podpisnikov tega dokumenta; med njimi so poleg drugih Mohamed Rida Habi-bi, bivši predsednik senata, Mouzahem Pashetshi in Shau-kat Nagi, bivša predsednika vlade ter Mohamed Buddeh, vodja stranke Istiklal. London in se bo v petek vm 1 v Pariz. Medtem pa je skupina fa* šist.onih elementov skušala nocoj ponovno demonstrirat: pred rezidenco Gailiarda. Vzklikali so, da je Tunizija francoska in da je Gaillard izdajalec. Policija je demonstrante razgnala. Tuniški kompromisni predlogi, ki kažejo na precejšnje popuščanje, so rezuitat odločnega pritiska Washingtona, da bi se «spoina vprašanja Teši.a s pogajanji v družinskem krogu*; io pa tudi rezultat obljub za redno gospodarsko pomoč Tuniziji, ki ima sedaj velike gospodarske težave. Baje so ZDA dosegle tudi, da je Burgiba .iz svojega govora, ki ga bo imel jutri na obletnico proglasitve tuniške republike, črtal nekaiere ostre izraze in nekatere zahteve. Tona v Franciji se kolonialisti že sprašujejo, ali ni za to dobil obljubo, ua bodo ZDA podprle njegovo stališče glede Alžira. Vsekakor vlada za njegov jutrišnji govor veliko pričakovanje. 170.000 rudarjev stavka na Japonskem TOKIO, 19. — Danes je sto sedemdeset tisoč članov 14 sindikatov japonskih rudarjev pričelo 48-urno stavko, s katero hočejo podpreti svojo zahtevo po povečanju plač. Zaradi istega vzroka je pričelo stavko osebje zasebnih železniških družb. Danes so zapustili delo nadzorniki 120 majhnih postaj, od nedelje dalje pa bo vse osebje pričelo 214-urno stavko. Dunoan Sandys zopet v Londonu LONDON, 19. — Obrambni minister Duncan Sandys se je z letalom vrnil iz Rima, kjer je bil na kratkem uradnem obisku. Poudaril je, da je rezultat njegovega obiska bila zlasti sklenitev sporazuma z italijanskimi oblastmi na področju raziskav, razvoja in proizvodnje orožja. Ta Sporazum je zelo podoben sporazumom, sklenjenim preteklo leto s francosko, holandsko in nemško vlado. Pač pa ta sporazum ne zadeva jedrskega o-rožja. Petrolejski vod po Izraelu namesto po Siriji? LONDON, 19. — V angleških krogih zatrjujejo, da je brez podlage vest iz Beiruta, po kateri je prišlo med iraškim ministrskim predsednikom Nuri Es Saidom in izraelskimi oblastmi do načelnega sporazuma za postavitev petrolejskega voda, ki bi šel po pasu nevtraliziranega o-zemlja v severnem delu Izraela in bi se uo njem pretakal petrolej iz Iraka in Sau-dove Arabije proti Sredozemskemu morju, ne da bi šel po Siriji. V istih krogih pa ne popolnoma izključujejo, da bi lahko prišla v poštev eventualna taka rešitev v primeru, če bi se napetost med sirsko - egiptovsko - jemensko ter iraško - jordansko - saudsko zvezo poveča.a ter spravila v nevarnost dobavo petroleja iz Perzijskega zaliva. Končno se trdi, da je britanska vlada sklenila poslati vojaške okrepitve dveh eskadronov »Life Guards* na področje Adena, zaradi naraščajočega delovanja jomenske vojske. 19 mrtvih zaradi požara NEW YORK, 19. — Pri požaru, ki je izbruhnil v zadnjem nadstropju nekega poslopja v poslovni četrti mesta, je zgubilo življenje 19 oseb, ranjenih pa je bilo 12. Bojijo se, da bo število mrtvih naraslo na 25. Med ranjenimi je polovica žensk, ki jim ni uspelo skočiti v mreže, ki so jih razpeli gasilci. Ena od teh žensk je padla na gasilca, ki je držal mrežo; gasilec je dobil hude poškodbe. V četrtem nadstropju, kjer je izbruhnil požar, je bil atelje neke tovarne za žensko perilo. ŽENEVA, 19. — Kanadski delegat na konferenci za pomorsko pravo v Ženevi je predlagal, naj bi določili mejo teritorialnih voda v razdalji treh milj od kopnega. V širini nadaljnjih 9 milj pa naj bi imela obalna dežela izključno pravico ribarjenja. Ta predlog sta podprla pakistanski in norveški delegat. Zdaj ga podrobno proučujejo. PRIMORSKI DNEVNIK — 2 20. marca 1958 Vrem« včeraj: Najvišja tempe, ratura 11.5, najnižja 4.7, načni tlak 1009,6, se dviga, veter 9 km Vzhodnik, vlaga 36 odst., nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 8.9. Vreme danes: Pretežno jasno. Tržaški dnevnik Danes, ČETRTEK, 2«. marca Feliks, Sreien Sonce vzide ob 6.10 In zatone oo 18.16. Dolžina dneva 12.06. Lun* vzide ob 5.55 in zatone ob m«’ Jutri, PETEK, 21. marca 25 odstotkov članov Krščanske demokracije je beguncev Javna diskusija tajnikom Kršč. in med Laurentijem demokracije Belcijem Ravnatelj «•Corriere di Trieste» je dokazal\ da je KD zainteresirana na obstoju begunskih taborišč, ki so zanjo pravi volilni zbiralnik Včeraj je bila v kinematografski dvorani »Grattaeielo« javna diskusija med ravnateljem »Corriere di Trieste« Laurentijem in pokrajinskim tajnikom KD Belcijem. Do te diskusije je prišlo na predlog demokristjanskega tajnika zaradi članka, ki ga je »Corrie-re di Trieste« svoj čas objavil pod naslovom: »Kako voditelji KD špekulirajo s potrebami beguncev v taboriščih« in zlasti glede treh točk v omenjenem članku: L da tržaška KD namenoma zavlačuje rešitev vprašanja beguncev v taboriščih iz volilnih vzrokov: 2. da tržaška KD iz istih vzrokov sabotira tudi «neznatne» vladne pobude v tem pogledu; 3. da tržaška KD dela to tudi zaradi dejstva, da ne bi prizadela dobičkov raznih oseb «pod njenim vplivom«, ki izvirajo iz dobav menzam. Tajnik KD je pozval Laurentija, naj na javni diskusiji dokaže te obtožbe, ki so po njegovem mnenju neresnične. Prvi je govoril ravnatelj dCorriere di Trieste*, ki je najprej omenil, kakšne interese imajo demokristjani z begunci v taboriščih. Pri tem je navedel volilne izide zadnjih občinskih volitev v volilnih sekcijah v begunskih taboriščih. V vseh teh sekcijah je dobila KD absolutno večino glasov. Od 4592 veljavnih glasov v omenjenih sekcijah, jih je dobila KD 3835. ali 83,5 odst.. Nato je poudaril, da če bi demokristjanom odšteli te glasove, bi na občinskih volitvah dobili 19 in ne 20 svetovalcev, KPI pa bi jih dobila 15 namesto 14. To dokazuje, je dejal Laurenti, da je KD zainteresirana na obstoju begunskih taborišč zlasti pred sedanjimi volitvami. Najbolj podrobno pa je Laurenti odgovoril na tretjo točko. Najprej je ugotovil, da je od okrog 2.800 vpisanih članov KD 780 beguncev, ali 25 odst.. Zlasti v okoliških sekcijah so begunci v absolutni večini. ( To dokazuje, da med okoliškim prebivalstvom KD nima nobenega vpliva, čeprav je postavila svoje sedeže izven taborišč. Op. ur.). Po Laurentijevih podatkih je sedanje vodstvo KD uspelo dobiti večino v mestnem odboru prav po zaslugi decentralizacije begunskih sekcij KD. Tudi ti primeri potrjujejo zakaj KD zavlačuje razpust begunskih taborišč. Nato je Laurenti prešel na vprašanje gospodarskih interesov, ki so povezani z begunskimi taborišči. V tej zvezi je navedel med drugim tudi sledeče podatke; Begunci dobijo dnevno okrog 10 tisoč obrokov. 4.000 obrokov jim dobavljajo občinske menze, 6.000 obrokov pa menze, ki jih u-pravlja ACLI, katere voditelji so tudi voditelji KD. Vlada plača 120 lir za obrok, ali 36 milijonov lir mesečno. Na o-snovi lestvic, ki jih pošiljajo prefekturi in na osnovi in-diskrecij, sledi, da se pri vsakem obroku zasluži najmanj 17 — 18 lir. Nato je navedel, da vsak posamezen obrok stane povprečno 68 lir. Temu je treba dodati še 28 lir za razne stroške in od šest do sedem lir za uporabo posode in podobno. Skupno torej 102 — 108 lire za obrok. Na 6000 obrokov, ki jih dobavljajo beguncem menze ACLI, imamo na osnovi teh podatkov 105.000 lir čistega dobička dnevno. Poleg tega pa dobivajo menze za begunce tudi razne podpore. Nato je Laurenti vprašal svojega nasprotnika: Kam gredo dobički menz, ki jih upravlja ACLI? Laurenti je nadalje poudaril, da KD vodi tudi prekva-lifikacijske tečaje za begunce. V Vodstvu treh ustanov, ki upravljajo omenjene tečaje, »o trije voditelji KD: Stopper, Delise in Masutto, ki je tudi predsednik ACLI. Vse to po ugotovitvah Laurentija služi KD za pritisk nad begunci. Poleg tega pa je Laurenti načel tudi vprašanje prodajaln in točilnic v begunskih taboriščih, ki jih upravlja A CLI. Te prodajalne in točilnice so nastale brez ustreznega dovoljenja oblasti. Proti temu so protestirali trgovci in trgovinska zbornica. Toda vse zaman. Nihče ni mignil s prstom, da bi zadevo uredil. Na Opčinah so odprli celo trgovino, ki prodaja tudi nevste-kleničeno vino, za kar je treba poleg drugih še posebno dovoljenje kvesture. Ta trgovina prodaja blago tudi osebam izven taborišča. Vprašanje teh trgovin in točilnic je prišlo tudi pred občinski odbor. Bivši župan Bartoli, ki je tudi vidni član KD, je dejal Laurenti, je izjavil, da ne more posredovati v zadevi, ker ni nihče prosil za obrtno dovoljenje. Ob neki drugi priložnosti pa je Bartoli celo dejal, da je kršitev zakona po trgovini na Opčinah uVilla Car-sia« enaka kršitvi zakona po vseh ostalih trgovinah v taboriščih, ki jih upravlja ACLI. Zato se mora pritožba nanašati na vse trgovine ACLI. Tudi od teh trgovin ima ACLI dobiček. Tajnik tržaške KD Belci ni v odgovoru dokazal, da ugotovitve Laurentija niso resnične, nasprotno, odgovor je hotel obrniti v popolnoma drugo smer, ki ni imela nič skupnega s predmetom v razpravi. Zato je začelo občinstvo zahtevati, naj se drži predmeta, na kar ga je opozoril tudi predsednik diskusije profesor Cumbat. Glede dobičkov, ki naj bi jih imela ACLI z menzami in trgovinami v begunskih taboriščih, je Belci dejal, da ACLI deluje na osnovi pooblastila prefekture. Obenem pa je skušal dokazati, da ACLI niso KD, čeprav so voditelji ACLI v izvršnem odboru tržaške KD, ki jo vodi Belci. Kar pa je najvažnejše je dejstvo, da je Belci priznal, da imajo ACLI dobiček z menzami v begunskih taboriščih. Dejal je, da ACLI ne upravlja samo menze in trgovine v taboriščih, ampak vzdržuje na svoje stroške tudi otroške vrtce in se ukvarja še z drugimi podporami beguncem. Potem tija resnične, da ima ACLI z menzami in trgovinami v begunskih taboriščih dobičke. Ostali argumenti Belcija pa so se nanašali zlasti na »veliko zanimanje KD za begunce, ki jim je izposlovala v zadnjih treh mesecih kar tri posebne zakone v njihovo korist« in podobno. Na to mu je Laurenti pravilno odgovoril, da prav to veliko zanimanje demokristjanov za begunce v «zadnjih treh mesecih« dokazuje, da so to storili zaradi prihodnjih volitev, ker potrebujejo njihove glasove. Dvorana je bila skoraj popolnoma zasedena. Zanimanje za diskusijo je bilo zelo veliko zlasti v političnih krogih, saj so bili prisotni voditelji skoraj vseh strank. V glavnem je diskusija potekla v popolnem redu, za kar se je treba zahvaliti predvsem nede-mokristjanskemu občinstvu, ki ob zaključku ni sprejelo lzzi- takem so ugotovitve Lauren- vanj nekaterih prenapetežev. iiiiiiuiiiiiiiiiHiiiiikiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuitiiiufiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiMiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiititiiiiaiHii iiiiini Pričetek pomladanskih izletov Tudi letos v Ricmanjih veliko veselje in gneča Popoldne se je vas napolnila kot le malokdaj - Peš, z avtobusi, vlaki, avtomobili in motorji so trume «zavzele» Ricmanje Tradicionalno jolefovanje v | osmicah, kjer so točili res do- Ricmanjih je za nami. Za njim je ostal le lep spomin, spomin r.a prijeten sprehod, na prvi izlet v letošnji pomladi. Ricmenjci prav gotovo niso pričakovali, da jim bo vreme za letošnje jožefovanje naklonjeno. Se dopoldne je pihala nič kaj prijetna mrzla burja in prejšnje dni je tudi slabo kazalo. Obrazi so se zjasnili, ko so že v prvih dopoldanskih urah začeli prihajati v vas ljudje iz okoliških krajev in tudi z vlaka, ki je pripeljal iz Herpelj, je izstopilo precej ljudi, ki so izkoristili pro-pustnico, da so lahko prišli na jožefovanje. Kramarji *o bili zdaj pesimisti, zdaj optimisti. Slišali smo jih, ko so zgovorno dopovedovali Jtjffjim sosedom, da bo prišlo v Hie-manje malo ljudi, češ da vreme ni naklonjeno, da gre mnogo ljudi na izlet onkraj meje in podobno, potem pa smo slišali istega človeka oziroma i-ste ljudi, ki so spet trdili, da je vreme odlično in da bodo Ricmanje zaživele kot še nikoli ... Priznati je treba, da je šlo kramarjem in vsem lastnikom vrtiljakov, strelišč in podobnih zadevščin precej za nohte, saj so imeli dosti stroškov s postavitvijo barak in vrtiljakov in njihov zaslužek je temeljil predvsem na postavki vreme: če bo lepo vreme, bo dosti zaslužka, če bo slabo vreme, ne bo zaslužka. Zato je bila razumljiva njihova zaskrbljenost, kot je bila razumljiva zaskrbljenost gostilničarjev, kmetov, ki so odprli osmice in pa vseh onih domačinov, ki so postavili na ulici mize z domačim pečenim pršutom, ali pa navadnim kuhanim, ko je domačega zmanjkalo. Toda popoldne so bile vse te skrbi pozabljene. Pravzaprav ni bilo časa misliti na to, kaj je bilo predvčerajšnjim in včeraj in še zjutraj, kajti Ricmanje so se napolnile kot le malokdaj. Na cesti od Ključa do Boršta je parkiralo na stotine avtomobilov in motornih koles in marsikdaj je bil promet za dalj časa ustavljen. Le malo bolje je bilo na spodnjem koncu, na cesti, ki se od Domja odcepi proti Logu in Ricmanjem. Tokrat lahko rečemo, da cestni policiji ni uspelo urediti prometa tako, da bi se lahko nemoteno razvijal, kajti kot smo že omenili, se bili precejšnji zastoji in lastniki avtomobilov so nestrpno pritiskali na klaksone, ko se jim je zdelo, da je čakanja preveč... V Ricmanjih je bil? gneča tolikšna, da so se izletniki morali prepuščati toku reke ljudi, ki je valovila od postaje do cerkve in še naprej proti Logu. V gostilnah je bilo nabito polno, prav tako v 5* Domač ali iz Han Lamela — pršut vedno tekne bro kapljico. Okoli miz, kjer so prodajali pršut «domač po 250, Dukčevičev po 200), je bilo precej kupcev in so bili domačini v glavnem zadovoljni. V barakah niso imeli toliko dela, zato pa so vrtiljaki imeli vse popoldne polno zabave željne mladine. V prosvetni dvorani je bil ples, v cerkvi pa običajni obredi. Ljudje, potem ko so obredli Ricmanje od zgoraj navzdol in obratno, so se kmalu naveličali gneče. Kupili so nekaj pršuta, vzeli steklenico vina in hajdi na travo! Res je, da je tudi popoldne še pihala burja, toda pod zidovi zemeljskih teras, ki padajo od glavne ceste proti Valam, je bilo zavetno in prijetno toplo. Pod zidovi so se utaborile pred- | vsem družin- z otroki in večje družbe mladih fantov in deklet, ki so se igrali, kot da bi bili prvič v prosti naravi. Vsepovsod torej velik živžav, ki se ni polčgel niti zvečer. Ni bilo več toliko ljudi, toda osmice, gostilne in prosvetna dvorana so bile polne, tako, da ni bilo moč dobiti prostora. Jožefovanja so bile deležne tudi druge vasi v najbližji o-kolici Ricmanj. Ljudje, ki niso dobili prostora v Ricmanjih, so se zatekli bodisi v Boršt bodisi v Boljunec ali pa k Domju in v Dolino. Vsepovsod so bile gostilne polne Tržačanov in okoličanov, predvsem pa seveda številnih Jožetov in Jožic ki so včeraj praznovali svoj praznik. 48-urna stavka petrolejskih delavcev Prihodnji ponedeljek in torek bo po vsej Italiji in seve- urna stavka petrolejskih delavcev. V Trstu bodo stavkali delavci in uslužbenci rafinerije Aquila, ESSO Standard in manjših podobnih podjetij. Stavka bo enotna, ker so jo napovedale vse osredhje sindikalne organizacije; CGIL, CI SL in UIL zaradi prekinitve pogajanja za obnovitev vsedržavne delovne pogodbe. Stavkali bodo vsi delavci, razen tistih, ki so nujno potrebni za stražo, za protipožarno službo in varnost naprav. Poleg tega ne bodo delavci opravljali nadurnega dela do konca delovnega urnika 21. t. m. do konca stavke. Posredovanje KZ in ZMP glede razlaščanja Kmečka zveza in Zveza malih posestnikov sta naslovili na vladnega generalnega komisarja dr. Palamaro naslednje pismo; Podpisani stanovski organizaciji, Kmečka zveza in Zveza malih posestnikov s sedežem v Trstu v Ul. Geppa 9, se obračata na Vašo ekscelenco s prošnjo, da nujno sprejme predstavnike teli zvez. Omenjeni zvezi menita, da je ta prošnja nujna spričo vesti, ki so se pojatule te dni v dnevnem časopisju, iz katerih izhaja, da nameravajo vojaške oblasti razlastiti večje zemljiške komplekse, ki so v repen-taborski in tržaški občini. Ker je večina lastnikov omenjenih zemljišč včlanjena v teh zvezah, menimo, da je naša prošnja povsem upravičena. V pričakovanju Vašega vljudnega odgovora, beležimo z od- da tudi v Trstu splošna 48-Mičnim spoštovanjem. Indipendentisti so svoj volilni znak Pred nekaj dnevi smo poročali, da so tržaški indipendentisti sklenili sestaviti svojo kandidatno listo za prihodnje politične volitve. Včeraj pa so predložili notranjemu ministrstvu v Rimu svoj volilni znak; Rdečo zastavo s helebardo z napisom »Trieste ai Triestini«. Lista bo enotna in jo bodo sestavljali kandidati obeh indipendentističnih struj, in sicer struje Tolloya in struje Borgheseja. Za sedaj je to prvi volilni znak krajevne tržaške kandidatne liste za parlamentarne volitve. Gospodarsko zasedanje tri. federacije KPI Jutri ob 18. uri se bo v Ul. Tiziano Vecellio 6 začelo gospodarsko zasedanje tržaške federacije KPI. Dr. Umberto Sajovitz bo govoril o temi: ((Komunisti in gospodarska obnova Trsta«. V soboto bo sledila diskusija, ki se prične ob 17. uri, v istih prostorih. V9top z vabilom. Zasedanje se konča v nedeljo zjutraj v kinu «Arcobaieno» z javnim zborovanjem, na katerega je vabljeno vse občinstvo. Zborovanje -se prične ob 10.30 in bodo na njem predložili volilni program in kandidate za poslansko zbornico. Zasedanja se bodo udeležili tudi sen. Peilegrini, poslanec Beltrame in delegacije iz Vidma, Gorice in Pordenona. Razpravljanje o odpustih v rafineriji Aquila Danes bodo na ravnateljstvu čistilnice Aquila pogajanja med vodstvom tega podjetja in sindikalnimi predstavniki glede odpustov, do katerih je prišlo pred dnevi v čisti.nici v Zavijali. O teh odpustih ter krivičnemu ravnanju vodstva čistilnice smo pred dnevi že podrobno poročali. Upati je, da se bodo končro razmere uredile in da se bodo prenehale diskriminacije na škodj delavcev. «Osmi vsedržavni dan invalidov dela» V tržaški pomorski postaji so razdelili invalidom diplome Žalosten prizor ob protestu stoodstolnega invalida Dr. Palamara se rokuje z invalidom Stankom Pertotom. Kakor je bilo napovedano, je , značke je razdeljeval vladni bila včeraj osrednja priredi- 1 : m-n- —* tev v okviru vsedržavnega dneva invalidov dela v Trstu v pomorski postaji. Ceremonije so se udeležili vladni generalni komisar, škof Santin, predsednik sodišča, prefektur-ni komisar Mattucci, kvestor dr. De Nozza ter drugi predstavniki oblasti in zavarovalnih zavodov. Predsednik tržaške sekcije Vsedržavne zveze invalidov dela Bruno Zocco je otvoril proslavo, pozdravil predstavnike oblasti in zbrane invalide dela ter na kratko podčrtal pomen tega dne. Nato je spregovoril ravnatelj zavarovalnega zavoda INAIL Raimondo Gambel - Benussi, ki je predvsem hvalil zadnje ukrepe vlade ter zakonske o-snutke za izboljšanje invalidnin. Hvalil je seveda delovanje INAIL in skrb, ki naj -bi jo ta ustanova posvečala prizadetim delavcem. (Glede tega pa so se ob koncu proslave slišale pikre pripombe.) Sledilo je razdeljevanje častnih diplom in značk ter denarnih nagrad invalidom dela, ki so se ponesrečili na delu lani. Nagrade, diplome in generalni komisar. Trije večji, t. j. skoraj stoodstotni invalidi dela iz lanskega leta, ki so dobili včeraj častne diplome, značke ter po 10 tisoč lir so: Giuseppe Fonda, Stanislav Pertot in Antonio An-tonaz - Antonazzi. Poleg tega so razdelili diplome, značke ter 5.000 lir vsakemu še 24 lažjim invalidom (od 50 do 80 odst.). Uradni del ceremonije se je tako zaključil; predstavniki o-blasti so si čestitali in se poslavljali, pa je nenadoma prišlo do presunljivega dogodka, ki ni bil na dnevnem redu in ie spravil v veliko zadrego zlasti predstavnike omenjene zavarovalne ustanove. Stoodstotni invalid Pietro Cherma-vaz iz Ulice dei Leo 14, ki se je pred leti hudo ponesrečil kot pomorščak in komaj stoji na nogah ter ne more sam hoditi, se je s pomočjo žene, ki ga je spremljala, približal vladnemu generalnemu komisarju ter mu ves razburjen pripovedoval svojo žalostno zgodbo in težave glede stanovanja in prehrane. Naenkrat so se okrog njega zbrali naj- višji predstavniki oblasti, škof, ravnatelj zavoda INAIL in dru gi, ki so ga hoteli potolažiti z obljubami. Pa jim je Cher-mavaz na kratko povedal, da je že sit obljub in da ne more več tako živeti. Nastop hudo prizadetega invalida in solze njegove žene so napravile globok vtis na vse prisotne. Upati je, da bo nekaj zaleglo in da bodo pristojni organi vsaj zdaj držali obljubo in poskrbeli, da bo Chermavaz končno le dobil primerno stanovanje in zadostna sredstva za dostojno življenje. 20.05 C etri kov večer dornaftih mi in napevov; 21.00 Na« ževmost na pod v svet; 21-5« dimir Lovec: Godalni kvart c-molu; 22.15 »Po svetu ptra-Saksofonist Sian Getz. TELEVIZIJA 17.00 Spored za ot:roke; 1» Poročila' 18.45 Stari in 19.00 Pouk angleščine; 19.» pevke ob oknu; 20.00 Odda.j kmete; 20.30 Poročila; 20=0 « losello«; 21.00 Odnehaš ^ dal}uješl ■tiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuniuiiiiiiiimiiiiiitiiiuitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiimiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiimiiiiiiiiiuiiiiiiiM Posledice izletov in prazniškega razpoloženja Številne nesreče avtomobilistov motociklistov in neprevidnih pešcev Vespista podrla ženski pri Ricmanjih in Proseku - Dekle padlo z zadnjega sedeža pri trčenju motorjev - Motocikel se je zaletel v avto pri Devinu Kot vsak praznik je bil tudi včerajšnji dan v znamenju prometnih nesreč. Toplo, skorajda pomladansko vreme, je .privabilo na plan vse motorizirane osebe in cešte so bile polne avtov in vseh vrst motornih vozil. Kdor pa ni imel vozila se je odpravil peš na iziet. Med te je treba šteti tudi 64-letno Anno Lucio Sciucco iz Ul. delle Docce, ki je hodila po cesti Prosek-Na-brežina. Okoli 10.45 je po cesti privozil z vespo 204etni študent Gennaro D’Ercole iz Ul. Cavalli. Iznenada je ženska hotela prekoračiti cesto, kar je presenetilo vespista, ki je treščil vanjo in se skupno r. njo zvrnil na tla. Oba so kasneje naložili na rešilni avto RK in ju odpeljali v bolnišnico, kjer so žensko pridržali zaradi zloma noge na ortopedskem oddelku, medtem ko so vespista poslali na opazovalni oddelek, kjer se bo moral zadržati približno 10 dni. Za Sciuccovo pa šo zdrav- iiiiiiiiiHiiiiimiiiHiiiiiitiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiliiiiiiliiniiiiHiiiiiitiiiiiHiimiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiHHiiiiiHiiiiiiiiiiiiii Iz sodnih dvoran Zaljubljena je bila mater pa je sramotila po v sina telefonu Prizivno sodišče potrdilo kazen tatu iz Florence Oprostitev moškega, ki je bil obtožen tatvine Naveličana stalnih telefon-sih pozivov, ki so se zaključili s sramotenjem, se je Marija Ferfila por. Černigoj iz Ulice Archi obrnila 5. januarja 1956. leta na policijske organe s prošnjo, da ugotovijo, kdo je nesramni neznanec, ki je izbral njo za tarčo. Policijski organi so začeli nadzorovati s pomočjo »Tel-ve» telefonsko linijo in tako so ugotovili, da je neka neznanka telefonirala najprej iz neke trgovine v Ul. Media in kasneje iz mlekarne, last Zore Verčon por. D’Ambrosi iz iste ulice. D’Ambrosijevo so seveda zaslišali in čeprav je priznala, da je s Černigojevo pretrgala vsakršne prijateljske stike, je zanikala, da bi bila ona mo-tilka njenega miru. Menila je, da je telefonirala Černigojevi 16-letna M. De C., ki je živela z njo. Nekega dne jo je namreč zasačila pri telefonu, a dekle ni hotelo povedati, komu je telefoniralo, in zakaj. Kar ni hotelo dekle povedati D’Ambrosijevi, pa je moralo povedati policijskim organom in njena verzija je kaj nenu-vadna. Zaljubljena je bila (seveda v srcu) v sina Černigojeve in ker mu tega ni upala povedati, je stalno telefonirala na dom v upanju, da se bo fant 2glasil na telefon. Toda vedno so se oglašali drugi in njej ni preostalo drugega, kot slušalko položiti in prekiniti stik. Tajda pa je, da je žalila Černigojevo, Dekle je moralo pred sodnike, ki so jo sklenili oprostiti predvsem, ker ni bilo v času, ko je telefoniralo, sposobno mišljenja in hotenja. Sodnik: D’Amato, zapisn.: Scelzo, obramba: odv. Ghezzi. * * * 38-letni Alessandro Camaioli iz Florence je julija 1955. leta prišel skupno z mladoletnim nečakom Robertom C. v Trst na izlet, a mož je hotel izrabiti priložnost in je gospodinjo, pri kateri je kakih 10 dni stanoval v podnajem, krat-komalo okradel. Camaioli je seveda izginil iz Trsta in se ni niti poslovil od gospodinje. Tej se je nepričakovan odhod zdel čuden' in sumljiv ter je napravila inventar. Sele po tem je spoznala, da sta ji Toskanca odnesla poleg 26.000 lir v gotovini tudi dve zapestnici in drugo zlatnino za skupno 200 tisočakov. Po prijavi je policija identificirala tata, ki ju je prijavila sodišču. Marca lani je tržaško sodišče oprostilo Roberta C. zaradi mladoletnosti, njegovega strica pa je zašilo na sedem mesecev in 15 zapora ter na 7.500 lir globe. Camaioli je vložil priziv, ki mu je samo škodoval. Sodniki so mu prvotno obsodbo potrdili in ga obsodi l na plačilo povečanih sodnih stroškov. * * * Istega mes >v.vr *■ 1 / . Prešernova proslava Sodeluje 11 pevskih zbo rov, 2 tamburaska zbora in orkester Prodaja vstopnic od danes dalje na sedežu SPZ, Ul. Roma 15, od 9. do 13 in od 16. do 19. ure. SNG v TRSTU V soboto, 22. t. m. ob 20.30 v dvorani na stadionu #Prvi maj«. Vrdei. ska cesta 7 THORNTON WILDER Naše mesto Igra v treh dejanjih Prevedel JANKO MODER Za uprizoritev v tržaškem SNG priredil in režiral JOŽE BABIC Veljajo izkaznice »Z* Prodaja vstopnic v petek in soboto v Tržaški knjigarni, Trst, Ul. sv. Frančiška 20, ter eno uro pred pričetkom predstave pri blagajni dvorane. V nedeljo, 23. t. m. ob 16, uri v prosvetni dvorani «A. Sirk« v KRIŽU THORNTON WILDER Naše mesto c ■ A D I O ČETRTEK, 21. marca 1951 TRST POSTAJA A 7.00 Jutranja glasba; 7.30 Lah ka glasba; 11.30 Brezobvezno — drobiž od vsepovsod in predavanje: «Kukavica se je spet oglasila«; 12.10 Za vsakogar nekaj; 12.45 V svetu kulture; 12.55 Orkester Rene Touzet; 13.30 Lahke melodije; 17,30 Vabilo na ples; 18.00 Schumann: Koncert v «- molu op 54 za klavir in orke-ster; 18,30 Sirimo obzorja: Znamke govore: (6.) Znamke — geografske karte«; 18.50 Koncert tenorista Renata Kodermaca, pri klavirju Adi Danev; 19.15 Radijska univerza: Obči..a in pokrajina; 19 30 Pestra glasba; 20.00 Spor*; 20.30 Francoska operna glasba: 2120 Ansambel Franco Russo; 21.40 Vokalni sekstet ki ga vodi Ubald Vrabec; 22.00 Iz arhivov kriminalne vede: 1. Prstni odtisi; 22.15 Beethoven: Prometejeva bitja, op. 43: 22.5 Orkester George MeUctvrino; 23.30 Polnočna glasba. TRST 1. 11.30 Simfonična glasba; 12.10 Nove popevke; 13.20 Glasbeni album; 14.30 »Tretja stran«; 17.30 «Cigari baron«; 18.20 Ansambel Vallisneri; 18.35 Sto let tržaških popevk; 21.00 »Turandot«, opera Y 2 dfJ. KOPER 5.00-6 15 id 7.00-7.15 Prenos RL; 7.15 Glasba za dobro jutro; 12.00 Glasba po željah; 13.40 Kmetijska radijska univerza: ((Kooperacija v poljedelstvu«; 13.50 Trije Chopinovi valčki; 14.00 Glasba po željah: 14.30 Pogovor z voliv ci: «Govori predsednik OLO Koper Albin Dujc«; 14.40 Glasba po željah (II, del); 15.25 Slovenske narodne Izvajajo v raznih pri. rrdbah: Ženski kvartet, Fantje na vasi In Avgust Stanko; 15.40-17.00 Prenos RL- 17.00 Ritmi In popevke; 19.30.22.15 Prenos RL. SLOVENIJA 3.00 PtSan glasbeni spored: 8.05 Naši zbori »Svobod« pojo narodne ln umetne pesmi; 8.35 Veseli napevi; 9.00 Glasbeni album; ,10.10 Spored zabavnih melodij; 11 Mi Odlomki iz oper in baletov; 11 30 Cicibanom, dober dani 11.45 Pesmi za naše male; 12.00 Melodije za dober tek; 12.30 Kmetijski na. Sveti; 12.40 Narodne igra ansambel Srečka Dražila: 13.(5 Klavir in hammond orgle v ritmu; 13.40 Z orkestrom radia Ljubljana po Jugoslaviji; 14.20 Zanimivosti It znanosti in tehnik«; 15.40 Humu reska tega tedna — Branko Čopič: Nezadovoljnež; 16.00 Z jugo slovanskimi solisti in skladatelj'; 17.13 Igra zabavni orkester radia Ljubljana; 17.45 Petnajst minut a kvintetom Jožeta Kampiča; 18.00 Radijska univerza; 18.15 Blaž Arnič: Simfonija dela; 19.30 Teden skl notranje-politlčni pregled; ( OLEP A tlSCA V petek nastopi Sle(Lall-'l'! VERDI gh. družina Olga Villi -Santuccio skupno z igr Ermannom Revenjem, ‘. vanno Galetti, Isabello » va, Marijo Donati in L . Carli z igro «Ločene m Terenca Rattigana. tve bodo v soboto zV6C* in v nedeljo popoldne-Simfonična sezona. Zaradi st» vilnih prošenj za abonma bližnjo pomladno simfon sezono lahko abonen prejšnje sezone potrdijo ski abonma do petka , Kot lan; bodo člani certnega društva dobi,11 abonmaju popust. rti dališki blagajni se naf razdeljevanje izkaznic abonma. TEATRO NUOVO Danes ob 21. uri; J- ^ j, mont: ((Srečanje«. predstava. ■ ■ Jutri, v soooto in nedel)0 stopi kompleks komorne* be iz Vlila Olmo s ® ^ bami Cimarose. Moza" Salierija. Cene vstopnic-tor A 1.000 lir, B 7°° galerija 300 lir. Kod- ni daljni* 11 Excelsior. 15.00: »Pal jčitf Hayword, Frank Sinatra> Novak — komedija. g,«. Feuice. 16.00, 18.30, 21.«- Mljg» nara«, Marlon Brando, Taka. ^-mirja*- Nazionale. 16.00: P* Film, ki prikazuje lep0 namskega prekopa. j«r- Supercinema. 15.3U: “‘“S-jujnic8-ry v 2. fantaziji«. °* . Ci.iemasc. Techn. RtviJ*’ Filodramrnatico. 15.00: jriim: «Son nato disgraz1®*' y, J. »Trije v čolnu«, L. Ra Edvards. I■n^tut^'11,,, Gratlacielo. 16.00: „ Giulietta Mašina, A. nv C-Arcobaleno. 16.00: Juergens, Dorothy DalU>rlovS,<* Astra Rojan. 16.00: g-UK* krila«, J. Wayne, M-Technicolor. -ločin*'1' Capitol. 16.00: »Izbirčen Jerry Levvis, Marta Hz ■ jjjl. 21.00: »Odnehaš ali 11 f1Jin* Crlstallo. 16.00: ((Komanda«'' Moona«, Rock Hudson^imjt^ 21.00: »Odnehaš ali n*JEL, * Alabarda. 16.00: »Parižan Bardot, Charles r* Aldebaran. 16.00: ke kraljice«, Ronv Scti*%i Ariston. 16.00: «20.000 morjem«, vV. Disney*v col or. .lUlitlKr 21.00; »Odnehaš ali Armonia. 15.00: »Rože z M. Sullivan in R. ^.rfs ffT Aurora. 16.00; «Lepe, 1 bik« ne«, M Allasio, L. A. Panaro. \a#*2 Garibaldi 15 00: «PonOS 1 por«®; G. Grant, F. Sinatra, Aj, r«( Impero. 16.00: »Lep«, „e ne«, M. Allasio, L. A. Panaro. , --red11 Ideale. 16.00: »Leseni 1 Dean Martin, J. Le' gdl^, ltalla. 16.00: »Smeh WMia(|0|r noči«, Ulla Jacobsoh, n‘m prepovedano daljaLi„ 21.00: «Odnehaš ali n* slt0‘ Moderno. 16.00: «Mi *v-no, V. De Sica, A. Cit"1 9, na Vivaldi. nsd^SSG- 21.00: «Odnehaš ali v»ri«‘ S. Marco. 16.00: 21.00; «Odnehaš aliJ1 ik>c Savona. 16.00: »Cabtnf Giulietta Mašina. jleg*J Vlale, 16.00: »OUneJ«'er. ^ M. Morgan, Me: F ,700, 1 po- 3» >As ssr!kf»* — r. ...,uJO dežjem«, J. Wyman, jdalJfL* 21 00: »Odnehaš ah1' | tn'jjre Marconi. 16.00: «4 neJ^fc>rd, C i», Broderick CraW M Trevor. ctreld 5 - Masslmo. 16 00: p*KCr' skega morja«, c. J(, Andrevvs. . ,, njd»b,„e i* 21.00: «Odnehaš 1,11 jieV*1* Novo cine. 16.00: « i[0 uj», Seville«, Paquito R nadaU0^M-21.00: »Odnehaš ah h|i», Odeon. 16.00: »Sejko^ Engllsh in R. gorp1^ Radio. 16.00; »Crnt ^ Tir za DAJEM INSTRUKCIJ*'^! f p z.jo vključno II. rfJ&K 13. ^ no. F. Šušteršič, prc Nabrežina S02ALJzfeK«i Kmečka zvreza-voje mtrju Bukovcu *v,I Jr. sožalje ob t** očeta. [ HA ZN A 4» K V KMT81.A j V nedeljo dne 23. t. m. ob I. uri zjutraj bo v Ul. Roma 15 zbor za združitev SGKZ iz Trtta to SKGZ iz Gorice. Upravni odbor Dijaške Matice bo imel svojo redno sejo jutri 21. t. m. Ob 18. uri v Ul. Roma St. 15. «»_______ NOČNA SLUŽBA LEKARN Biasoletto, Ul. Roma 16 Man-zonl, Ul, Settefontane 2; Marchio, Ui. Ginnastica 44; RoVis, Trg Goldoni 8; Ur. Rossettl. Ul. Com bi 18. znance«1 i« včera) po Sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem žalostno vest, da je • . ti 72 dolgem trpljenju preminila v starosu naža ljubljena mama in stara ma«10 JOSIPINA ŠKERL roj . PESAN čet trt«* Pogreb drage pokojnice bo danes 20. marca popoldne ob 17. uri iz Ul. t s?*3*1' žalujoči: hčerka ZORKA, 26 ^ pt SLAV JAZBAR, vnuka NADJA ter ostali so' jURU rodni*1' Trst - Sv. Jurij ob Taboru, 20 PRIMORSKI dnevnik 20. marca 1958 Začeti je treba diskusijo Nekj prijatelj mi je takoj po svoji vrnitvi iz Pariza povedal zanimivo zgodbo. Spo-znal je bil neko Rusinjo, ki • prišla na obisk k sorodni-°m, ki jih ni videla že 25 . In ko jo je vprašal, ali se , vrnila v Rusijo, je ženska a; »Razumljivo, potovanje ' Je sicer ugajalo, toda Pa- * J* zelo umazan in mnogo 'nl ^eP kot Moskva.» ® tem nočem reči, da je to ^ločujoča epizoda, toda go- rifUj 3e’ da b' s' kaj takega kakim letom niti ne mo. | misliti. Sovjetski kumuni-,:l *° s* vedno prilaščali mar-tttd ° prerinosi, toda bili so Znat' V*dn° Popravljeni pri-I( l’ Je bila življenjska Din. na Zahodu višja od tmam*' ,^'0^a takoj so se po-o jim pu- državr"’ ** Jln P°vzropila stote i ^°^ati, da so jim pu-Hfj,,.*’ k' j**1 Je povzročila jih ^anska vojna in ki 3ta Voin' ^vzr°rili dve svetovni o,.,1’ ar se mora dodati za-j>„\emu arstvu carske tjjj > °nemogočila, da bi iiuu • kratkem času dose Jenjsko raven Zahoda. kratkem času dosegli Jsko Lanskega septembra sva z eno bile « rino n° Lila presenečena nad ii- ]jc lepoto moskovskih u- dvom t; j "e more ve4 po‘ raven e’ se je življenjska k°iik “vignila, pa čeprav ne- mo Prepočasi celo za sa- paj rusko ljudstvo. To se o-rj,.,,. tudi na zunanjosti *?radb' ^elika večina novih n,., je še vedno preveč in težka in v mar-Priine sp°minja na najslabše Tuai r^. viktorijanske dobe. li,1'>VaUA^!’- k0t je na pr' Sta' Hnu Ja v vzhodnem Ber. se Rusi pona-z za’j s.° slabše v primerjavi ittVa d?1®* arhitektonskimi re-sv0ij Zahoda. Med nekim sen , obiskom v Berlinu trev-i* m°ral truditi, da bi v t»Vol,UC10niranem sektorju in akt;.. Cl0narni arhitekturi «re- t«rja,larne£*» zahodnega sek-clon-i Pa*el kako sled tradi-p"ain« arhitekture. vktski Vpbvom Hruščeva so-Pnj{ ,■ arLitekti začenjajo o-dobe sti* stalinovske NhJ.7 deistvo mi vzbuja itileli riSt’ kaiti — de bomo dovolj časa na razpo-'N t bo imelo vedno V „ v veliki diskusiji, ''ki gZ'Jdenja razvijati v Ve- c*iiti ji in na evropski JHtbl^Odebno v nemški re- med življenjsko Zahoda in sovjetsko iko ravnijo se manjša, ttjšajj lka je še vedno pre-Sl»i*i?0sfbno za množice dilho in'b Rusov. Toda zna-Ui IM*'. da sovjetski vodite-dfi; »i men stroškov, ki jih terja vojska, spremenili v povsem ideološke namene, ne razumejo, da s tem izgubljajo milijone in milijone moških in žensk, ki s« opredeljujejo za komunistično stran, Ce je alternativa ris tako drastična — ali uničenje človeškega rodu z vodikovimi bombami, a-li pa razširjenje komunizma — kako bi se mnogi ljudje mogli opredeliti vprav za prvo rešitev? Z druge strani je človeštvo večino svoje zgodovine preživelo pod avtoritarnimi režimi raznih vrst in jih preživelo, če vztrajajo na tem, da je izbira danes edinole med tema dvema možnosti-ma, so Foster Dulles in njegovi prijatelji že zaključili diskusijo, preden so jo sploh začeli. Ce pa bi se bili z druge strani držali izhodiščnega načrta, to se pravi, da se civilizacija more rešiti edinole z določivijo in vzdrževanjem zakonitih odnosov med državami, bi nikoli ne bili padli v to nemogočo dilemo. To njihovo apokaliptično obnašanje jih je povsod oropalo podpore navadnih ljudi. Pleg tega ni nikakega dokaza, da sovjetski voditelji težijo k razširitvi meja komunizma s pomočjo grobe sile. Nasprotno, zdi se, da je vprav narobe. Res je, da je kmalu po koncu vojne prišlo do češkoslovaškega primera, do berlinskega prim era in pred kratkim do madžarskih dogodkov. Obnašanje Rusov na Madžarskem je bilo obžalovanja vredno, toda to ni bil poizkus, ki bi težil za tem, da bi se meje komunizma razširile, ampak je težil za tem, da jih ohrani. V češkoslovaškem primeru je šlo za državni udar — ki je bil zame j-ovsem protizakonit — izvršen v senci Rdeče armade, ki se je nakopičila ob mejah. Kar se berlinskega primera tiče, je ta sam zase dovolj zgovoren. Sedaj, ko so se Rusi lotili nove faze, določene osebnosti Zahoda še nadalje opirajo svojo strategijo na stare temelje. Ekonomsko izkoriščanje moderne in razvite industrijske skupnosti od strani zasedbenih vojaških sil, ki vsiljujejo tujo ideologijo, je povsem neizvedljivo. Rusi začenjajo to spoznavati. Zahod pa zače-ra na to pozabljati. Ce se ne bodo znali otresti te ideološke živčnosti, pobor-nikom zahodnih tez ne bo nikoli uspelo imeti jasnih pogledov na problem, ki danes zanima ves svet, ANEURIN BEVAN mmm 'S — Kej rečeš, Jakec, al čekira tisti šah tam u Perziji, ku je zvedu, de so dobili anga sina nja, zatu ke še za gli-hanje se prpraulajo ku ta bolani M a prou res. Bul- tisti princi ke jemajo tisti kazino ka- še nanka mislet na tu. Rajši mislemo mer jegrajo miljonarji za dnarl? — Si lahko misleš! Ma te Štorje od na tu, kej nas čaka zdej ke bojo začeli jemet shode tle zdoli na tem plači. Jest princou niso vse neč proti ta noumi sm si že kupu vato, de si bom mašu sputniki, ke so ga zdej spestili ameri-kanci. Ma amerikanski sputnik se ne kli- uha, kader bojo začeli kričat s tistimi altoparlantami. — Zdej, zdej bojo šele krčali. Videjo, če sputnik ma vanguard. Jen je na- de ledje ne vehjejo neč več, de so se sproti ruskemi strašno majčken. — Se zna. Rusi jemajo vse bol veliko Še prfina šine od železence jemajo bol šeroke ku ta drugi. So velek narod, a, jen nardijo vse na veliko. Ma tisti vanguard je šou pej strašno vesoko. «Kaj ne bo šou! Tudi jest vržem an mičken kamen bol delč ku an velek. — Pravefjo de bo frlu anih pet let. — Zna bet! Ma tisto bomo šele vidli. če ne bojo prej začeli vojske sez atom- naštefali samih čakol jen oblub jen ta-ku bojo mogli per forca bol kričat, če bojo teli dobet kašen glas pri volitvah. — Sm prou radoveden kaku bojo šle končat te volitve tle pr nas. Po vseh oblubah, ke so šle po vodi, smo dobili za volitve še an ocvirk, tu je tisto, ke Trst ne bo volu senatorjev. — Ja, ani so se ofendirali še zastran tega. Ma jest mislem de preveč preten-diramo, de be mogli jemet senatorje. skimi bombami. K e alora bo šlo taku- Sej nanka žepana nemarno! Sej so sa-intaku vse u left jen bomo vsi postali mi komisarji kamer se obrneš! sami sputniki jen vanguardi bres tolko študirat. — Ja, ta veliki be se res mogli na kašno vižo poglihat! Ma je malo upa- Sej, sej! čuj, ma kolko be blo tistih senatorjev, ke jeh ne b’mo meli? — Trje! — Ja, ja! Trjeste šli po vodi. Sofija Loren se loči? Z nuna filmska igralka Sofia Loren, ki je zaslovela tako zaradi svojega zakona s filmskim producentom Carlom Pontijem kot zaradi svojih u-metniških sposobnosti, se bo baje v kratkem ločila. Proti koncu lanskega leta je o njeni poroki s Carlom Pontijem pisal malone ves tisk, ona pa je kar na veliko razsipala z izjavami o svoji sreči. Včeraj pa je prišla iz Hollytoooda vest, da se namerava od Pon-tija ločiti in se poročiti s filmskim igralcem Cargjem Grantom. To vest so staknili ameriški novinarji v Holly-ivoodu. In čeprav še ni potrjena, bi ne bila niti povsem brez temelja. Sofia Loren se je baje te prej rada videla s Caryjem Grantom. Ljubezen naj bi se bila vnela v času, ko sta skupno snemala film tiPonoš in strast» ter film «The house boath«. Po istih vesteh pa se je Cary G^ant te dni obvezal, da bo finansiral tretji film, v katerem bi igrala glavno vlogo Sofia Loren. Sofia Loren je baje že vložila tožbo za ločitev zakona v Las Vegasu ZADEVA, KI SE NE TIČE LE BODOČE MATERE DUŠEVNO STANJE V NOSEČNOSTI Noseča ženska ne sme pretirano spremeniti načina življenja V nosečnosti so vsi ženski j di domišlja, da je postala za-orgam, celo njeno telo, bolj radi sprememb v nosečnosti obremenjeni kot sicer. V ženi tako grda, da jo je mož zato i*V]< VsaJ premožnejšim la' n°m, dopuščajo da si f **ebna ne s‘rt>^ke privoščijo **jti kovanja v tujino, °do o-0 k prepričani, da se !'’
  • ^a moramo spre-*®**0j44n ot dejstvo, da bo Ni, „ je materialnih odpo-Nj, , katere so sovjetski Nejen Pr|&iljeni, imelo bla- „ 1 *isw — —-?r*j bot " ® č*som, morda še 'N tUj to Pričakujemo, s l>o„. ‘"Oi tist« vpliv na ves sovjet- tove hste politične ueta- tak« ^ zahodna misel 'K č« i mrji, tako spreme-jkclj „;0do izgubile svoje «li ikakegaVrtatne oblike-. ^ruščo v°ma ni, da mi- -0v°ri 0 V na tak razvoj, ko N z ZaK*7l'rnem tekmova-kU«ija, ZahoJom«. velika dis- b-n*ša sem j0 omrnil, se wt *.načaj vojaške o-~ državp & parnlm'ia3°’ in *e po' titil n So ? te obrambe, tsi .kl mi v?ster Dulles In tv.*1' kaliti" ‘3o tak° kot on' |Nk| * V0a brat ldeJami. "'sm'181'* »TimV’ k‘ jih je ^l.i* letos *** objavil 11. v kiblni 6“d0vito p°- * Vin 'v'mo nL zmeA" * ,tzastmNeka ženska je ** L0ran, to da O*’" in ,? 'tblra med u-Dot- °ž»iet),u "ed Podloznostjo Nt ° #l>to„, r”,lUn,zniu prav ^A V4n«-» Pismo S^ižne’'0 objavi'P' Taylorja, r"liilm' Pa n n° tak°i za i* ' 8 »Mnogi tatrJ' Pravi; Sun’ C ta\da bi - '•U 1 ‘ztnom Uveli pod ' p« K' Jat- w»- sSS zelo eno- K:<*untn ^ " '»S ,,rUn."*u ,Ur°zitemu unti. umpu,° * O ^i n Vtndar mo* Sod', °'tali el"? .t('m, da bi S tl,'* *b»n« 1,ud*tt)" pzi-> $S°hi **kmi, da bi Ni 0 ‘ Pok0 . mil,ž°ni Rn 7* bi "Čje o * in da bi H ,-!* ” bou*,al° okvirno, °»0l-.*P, ki se bodo brez dvoma podale tako mlajšim, kot tudi starejšim ženskam Pariški modni ustvarjalci so si omislili še prav posebne modne kombinacije. Tako predpisujejo k temnomodremu kostimu bluzo in klobuk o-ranine barve, k svetlorjave-mu kostimu klobuk *n bluzo nežno zelene barve ali pa temnejšo oranžno barvo in k svetlozelenemu kostimu čisto svetlo, svetlop lan klobuk in iste barve rokavice. Kroj kostima, ki ga mislimo nositi dlje časa, bo preprost. Ravno rezana jopica bo spredaj zapeta z pumbi, o-vratnik bo odstopal malo od Ravne ali na pol oprijete jopice pa se bodo prilegale močnejšim postavam. Kostim lahko nosimo z bluzo ali pa tudi brez nje. Ce ga bomo nosile brez bluze, potem okrasimo izrez z belo aV več-1 na A in 106 mg vitamina C. barvno ogrlico, s pisano ruto Zeleni peteršilj pa zgubi mno- O vrednosti vitaminov in njihovem pomenu za zdravje ni treba več prepričevati nikogar, saj govore o vitaminih že vsi recepti, vsi zdravstveni nasveti in celo reklama številnih podjetij, ki se ukvarjajo z izdelovanjem ali predelovanjem prehrambenih artiklov. Celo kozmetika vedno več govori o tem. Kljub temu ne bo odveč, če gospodinja ve, koliko vitaminov vsebuje posamezna hrana, ki je pogosto na naši mizi; Kislo zelje je bogato z vitamini. V 100 g kislega zelja imamo 18 mg vitamina C in 50 enot provitamina A. Vitamin C iz kislega zelja se najbolje izkoristi, če zelje uživamo surovo, ra pr. v obliki solate. Najbolje je, če zelje pojemo, ko smo ga vzeli i* kadi, kajti na zraku se vitamin C naglo ‘zgublja. Tudi slana voda kislega zelja (zelj-nica vsebuje precej vitumina C in zaradi mlečne kisline, ki jo vsebuje, zdravilno vpliva na prebavo. Kozarec te vode na tešče zjutraj je odličen pripomoček. Peteršilj in zelena (šelin) prav tako imata precej vitamina. V 100 g zelenega peteršilja je 30.000 enot provitami- ali svilenim šalom, V modi so dolge ogrlice, ki jih lahko ovijemo večkrat okrog vratu, lahko jih pa nosimo tudi v vsej njihovi dolžim. Nov kostim, lep klobuček tn še svetla bluza in evo nas nove in pomlajene v novi pomladi. go svoje vrednosti, če ga kuhamo. Zato je mnogo bolj primerno, da ga postrežemo surovega v raznih oblikah. Priporočljivo je, nuditi ga pomešanega s solato ali pa na raznih narezkih, z ribami ali kakor koli zelenega ob raznih jedeh. Nedostopni direktorji... PRIMORSKI DNEVNIK — 4 20. marc* 1958 Gorlško-benesbi dnevnik Včeraj na sedežu trgovinske zbornice v Gorici Zaslužnim delavcem in podjetjem podelili 25 zlatih odlikovanj Predsednik Depicolzuane poudaril važnost kompenzacije med obmejnima področjema Včeraj dopoldne je bilo ob prisotnosti velikega števila ljudi na sedežu trgovinske zbornice nagrajevanje oseb in podjetij, ki so zmagali na natečaju, ki ga je svoj čas organizirala gorišlka trgovinska zbornica, da bi dala skromno priznanje delavcem, ki so večji del svojega življenja službovali pri enem gospodarju, in podjetjem, ki so z raznimi zfooljšavami dvignile proizvodnjo. Predsednik trgovinske zbornice Depicolzuane je najprej naslovil nekaj besed nagrajencem, ki naj služijo vsem ostalim delavcem za vzgled, kako je treba delati za gospodarski dvig naše pokrajine, potem pa je podal poročilo o gospodarskem razvoju naše pokrajine v preteklem letu. Iz tega poročila, h kateremu se bomo še povrnili, povzamemo samo nekaj najvažnejših podatkov: Iz krožnega sklada, ki je bil z zakonom št, 908 od 18. oktobra 1955 priznan za tržaško in goriško pokrajino, so razni sektorji goriškega gospodarskega življenja prejeli za eno milijardo 280.4 milijonov lir posojil. Vsota je bila takole razdeljena: hoteli 121.5 milijonov, podjetja za izdelovanje pločevine 65 milijonov, opekarne 85 milijonov, mehanične delavnice 9 milij. podjetja za hranilne konzerve 68 milij., podjetja za izdelavo e-lektričnih gospodinjskih strojev 45 milij., delavnice s precizno mehaniko 35 milij., papirnice 68 milij., cestna podjetja 20 milij., mlekarne 5.4 milij., podjetja za predelavo lesa 198 milij., livarne 400 milij,, druga podjetja 160 milijonov, Ta posojila so bila dana po 5 odst. za dobo 10 do 12 let. Govornik je dolgo govoril o ekonomskih odnosih naše pokrajine z Jugoslavijo. V zadnjih treh letih se je izredno povečala kompenzacija blaga. kar dokazujejo sledeče številke; leta 1954 je znašala vrednost izmenjanega blaga 472 milijonov lir, 1. 1955 816 milij., 1. 1956 1.038 milij., leta 1957 pa 1.780 milijonov lir, kar je za 277 odst. več kot leta 1954. Predsednik je poudaril, da je do tega porasta prišlo po letu 1954, še prav posebej zaradi novega sporazuma od 3. avgusta 1957 o plačevanju. Ta sporazum je zboljšal krajevni sporazum o blagovni izmenjavi, ker je bila uvedena svoboda izvoza in uvoza, nad katerima ni nobenih omejitev tako glede količine kot glede blaga. Na podlagi sporazuma o malem obmejnem prometu je delavec GRDA, Mario Cioli, tehnik CRDA, Luigi Rovis, načelnik skupine delavcev CRDA, Augusto Furlan, delavec CRDA, Giorgio Padovan, delavec podjetja Orzan, Emilio Peressini. spacializiran delavec SELVEG, Rudolf Lutman, od 16. januarja 1922 stalno zaposlen pri podjetju G. Brunn-schweiler v Gorici kot barvar, Karel Legiša, zaposlen pri podjetju G. Brunnschtveiler v Gorici kot izdelovalec zavojev in vratar od leta 1922, Iolanda Boscarolli, uslužbenka podjetja Passero v Tržiču, Luigi Cudin, uslužbenec podjetja Passero v Tržiču. Antonio Miniussi, uslužbenec SELVEG, Leo Nocentini uslužbenec SOLVAY, Salvatore Atzo-ri, uslužbenec družbe Bozzi-ni — Gionchetti, Ugo Novof-ny, uslužbenec Bozzini — Gionchetti, Bruno Hren, uslužbenec Orzana. Nagradili so še šest podjetij za njihovo dolgoletno de- sta mehanična delavnica A-guzzoni s Korza ter fotograf Altran, ki je pričel svoje delovanje v Vipavi leta 1932 ter ga nadaljeval leta 1943 v Gorici. Odlikovanja in diplome so nagrajencem izmenoma izročali Depicolzuani, podprefekt, goriški župan in nadškof. Na koncu je povzel besedo tudi župan, ki je med drugim poudaril, da bomo vedno most prijateljstva med dvema sosednjima državama, nikoli pa ne kamen spotike. Pogreb v Števerjanu V torek so pokopali na štc-verjansko pokopališče Albina Pintarja, ki je umrl zaradi posledic ruskega ujetništva med prvo svetovno vojno. Po kojnik je bil prav gotovo najbolj umen sadjar v vsej občini. Na zadnji poti ga je pospremilo veliko ljudi. Zapus lovanje ter tri za zboljšanje ■ je ženo. Naj mu bo lahka do-proizvod.e.je. Med poslednjimi | mača zemlja. Hillu Hill III lllllllllllllllllllIltlllllllllllllllillllllllllllllllllHIHIII Nauk volitev bolniških blagajn Naši kmetje strokovno organizacijo Bonotnijeva demokristjanska {Coltivatori diretti* ne hi smela imeti naših kmetov na področju občine Gorica Volitve občinskih odborov nizacijo delavcev. Vsedržavna vzajemnih bolniških blagajn na področju goriške pokrajine so še enkrat pokazale, da je našim kmetovalcem na Goriškem, ki so v pretežni meri slovenske narodnosti, nujno potrebna strokovna organizacija, ki jim bo pomagala prebroditi raznovrstne zapreke povsem tehničnega značaja, ki se tako pogosto pojavljajo v kmetijskem gospodarstvu in sploh v življenju kmečkega Človeka. Nekaj moramo napraviti na tem področju, da olajšamo življenje kmečkemu človeku, ker to zahtevajo naši kmetje, ker to zahteva tudi slovenska skupnost. Medtem ko je Bnnomijeva organizacija Coltivatori diret-ti dobro organizirana in vključuje tudi številne slovenske kmete, katerih glasove potem izkoriščajo v politične namene (za primer so zadnje izjave demokristjana Bonomi-ja!) niso kmetje dovolj poučeni o demokratični organizaciji kmetov, ki se bori za nji- hovo enotnost in pravice. Prav prišlo lani s propustnico v I- j gotovo bo na tem področju 'čas prinesel marsikatero raz- talijo 617.006 jugoslovanskih državljanov, tja pa je odšlo s propustnico 270.506 italijanskih državljanov. Semkaj je prišlo z dvolastniško legitimacijo 103.707 jugoslov. državljanov., tja pa je odšlo 41.328 italijanskih državljanov. Po predsednikovem govoru So razdelili 25 zlatih odlikovanj; 16 so jih dali delavcem, ki so zaposleni več kot 30 let stalno pri enem podjetju, 6 so jih dali trgovinskim, industrijskim in obrtniškim podjetjem za njihovo 50 odnosno 25 let trajajoče delovanje, tre-n podjetjem pa so dali priznanje za izboljšave v delovanju, od katerih ima koristi prebivalstvo. Za svoje 30-letno delovanje so bili nagrajeni sledeči delavci; Emilio Trevisan, delavec CRDA v Tržiču, Jakob Požar, jasnitev. Z naše stran' si za sedaj dovoljujemo povedati nekaj svojih misli. Demokratični kmetje se na Goriškem vključujejo v Vsedržavno zveza kmetov (Alle-anza nazionale dei coltivatori diretti), ki se pri nas postavlja kot nekaka druga sila poleg Bonomijevih Coltivatori diretti. Ta vsedržavna organizacija je kot nekak koordinacijski organ, ki vključuje številne samostojne kmečke organizacije kot so na primer organizacije živinorejcev te dežele, vinogradnikov druge dežele in tako dalje. Nekaj popolnoma drugega pa je Confederterra. V njej *o vključeni samo kmečki delavci in spolovinarji. Ta organizacija je vključena v CGIL, torej v sindikalno orga- kmečka zveza ima svoje legitimacije. Confederterra pa razdeljuje svojim članom legitimacije CGIL — Delavske zbornice. Pred leti je država z zakonom odprla pri CGIL in pri drugih sindikalnih organizacijah delavcev patronat, ki se pri CGIL imenuje INCA. Pravkar razpuščeni parlament je že razpravljal o zakonskem osnutku, na podlagi katerega se bodo taki patronati, ki jih vzdržuje država, ustanovili tudi pri organizacijah kmetov, kakršna je na primer Alleanza nazionale dei contadini. Prepričani smo, da bo ta u-rad nudil kmetom veliko strokovno in tehnično pomoč. Ker pa ni še gotovo, kdaj bo ta urad ustanovljen, bi se morali ljudje, ki So za to poklicani, zavzeti, da bi se že sedaj u-stanOvil za kmetovalce urad, kjer bi jim dajali nasvete, pisali prošnje, prijavljali davke, skrbeli za njihove dvolast-niške propustnice, za sečnjo gozda v Jugoslaviji, torej za stvari, nad katerimi ima sedaj mondpol demofcrmjanska organizacija Coltivatori diretti. Čeprav šb lahko' usluge, ki jih Coltivatori diretti nudijo našim kmetovalcem počasne in slabe, (in s še slabšimi političnimi posledicami!) je to sodelovanje zanje vendarle e-dina izbira — ker druge nimajo. Zboljšanje delovanja bolniških blagajn kmetov, težnjo ki so jo v svojem programu nakazali kandidati Vsedržavne zveze kmetov, je mogoče doseči s povečanjem števila glasov za to demokratično in e-notno organizacijo neposrednih obdelovalcev, To pa bo mogoče doseči z večjim prizadevanjem, da se neposredno približamo srednjemu in malemu kmetu in mu nudimo vsestransko pomoč, ki jo potrebuje. Kdor seje tudi žanje! Uspelo gostovanje SNG v Gorici Včerajšnji dve predstavi SNG v Gorici «Rdeče kapice« si je ogledalo toliko ljudi, kot že dolgo časa ne. Pri obeh predstavah, posebno pa pri popoldanski je bila dvorana nabito polna. Vsakdo je ie namreč bral ali slišal pravljico, pu jo je želel videti tudi na odru. Take želje niso imeli le otroci, ampak tudi odrasli, ki se niso nič manj kot otroci smejali ob komičnih prizorih in trepetali za usodo mlade deklice in njene babice. Novi dvolastniški blok na Plešivem Ob prisotnosti predstavni kov obmejnih organov sosednjih držav so pred dnevi od prli na Plešivem pri Krminu dvolastniški blok na cesti, kjer je bila pregrada od septembra leta 1947. Te prijetne slovesnosti so se udeležili številni prebivalči z obeh strani meje. Ob otvoritvi so se obmejni stražniki izmenjali priložnostna darila. Jugoslovanski graničar je izročil košarico slaščic, ki so jih napravile gospodinie iz bližnjih vasi, italijanski ob. mejni stražnik pa torto in vermut. Otvoritev so prebivalci z obeh strani meje toplo pozdravili, saj jim bo novi blok prihranil precej časa, ki so ga izgubljali, ko so morali čez blok v Ceglo. Jug. kmetijski strokovnjaki v Krminu Pred dnevi se je številna skupina jugoslovanskih kme tijskih strokovnjakov na povratku z mednarodnega kmetijskega velesejma v Veroni ustavila na kmetijskem posestvu SATCA prt Krminu. Goste je spremljal kot predstavnik kmetijskega inšpektorata dr. Giovanni Verbi. Ogledali so si vinograde, sadovnjake, hleve in konjarno, v kateri je več primerov čistokrvnih konj grofov Miani. IZ OBČINE DOBERDOB Motociklist s Palkišča padel pri Devetakih Z rešilnim avtomobilom Zelenega kriza so včeraj pripeljali v bolnišnico Brigata Pavia 26-letnega Antona Berlota s Palkišča v Dolu. Berlot se je prevrnil z vespo *ia križišču pri Devetakih. Pri padcu si je pretresel možgane in si nekoliko poškodoval lo-banju. V bolnišnici so ga pr. držali na zdravljenju. Predvidevajo, da bo ozdravel v 10 dneh. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj so na goriškem letališču zabeiežili najnižjo temperaturo —2,2 ob 7.30 uri, najvišjo 12 oh 15.30 uri. DEŽURNA LEKARNA Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Soranzo, Kor-zo Verdi 17. tel. 2879. Kino v Gorici CORSO. 16.30: «Lazzarella». A. Panaro, T. Pica in M. Girotti. VERDI. 17.00: «Frankesteino- va krinka«, P. Usbing in N. Court. VITTORIA 17.15: .Vsak dan je praznik«, Fernandel. CENTRALE. 17.00: »Nočeva na delo«. Stan Laurel in Oliver Hardy. MODERNO. 17.00: .Vroča krit T/ • rva v • v Kino v irzicu EXCELSIOR. 16.00: «Teta :z Amerike gre na smučanje«. Tina Pica, R. Borelli. AZZURRO. 17.30: .Slamnati mož«. P. Germi, L. Della Noce. PRINCIPE. 17.30: .Zgodba ge-nerala Hustera«. J. M. Krea in Felicia Sarr. Cinemascope, technicolor. Prva letošnja dirka za klasifikacijo Desgrange-Colombo Van Looy z zmagovalec rekordno hitrostjo dirke Milan-Sanremo Francoz Privat - dejanski junak dirke - je vodil od prvih kilometrov skoraj prav do cilja - Najboljši med Italijani - Conterno SANREMO, 19. — Belgijec Van Looy je zmagal v 49. kolesarski dirki Milan—Sanremo, ki je veljala za klasifikacijo Desgrange—Colombo. S časom 6.41’09” In s povprečno hitrostjo 42,171 km na uro, je Van Looy dosegel tudi nov rekord proge, ki ga je imel od lani Poblet s povprečno hitrostjo 40,754 km. Točno ob 9.45 je predsednik UVI Rodoni dal 210 kolesarjem. med katerimi je bilo 119 Italijanov, znak za start in bitka se je začela s silovitim tempom okrog 50 km na uro. Kljub temu pa je štirim kolesarjem uspel že po nekaj kilometrih pobeg. Plankaert, Al-maviva, Broost in Gracz.v so trenutku imeli nekaj km naskoka pred glavnino. Kmalu so se temu kvartetu pridružili še Dante, Oriani, Cai-nero, Privat in Guglielmoni. Vsa devetorica je poslej naglo napredovala in pri Carlosi pred Pavio je imela že 1’30” prednosti. Čeprav glavnina ni vozila počasi, je naskok ubežnikov stalno naraščal in dosegel pri 40. km, predvsem po zaslugi plankaerta, 2'30”, Ker je glavnina postopno izgubljala teren, so to hoteli izkoristiti nekateri posamezniki, vendar pa so bili vsi njihovi poizkusi brezuspešni in v Vo-gheri so imeli ubežniki že 4’ naskoka pri povprečni hitrosti nad 45 km na uro. Pri Tortoni (76. km) je skušal zapustiti glavnino Kete-leer, vendar zaman, med Ca-steggio in Voghero pa je odstopil Van Steenbergen, ki je trčil z De Bruynom. pri tem je padel in se poškodoval. Kmalu po Novi Ligure je iz vodilne skupine odpadel Francoz Gracz.vk. Dirka je poslej postala precej monotona, prvi vzponi pa so napovedovali bližino prelaza Turchino, ki bi po predvidevanjih moral biti odločilen za nadaljnji potek dirke. Na prvih vzpetinah je vodeča osmorica izgubila še Orianija. Glavnina je imela v tem trenutku 5’50" zaostanka, vodil pa jo je Francoz Luison Bobet. Vzpon na Turchino ni prinesel pričakovanih sprememb Nekoliko pod samim vrhom se je razdalja med ubežniki in glavnino le neznatno zmanjšala, kakih 200 metrov pred gorskim ciljem pa je ušel Cainero in prvi privozil na vrh Turchina nekaj metrov pred ostalimi spremljevalci, s katerimi se je nato z blazno hitrostjo spu. stil navzdol. Pri Arenzanu je zaostanek glavnine še vedno znašal 4’, toda člani moštva Carpano so medtem že začeli organizirati lov, ker je bil že skrajni čas, da se glavnina zgane. Vendar pa se ubežniki niso šalili in z dobro dozo energije so celo povečali svojo prednost za nadaljnjih 20”. V zasledovalni vnemi se je glavnina razdrobila na številne skupinice. V njej je prišlo tudi do kolektivnega padca, zaradi katerega je moralo nekaj kolesarjev odstopiti, vendar pa med njimi ni bilo nobenega, ki bi se lahko potegoval za prva mesta. Mnogi so imeli opravka z raznimi defekti in med vidnejšimi tudi De Bruyne in Darrigade, ki pa sta se s pomočjo svojih klubskih tovarišev lahko vrnila v glavnino. Vodilna skupina se je medtem skrčila na 6 ljudi, ker je odpadel Almaviva. Njihova prednost je znašala okrog 5' pred večjo skupino kolesarjev. v kateri so bili vsi najboljši razen Derijckeja. Toda v naslednjih kilometrih so zasledovalci pridobili skoraj polovico zaostalega časa in i-meli pri Alassiju le še 2’43” zaostanka, vodila pa sta jih Fornara in Derijcke. Do cilja so imeli kolesarji 5e eno težko preizkušnjo, ki so jo predstavljali trije zaporedni vrhovi; Capo Mele, Capo Cervo in Capo Berta. Že na prvih vzponih se je skupina ubežnikov razpolovila. O fen7ivo je sprožil Plankaert, ki je potegnil za seboj Pri-vata. Dante in Guglielmoni sta jima skušala slediti. Cainero pa je klonil in v hipu izgubil kakih 200 m V naslednjem spustu sta tujca še povečala naskok pred italijanskima spremljevalcema v dolgem pobegu, toda v ozadju je začela z ofenzivo glavnina. Drugi vrh, Capo Cervo, sta Plankaert in Privat dosegla istočasno, na Capo Berta pa je nepričakovano ušel PHvat in privozil skozi Imperio s 50" prednosti pred Belgijcem, medtem ko je glavnica zmanjšala zaostanek na 2’. V tem trenutku je bilo možno dvoje; ali bo Privat zdržal v svoji ofenzivi ali pa bo zmagal kdo iz številne glavnine? Belgijci so v ozadju diktirali silovit tempo s povprečno hitrostjo okrog 50 km na uro, pomagali pa so jim Poblet, Martini in vsi ostali, ki so imeli še kaj moči. Pri-vatova prednost se je vidno manjšala. Nekaj km pred ciljem je moral tudi zadnji «Garibaldinec» 49. dirke Milan-Sanremo neizogibno kloni, ti in borba za prvo mesto se je kot že tolikokrat odločevala v množičnem sprintu. 400 metrov pred ciljem je Van Looy nezadržno potegnil in samo Poblet je vzdržal njegov tempo 50 m pred ciljem je Spanec skušal izvesti poslednji napad, toda Van Loo.v ga je zmagovito zavrnil in dosegel cilj s prednostjo pol kolesa. V celoti to ni bila velika dirka če izvzamemo pogumno vožnjo Francoza Privata, ki je bil dejanski junak dirke, ki pa je neizogibno moral deliti lansko usodo Baronea. Prvi med Italijani je bil Conterno. Za njim Albani, Coletto in kot deseti Baldini, ki je morda še največ prispeval k Looyevi zma„i. Razočarali So Defilippis, Bobet in Anque-til. toda glede njihovega individualnega plasmaja, ker so v ostalem tudi oni prevozili progo z rekordno povprečno hitrostjo. 1. Van Looy 6.4U09” s povprečno hitrostjo 42.17* km; 2. Poblet Miguel, 3. Darrigade, 4. Conterno, 5. Albani, c. De Bruyne, 7. Van Brande A.. 8. Baffi, 9. Bauvin in nato Massip, Fornara, Accordi, Maule, DalfAgata, Carlesi, Monti, Fantini, Astrua, Gemi-niani, Barone, Branckaert, Ba rale G., Barale Giuseppe, Bruni, Ferlenghi, Brandolin, Fat larini, Messina, Sabbadin, An quetil. Eiliot, Groussard, Le-ber, Mirando, Forestier, Sta-blinski, Mannelli, Deryck, Ke teleer, Christian, De Filippis, Nascimbene, Coletto, Rubi, Xi lippi, Schotte, Van Daele, Cou-vreur, Desmed T., Pellegrini, Empanis, Janshen, Schoubben. Bobet L., Crespo, Mahe, De cock, Moser. Brenioli, Fabbri, Privat, Falaschi, Gouget, Baldini, Chiarlone, Streeler, Re-stelli. De Smet, Coletto, vsi s časom zmagovalca. Vrstni red za Desgrange Colombo. Posamezniki: 1. Van Looy 20 točk, 2. Poblet 17, 3. Dar- rigade 15, 4. Conterno 13, 5 Albani 11, 6. Coletto 10, 7 Van Den Brande 9, t. Baffi 8, 9. Bauvin 7. Po narodnosti: 1. Italija 42 točk, 2. Belgija 29, 3. Francija 22, 4. Španija 17. BOKS Cavicchi v London? LONDON, 19. — Nemec Hans Friedrich ali pa Italijan Franco Cavicchi se bosta maja borila v Londonu z britanskim boksarjem težke kategorije Brianom Londonom, katerega je pred kratkim premagal po točkah Amerikanec Pastrano AVTOMOBILIZEM Turistični rallye Milan - Moskva MILAN, 19. — Avtomobili klub v Milanu je stcleml ganizirati avgusta vel1*1 ristični avtomobilski ral£f]lve progi Milan - Moskva. Kauj se bo začel 3. avgusta, pf®f. pa bo vodila iz Milana s Muenchen, Prago, (kjer , dan počitka), Breslau, V vo (en dan mj', Minsk, Smolensk_ v Moskv kjer bo 5 dni počitka, za v vratek sta predvideni dve s ri. Ena je ista kot prva, ga pa bi vodila PrekctnCj. ningrada, Helsinkov, S holma in Kopenhagna. P® tek v Milan je predviden *• 24. avgusta. NOGOMET Nemčija - Španija w FRANKFURT. 19. — V našnji prijateljski no?°S»000 tekmi je Nemčija pred • • gledalci premagala Španu -2:0. Gola sta dosegla v prvega polčasa desno Klodt. v F drugega P°lcaS; pa levo krilo Cieslarczy% 0 dil je Anglež Ellis.. iiiiiiiiuiiiiiiimiiiiii iiiiii im mi ii iiiiiii iitmii vsilim iiiiiiii.iii i ii i ii iimiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiii umi liHtmii milini m i m m t it ■ im imif n«f a>>,l< Zadnja preizkušnja pred tekmo na Dunaju 9 golov reprezentance v treningu z Mestrino V celoti dobra igra reprezentantov - Med najboljšimi Boniperti, Montuori, Firmani, Emoli, Corradi in Mattrel VIDEM, 19. — V današnji trening tekmi so kandidati za italijansko nogometno reprezentanco premagali enajstor;-co Mestrine z 9:2 (3:1). Reprezentanca je začela tekmo v naslednjem 6estavu: Bugatti; Corradi, Garzena; Emoli, Ferrario, Moro; Mon-tuori, Boniperti, Firmani, Grat-ton, Stacchini. Mattrel je branil v vratih Mestrine. Prve minute so potekle v iskanju primernega ritma, v 4’ pa so reprezentanti že bili v vodstvu z golom, ki ga je na Morov predložek dosegel po solo akciji Firmani, ki je preigral dva nasprotnika m nato s 15 :n neubranljivo streljal v vrata. V 9’ je dosegel drugi gol Montuori. Stacchin. je centriral proti Firmaniju, toda Mattrel je žogo s pestjo v krasni paradi odbil. Pritekel je Montuori in brez težav zatresel mrežo. V 10’ so izvedli nevarno akcijo trenerji, toda kazenski strel Guer-re se je odbil od prečke. Me-strina je v tem delu tekme igrala zelo povezano, reprezentanti pa dokaj neurejena. Mattrel je v vratih trenerjev izvajal izredne parade. Bugatti pa se je slabo sporazume- (iiiiiiiiiiiiiiiiMii miiiii iii im iiiiiiiikuhi n umni n umu miiiiimnmm imimhtiiMiiitiiiiiiim Meddeželni nogomet l'onziana-Nava 1:0 V okviru nogometnega prvenstva II. serije je včeraj v Trstu Ponziana dosegia pomembno zmago nad enajsterico Save, ki je bila doslej na tretjem mestu na lestvici takoj za Bolzanom in Bassanom. Gostje so v prvem polčasu zaradi previdne taktike domačih prevladali v polju, Vendar pa je pojačaina obramba Ponziane z lahkoto zavračala vse njihove napade. V drugem polčasu je Por,-ziama polagoma uredila svoje vrste in z močno ofenzivo pri. tisnila na njihova vrata ter v 31. dosegla po Caporalu edini gol dneva in zmago. Pri Ponziani so se odlikovali Ros-setti v obrambi, vratar Cova-cich. Gregori, Bastiani in Bu-bola. IV. Serija, I. kat. Chieti . P. Gorizia 6:1 (3:0) DILETANTI *S. Giovanni - CRDA 2:1, ‘Istria . Edera 0:0, ‘Muggesa-na - Juventina 4:2, *S. Anna-Itala 0:0. ‘Ronchi - Fortitudo 2:1, »C. Romana - Libertas 1:1, *R. Silver . S. Canziano 4:0, Cormonese - *Amoco 1:0, "Romana - Mossa 2:1. Torino - Slavija 3:4 TURIN, 19. — V prijateljski nogometni tekmi je Slavija iz Sofije premagala Torino s 4:3 (3:1). Torino je nastopil s številnimi rezervami. Gole so dosegli: v prvem polčasu v 1’ Tašov (S.j, v 24’ Milev (S.), v 33’ Ricagni (Tj), v 44’ Largov (S.) iz 11-metrov-ke; v drugem polčasu v 10’ Tašov (S.), v 25 in v 33' Ar-mano obakrat iz 11-metrovke. • * • BEOGRAD, 19. — V slabi prvenstveni tekmi sta si Rad-nički in Hajduk razdelila točki z rezultatom 1:1 t0:0). * • • BUDIMPEŠTA, 19. — V prijateljski nogometni tekmi je MTK premagal Dinamo iz Zagreba s 3:1 (1:0). V»e tri gole za MTK je dosegel Šan-dor, za Dinamo pa Matuš. VLADIMIR BARTOL ALA Komaj je opazila, kako so se ji tovarišice nasmihale, šepetale so si, kako je srčkana in ljubka in ji metale poljubčke. Ošinila jih je grdo izpod čela in sla v svojo prejšnjo spalnico po stvari. Zajnab, Džada in Safija so ji pomagale. Neskončno sram jo je bilo. Gledala je v tla in se hudo držala. V Mirjamini spalnici si je z njihovo pomočjo pripravila ležišče, se hitro slekla in se potuhnila pod odejo, kot da je že zaspala. Toda ušesa so ji vsrkavala sleherni šum v sobi. Končno je prišla Mirjam. Halima je slišala, kako je odlagala obleko in si odvezovala sandale. Potem je zaznala srce ji je za trenutek zastalo — tihe stopinje, ki so se približale njeni postelji, čutila je Mirjamin pogled, toda ni si upala odpreti oči. In tedaj — o, največje sladkosti! — se je njenega čela dotaknil rahel poljub. Premagala je drhtljaj, ki jo je hotel spreleteti, in v trenutku zares zaspala. • * * Za Halimo so se začeli prekrasni dnevi. Nič več je ni kot doslej težila slaba vest. Odkar je postala njena pregrešnost očitna in je prejela kazen zanjo, ji je bilo srce lahko in veselo. Vpričo tovarišic ji je bilo sicer še zmerom malce nerodno. Nasmihale so se ji pomenljivo in Ji v šali grozile, da jo bodo zapeljale. Stisnila Je svojo drobno rocico v pest, požugala jim je z njo in jih ošinila z grdim pogledom. 6e bolj predrzno je vihala svoj nosek m ni ji bilo neljubo. če je kot »mala grešnica* spet postala središče pozornosti. Sara se je je izogibala in tudi Halimi je bilo nerodno, če sta se srečali. Večkrat je videla Saro, da Je imela objokane oči. Pri jedi so jo zadevali bolestno očitajoči pogledi. Nekoč je vendarle zbrala toliko poguma, da je stopila k njej in ji rekla: «Veš, Sara, nisem te hotela izdati. Zares ne. Kar samo od sebe mi je ušlo.* Saro so oblile solze, ustnice so se Ji tresle, rada bi bila nekaj povedala, pa ni mogla. Z rokami si je pokrila obraz in zbežala. Vse te stvari pa so se zdele Halimi le malenkost v primeri z veličino sreče, da je smela spati v isti sobi z Mirjam. Vsa se je postavila v njeno službo. Malo ji je bilo sicer hudo, da sta morali Džada in Safija zaradi nje od Mirjam. Bili sta sestri dvojčici in druga drugi podobni kakor jajce jajcu. Bili sta med vsemi najbolj krotki in pohlevni in Halima ni dolgo mogla razločevati, če je videla vsako posamič, ali je Džada ali Safija. Njuna edina šala je bila, da sta jo vlekli m se izdajali druga za drugo. Pri tem sta se do solz nasmejali. Ko sta morali zapustiti Mirjamino spalnico, sta bili videti nekaj časa potrti. Potem sta se navezali na Zajnab in vse tri so tvorile poslej nerazdružljivo trojico. Ko je Halima še spala pri Zajnab in Sari, se je bala noči. Zdaj je kar ni mogla dočakati. 2e drugi večer Ji je bila Mirjam dejala: »Po ničemer me ne sprašuj in nikomur ničesar ne pripoveduj. Jaz sem določena, da vas vse nadziram.* Te skrivnostne besede so navdale Halimo z mnogimi mislimi. Toda za sedaj je samo na tihem opazovala. Mirjam je prihajala zadnja spat. Halima ji je medtem vse lepo pripravila, slekla se je, legla v posteljo in se potuhnila, kot da je že zaspala. Toda izza stisnjenih trepalk je opazovala, kako je prišla Mirjam v sobo, se raztreseno razpravila in pogasila sveče. Potem je še prisluhnila, kako se ji je približala in jo narahlo poljubila. Potem je v občutju najvišje blaženosti zaspala. Nekoč se je sredi noči nenadoma prebudila z občutkom, da okrog nje nekaj ni v redu. Strah jo je postalo in hotela [je poklicati Mirjam. Toda ko je pogledala na njeno posteljo, je opazila, da ni nikogar v njej. Skrivnostna groza jo je spreletela. ‘Kam je odšla?* se je vprašala. «Morda nadzira tovarišice?* je pomislila. — »Ne. Pri Seiduni je,» je nekaj čisto določeno odgovorilo v njej. Pri Seiduni? Prepadi, polni skrivnosti, so se odpirali v njeni duši. živo se je zavedala svoje nebogljenosti. Stisnila se je v kupček in pridržala dih. Prisluhnila je. Toda Mirjam ni bilo od nikoder. Spanec jo je bil popolnoma zapustil. Razmišljala je, trepetala od strahu in uživala v grozničavi radovednosti, saj se ji je zdelo, da je končno vendarle zadela ob živec skrivnosti. Zvezde so že potemnele in začivkale so prve ptice. Tedaj se je zavesa, ki je zapirala vhod, narahlo odgrnila. Mirjam je rteslišno vstopila, odeta v plašč, ki je bil obšit s soboljevino, podobna nočnemu duhu. Nezaupljivo je pogledala proti Halimi, potem je utrujeno odpela plašč, da ji je zdrknil z ramen, in obstala v nočni halji pred svojo posteljo. Odvezala si je sandale in se pogreznila med blazino. Halima ni mogla zaspati vse dotlej, da je zadonel udarec po pokrivači, ki jih je pozival k vstajanju. Takrat se je za trenutek potopila v kratek in globok sen. Ko se je zbudila, je stala Mirjam kakor po navadi ob njeni postelji in se ji je smehljala. »Nocoj sl nekoliko potegnila,* ji je ljubeznivo dejala. »Gotovo si imela nemirne sanje.* (Nadaljevanje sledi). jem. V 18’ je Stacchini pri : i Barcelona - Bologna tegnil k sebi več nasprotnikov in diagonalno podal žogo Bonipertiju, ki je z močnim strelom dosegel tretji gol za reprezentante. V 30’ so trenerji znižali rezultat zaradi Bugatti jeve neodločnosti. Tempo je nato popustil in do kraja polčasa ni bilo nobene zanimive akcije. V drugem polčasu je Pasqui-ni zamenjal Mattrela, v reprezentanci pa Petri« Gratto-na, Robotti Garzeno in Davil Emolija. V 4’ je Montuori v voleju prestregel predložek Stacchinija in dosegel četrti gol. 2’ kasneje je bil uspešen Firmani po osebni akciji. V 11’ so bili drugič uspešni trenerji. V 20’ je Petris pogodil v prečko. Repiezentanti so sedaj začeli igrat; bolje. V 26’ je Boniperti idealno zaposlil Petrisa, ki je dosegel šesti gol. V ofenzivnih akcijah je sodelovala vsa napadalna vrsta, ki pa je precej grešila v zaključnih fazah. V 35’ je bil spet uspešen Montuori po osebni akciji na Bo-nipertijev predložek. V 39’ je dosegel gol Stacchini. tik pred zaključkom pa je zadnjikrat zatresel mrežo Mestrine Petris, potem ko je Firmani preigral vratarja. Koti 9:1 za reprezentante. Kot je bilo pričakovati, se reprezentanti niso angažirali z vsemi močmi, kljub temu pa so zadovoljili že zaradi številnih ofenzivnih akcij in številnih golov. Po treningu ni dal dr. Foni nobene iztave in za sedai m znano, če mu je trening tekma pomagala razjasniti nekatere dvome glede dokončne formacije za nedeljsko tekmo proti Avstriji. Na vsak nač;n sta najbolj zadovoljila obramba in napad, katerega je vodil odlično razpoloženi Boniperti in ki se je oslanjal ne dve hitri krili ter na odločnega in avtoritarnega Firma-nija na centru. Zelo medlo pa je igral Gratton, tako da ga je Foni v drugem polčasu zamenjal s Petrisom. čeprav je prvotno nameraval vključiti Petrisa namesto Stacchinija. V ožji obrambi sta bila Garzena in Robotti enako dobra, v kpil-ski vrsti pa je bil David znatno slabši od Emolija. Zadovoljil je Moro. izvrsten je bil Corradi. precej nezanesljiv pa Ferrario. Bugatti je bil premalo zaposien, Mattrel pa je potrdil svojo izvrstno formo. Napadalne akcije so se v glavnem odvijale po desni strani, kjei sta se Montuori in Boniperti zelo dobro sporazumevala. leva stran, pa je bila preveč zapostavljena. Jutri dopoldne bode ime'i reprezentanti kondicijski trening pod vodstvom dr. Fon -ja, v petek pa bodo odpotovali na Dunaj. 2:2 BARCELONA. 19. — v. p'*a jateljski nogometni IJ^ioni novem stadionu v dan- ^ sta se uomača Barceloji ^ Bologna pred 70.000 t\u]ta-razšli z neodločenim re tom 2:0 (1:0). nlive*' Barcelona: Extrems; r-e;, la. Brugue: Segarra, J de, Rivelles; Basora, Vlllahor. Martinez. Evaristo, Czm Bologna: Giorcelli; pra: Bodi: Greco, Ga P ]A Cervellati. Maschio. Piva Vuka«, Randon. . apj- Španci so začeli PrVJ,nlog<,'! dati. toda obramba d je je dobro držala. Igrf jgri-potem ustalila na sredmi^lJ šča in Barcelona je . Cji' prvi gol šele v 38’, k0..jansi4 bor preigral oba ' iLteO1'1 branilca in padal P*® sttC Evaristu. ki je z lepi1” lom dosegel gol. _ Ro-V IV drugega polčasa logna izenačila z alta' ki je s preciznim strel01*' -jSl nil Coico*ea. ki je zaI”fi s° v vratih Extremsa. SP“ vod-nato ponovno prešli_ )i stvo v 27’ ko je Mf£ri«ta-ji- medtem zamenjal o re°' izKoristil lep Cziborjrif cetn tožtk. 2 m;nuti Prec*f.!,0o **" je Bologna izenačila. E P cijo je izpeljal Randon .v>tei-to podal visoko žogo ^ uSnl'-” liju. kateri jo je z glav . ril neubranljivo v mre «»-------- Fiorentina ■ Nottinžh*19 v pfii9” FLORENCA. 19. — v teljski nogometni fekr\m r>1-Fiorentina m Notting” šla z neodločenim reZ (1:0. Mag*5 'a>' Fiorentina: Sarli: Fiaschi; Pini. Orzan, greatu< Julinho, Lojacono, Carpanesi, Morosi. . ^Iha* Nottingham: Thorops®?’ [dure, Thomas. Morley. j op' ley. Burkitt: Wils°"j Covle, Quigley. Imla,,no. Koti 11:5 za Fiorem11 ——«»------------------ Šah v Saraje'11 oezii” SARAJEVO. 19. ti 18. kola šahovskega F c° stva Jugoslavije: c*rl. dertnan remi, Ivk°, -prn” ■* 1:0, Puc - Matanovič r k6eV*' lič . Dimc odlož®n.°;nrič - L Vukovič r*mi, GlU? * kovič 1:0, Karaklajič _ novlč remi. Sofrevs ^ šev-č 0:1, Djurasevic . lovič remi, Trifunovi ^ kolov renu. — Odgovorni "JSJSkO STANISLAV b/ztT - Tiska Tiskarski zavod predvaja danes 20. t.m. z začetkom ob 1*. uri barv"11 Bitka pri Ri« de La