SfiVrfSčir. } S»/$t>/> / | , Hvrmnfl« J -h /. ' <»/-<»<'•’« 5 S*J,'ent . : ***»*, BARCEUahA {i i/derroires. n,**» Vfii ^ Miisyeec< it> % B Ceutiviter 16/vcer i ' : ' j/J V Jrt C *t\v^. 14<4t<>™# Po zavzetu Barbastra, Lerlde in drugih kra’ev so prvi nacionalistični oddelki 160 km od Barcefone: Francova vojska v osrčju Katalonije Hendaye, 29. marca. o. Včerajšnji da.n pomeni ta nacionalistično vojsko enega največjih uspehov v vsej državljanski vojni. Francovi oddelki so na ^sem, 240 km dolgem bojišču od Pirencjev pa do Caspeja napredovali tako, da so fronto izravnali, obkolili gorovje Alcubiero, na čigar višinah s<> še ostali utrjeni rdeči, ki se bodo morali prej ali slej mlati, ter prodrli v osrčje Katalonije, ne d* bi kjerkoli naleteli na organiziran odpor. Oddelki generala Moscardoja na severu so zavzeli mesto Barbastro, ki je bilo od začetka državljanske vojne sedež glavnega štaba rdeče vojske v pokrajini Huesci. Barbastro je važno železniško središče, od tu drži proga iz aragonsko fronte v zalije. Prav tako je tu vozlišče važnih cest, ki so vezale različne postojanke rdečih na zahodni Irouti. Mesto Barbastro so rdeči pri umiku zadali, vendar so nacionalistične čete po zavzetju mesta ogenj kmalu omejile. Osrednji oddelki nacionalistično vojske so pod poveljstvom generala Yaguea osvojili utrjene postojanke v gorovju Mezquita. ki je 22 km od Le-ride, ter sinoči ob 10 zavzeli tudi Le r i d o , *r®tje največje in najvažnejše mesto v Kataloniji. Eerida je že v starodavnih časih veljala za najmočnejšo katalonsko trdnjavo in je kazalo, da se bodo zanjo razvneli hudi boji. Ker pa je rdeča vojska v Kataloniji brez pravega vodstva in zaradi nacionalističnih letalskih napadov preplašena m desorganizirana. ni bila ta trdnjava nič pripravljena za trajen odpor, razen tega pa jo je nacionalistično naglo prodiranje presenetilo Ko so se sinoči ob 10 Francovi oddelki s tanki in oklop-niroi avtomobili približali mestu, jih je tam pričakovalo odposlanstvo meščanov s sporočilom, da se mesto uda generalu Francu. Nacionalistična vojska je tako brez boja zasedla Lcrido, ki obvladuje vse zveze med katalonsko obalo in me*! notranjščino Katalonije. V mesto so kot prvi vkorakali navarski oddelki, Marokanci in italijanski Prostovoljci. Nacionalistični načrt določa, da bodo na tem delu bonšča prodirali iz Gandese proti Taragoni, ki je za Barcelono največje katalonsko pristanišče, čigar lega je p-o naravi zelo zavarovana. S temi včerajšnjimi uspehi se zdi, da je usoda rdeče vojske in Katalonije zapečatena. Pr>orave rdcch za od oč (ni bo* Barcelona 29. marca. Vladno poročilo o zadnjih dogodkih na bojišču pravi, da so nacionalisti zasedli pekaj manj važnih krajev, ki so jim jih rdeči Prepustil; brez boja. Vladno vojno poveljstvo z vso nagIico organizira, kakor pravi poročilo, odpor in zbira v castellonski pokrajini vse razpoložljive čele 2a odločilno bitko 6 Francovo vojsko. S to odločilno bitko namerava rdeče poveljstvo ustaviti Francovo prodiranje do morja ter rešiti Valencijo. Poročilo govori o tem, da bodo rdeči imeli pri Ca-etellonu 250 do 280.000 vojaikov, med njimi vse mednarodne brigade, ki so jih poklicali izpred Madrida in drugod, Bilbao 29. marca. AA. (DNB.) Neki Španec, ki je pobegnil iz Katalonije, je izjavil, da nameravajo Aragonsko in katalonsko bojišče, na katerem Francove čete z vso naglico napredujejo, tako da so včeraj in danes ponoči potisnile fronto do črte, ki gre od Pirenejev čez Barbastro, Mozon, Tamarite do Leride. Prvi oddelki nacionalistične vojske so *daj oddaljeni 160 km od Barcelone. republikanski oblastniki z letali, ki bi nosila nacionalistične znake, napasti francosko ozemlje in tako izzvati mednarodni spor. Republikanski oblastniki imajo v ta namen letalo tipa Caproni. To vest so takoj objavili po vseh nacionalističnih radijskih postajah, da bi tako opozorili na namere republikanskih oblastnikov. Francov odgovor na anjlešk -posredovan e Salamanca 29 marca. AA. (Stefani.) Vlada generala Franca je dala angleškemu zastopniku odgovor na spomenico glede bombardiranja mirnega prebivalstva v Španiji. Nacionalistična vlada gene- rala Franca, pravi odgovor, visoko ceni človečanski duh, s katerim je prežeta angleška spomenica ter poudarja, da je Barcelona pomembno vojno središče, kajti v njej so velike tovarne orožja. Ta odgovor tudi pravi, da si bo general Franco še vnaprej prizadeval, da kolikor mogoče zmanjša letalsko delavnost in se bo letal posluževal samo, če drugače ne bo mogel ravnati. Italijansko fašistovsko odposlanstvo za Španijo si bo ogledalo vsa važnejša mesta na nacionalističnem ozemlju in aragonsko bojišče. Velika francoska dnevnika »Jour« in »Echo de Pariš« 6ta se včeraj združila. Redna letalska zveza med Betgradom in Solno Sofija 29. marca. m. V Sofijo so prispeli zrako-plovni polkovnik Gforgje Jovanovič, major Branko Bačič in ravnatelj Aeroputa Tadije Sonderaayer, *> se bodo z bolgarskimi pristojnimi oblastmi po-laiali za vzpostavitev redne letalske zveze med e'gradom in Sofijo. Izidi nedeljskih občinskih vo> tev v Bclgrad, 29. marca. AA. Uradno poročilo obeskih volitev v dravski banovini dne 27. marca »• L: Volitve so bile v 49 občinah. Liste JRZ so *magale v 39 občinah, kompromisne listo JBZ * drugimi strankami v 2 občinah, opozicijske liste 1*® v 8 občinah. Po razdelitvi vloženih in potrjenih 79 kandidatnih list, jih pride na JBZ 56, kompromisnih * drugimi strankami 3, opozicijskih pa 20. Pri volitvah je dobila JRZ 41 ali 83.7%, opo-**cija pa 8 občin ali 16.3%. ★ lzčrpnejše poročilo o občinskih volitvah smo •'oteli prinesti že včeraj, a je moralo brez naše krivde izostati, zaradi česar so tudi nekateri na-T°čniki list dobili pozneje kakor ponavadi, kar 1,8 i nam izvolijo oprostiti. Bolgarske votitve Sofija, 29. marca. A A. Bolgarska brzojavna ?.feUcija poroča: V nedeljo so se zaključile vo-,;Ve' ki so se od 6. niarca naprej vršile v raznih ^rožjih vsako nedeljo. Vkljub živahni agitaciji “i° se volitve izvršile v popolnem redu in miru. ,8itacija se je vršila potom letakov in javnih 8hodov, Značilno je, da je bila udeležba volivcev Zelo velika. Posebno ženske, ki so tokrat prvič v zelo veliki meri izrabile to svojo glasovanja je pokazal, da so povsod misel vrnitve k 6tarim političnim stran-Volivci so se v množicah priključili režimu, . jc v Bolgariji uveden že nekaj let. Od 160 poslancev, kolikor jih bo v sobranju, se jih je 104 ‘*reklo za vladno politiko, ki jo bodo tudi podirali. Oblfube in načrti za gospodarsko bodočnost Avstrije Zveza Donave z R?nom - Novo pristanišče na Duna'u, nove ceste Berlin, 20 marca. »Volkischer Beobachter« prinaša v dunajski izdaji članek o programu obnove za Avstrijo in pravi: Višek programa je v dveh točkah: 1. V izjavi maršala Goringa o pospešitvi gradnje prekopa Ren—Main—Donava in o gradnji velike rečne luke na Dunaju. 2. V izjavi maršala Goringa, da bo Dunaj glavno izvozno središče nemške trgovine na jugovzhod. Ko bo zgrajen in izročen prometu prekop Ren—Donava in ko bo po njegovi zaslugi gospodarski pomen Dunaja dosegel še mnogo višjo stopnjo, kakor jo je imel doslej, bo Nemčija lahko znatno razširila svoje gospodarske zveze z južno-vzhodno Evropo. List poudarja na koncu, da bodo države južno; vzhodne Evrope imele velike gospodarske koristi od te usmeritve nemške trgovine. Glavni nadzornik javnih del v Nemčiji dr. Toth je imel na Dunaju predavanje o bodočih velikih delih v Avstriji in je dejal med drugim: Posebna skrb bo posvečena potniškemu prometu, ki naj ustvari iz Avstrije tujsko prometno državo prvega reda. Glede gradnje cest za avto- mobilsko mrežo v dolžini 1100 km računajo, da bo Avstrija dobila tele nove zveze: 1. Salzburg—Linz-Dunaj; ta proga je del velike mednarodne ceste iz Londona v Carigrad; 2. Dunaj—-Dunajsko Novo mesto—Radstatt— Salzburg s stransko zvezo na Gradec; 3. Kufstein—Innsbruck s priključkom na avtomobilsko cesto Miinchen—Salzburg-—Rosen heim. V kratkem se začne gradnja avtomobilske ceste Salzburg—Linz—Dunaj. Ta proga bo prišla v promet do leta 1941. Že prihodnje leto začno graditi cesto iz Dunaja v Dunajsko Novo mesto. Pri gradnji bo imelo dela okrog 15.000 ljudi. Kai bo z avstrijskim kmetom Gradec, 29. marca. Pretekli dve leti je bilo na štajerskem 17.000 prisilnih poravnav zaradi tega, ker niso bili plačani davki. Mnogo je bilo tudi primerov, da je oblast zaplenila kmečko imovino. Uradiki, ki so izvrševali te prisilne poravnave, so zelo strogo postopali. Narodno socialistične oblasti so poravnave in izvršbe za zdaj ustavile, ni pa znano, kako nameravajo rešiti prezadolžene avstrijske kmete. Prireditve in slovesnosti ob italifanski razstavi v Belgradu: italiianski minister nazdravlja naši bodočnosti Prvi litovski diplomat, ki je prišel po uradnem opravku na Poljsko, je tajnik litovskega poslaništva v Varšavi, Kajruktis, ki so ga v Varšavi lepo pozdravili. Vse nemško ladjedelnice so letos zelo zapogne. Zdaj izdelujejo vsega skupaj 207 novih Ia-‘1> kar jo štirikrat toliko kakor leta 1933. Belgrad 29. marca. Italijanski minister za ljudsko kulturo je včeraj s vojim spremstvom obiskal Oplenac ter na grob pokojnega kralja Aleksandra položil venec. Obiskal je tudi grob neznanega junaka na Avali. Načelnik presbiroja dr. Lukovič je priredil italijanskim časnikarjem kosilo, pri katerem je v pozdravnem govoru poudaril pomen tiska in časnikarskega dela za prijateljstvo med Italijo in Jugoslavijo. Minister Alfieri je s spremstvom obiskal tudi sedež stranke JRZ, kjer so ga sprejedi z godbo. Številni voditelji stranke so ministru razložili program in delo JRZ. Mladina JRZ, ki se je zbrala v velikem številu, je italijanskega ministra navdušeno pozdravljala ter vzklikala Italiji in njenemu voditelju. Minister AHieri je imel nato kratek nagovor, t katerem je poudaril italijanske simpatije do Ju- goslavije ter je dejal, da je državi, ki ima takega predsednika vlade, kakor je dr, Stojadinovič, in tako stranko, kakor je JRZ, usojena velika in srečna bodočnost. Zvečer je priredil naš prosvetni minister Ma-garaševič slavnostno večerjo, katere se je udeležilo veliko odličnih osebnosti, naših in italijanskih. Minister Magaraševič je s kratkim nagovorom nazdravil prijateljstvo med Italijo in Jugoslavijo, ki je dobilo tako lepega izraza ob začetku razstave v Belgradu. Na zdravico je odgovoril minister Alfieri z naslednjimi besedami: »Čast trti je, zahvaliti 6e Vam za prisrčnost, s katero mi je izvolila Vaša ekscelenca izkazati svoja osebna čustva in naj mi bo dovoljeno, da se ob tej priliki zahvalim jugoslovanski vladi in vsemu narodu za tako iskren in prisrčen sprejem, ki sem ga doživel kot zastopnik fašistične vlaae. Kot Vesti 29. marca Posebno zakonodajo za češke Nemce, ki bo zagotovila nemški manjšini na Češkoslovaškem miren razvoj, je obljubil v včerajšnjem govoru ministrski predsednik dr. Hodža. Češkoslovaška bo Nemcem dala šolsko avtonomijo in kulturno svobodo ter s tem ustvarila najpopolnejšo manjšinsko zakonodajo. Vse manjšinsko vprašanje pa bo ČSR reševala po ustavi in se ne bo udala nobenemu pritisku od zunaj. Hitler je sinoči govoril v berlinski športni palači. V govoru je razlagal vzroke za nemško stisko ]>o vojni in svoje delo za zedinjenje nemškega naroda. Hitlerjevska revolucija se je spremenila v narodno revolucijo, zaradi tega ni mogel več prenašati, da bi demokracije in judovstvo še naprej stiskale Avstrijo. Bivšega avstrijskega kanclerja Schuschnigga je imenoval sleparja. Za člana volivne komisije v mestu in pokrajini Aleksandretti je tajništvo Zveze narodov imenovalo dr. Tomšiča, profesorja za mednarodno pravo na ljubljanskem vseučilišču. Pet angleških letal so poškodovali neznanci v letalski tovarni Stockfordu pri Londonu. Uničili so na letalih vse električne naprave. Veliki neredi so bili preteklo nedeljo pri egiptovskih volitvah. Samo v Aleksandriji je bilo 70 ljudi hudo ranjenih. V Londonu je umrl sir Vansittard, ki je bil župan angleške prestolnice v letu 1914 in je prvi organiziral zračno obrambo proti nemškim letalom, ki so neprestano ogražala London. Uredbo o ustanovitvi japonsko-kitajskega gospodarskega sveta sta podpisala vrhovni poveljnik japonske vojne sile na Kitajskem general Terauči ter predsednik nove kitajske vlade na severnem Kitajskem Vang-Ko-Min. V češkoslovaški tovarni za strelivo v Sentinu pri Pardubicah je zletel v zrak oddelek za izdelovanje nitroglicerina. Vsa poslopja so porušena, človeških žrtev pa k sreči ni bilo, ker je do eksplozije prišlo tedaj, ko je delo stalo. iStevilo nepismenih ljudi v OSR je padlo od leta 1920 s 7.4% na 3.7%. Ameriška državna banka ne bo več kupovala mehikanskega srebra, kar pomeni za mehikansko gospodarstvo hud udarec, saj je bila Amerika do zdaj stalni in edini kupec za to srebro. Ta sklep so Amerikam sprejeli, da bi USA lahko pritis-j, , *?a Mehiko, ko bodo urejali vprašanje odškodnin ameriškim petrolejski in družbam, kate-rim je mehikanska vlada zaplenila vrelce. *(1.onlilSta"0Titeu madžarske narodno socialistične stranko je v budim poslanski zbornici napovedal poslanec Hubay, ki pripada stranki radikalne desnice. 8mu*arske tekme FISE bodo leta 1940 na Norveškem. Šestdnevno kolesarsko dirko v Bruslju so morali v sredi odpovedati, ker so se tekmovalci upru, ko jim prireditelji sredi tekmovanja niso izplačali dnevnih nagrad. - ™el?lš,£c drž. banke dr. Sehacht bo v četrtek obiskal Bruselj in se s tainošnjimi gospodarstveniki pogajal o ureditvi nakupov belgii-skega premoga za Nemčijo in ureditvi obveznosti, ki jih je imela bivša Avstrija do Belgije. » u^novil poeeben podporni sklad 10°.000 mark za družine revnih delavcev v Avstriji. Ustanova bo nosila njegovo ime. 15 poljskih komunistov je zaradi nedovoljene propagande bilo v Lvovu obsojenih na težko ječo od pol leta do 10 let. ... A-n,»rika ne bo Nemčiji več prodajala negorljivega helija za polnjenje zračnih ladij, ker ee nemška vlada ni hotela zavezati, da helija ne bo uporabljala v bojne namene. Tako poročajo ame-rikanski listi. Francosko vojaško letalo, ki je treščilo na tla v severni Sardiniji, je vozilo velik tovor bomb in streliva. Bombe so po padcu letala začele eksplodirati, tako da ljudje niso mogli ponesrečenim letalcem na pomoč. ' A-tenah so pokopali bivšega predsednika grške vlade Mihalokopulosa. Velik političen govor bo imol Mussolini jutri v italijanskem senatu. Govor se bo nanašal na zadnje politične dogodke v Evropi in na ojačenie italijanske obrambe. Japonski posebni odposlanec za Nemčijo, admiral Godo, je včeraj priredil v Berlinu kosilo, ki so se ga udeležili odlični nemški denarniki in dostojanstveniki iz Hitlerjeve stranke. Godo se je Nemcem zahvalil za njiJiovo prijazno vedenje do Japoncev v kitajski vojni in dejal, da se bodo gospodarski, politični in kulturni stiki med obema državama še ojačili. Letalo, ki vzdržuje potniško progo med francoskim Marokom in Francijo, je v četrtek treščilo ob hrib v Pirenejih. Posadka in potniki so bili ubiti. zvesl tolmač in izvršilec ducejevih nalog sem ve-> eel, da sem v Belgradu kjer sta pred letom dni Vas predsednik vlade in grof Ciano podpisala politične gospodarske sporazume, ki so načeli novo dofoo plodovitega sodelovanja med dvema prijateljskima narodoma in čigar temelji so bili postavljeni pred 15 leti med velikim Pašičem in Benitom Mussolinijem v Rimu in kjer je pred kratkim kot zelo drag gost bival Vaš predsednik vlade in zunanji minister. Danes pa je k tetini pristopil nov element, ki naj utrdi vezi še na kulturnem polju, vezi, ki že tako srečno obstoje tud: na političnem polju. To so posamezne stopnje, ki naj oba naroda vodijo k skupnim in višjim ciljem. Obi6k mi je tudi nudil priliko, da sem ugotovil in občudoval napredek naroda, ki *je obdarovan z izrednimi čednostmi pod modrim in daljnovidnim vodstvom njegove ekscelence Stojadinoviča. Slede pa še zgodovinski, zemljepisni, politični in gospodarski razlogi, ki’ podpirajo to sodelovanje in ki 60 v korist splošnemu miru. Zagotavljam Vas, da so Vaša čustva naletela na popoln in odličen vtis pri meni kakor tudi pri fašistični Italiji in dvigam Čašo na zdravje Nj. Vel. kralja Petra II,, Nj. kralj. Vis. kneza na-mestnika, jugoslovanski vladi, Vaši ekscelenci in za čim večji napredek prijateljskega jugoslovanskega naroda.« Leto III ■amcnur.atsar r, ti minMMBBo«— Stev. 70. V Ljubljani, torek 29. marca 1938. Poštnina plačana v gotovini t (i tt C/V. c&ls^ vse opere "V' M >u --- Proslava materinskega dne v operi Snoči je številno občinstvo v opernem gleda-liscu prisostvovalo odlično pripravljeni proslavi materinskega dne. Krščansko žensko društvo prireja vsako leto običajno na praznik Marijinega Oznanjenja; to pot je morala biti prireditev preložena na snoči. Ob osmih zvečer je bilo gledališče že do zadnjega kotička zasedeno, dokaz, kako privlačne so te proslave za najširše sloje našega prebivalstva. Med prisotnimi smo opazili bana g. dr. M. Natlačena s soprogo in z vso družino, zastopnika škofa, stolnega prošta g. Nadraha, načelnika banske uprave g. dr. Hubada, kot zastopnika predsednika apelaeije g. dr. Golie, župana g. dr. Adle-Siča s soprogo, predsednika Prosvetne zveze g. dr. Lukmana, ravnatelja knezoškofijske pisarne g. Jagodica in druge odličnike. Prisotne so bile tuai soproga divizionarja g. Toniča ga. Toničeva, soproga generala g. Dodiča ga. Dodieeva in soproga generala g, Pavloviča, ga. Pavlovičeva ter soproga francoskega konzula ga. Remerandova. V slavnostnem govoru, ki je bil zamišljen ter obdelan globoko in prisrčno, je g. dr. Tine Debeljak razvil sledeče misli: V uvodu je razložil, zakaj prav na praznik Marijinega Oznanjenja prirejamo materinsko proslavo. Krščanstvo ne gleda v materinstvu simo ženskega telesnega poslanstva in zemlji posvečene naloge, ampak posebno božjo milost. Prav s praznikom Marijinega Oznanjenja no v svoji simboliki globoko vezane misli in nazori Cerkve o materinskem poslanstvu. Praznik Marijinega Oznanjenja je intimni družinski praznik; vse matere na svetu so ta dan slavljenke, vsi člani družine jim ta dan z globoko hvaležnostjo čestitajo in se jim zahvaljujejo za prejele dobrote in za tiho, požrtvovalno delo, s katerim vzdržujejo in ohranjajo družinsko skupnost in skrbe za harmonično složnost in medsebojno ra- zumevanje v družini. Krščanstvo prav v današnjih težkih časih postavlja v svoji hudi borbi, ki jo mora bojevati s komunizmom in fašizmom, sovražnim silam nasproti svoje najmočnejše orožje, krščansko vzgojeno družino, katere člani so vsi prežeti v dno srca z ljubeznijo, z discipliniranim smislom za red ter v današnjih težkih dneh kljubujejo srdu in besu razpaljenih strasti, sebičnosti, okrutnosti, pohlepnosti in sovraštvu, s krščansko humano tolerantnostjo in ljubeznijo. In vprav mati vzgaja svoje otroke k temu pravemu, lepemu in človeka dostojnemu duhu v smislu krščanskih načel, z živo besedo in z živim, vsakodnevnim vzgledom svojega lastnega ravnanja. Ob koncu je voščil slavnostni govornik materam v imenu otročičkov vse najboljše in najlepše k njihovemu skupnemu godu, čigar proslavi velja ta slavnostna proslava. Nato sta bili dve prav mični igrici, ki so jih naši najmanjši izvedli z vso ljubkostjo in nepri-siljenostjo: najprej trodejanka gdč, Kriste Hafnerjeve »Materin dan ali za mamino lepoto«, nato pa druga igrica, delo gdč. Anice Černejeve, »Pripravljamo mamičin dane. Obe prijetni igri sta potekli prav živo, lepo in uspešno, za kar gre zahvala — kakor za proslavo samo sploh v največji meri — požrtvovalni gdč. Slavici V_e n c a j z o v i, g. Jermanu, ki je obe delci režiral, gdč. Albini Leskovčevi, ki je spremljala dejanje na klavirju ter našim najmanjšim izvajalcem, ki so se za ta nastop po vseh močeh potrudili. Večer je potekel v najprisrčnejšem razpoloženju. Krščanskemu ženskemu društvu in njegovi predsednici g. Logarjevi gre polno priznanje za zamisel in izvedbo takih proslav, ki v odraslih in v mladini vzbujajo in večaio razumevanje ter spoštovanje materinskega poklica. Potresni sunki v Sloveniji Ljubljana, 29. marca. , Potresni sunki, ki so bili v nedeljo popoldne izredno močni po Hrvatskem in Zagrebu in ki so po nekaterih krajih napravili tudi večjo škodo, so se v Sloveniji na intenziteti oslabili. Po nekaterih krajih sploh niso čutili potresnega valovanja, po drugih pa je bil potres pač močnejši. Močni potresni sunki so se od 12.15 naprej vrstili v Prekmurju. Trajali so 5 do 7 sekund. Tehnični vodja pri cestnem okrajnem odboru v Dol. Lendavi je zaznamoval ob 12.18 prvi potresni sunek. Bil je močan in je šel v smeri sever—jug. Trajal je potres 6 do 7 sekund. Prav glede smeri potresnega valovanja so si poročila zelo nasprotna. Dol. Lendava je opazovala smer od severa proti jugu, poročilo iz Murske Sobote pa pravi, da je šla smer od zapada proti vzhodu. Druga poročila zopet navajajo nasprotno smer. V Murski Soboti je bil prvi, močan sunek ob 12.12, trajal je dobro sekundo. Prvi sunek je bil tako močan, da so ljudje začeli bežati na ulice. Sipe v oknih so zašklepetale. Sledil je nato drugi, poldrugo sekundo trajajoči sunek, tretji sunek pa je trajal dobri dve sekundi. Po poročilu opazovalca je bilo Čuti iz daljave votlo grmenje. Sv, Lovrenc na Dravskem polju, okraj Ptuj, poroča, da sc je začulo ob 12.25 sprva lahno, nato precej močno zibanje zemlje. Potres je trajal do pet sekund. Smer je bila vzhod—zapad. Močan je bil potres tudi v Velenju, Rimskih Toplicah in v Celju. V Ljubljani so pač potres čutili le na visokih stavbah in hišah. Barjani so okrog 12.15 za- pazili, da se je zemlja čudno valovito zazibala Zibanje je trajalo dobri dve sekundi. Smer pri opazovanjih nekaterih Barjanov je šla od vzhoda proti zapadu v črti Golovec—Krim. Meteorološki zavod je danes prejel kratka, splosna poročila iz najrazličnejših krajev Slovenije, kjer ima svojo vremenske opazovalnice. Vsa poročila soglašajo glede časa, da se je potres pojavil med 12.15 do 12.17. Ponekod je trajal celo do 10 sekund, drugod samo do 5 sekund. Zanimivo •e’ w potres najsilnejši v Prekmurju, kjer je letela opeka s streh in so se rušili celo stari dimniki na kmečkih hišah. Zelo slab je bil potres na Gorenjskem. Z Golnika javljajo, da je tam trajal potres samo dve sekundi in je bil zelo lahen. Valovanje je prihajalo od vzhoda proti zapadu. Po nekaterih kra-jih okrog Brež:c je bil prav močan potresni sunek. V Bučah je bil tako silovit, da se je veliki zvon v zvoniku zamajal in začel biti plat zvona. Po mnogih vaseh se je prebivalstvo močno prestrašilo. Voda v posodah je zavalovila in pljusknila ven. Na mnogih hišah so pozneje ljudje v zidu opazili razpoke. Drugače pa potres v Sloveniji ni povzročil znatnejše škode. Ljudje so splošno opazili močno valovito tresenje Tudi po Dolenjskem je trajal potres dobrih 5 sekund. Na Vrhniki pravijo, da so ga ljudje tu in tam čutili. Bil je lahen in je trajal dobrih 5 sekund. Ob glavnih cestah bivajoči kmetje so mislili, da pelje po cesti kak silno velik tovorni avto. Tak občutek so tmeli mnogi ljudje in to navajajo tudi poročevalci meteorološkega zavoda. Ob obletnfci tragično umrlih smučarjev na Storžiču Tržič, 29. marca. Devet vas je bilo, ki ste bili iztrgani s kruto roko iz naše srede. Devet mladih prekipevajočih življenj; na deveterih ustnicah je zamrl sladek nasmeh, devetero čel je poljubila bela smrt. Zagrnil vas je veličastni in obenem kruli Storžič. Hoteli ste se naužiti planinskega zraka, sonca, krasnih gora, hoteli ste tekmovati po snežnih poljanah, hoteli ste biti bliže Onemu, ki je ustvaril krasoto .gora, pomladno sonce. Saj je bila vendar pomlad. Po dolinah so zvončki oznanjali novo življenje, podlesek se je opogumil in radovedno mežikali v zlato sonce, po planinah pa je v čudoviti tihoti izlival svojo otožno pesem polno neutešenega koprnenja komatar. Kako ubrana je bila ta melodija, razlivajoča se čez bele poljane. Bila je tako žalostna, da se je zdelo, kot bi zvonilo k pogrebu. In res. Vam je bila posvečena ta pesem, vam, dragi, so veljali poslednji akordi. Narava je prekrižala vase načrte in vas iztrgala življenju. Skrivnostna lavina vas je zagrnila in vam iztisnila duše iz te,lesa. Storžič vas je hotel imeti zase, ko vas je zagrnil v nepredirno temo. Toda človek, dasi tako majhen in šibak, vas jo rešil ledenega objema, iztrgal neizprosnemu velikanu. Vas, ki ste bili kot orli, ki plavajo v višavah, ki ate kot hrasti, ki kljubujejo vsem nevihtam in viharjem. Bili ste planinci-idealisti. Bili ete smučarji, športniki i-z potrebe. Ni vam bila še poznana vsa ironija življenja, ne krutost narave. Z vriskom in pesmijo na ustnicah ste se bližali Škarjevemu robu; ni bila še dokončana vaša pesem, ni se še ustavil vaš zmagoslaven koraik, ko se je na Storžiču sprožilo, ko ste 60 znašli na 6redi med življenjem in smrtjo. Tehtnica se je nagnila: devet vas je potegnilo v smrt. Storžič vas je izročil mrtve. Utrip deveterih src je utihnil, devet življenj je bilo uničenih. Zajokale so nesrečne matere, zaihtele sestre in bratje, oči neštetih ©o se orosile. Tržič se je odel v črno, črne zastave so žalostno plapolale v slovo, zemlja je sprejela, kar je bilo njenega. In danes? Danes obhajamo obletnico tega žalostnega dogodka. Nič več ne plapolajo zastave, razgubilo se je žalostno zvonenje, toda spomin na vas ni ugasnil. Globoko se nam je vtisnil v srce devet in dvajseti marec, doumeli smo uganko življenja, spoznali njegove tajne. — L. V. Občni zbor stenografskega društva Ljubljana, 28. marca. V nedeljo, dne 27. marca t. 1. ob pol 9 dopoldne je bil redni občni zbor Slovenskega stenografskega društva. Zborovalce je prisrčno pozdravil v izbranih besedah predsednik društva g. dr. B. Svetelj. Sledilo je predavanje g. Frana Hribarja, banovinskega umdnika: »Iz moje stenografske prakse*. Tajniško poročilo je podala ga. Maša Leske-Go-razdova. O blagajniškem poslovanju po je poročala ga. Ivanka Robidova. Stenografi so se v glavnem bavili z vprašanjem, kako bi čimprej dosegli izdajo knjige »Zgodovina stenografije« ter izdajo lastnega stenograf-6-kega casopiea. .. Prj, volitvah je bil soglasno izvoljen dosedanja odbor e predsednikom g. dr. B. Sveteliem na čelu. 5. julija 1. 1914. je grof Kendale kupil v Belfastu Krasen avtomobil. Vrnil se je domov in prinesel svoji mladi ženi tudi majhen Kodak za darilo. Naslednji dan ,ie bil določen za preizkušnjo avtomobila in fotografskega aparata. Jutro tega dne je bilo jasno in brez oblačka. Mladi par je povabil na avtomobilski izlet tudi Editho Stewartovo, Antiopino sodojenko in hkratu njeno tajnico. S seboj so vzeli Še Edihtinega brata, komaj dvanajstletnega Roberta. Drama se je odigrala komaj dva kilometra od gradu. Avtomobil, ki g« je grof Kendale vodil sam, je peljal navkreber po strmi, ponekod zelo ozki cesti, kakih tristo čevljev nad obalo. Na nekem zelo nerodnem ovinku je ena od mladih dam izstopila, da bi fotografirala avto in potnike. Antiopa je hotela narediti fotografski posnetek na kraju, ki ga imenujejo Carrignacurra. Dama je stopila iz voap in se naslonila na skalo. Pozneje je vedela povedati samo se t« majhne podrobnosti: s fotografskim aparatom je hotela ujeti na ploščo sliko z avtomobilom. Pri iskanju jo je zelo motilo sonce. »Malo bolj na levo, če je mogoče,« je rekla. Avtomobil zopet ni bil na plošči. Nič ni mogla videti. Tedaj je pa zaslišala tri krike, tri strahovite krike, ki so *e zlili v enega samega. Dvignila je glavo, samo za trenutek je videla, kako se je na robu ceste vzpel avtomobil pokoncu in obe njegovi popolnoma novi kolesi sta se pokazali v zraku. Potem ni bilo videti ničesar več. Posmrtne ostanke uboge Edithe Stewartove in malega Roberta so bili na izrečno željo Antiopino pokopali Pierre Bčnoit: VELIKI JEZ Roman iz irskih boicv za svobodo 18 v grobnici Antrimovih. Ta trideset kvadratnih čevljev velika grobnica je bila vsekana v skalo prav nasproti gradu Dunmoreja. Kolikor daleč je segalo oko. ni bilo videti nič drugega kakor morje. Na križ vrb grobnice so sedali galebi. Potem, ko eo malega Roberta in mlado Editho pokopali v Antrimovi grobnici, je odšla Antiopa v dolgem žalnem oblačilu na čelu pogrebnega sprevoda na kolodvor v Portrushu. Stopila je v vlak, ki je vozil truplo njenega moža v jugovzhodni del njegove grofije. Tam so se še enkrat ponovili isti žalni obredi. Ob ograjah in živih mejah <*o stali kmetje odkritih glav in gledali žalostno gospo, ki je postala zdaj gospodarica vse grofije. Odšla je naravnost v grad. Dva meseca prej, preden je izbruhnila svetovna vojna, 60 videli tamkajšnji prebivalci, kako eo pripeljali v grad na bolniškem vozičku z gumijastimi kolesi starega moža sneinobelih las. Grof Antrim se je odločil, da bo ostal pri hčerki. Od tedaj ni nobeden od njiju zapustil dvorca Kendaleja. ♦ Bil sem neumen, ko sem mislil, da bom videl Antiopo že kar prvi večer. Videl nisem niti njenega očeta. Doktor Griltli in jaz sva odšla za gospodom, ki ga je nagovoril kočijaž z gospodom Ralphom. šli smo po močno razsvetljenem stopnišču navzgor. Na levi in desni stopnišča je bilo vse temno. Na precej temnem hodniku, čigar tla so škripala pod našimi koraki, je gospod Ralpb obstal. »Gospod profesor Gžrard,« je rekel z zapovedovalno-spoštljivim glasom in pokazal na vrata. Vrata eo se odprla. Odvedli so me v sobo, ki je bila zelo zelo velika. Takoj sem začutil, da se bom v njej dobro počutil. V sobo mi je slediil tudi sluga. Kovčeg je položil poleg umivalnika na tla. »Gospod profesor ima še en kovčeg,« je dejal. »Prinesel ga bom jutri zjutraj.« Bilo mi je neprijetno, kajti v drugem kovčegu som imel večerno obleko. Ta trenutek sem si zaželel, da bi Antiopo videl šele jutri zvečer. Nervozno sem začel pospravljati svojo obleko in toaletne predmete. Ho celo pred služabnikom mi je bilo mučno, da so bili tako preprosti in da sem jih imel tako malo. čemu ne odide? Moral bi mu ukazati. Nekdo je potrkal. V sobi se je pokazal molčeči gospod Ralph. »Gospod grof mi je naročil, naj se pozanimam, ali je imel gospod profesor lepo potovanje in ali inm gospod profesor vse, kar želi. Njegova svetlost se bo zelo veselil, če bo mo- gel jutri dopoldne ob enajstih sprejeti gospoda profesorja.« Priklonil se je. »To je William,« je rekel in pokazal na služabnika, ki vam bo za vašega bivanja v gradu na razpolago. Kadar bo gospod profesor želel iti v jedilnico, naj kar pozvoni.« Nato sta oba odšla iz sobe. Ko sem ostal sam, sem takoj odšel k velikemu oknu in ga odprl. V sobo je zavel oster mraz in oživljajoč vonj po jelkah. Temno vrsto dreves, ki so rasla tako blizu mojega okna, da so skoraj zakrivale pogled na nebo, sem takoj spoznal. Stopil sem od okna in bil sem spet sredi sobe. Kakšni skrivnostni drami mojega srca bo priča ta soba? Na nasprotni strani jo visela slika v pozlačenem okvirju. Kazala je Done-galovo prerokbo, ki je bila napisana z barvastimi črkami. Prebral sem jo kot pesem, ki jo znam že na pamet. Tedaj sem se spomnil, da se že od Corka dalje nisem umil. Ko som se preoblekel in uredil svojo skromno toaleto, sem pozvonil NVilliamu. Stati je moral tik pred vrati kakor straža, kajti takoj jih je odprl. Odvedel me je v majhno, okroglo jedilnico, ki je bila krasno obložena z rezbarijami in brušenimi ogledali. Namizni prt se je svetlikal v mehki luči sveč, ki so tičale v srebrnih svečnikih. Pri mizi je sedel« gospod v smokingu in bral »Daily Chroniclec. Ko sem vstopil, je počasi vstal, odložil časopis in se mi predstavil: ■»Polkovnik Harvey iz Baltimorea.* »Profesor Gčrnrd iz Pariza,« sem odvrnil. Krepko sva si stisnila roki, Filmi Žena je izginila. (Kino Union.) Mladi mož, ki zanemarja ženo in posveča vso skrb razvajenemu psičku, doživlja dan za dnem burjo v zakonu; stvari postajajo tako hude, da žena zapusti svojega kapricioznega soproga. Obupani mož se odloči, da bo psa spravil s sveta; zastrupi naj ga njegov prijatelj veterinar. Toda spremno pismo najde [X) naključju sodni pisar, ki takoj »zavoha«, da gre v tem primeru za preudarno zasnovan umor. Vse »sumljive cin »osumljene« osebe morajo v ječoj pisar je namreč prva sila, ker je bil sodnik službeno odpotoval. Na koncu se pokaže dejansko stanje; blamaža — in srečen konec. Burka zmešnjav in kolobocij, prav prijetna, dasi ponekod naivna. Gledalci se od srca nasmejejo pisarju Hansu Moserju, ki se »bori« za svoj ugled in uganja nesmotrnost za nesmotrnostjo. V tej vlogi se je Moserju doslej menda posrečiia še najboljša kracija. Ostale vloge so razdeljene srečno: Paul Kemp in Lucie Englisch skrbita za dobro voljo, pri čemer jih srečno podpirajo drugi, postranski igralci. Seveda v filmu srečamo tudi neizogibnega Thea Lingena. Prijatelji preprostega humorja, ki ne kaže znakov duhovitosti, si bodo film ogledali. »Sirota mala bogatinka« (Kino Sloga). Film vabi obiskovalce izključno z imenom male Shirley i Temple, z ničemer drugim. Malo dekletce nastopa 1 to pot kot mala pevka, ki prepeva samo v reklamne namene, namreč za čim večji odjem te in te vrste mila. Kaj hočemo, vse je servirano v pristnem ame-rikanskem stilu, kakor da bi sicer ljubko deklico ne mogli porabiti za nič boljši film. Če odluščimo debelo skorjo nepotrebne in neokusne navlake, nam ostane le že podoba male deklice, ki se zna smejati, igrati, peti in zabavati. Drugega pa v filmu ni nič. Nova klavnica v Kamniku Najprimernejši jprostor za novo klavnico v Kamniku je na občinskem svetu pred gostilno Prusnik. Seveda pa s tem še ni rečeno., da ho klavnica tam stala, ker se pojavlja vse polno kočljivih vprašanj, ki gradnji na tem mestu nasprotujejo. Predvsem je tu nesrečni novotrSki iez’ ki je občino stal že težke denarje in je spet delno razrušen. Še pred zidavo klavnice bi morali zgraditi nov jez in izvršiti obsežna zavarovalna dela na desnem bregu Bistrice ob jezu, kar bi gradnjo znatno podražilo. Poleg tega je prostor med cesto in strugo Bistrice udrtem mestu preozek za stavbo, ki ji je treba za poznejše eventualne dozidave zagotoviti dovolj prostora, posebno če računamo na potrebe mesta v bodočih desetljetjih. Končno pa tudi koristi letoviškega mesta zahtevajo, da je taka zgradba čim bolj odmaknjena od hiš in prometa, pred gostilno Prusnik pa je vprav na križišču živahnega prometa, ki gre preko novo-trškega mosta. Ti razlogi vodijo gospodarski odsek, da se ne more tako hitro odločiti za izbrano stavbišče, ampak poizkuša najti boljši prostor malo nižje ob Bistrici, kamor bi bil dohod s sejmišča. Tu bi bila zgradba na idealnem prostoru, do katerega bi bila tudi napeljava vodovoda mogoča. Seveda se bo o teh stvareh še podrobno bavil občinski odbor. Važni gradbeni načrti v Kranju Vsakdo, ki objektivno gleda na delo sedanjega občinskega sveta v Kranju, mora priznati, da je odbor zajel v kratkem času najtežja in najhujša vprašanja Kranja in okolice v pretres in rešitev. Z velikimi težavami se je priboril do gradnje Ijud-skošolskega poslopja, katerega potreba se je čutila v Kranju že desetletja, zgradil se je prepotrebni most preko Kokre, sicer lesen, vendar tak, da bo vezal Kranj s Hujami in 6 tem jc dana možnost razširitve mesta. V nekaj mesecih bo preložen tudi gaštejski klanec in že se je občina lotila novega vprašanja in zainteresirala zanj tudi višje oblasti. Na proračunski seji občinskega odbora, ki je bila preteklo sredo zvečer, je poročal finančni referent g. Fock, da je v novem proračunu poleg drugih gradbenih načrtov predvidena tudi razširitev savskega mostu, Na isti seji je poročal župan g. Karl Češenj, da je dobil sporočilo od merodajne strani, da je v bližnjem času predvidena preložitev o t-popravilo ceste od Jelenovega klanca v Kranju do Naklega. Cesta bo po dosedanjih poizvedbah ši* roka 8 m in bo od Jelenovega klanca do gostiln0 »Beksl« v Kranju tlakovana. Tozadevno jc bilo v Kranju že več komisij, vendar do končnega skle* panja, kakor nam je znano, šc ni prišlo. V splošnem prevladuje mnenje, da bo teki« trasa ceste od začetka Jelenovega klanca tako, d» nc bo zvezana z ene ali druge strani preko stro* gega centra Kranja. Temu stališču daje vrednost i* higienskih ozirov, ker bi trasa ceste pod gimnazij0 odstranila veliko prahu, razen tega pa bi labk0 postavili ob straneh ceste zeleno drevje. Za izpc' Ijavo ceste izven strogega centra jc velika ovir* vprašanje vrtov, dvorišč in hiš, razen tega pa neopravičena bojazen, da bo šel promet tako rekoč mimo Kranja -f ' * *- Kolesarska nesreča na Viču Na Viču se je danes dopoldne zgodila tež)J prometna nesreča. Iz tovarne na Viču se je pelj*1! 6 kolesom mizarski pomočnik Malenšek Rado, & 6tanuje v Rožni dolini c. IV./li. Nasproti mu Ij privozil tiek avtomobil, ki ga je podrl na tla. P*1 padcu je Malenšek dobil precej težke poškodb« po vsem telesu. O nesreči so bili takoj obveščen! ljubljanski reševalci, ki so brž prihiteli na kr-JJ nesreče ter ponesrečenca prepeljali v splošno bo*' nišnico. Kdo je nesrečo zakrivil, je za zdaj šc težko reči. Maribor ima zopet veliko afero Policija je prijela „konzula,f Klaussa, ki je opeharil številne Mariborčane za visoke svote Od tu in tam Zaradi 50 par »e tožita kmeta Jandro Colarič in Josip Vukovič iz Novib Bošnjakov pri Križevcih. Vukovičeva krava je mimogrede stopila na Colaričevo njivo in s parklji zdrobila nekaj krompirčkov. Colarič je takoj letel na sodišče in Vukoviča tožil za odškodnino. Posebna komisija je morala ugotoviti škodo, ki je uradno določena znašala nič manj in nič vek kakor 50 par. Pač pa so stroški za komisijo znašali 20 din. Pri prvi razpravi je bil Vukovič obsojen na povračilo škode in na plačilo sodnih stroškov v znesku 120 dinarjev. Ker obsojeni ni bil zadovoljen z razsodbo, je šlo vse naprej do okrožnega sodišča. Tam pa te edinstvene pravde še niso vzeli v pretres. Svojo ženo, ki jo je zalotil v prešuštvu, je ubil učitelj Babič iz Trešnjevive pri Jagodini. Babič je šele pred leti prišel službovat v ta kraj. Kmalu se je (seznanil z vaškim trgovcem Andjelkovičem ter se z ženo vred večkrat vozil 6 trgovcem na ialete. Ni dolgo trajalo, ko se je med mlado učiteljevo ženo in med trgovcem 6pletla tiha zveza. Usodnega večera se je učitelj z otroki in šolskim «togo pogovarjal v kuhinji, v sosednji 6obi pa je bila žena, ki jo je skrivaj prišel obiskat trgovec. Učitelj je’ hotel v sobo, toda žena mu ni hotela odpreti. Zato je vzel samokres in začel kar na slepo streljati v sobo. Ena krogla je zadela ženo v glavo, medtem ko je trgovec pobegnil. Dva človeka sta našla smrt pri eksploziji stare granate v Radoždi ob Ohridskem jezeru. Brata Stevan in Gjorgje Sojilovič sta potegnila iz jezera staro granato, ki je ostala še izza svetovne vojne. Prepričana, da je granata že pokvarjena, sta vzela kladivi in zčela razbijati po njej. Nenkrat pa je granata eksplodirala in raztrgala na drobne kosce oba brata. Eksplozija pa je povzročila tudi ogenj v bližnjem hlevu, ki je bil napolnjen 6 krmo. V hipu so se vneli še drugi hlevi, da jih je_ pogorelo vsega 11. Prebivalcem se je komaj posrečilo obvarovati pred ognjem 6tanovanjske hiše. Posebne vrste »sredstvo* proti podganam je iznašel kmet Milan Firulovič iz Bigrencev pri Cu-Priji. Ko je ženil svojega sina, je priredil veliko gostijo na dvorišču. Godci so neumorno tolkli na bobne iti piskali na piščali. Ko so bob'11 najbolj grmeli, 60 6e začele po dvorišču poditi številne podgane. Nazadnje jih je kar mrgolelo, ter so gostje na njih opazili, da begajo sem in tja, prestrašene zaradi ropotanja bobnov. Ko 60 se svatje razšli, je Firulovič sklenil pokončati to nadlego. Poklical je bobnarje, ki so morali neutrudno razbijati. Podgane 60 začele spet preplašene begati po dvorišču, da so jih mogli Firulovič in njegovi sosedje po vreti pobiti z lopatami in metlami. Ko je bila »bitka« končana, so našteli nič mani kakor 96 podgan. Novi »patent« Firuloviča je izzval med vaščani mnogo veselosti. Združena opozicija je v nedeljo priredila nekaj svojih sestankov v Srbiji. V Gornjem Mila-novcu 6ta govorila tudi Ljuba Davidovič in Miša Trifunovič. Davidovič je med drugim govoril o dosedanjih razgovorih srbijanske združene opozicije in bivše HSS. Dejal je, da so ta pogajanja že dolgotrajna in da še vedno obstoji upanje, da bodo imela uspeh. Trifunovič pa je zborovalcem zatrjeval, da bi bil za časa diktatorskih režimov in tudi še pozneje lahko že večkrat postal minister, Pa tega ni hotel. To pa ne odgovarja čisti resnici, ker 60 radikali nezadovoljni z njim in so ravno **to zapustili JRZ, ker niso mogli nasititi svojih osebnih ambicij. Meseca februarja je iskalo dela pri v«eh javnih delovnih borzah v državi 36.000 delavcev in 7083 delavk, 6kupaj 43.416 oseb. Skupaj z nezaposlenimi iz prejšnjega meseca se to število poviša na 87.650 oseb. Konec meseca je ostalo brez dela 35.647 delavcev in 6498 delavk, skupaj 42.145 oseb. Dne 1. marca t. 1. je bilo na V6eh delovnih borzah prijavljenih 36.645 nezaposlenih delavcev in 6699 nezaposlenih delavk. 6kupaj 43,344 oseb. Meseca februarja je dobila vsega skupaj 34.063 nezaposlenih oseb podporo v višini 4,966,376 din 50 par. Kameno sol jc zlila možu r obraz, da je oslepil Katica Bartuš iz Stare Kaniže. Luka BartoS, po’ poklicu čevljar, se je pred petnajstimi leti oženil. Zakon je bil sprva srečen, dokler ui začela Katica postajati čezdalje bolj ljubosumna.^ Tako. da možu ni pustila niti za korak izpred oei. Moe »e je takega življenja naveličal ter začel zahajati gostilno ter doma ženo pretepati. Ko se je v nedeljo vrnil domov, sicer popolnoma trezen, je zena Pristopila k njemu in mu brez vsake besede zlila v obraz močno raztopino kamene 60de. buna je Oslepil na obe očeei. Sest mesecev sta preživela v gozdovih neki Arnavt in njegova ljubica. Bajran Ljakovič se je bi.l lani zaljubil v mlado muslimanko Anifo iz okolice Kosovske Mitroviče, ki je bila kavarniško pevačica. Anifa je morala pobegniti od doma, ker e 16. letom ni hotela nositi preko obraza feredže, kakor to predpisuje muslimanska vera. Ker se je uprla, so jo hotli domači vreči iz hiše, vaščani pa ubiti. Morala je pobegniti, toda vaščani eo jo zasledovali še naprej. Ko so jo izvohali kot peva-čico, so hoteli vdreti v kavarno. Iz nevarnosti pa jo je rešil Bajram, ki se je zaljubil vanjo Vzel jo je na svoj dom in se sklenil z njo poročiti. Toda vmes je prišel Bajramov pobratim Fazlija, ki se je tudi zaljubil v Anifo. Pobratima sta to tekmo končala s pravim dvobojem, šla sta v gozd in streljala drug proti drugemu. Pri tem je Bajram ubil Fazlijo. Ko se je zavedel svojega dejanja in ^azni, ki |W čaka, je Bajram preprosto slekel ^itega prijatelja, mu vzel orožje in nato v to ot*leloteze iz časov, ko so morali tudi sami skoraj vse tekme ves čas neposredno pomagati obrambnima linijama. V nove razmere na Jih napadov ni vpeljal noben trener in tako igra tudi naraščajski napad po pravilu »kakor 6tari poje, ščebetajo mladi«. Tukaj bo treba opraviti še veliko dela. Trening moštev bi moral začeti prav v najosnovnejših 6tvareh: tehnični trening posameznikov, pouk o obvladanju žoge, pouk o startu, igra z glavo, kondicijski trening, teki, lahka atletika, 6trokovna predavanja. Vse to naj bi veljalo individualni vzgoji, strogi in načrtni vzgoji. Vzporedno 6 to vzgojo pa bi se vršila že nekakšna, dejali bi, nadaljevalna vzgoja, ki bi bila posvečena moštvu, kolektivu, nogometni igri. Trener bi vzel nogometni napad — napadu gre priznati glavno važnost! — pet napadalcev postavil v šestnajsterec ter jim ukazal, naj začenši pri enem krilu podajajo v teku žogo do drugega krila ter tako preteko ves prostor do nasprotnega šest-najsterca. Ko bi šlo to podajanje dobro »izpod nog«, naj bi f>ostavil — ko bi ab6olviral več tovrstnih treningov — napadalcem v terenu prvo zapreko. nasprotnega centerhalfa; s tem bi hkratu treniral centerhalfa in napadalce, ki bi, podajanju že bolj vešči, morali paziti, da pri te!cu in podajanju preko igrišča ne izgube žoge! Sčasoma bi pritegnil še enega nasprotnega stranskega halfa. Kombiniranje bi na ta način postajalo težje, vadil bi se napad, vadila pa bi 6e tudi oba halfa; napadalci in halfi bi morali že jrošteno misliti na pla-cement, hkratu pa bi se napadalci tudi navadili na prenos igre v smer prostega krila. Kolikokrat greši naš napad v tekmah pri tej stvari! Krilo bi moralo centrirati; pred golem bi trener zdaj že ukazal, da mora igralec, ki ima v šestnajstercu žogo, streljati. Pritegnil bi še drugega 6'ranskega halfa ter dal v nasprotni gol vratarja. Napadalci bi morali še bolj paziti; hkratu pa bi jih trener opozarjal na pravilnosti in napake. Nazadnje bi postavil nasprotniku še dva branilca. Začel bi igrati »Viktorijo«, kjer bi napadalce in obe nasprotni — v resnici prav tako prvi — obrambni liniji opozarjal na posamezne momente. Po istem principu naj bi trener vadil tudi drugo, rezervno moštvo. Ko bi absolviral te osnovne treninge, bi zatekel v Nemčijo, kjer si je leta 1926 pridobil nemško državljanstvo. Listine in razne diplomatske izkaznice, ki ga izkazujejo kot konzula, si je mož ponaredil. Leta 1933 so mu postala v Berlinu tla pod nogami prevroča zaradi raznih prevar in dolgov. Popihal jo je v našo državo ter se je nastanil v Mariboru. Brez denarja je »kupil« rudnik Zbe-lovo pri Poljčanah. Nato si je naročil iz Nemčije zabojček ruskega premoga ter ga je dal pri nas raznim rudarskim strokovnjakom v preiskavo kot premog iz Zbelovega. Seveda so strokovnjaki izdali pismeno mnenje, da je premog res prvovrsten. S temi mnenji je mož potem operiral ter je prodajal prelogovnik sedaj temu sedaj onemu konzorciju. Poleg tega je delal druge velike finančne in gospodarske načrte. Tako je ponudil mariborski občini posojilo od nekega švicarskega konzorcija v znesku 70 milijonov dinarjev, banovini pa je ponujal slično posojilo v znesku več sto milijonov. »Kupoval« je v imenu izmišljenega konzorcija tudi oba naivečja zagrebška hotela Milinov in Espla-nade. S temi operacijami je vzbujal videz velikega bogastva in prvovrstnih gospodarski zvez in tako mu je uspelo, da je prišel v stike s številnimi bogatimi ljudmi, pri katerih si je izposojal večje vsote. Ko pa mu je začela teči zadnje leto voda v grlo, se je oprijel tudi manjših sleparij. Mol je imel veliko srečo pri ženskah ter je od nekaterih Mariborčank izvabil precej denarja. Ko so ga pa aretirali, 60 ugotovili, da ima »konzul« samo eno obleko in samo toliko perila, kolikor ga je imel na sebi... Policija se je obrnila po informacije tudi v Berlin, odkoder je dobila obvestilo, da Klauss ni bil nikoli konzul, da nima nobenega premoženja, pač pa da je zapustil kup dolgov v Nemčiji. Obenem pa je nemški konzulat v Zagrebu obvestil policijo, da je mož izgubil nemško državljanstvo in da naj se mu nemški potni list odvzame. Klaussa so danes izročili mariborskemu sodišču, ki ga bo za njegove sleparije sodilo, potem pa bo izgnan iz naše države. Vsi bi radi postali naši državljani Obeta se tudi prihod številnih ,,tekstilnih strokovnjakov'* židovskega rodu Načrten trening nogometnih napadov katera tukajšnja velika tekstilna podjetja dobila nove ^strokovnjake« iz Avstrije, ker so jim zgoraj kot Židom postala tla prevroč^ Pri nekaterih podjetjih so že ustvarili funkcije za te »tehnične svetovalce« ter se navajajo v Mariboru tudi že imena, kakor »Goldc in podobno. Nekaj teh ljudi je bilo dosedaj zaposlenih pri mariborskih tovarnah kot potniki. Stanovali so stalno na Dunaju, kjer so živele njihove družine, oni pa so prišli v našo državo samo za časa sezone, ko pa so končali svoje potovanje, so se vrnili zopet nazaj v Avstrijo. Sedaj bi radi prišli k nam ter dobili naše državljanstvo. Te govorice gotovo niso brez podlage. Opozarjamo naše oblasti že sedaj, dokler je še čas, da pravočasno zajezijo novo poplavo inozemcev, ki 'bi s svojimi mastnimi plačami samo odjedali našim ljudem kruh in zaslužek. šele napravil tekmo med dvemi moštvi, ki jih z na ta način vadil. Pri tem bi kombiniral tako, da bi od časa do časa rezervnemu moštvu posodil obe »prvi« defenzivni formaciji, prvo moštvo pa bi igralo z obema defenzivnima formacijama iz rezerve. Pri osnovnih kakor tudi pri nadaljevalnih treningih pa naj bi trener učil napadalce odločnega, kratkega špurta v nasprotnem šestnajstercu, tako zvanega »špriceria« — in streljanja. Po teh, dejali z ozirom na postoj>ek — analitičnih treningih bi se vse formacije, zlasti pa napadalci, navadile misliti in bi jim tako ne bilo več treba v šestnajstercu begati in izgubljeno zastajati. Danes sredo naši na Kanin Danes zjutraj sta odpotovala delegata Jugoslovanske zimskošportne zveze gg. Vučnik Lado in Bernik Viljem, ki vodita našo tekmovalno ekipo v alpski kombinaciji na tekme v smuku na Kaninu. Tekme priredi tržaški smučarski Moute Tri-corno. Iz Ljubljane so danes poleg obeh delegatov odpotovali Podkubovšek Boris (Maribor), Gradišnik (Celje) in Voller Kristl (Ljubljana). V Kranju sta se pridružila Ankele Riko in Lukane Franc, oba iz Tržiča; ua Jesenicah pa so prišli še Praček Ciril (Skala), Žnidar Emil (Gorenjec), Klein Bruno (Skala) in 2van Alojzij (Gorenjec). Stroške za pot in bivanje nosi naša Zimskošportna zveza, le za štiri tekmovalce nosi stroške prireditelj smučarski klub Monte Tricorno. Zveza je poslala na te mednarodne tekme v smuku, ki se jih udeleže Nemci, Švicarji in kot poročajo tržaški listi tudi Francoz Allais, številno ekipo, med katerimi opazimo pet naših tekmovalcev, ki niso še nikdar startali v zamejstvu. Tako bodo mednarodni ognjeni krst prestali Lukane, Podkubovšek, Klein, Žvan Alojz in Gradišnik. Odločitev zveze, da je poslala na tekme tako številno moštvo, je povsem pravilna, saj naši tekmovalci v alpski kombinaciji niso bili nikjer zunaj. Naši tekmovalci bodo stanovali v koči na Pre-strelniku, kjer je prostora za 80 ljudi. Do nedeljskih tekem imajo še tri polne dni časa za trening in tako upamo, da se bodo naši fantje v zelo hudi mednarodni konkurenci (Jobro odrezali. Vsi so se namreč udeležili tečaja Ministrstva za telesno vzgojo za učitelje v alpski kombinaciji, ki je bil od 7. do 27. marca pri Staničevi koči in na Rožci. Tekme v smuku bodo v nedeljo dopoldne s sedla Kanina do Nevce. Proga je dolga okrog 4 km, višinska razlika pa je okrog 1000 m. To je prvi nastop naših smučarjev na tekmah, ki jih prirede Italijani, zato bomo z velikim zanimanjem pričakovali poročil o tej tekmi. Italijanska smučarska zveza iz Rima pa je tudi Ee v svoji načelni prijavi Jugoslovanski smučarski zvezi obljubila številno zastopstvo najboljših italijanskih tekmovalcev za naš mednarodni smuk s Triglava. Po vsem tem moremo torej pričakovati, da se bodo izboljšali tudi športni stiki obeh sosednih držav. Dolen'a vas pri R bnfci V nedeljo, 3. aprila bo v društveni dvorani ob 3 popoldne zanimivo predavanje s skioptičnimi slikami o pomenu katoliškega tiska. Ker pride odličen govornik iz Ljubljane, prosimo, da se predavanja v polnem številu udeležite. Vremensko poročilo »Slovenskega doma« Kraj Barometer 1 sko stani e (J tempe- raturi * r< Kelativnrt vlaga v % 1 a C e II Veter (smer, iakost) Hada- vine a —■ d <7 "t e ~ C K 5 S 03 IZ k > Ljubljana 768-8 13-4 45 75 8 E» o-i dež Mariboi 767-C 11-5 30 80 10 N, — — Zagreb 75S-4 13-0 3-n 80 8 S, — — Betgrad 758(i to-o 20 70 6 0 — Sarajevo 760-2 6-0 -4-0 90 0 0 Sušak 7585 14-0 7-0 60 10 NE, — ! Split 7583 16-0 5-0 40 6 NE, : Kumbor 756-0 15-0 7-0 40 5 NE, | Rab 7000 14-0 5-0 50 10 0 — — Vremenska napoved: Stalno, deloma oblačno, čez dan topleje vreme. Splošne pripombe o poteku vremena r Ljubljani od včeraj do danes. Včeraj je bilo do 7.45 popolnoma oblačno, od 7.20—7.30 je rahlo deže-valo. Ob 7.50 se je pričelo jasniti. Ob 8.15 je bilo že večinoma jasno. Okrog 12.10 je pričel pihati precej močan severozapadni veter, ki je pihal do 17, dosegel je jačino 8 (16 m na sek.). Oblačnost se je popoldan zelo spreminjala. Zvečer ob 19 pa se je zjasnilo. Ljubljana danes Koledar Danes, torek, 29. marca: Evstabij. Sreda, 30. marca: Janez KI. Nočno službo imajo lekarne: mr. Bakarčič, Sv. Jakoba irg 9; mr. Ramor, Miklošičeva cesta 20 in mr. Murmayer, Sv. Petra cesta 78. " KINO UNION Danes ob 16., 19.15 in 21*15 uri Žena je izginila...! I Paul Kemp, Hans Moser, Theo Lingen, Lucie I Englisch, Oskar Sima 1 Frančiškanska prosveta M. 0. Ljubljana pri-redi v danes, 20. marca ob 8 zvečer v frančiškanski dvorani skioptično predavanje »Po stopinjah trpečega Zveličarja«. Govori univ. prof. dr. Snoj ob slikah o krajih Kristusovega trpljenja. Predprodaja vstopnic po 3 in 2 din v pisarni >Pax et bonum«. Pedagoški* društvo v Ljubljani priredi v petek 1. aprila v dvorani mineraloškega instituta ob 18 predavanje »Problem vzgajanja ženske mln-dine«. Predavala bo ga. prof. Anica Černejeva. Vstop prost. Predavanje Prirodoslovnega društva. Danes, v torek, predava v mineraloški predavalnici univerze univ. doc. g. dr. Božo Škerlj o temi: >Raz-voj človeka«. Začetek predavanja ob 18.15. .... Predlansko in lansko leto smo pri nas zgra-, Precejšnje število stauovaufskih hiš ir. gos po-<. arskih objektov. Na'večja delavnost je bila v neposredni bližini trga, vendar pa tudi OKOlica ni zaostajala. Precej novih številk in hlevov po po-edinih vaseh nam to potrjuje. Pri tem je bik) zaposlenih precejšnje število delavcev. Letošnje leto pa 6e kaze nekoliko drugače. Ce 6e v tem času ne bo kaj izpremenilo, utegne nastati v tem pogledu zastoj. Kakor slišimo, namerava v kratkem Zife i.a-tovan,a .pričeti z gradnjo večje stanovanjske hiše za svoje delavstvo. Ce bo do tega prišlo, se tovarna ne bo izkazala samo doma, ampak pred v6o javnostjo. Vsekakor moramo tak načrt toplo pozdraviti. Danes, v torek, dne 29. marca 1938 bo ob pol 17. uri v mestni posvetovalnici seja šolskega odbora strokovno nadaljevalnih Šol mestne občine ljub ljanske. Edina točka dnevnega reda: Razprava o gradnji šolskega jx*lopja za strokovne nadaljevalne šole v Ljubljani. GosP°dje: Pfeifer L., Stanič F., Šušteršič V. 'mh Miiller G. tvorijo stalno komorno združenje, ki nastopa pod imenom Ljubljanski kvartet. Priredili so že celo vrsto koncertov v Ljubljani in tudi drugod, vse z najlepšim uspehom in želi vselej splosno priznanje kritikov in občinstva. Njihov drugi letošnji koncert bo v veliki filharmonični dvorani v ponedeljek, dne 4. aprila ob 90. Ojx>-zarjamo, da sodeluje pri tem koncertu naša najboljša pianistka gdč. Zora Zarnikova in da se med drugim izvaja tudi delo slovenskega avtorja Blaža Arniča, ki si je stekel kot skladatelj komornih in simfoničnih del jako dober sloves. Koncert bo v ponedeljek, 4. aprila ob 20 v veliki fil-harmanični dvorani. — Predprodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matiee. KINO SLOGA Tel. 27-30 Dane* poiUdaJICI Shlrlejr Tempi* »Sirota mala bogatlnko" Vodovod sa Stepanjo ras. Ker si Stepanjci žele napeljati vodovod, je v programu za razširitev ljubljanskega vodovodnega omrežja za leto 1988— 1939 predvidenega na 1200 m vodovoda v Stepanji vasi jia levem bregu Gruberjevega prekopa, kjer je že precej zazidanega aveta, tako da bo dosežena preskrba z vodo za vso stran Stepanje vasi na levi strani Gruberjevega prekopa. Nadaljnje povečanje se bo pa nadaljevalo postopoma od leto do leta, dokler vodovoda ne dobi vsa Ljubljana in okolica. V zadnjih letih se je vodovodna mreža podaljšala od Poljan preko Kodeljevega ter je zlasti na Kodeljevem precej gosta. Vse pa pride seveda na vrslo samo v okviru proračunskih razpoložljivih kreditov. Boiigrad. V četrtek zvečer ob osmih bo v društveni dvorani predaval vseučiliški prof. dr. Snoj: Po stopinjah križevega pota. Predavanje bodo pojasnjevale skioptične slike. ».Rigoletto«, jubilejna predstava prof. 0 Šesta, bo definitivno v petek, 1. aprila v zasedbi kot je bila prvotno javljena z g. Gostičem in M. Rusom kot gostoma. Vlogo Gilde poje gdč. Nollijeva, naslovno vlogo Rigoletta pa poje g. Primožič. Predstavo pripravlja in režira sam jubilant g. prof. Šest, muzikalno vodstvo pa je poverjeno g. Že-bretu. Vstopnice so na razpolago pri operni blagajni, kjer se lahko tudi rezervirala Telovadba za rastline Neki profesor biologije na ameriškem vseučilišču je dokazal s poskusi, da je z »vajo« mogoče okrepiti tudi rastline, da je torej tudi rastlinam potrebna »telovadba«. Na stebelca nekaterih rasj-lin je naveza! majhne uteži in take rastline z uteži so postale močnejše in višje kot one, ki niso »vežbale v dviganju ročk«, tako da so nosite lahko dvakrat večjo težo. Sedaj profesor skuša še dognati, če so vse rastline enako dovzetne za »telovadbo« in če bi potem morda rodile tudi večje in težje sadeže, kar bi bilo največjega pomena. Klic Matterhorna (K skorajšnji premieri velikega alpinskega filma v ljubljanskem kinu >Unionu<.) Luis Trenker, znameniti sin planin, o katerem smo bili že prepričani, da se je izgubil, ko je odšel v Kalifornijo, se je vrnil po dolgem presledku na svojo prvotno pot, na torišče svojega pravega znanja, v svojo domovino, v visoke planine. Na tej poti ga je spremljalo pet njegovih zvestih tovarišev, znamenitih kinooperaterjev in z njimi je pred kratkim izdelal svoj najznamenitejši alpinistični film »Klic Matterhorna« prosto po Karel Hanslovem romanu >Der Kampf ums Matterhorn«. Ni nam 6icer znano ali je film resnična zgodovinska slika onih dogodkov, ki so se odigravali ob tekmovanju za zavzetje demonske gore Matterhorn, toda to je končno že vseeno. Ta film je najlepša epopeja ljubezni do planinskega sveta, pesem tovarištva, domovinske ljubezni. Avtor, režiser in glavni junak filma je Luis Trenker. On edini je kot ustvarjen za to, da kot poosebljena narava poda gledalcem verjetno doživetje onega neminljivega klicanja in vabljenja, kateremu se je mot al človek udati. Dejanje filma se godi okoli leta 1865. V prekrasnem slikovitem uvodu, nekaki simfoniji lepih fotografskih posnetkov zasluti gledalec takoj v začetku filma dramatičnost one divje borbe, ki 6e bo pričela. Grozeče stoji visoka gora, kakor da bi zasmehovala malega človeka-kosca, ki v dolini brezskrbno brusi svojo koso. — Prihodnja slika nam pred-očuje lavino in vaščani odnesejo mrtvo žrtev v dolino. — Kmetje domačini zasmehujejo gorskega vodnika Carrela, ki se leta in leta skuša povzpeti na vrh nedostopnega Matterhorna. Nekega dne se pojavi v vasi angleški slikar in alpinist Whimper, se sreča z vodnikom Carrelom, in sedaj se šele prične pravo dejanje in vsebina filma, ki izzveni v prekrasni visoki pesmi, kakršne na filmskem platnu že dolgo nismo videli. Film, ki bo nedvomno zanimal vso našo široko javnost in ne samo ožji krog alpinistov in prijateljev planin, bo za Ljubljano senzacionalen dogodek. Premiera bo še ta te>den v ljubljanskem kinu »Unionu«. Radio Programi Radio Ljubljana Torek, 29. marca: 11.00 šolska nra: Kako nastane pravljica (g. Ljudevit Mrzel) — 1130 Prenos iz Splita: Odkritje spominske plošče donu Jaraju Bianchiuiju — 13 Pesmi severnih SIpvanov (plošče) — 12.45 Poročil* — 13 Napovedi — 14.30 Opoldanski koncert Radij»ke*“ orkestra - 14 Napovedi — 18 Za kratek 6as (ploSee) — 18.40 Diiliovni obraz Slovencev (g. dr. Stan.o Gogala) - 19 Napovedi, poročila — lfl.30 Nae ura: Prihod Omer paše l.atasa v Bosno 1. 850 (Ahmed Murathego-vič, knjiž:) — 19.50 Zabavni zvočni tednik - 20 Koncert francoske glasbe (Hadij. orkester) — 20.90 Prenos koncerta iz Splita — 21.30 Radijski orkester — 22 Napovedi. poročila — 22.15 Pevski koncert ge. Antonije Su-Star Maroltove, pri klavirju g. prof. M. LipovSek. Drugi programi Torek, 29. marca: Bel grad: 20 Nar. pesmi, 21.45 Plesna gl., 22.20 Tamburice — Zagreb: ‘M Klavir 20.30 Prenos iz Splita, 22.20 Plesna gl. - Budimpešta: 19.30 Cig. konc., 21 Klavir, v? Poljsko-madžarski kulturni večer, 23.05 Jazz, 24 Operni ork. — Rim-Bari: 17.15 Vok. konc., 21 Operetna gl. — Praga: 19.15 Balalajke, 22.15 Jazz — Varšava: 20 Zab. gl. , 2. Plesna gl. — Sofija. 19.30 Vojaška godba, 20.30 Nar. gl., 22 Vok. konc., 22.40 Ruske romance, 23.15 Lahka in plesna gl. — 1'ratislava: 20 Nemški in italijanski skladatelji — Upiko: 2P Rosna in zabavna glasba — K din ■ 19.15 Serenade. 20.10 O filma, 20.30 Plesna gl. — Beromiin-ster: 19.55 Pester program. '31.15 Pihala, 22 Orkestralni koncert. ROBERT LORD 44 POD ČRNO KRINKO Bič je neusmiljeno udarjal po hrbtu privezanega Jerya. Nič več ni bil to bel mišičast hrbet, marveč le še temnordeča gmota, iz katere je vrela vroča kri... Tudi skozi usta in nos je Jeryu udarila kri. Glava mu je padala nižje. Njegov glas je bil vedno tišji. Črne krinke, ki so gledale ta prizor, so tudi drhtele. Toda skozi odprtine na krinkah so oči izžarevale peklenski ogenj . . . To je bil plamen okrutnosti in zverinstva, plamen strasti... »Mo... oj... o... trok!...« je ječala gmota, privezana k drevesu. Jeryu je v glavi malce odleglo. Vse mu je v trenutku postalo jasno. Nič več ni visel on na drevesu, bilo je samo njegovo razmrcvarjeno telo. O, ne! Jery je sedel na terasi svoje vile. Na kolenih mu je jahala hčerkica, on pa ji je popeval... Pel je staro pesem . • • uspavanko ... »Nehaj!« je ukazal vodja. »Znorel je...« Zverinski so bili člani Črne legije, pa jih je bilo tega prizora vseeno groza. Pred njimi je visel ves okrvavljen človek in v nezavesti pel tiho pesmico. S krvjo vred so prihajali iz njegovih ust slabotni glasovi starinske uspavanke ... Levo koleno je dajalo tej mili pesmici takt... »Nehajte!« je vodja ukazal poslednjič. Druga krinka je stopila k še živemu obežencu, vzdignila roko, prislonila cev samokresa na njegovo sence in — sprožila. Zamolkli pok je v trenutku ustavil uspavanko in telo Jerya Mendorja je po nekaj tresljajih izgubilo življenje. Tudi v Jeryjevi podzavesti se je končala uspavanka hčerki, ker so ta hip z velikansko silo zapele tovarniške sirene ... Tako silno kot še nikdar doslej, da se je kar tresel od strahu, da ne bi zamudil svojega dela v tovarni... Nato pa se je vse opoteklo in nastal je večni mrak in mir ... »Maščevanje je končano! Tovariši, nazaj v svoje avtomobile in in na delo! Nocoj naš čaka še do-Bič je neusmiljeno udarjal po hrbtu ujetega Jerya. kaj tega posla!« Ogenj so hitro pogasili. Črne sence so se zapodile proti avtomobilom, ki so bili skriti na robu goščave. Zabrneli so motorji. Zarezala so se težka kolesa v blato in ga orala proti glavni cesti. Truplo Jerya Mendorja so pustili viseti na drevesu. Pet velikih avtomobilov je skrivnostno hitelo proti mestu. V njih so sedele zakrinkane pošasti. Ko so se avtomobili približali predmestju, je prvi obstal pri prodajalnici bencina, ki ga je prodajal priseljenec iz Poljske. Tudi drugi avtomobili so se v naglici ustavili, da so zavore kar zacvilile. Dvajset črnih krink je planilo iz avtomobilov in navalilo na prodajalca bencina. Eden od njih je prerezal telefonsko žico, drugi je udaril po luči. Pet hkrati jih je začelo mlatiti starega prodajalca, ki se ni niti utegnil začuditi nad takim ravnanjem, ker se je v hipu znašel sredi ceste na tleh ... Zakrinkane zverine so odprle sode bencina in olja. Polili so vso hišo in jo nato zažgali, Silen plamen je hušknil proti nebu. Črne sence so spet prihuljeno stekle k svojim avtomobilom, ki so čakali nanje. Krvavi plamen jih je obseval na begu... Komaj so jo popihali, že je nastala strašna eksplozija. V zrak je zletelo celo skladišče bencina. Obzorje je žarelo od peklenskega sija. Sirena v bližnji tovarni je zatulia in klicala na pomoč. In z druge strani spet druga, še močnejša, še bolj neutrudljiva... »Na pomoč!... Nasilstvo!...« Skupina avtomobilov pa je s peklensko hitrostjo brzela proti središču mesta. En del se je ločil od drugih, krenil proti 17. ulici ter se naglo ustavil pred trgovino z napisom »Moli* neaux Drogerija«. Štirje ljudje so skočili iz avtomobila. S silovitimi udarci so v hipu razbili izložbeno okno. Nekdo je potegnil izpod črnega ogrinjala bombo, jo vžgal ter vrgel skozi razbito šipo v trgovino. Zaslišal se je silen pok. Pozni potniki so začeli bežati na vse strani. Okna sosednjih hiš so se začela odpirati. Zaspani mirni meščani Pine-Lakea so komaj še utegnili videti črne sence, ki so izginile v avtomobilih in odhitele naprej, v noč .., V bližini je bil stražnik. Hitel je na kraj, kjer se je razletela bomba. Med tekom je potegnil samokres iz žepa. Proti njemu je hitelo nekaj avtomobilov. Dvignil je roko, v kateri je držal samokres, da bi jih ustavil... Svet fe pa res zanimiv in premeten Nekaj drobtinic z vseh koncev sveta Moderno Junkersovo letalo s krili pod trupom. Prednost teh letal je tudi v tem, da se tovor lahko naloži na sama krila, da v trupu ne zavzame preveč prostora. Na sliki spodaj: ogrodje takega letala Nemški filmi v Avstriji Po avstrijskih kino-gledališčih 60 zdaj začeli izvajati posebno tiste filme, ki so bili prej v Avstriji prepovedani. Te dni vrte na Dunaju film »Dan svobode«, posebno reklamo pa so delali tudi za nemški film »Boj za Himalajo«. Ko so zadnjič v Innsbrucku priredili velike nočne manifestacije, 60 na trgu Adolfa Htilerja tudi vrteli film »Nemčija«, v katerem je prikazan pregled vsega Hitlerjevega dela za obnovo Nemčije. Pravijo, da je ta iilm v Innsbrucku naenkrat gledalo na prostem nad 10.000 ljudi. S tem 6e je 6eveda spet pokazalo, da ne potrebuje samo film reklame, pač pa je tudi 6am film lahko zelo uspešna reklama za kaj drugega. Škot posial perzijski bag Perzijski šah Naser-ed-din je leta 1873 obiskal London in se zelo čudil plinski razsvetljavi. Peljali so ga tudi v plinarno in mu povedali, da je gorilni plin odkril neki Murdoch iz Škotske. Ko je šah zaslišai to ime, je bil prepričan, da je to poosebljeno božanstvo, katero so že od nekdaj častili Asirci. Babilonci in Perzijci, namreč Merdoch. bog luči. Zahteval je iznajditeljevo 6liko, jo dal bogato okviriti in jo izpostavil v svojem kraljestvu javnemu češčenju, ves 6rečen, da je našel pravo obličje boga. Divja igra s !’so£ i"$ra'ci N'hče ne more zameriti tujcu, ki pride v an-glešiko mestece St. Columto Major na pustni torek in misli, da 6e mesto pripravlja na strahovit sovražni napad. Povsod namreč zapirajo vrata, zastirajo Okna z lesenimi ali železnimi polkni in 6e skrivajo na varno. Kdo pa vendar namerava mesto napasti? Prav za prav nihče, samo meščani bodo igrali 7 okoliškimi fanti neko posebno igro z žogo: začetek igre je 6redi mesta, vrata, oziroma cilj, katerega morajo igralci doseči, pa je eno miljo daleč na vsako stran Število igralcev je neomejeno ter včasih doseže tudi 1000, žoga pa je majhna, irdat iz jablanovega lesa in obita 6 srebrom. Igra fe največkrat samo velikansko pretepanje in prerivanje, kjer 6e trga obleka v cunje, lomijo kosti, posnema koža, pa je vendar vse veselo in zadovoljno. Ko je dosežen prvi gol, je igre za eno leto konec. Svatba pri nekaterih plemenih palestinskih Beduinov ima 6vojo posebnost tudi v tem, s kakšnimi jedili postrežejo svatom. Za takšno svečanost imajo pri teh Arabcih tole posebnost: Ker v vsem beduinskem življenju igra posebno važno vlogo kamela, ne morejo ti ljudje biti brez nje tudi, kadar obhajajo svatbo. Za to svečanost »-ne pride na mizo samo pečena kamela,« pač pa je v tej kameli še marsikaj drugega. No, kaj neki? Nič drugega kof dve pečem ovci, v vsaki teh ovc po nekaj pečenih kokoši, v kokoših pražene ribe in v teh ribah še pražena jajca Svatje se potemtakem res ne smejo pritoževati, da odhajajo lačni 6 svatbe. * Kitajec 6e smeje, če zve za kakšno žalostno novico. Namesto, da bi se praskal za ušesi, če 6e nad čem začudi, se praska po nogah. Namesto, da bi bil žalosten, kadar mu sjioroče, da je ta ali oni umrl, žalujoče obdaruje z mrtvaško krsto. * V Tibetu imajo ljudje navado, da oltarje svojih bogov okrase z najrazličnejšimi takšnimi 6tvarmi, ki niso več uporabne, o. pr. z ovenelim cvetjem, z zavrženimi koleščki, okoli katerih so bili nekoč naviti filmi, s pregorelimi žarnicami, praznimi steklenicami od piva in 6 škatlami od konzerv. * V neki novi restavraciji v New Yorku je postrežba čisto zmehanizirana. Gostje sede pri ogla- tih malih mizicah in vsa jedila, ki so za ta dan na jedilnem listu, tečejo po tekočem traku mimo teh mizic Komur se zljubi, si lahko sam jjostreže na ta način, da 6i tisto jed kar sam vzame s tekočega traku. Koliko pa je kdo zapil ali zajedel, pa plačilni ugotovi sain po tem, koliko krožnikov je na dotični mizi praznih, in kakšne barve so. Cena le namreč označena tudi z barvo krožnika i ali steklenice. — Toda, kaj bi bilo v tem primeru, če bi kak go6t še krožnik ali steklenico stisnil v žep? * Moški v Birmi nosijo svoj talisman (predmet, ki prinaša 6rečo) »hkoung - bent 6et« na 6vojih rsih, in sicer pod kožo. Navadno je tak talisman ak dragoceen kamen. Kadar koga vtaknejo v zapor, mu izrežejo iz prsi ta dragocen kamen, da ne bi imel prilike z njim podkupiti jetniške čuvaje. * Gostilničarjem v Kaliforniji res ni lahko, kajti 6 posebnim zakonom je tam prepovedano, da bi z raznimi reklamnimi napisi na svojih gostilnah vabili goste, da se tu točijo alkoholne pijače. Ti gostilničarji so pa precej prefrigani ljudje in se znajo zakonu spretno izmuzniti. Stare napise na svojih gostilnah enostavno spremene na ta način, da za-. četne črke teh napisov kar spuste in tako napisi I dobe večkrat čisto drug pomen. Celovec — mesto velike Nemčije, kamor bo v sredo, 30. marca, prišel nemški maršal Goriug, ki se zdaj mudi v bivši Avstriji na agitacijskem potovanju za plebiscit, ki bo 10. aprila Nemška zračna armada Nemci danes niso zaman samozavestni. Pred nastopom Hitlerja je imela Nemčija čez 7 milijonov brezposelnih. Hitler pa je rekel, da državo manj stane vojak kot brezposeln in je vse nezaposlene vtaknil v uniforme, jim dal dela, jih vojaško iz-vežbal in z njimi naredil ne samo vzorno urejeno, arrtpaik tudi krepko državo, ki se danes ne boji nikogar. Se vse bolj pa je napredovalo nemško letalstvo. Zgradili 60 mogočne tovarne, ki po 6i6temu tekočega traka dnevno izdelajo kdo ve koliko prvovrstnih letal. Samo tovarna Henschel, ki je majhna, postavi vsakih 6 ur popolno novo letalo na »noge*. Njihova lovska letala v hitrosti in okretnosti »imajo enakih, saj dosegajo 600 km na uro. Potem imajo majhne bombnike, ki nosijo do 20 majhnih užigalnih bomb po 10 kg ali eno večjo za 500 kg m lete lahko 1400 km. Tudi težki bombniki, ki nosijo lahko 1000 kg bomb, lete 380 do 420 km na uro in imajo delavnega obsega do 3000 km. Pameten cTktator V tako zvanih latinskih pokrajinah Srednje in Južne Amerike imamo že celo vrsto diktatorjev, ki se po izvirnih odlokih dobrodelnosti kar kosajo med seboj. Tako ima država Ekvador za presed-nika generala Alberta Enriqueza, ki je izdal nekaj zelo pametnih ukrejx>v. Zoper podkupovanje uradništva: Vsak uradnik, ki bi v bankah naložil večjo vsoto, kot je njegova plača, mora dokazati, da je do nje prišel na [kosten način. Zoper denarno premoč Judov in zoper njihovo trgovanje: Judje smejo ostati v državi le tedaj, če 6e v 30 dneh lotijo kmetovanja. To pa jim gotovo ne bo dišalo! Vneto dela tudi na to, da se delavcem zvišajo plače: Delavcem, ki zaslužijo manj kot 300 sukrov (1000 din) na mesec, se mora zvišati plača za 15%, onim, ki služijo med 300 in 500, pa za 10%. Kaj čuda, če je prebivalstvo navdušeno za takega gospodarja! če naročite »Slovenski dom« za 3 mesece naprej, dobite roman »Poročnik indijske brigade« zastonj! »Slovenski dum« Izhaja »sak delavnik uh 12 Mesečna naročnina 12 Din. ta Inozemstvo 25 Din l)r«*dni5t*o. Kopitarjeva nlire 6/1II telefon toni do «009. Uuravai K.oniUrle%* ulice U Jugoslovanko tiskarn«) s Ljubljani* K. čet Izdajatelji Lvnn Rakovec Uredniki Jože Kotiček.