ALBIN LAJOVIC: Začasni izpraševalni red praške izpraševalne komisije za učitelje godbe. Antpnin HeFman, tainik izpraševalne komisije za učitelje godbe v Pragi, ie napisal, sporazumno s člani komisije novi izpraševalni red. Državne skušnje za godbo, pravi v občem delu, so v stadiju preosnove. Tudi v tem pziru je treba, da odvržemo starp avstrijsko šaro, ppd kalero stno trpeli ne samo političnp, temveč skoro še bolj kulturno. No, namen te razprave je pokazati slabe strani bivših avstrijskih izpraSevalnili predpisov In navad, ki sp se pri izpraševanju vgnezdile. Smoter take skušnje je sledeč: Izpraševanec mora dokazati, da je sposoben za učilelja; tp se pravi, da ni dovelj, če ima gotovo stopnjo ročnosti in spretnosti, ten> več mpra prepuščati izpraševalno komisijo tudi p teni, da ima zadosten razglexi in obzorje, gotovo izkušenost in pedago- gično nadarjenost, ki je prvi pogoj uspešnega pouka v godbi. To je ppvdarjala sicer tudi stara rninistrska naredba iz 1. 1871 (§1. a 3.) toda v praksi se ni ravnalo po njej, zato je potrebnp tp posebej podčrtati. Zaradi tega in še iz nekaterih drugih vzrpkov, ne govori pisatelj y nadaljni razpravi o državni skušnji učiteljev godbe, temveč o učni usposobljenpsti za učitelja godbe. Vse premembe so začasne in veljajo za dpbp trcli lct, i. e-J tem časom pa se določi končnoveljavni izpraševalni red. Kpnčna ureditev izpitov zavisi seveda tudi od prepsnove pouka petja in godbe na šolah vseh kategorij; če se vpelje obligaten ppuk petja in godbe na srednjih, meščanskih in občih šolah, potem vstane zahteva po strokovnih učiteljih, ki jili bo treba ?opet usposabljati za eno ali drugo kategorijo. Dckler ni ta preosnova zakonodajnim potom urejena, toliko časa tudi ni rnogoče postaviti končnpveljavne oblike ispitov za godbo. Naučno ministrstvo _e izdalo z dnem 11. marca 1919. pod št.10.662./957. naredbo, veljavno za Češkosloversko republikp, za državno izpraše- valno komr: Y. v Pragi (češkj in nemško) in v Brnu (češko). Formalni del ustanovi še enkrat smoter izpitpv. Smoter izpitpv za godbo je, da ppkaže kandidat predvsem svojo učiteljskp usposobljenost, kar dokaže 1. z gptovo stopnjo občega in strpkovno teoretičnega znanja. 2. z gotpvo višino lastnega praktične in tehnične naobrazbe iz kateregakoli predmeta 3. z določeno pedagogično sigurnostjo in zrelostjo, ki je največjega pomena za aprobacijp. K tetnu smotru hite vse nove smernice \n pptrebna dopolnila k dosedanjim skušnjam. k:. naj za^itove državi zadostnp število godbenih pedagogov prve vrste, z občim in strokovnim znanjem, ki bodo znali poglobiti češko godbo in jo postaviti na ono mesto, do katerega ima pravico, z oziroin na nuizikalno individualnost vsega narpda. Naučiio ministrstvo ie imenovalo tri izpraševalne komisije, dve v Pragi, (češko in nemškp) in eno v Brnu; kandidat si lahko izbere eno ali drugo s pomočjo spdnega tolmača pa lahko dela izpit v kaleremkoli jeziku. Za vsak predmet sta imenovana dva izpraševalca, ki se preizkušata v istem terminu, drug je priča drugemu. Ce je bil kandidat učenec izpraševalca izkuša drugi. Pri izkušnji iz petja izprašuje moškega mpški, žensko ženski izpraševalec. Vsak predmet ima svojega izpraševalca. Kpmisija izvpli predsednika, namestnika in tajnika, ki jih potrdi naučno ministrstvo. Predsednik, namestnik in tajnik sp ravnateljstvo kpmisije, ki vodi izpite, razglaša termin izpitov, pri njej se priglašajo kandidati, izdaja izpričevala, določa reprobativno dobp, itd. Skušnjo je prebiti iz teoretičnih in praktičnih predmetov. Prvo so: pedagogika, harmonija in zgodovina gpdbe. Tl predmeti so obvezni za vsakega kandidata. Praktični predmeti so: solo-petje, zborovo petje, klavir, gosli a orglje, kakor tudi po potrebi harfa, violoncello, kontrabas, flauta, obva, klarinet, fagot, lesni rog, trompeta in pozavna. Za skušnqo \z teh predmefo>' pokJiče ministrstvo za vsak posamezeii sličaj, na predlog komisije, posebaega izriaševLlca. Kandidat dela lahko hrati izpit iz kolikor predmetov hoče. Izpiti učne uspesobljenosti za .godbo se vrše dvakrat na leto, v jeseni in spomladi. Čas priglasitve je razviden iz uradncga razglasa. Kčiididat mora v roku predložiti prošnjo na ono izpraševalno komisijo, kjer hoče delati izpit. Prošnja imej priloge, iz katerih je razvidno: 1. dovršeno 18 leto (krstni list) 2. državljanska neopprečnost (nravs'ver.o izjiiičevalo.) 3. dovršeni 3 razredi meščanske all kake srednje šple. 4. strokovno znanje (izpričevalo Glasbene šole) 5. identiteta (fotografija z lastnoročnim podpisom, overovljena od občine ali sndišča) Prošnja se kolekuje z eno kronp, pri" ioge s ?0 v. Formularje za prošnjo prodaja tajni^tvo izpraševalne kpmisije, kamor se prošnje tudi naslavlja. (Dalje prih.)