podal nakratko zgodovino delovanja prrih sloTanskih blagovestnikoT. Tajinstrena tišina je vladala med gororoin in mi rsi smo t mislih pritrjerali našemu četnemu naredniku. Ko je končal svoj goror, smo y f^tst nažega kralja Petra, regenta Aleksandra, gen. Maistra in rseh naših voditeljev zaklicali trikratni gromoriti ŽiTijo! Navzoči so bili tudi zastopniki takajšnjih Sloveucev, katerim smo na obrazu čitali tiho srečo in zadovoljstTO nad svobodo, katero so po dolgem trpljenju vendar dočakali. Mi Tsi čatimo ž njimi, saj so oni sinovi in hčere ene in iste matere Jugoslarije. Po gorora je izbrani možki zbor zapel zopet »Lepa naša domoviBa", .,0rao klikce sa visineMv — ,,Oj Srbijo, mati!" .,Tam čez jezero, čez gmajnieo", ^Slorensko dekle" in več narodnih pesmi. Medtem smo opazili na sosednjih gorah in poljanah številne kresore in sladko nam je biJo pri srcn, kakor da smo doma na našiii goricah. To zemljo hoče lačai tuj«c razkosati iu potieniti v evoje neaasitno žrelo? Kar ne more oholi švaba sam ponemčiti, p* v biratski Ijubezni s prej tako osoTraženem .,kaceldrakerjem" skuša razdeliti zemlio naših očetov. — V nas pa še tli ona močna jaeugasljira iskra Ijubezni do rodne grude — (naš narednik nam večkrat pravi, da bi to morali biti kresori in ne iskral) in ta je močnejša kakor vsi zriti sklepi nepcučenih diploniator. V naši pesti je aila, y srcu odločnost, y mislih — domovina! Okoli 23. ure stao končali našo skromno slovesnost, ki je, kakor smo zvedeii od grebinjskijn zaslepljenih nemiurskih duš, napravŽa na iste zelo agoden Ytis. RazsvetJjena gora y slavo prvifa slovenskih blagovestnikov, naj bi bil začetek nove, srečnejše dobe za aboge koroške trpm&I %$**¦¦ !»_¦&?$&&•: i ¦ Toiiko o sloYesHOsti, o kater; bi Vam rad podal lepš© poročilo, ko bi bii malo bolj — šolan. Imamo pa še mi vojaki nekaj boiečin, M jih pa občntimo precej. Potrebovali bi slovenskih časopisov za eebe in za narod, med katerim prebiramo. Od nikoder ni časopisov, na vsezadnje labko Nemci govorijo, da smo brsz kultore. Mogoče nekateri mislijo, da še čitati ne zcamo. Ti ljuba sIoTenska mlačnost tam v zaledjn, zdrami se. pošlji Tvojim sinovom duševne hi-ane! Željni pa smo tudi novlc iz našega velikega kralj8sfr\ra. — V irneuu cele čete pozdraTIjajo Yse\ prjjatelje in aance v zaledjn kakor tudi vsa slovenska dekleta: p. Strgar Pavel, p. Stranič Karel, p. Brataga Rorcian, pd. Žižek PrM pd. Meško Augnst, pd. Rozman Erast, pd. Vi čar Iran in eploh vsa 5. četa kr. marib. pp. bii*il-MettBdovoslaifljenašii3 \ f junak©v v Slo^renskem ¦ ECoratanu.' ; (Izvirno porpčllo). \Grebinje, 5. jolija IS19. jPoroča nam priprost vojak, kako so janaki iaašega domačega pešpolka slav»Ii pjedve^er go- I du sv. bratov (3irila in Metoda na tleh osvobo- \ jene zemlje korožke. 5 četa kr. marib. pp. se uafaaja v Grebinju, 'epsm trgu v velikovškem okruju. Na predve<6er godu sv. bratov Cirila in Metoda je fceta priredila pod vodstvom nadpor. HamerSaka in por. Pinterica malo, a prisrčno slovesnost. 0'*' 2iih je četa po odpevaaju narodne himne »Lepa naša domovina" odborakaia po trgu, prepevajoč ,Orao klikce sa visine! na Btaii grad, kjer so se zažgali 4 mogočni kvesovi. Ob čorobisem sviia bakolj je potem četai nareduik Rojna,a Bendo imo! f-Iavnostai govor, v katereni naai je razložil poaien /Ciril Metodo\ ih kresov in nam