^v' anes vsi na stadion »Prvi maj“ pri Sv. Ivanu na prireditve DNEVA SLOVENSKE KPLTURE! PRIMORSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Uto VI • Stev. 125 (1516) SS!SUtX,V«f?£! TRST' nedelja 11. junija 1950 Na ponovno posredovanje so oblasti dovolile prevoz z avtobusi na stadion „Prvi maj" na prireditev DNEVA SLOVENSKE KULTURE Vozni red je objavljen na drugi strani našega lista Danes 6 strani - Cena 20 lir Ob 10.30 otvoritev ar - • y .«• /• »• FOTOGRAFSKE RAZSTAVE • N CL S l kraji 117 IjUdj e v dvorani na stadionu (hazhtava bo »dimita vsak bax od i7-z*> Pri otvoritvi sodeluje pionirski pevski zbor is Dijaškega doma v Irstu • Revija narodnih noš 16 pričetek F *F F popoldanskega sporeda: • KOJlCert p e VS kih Z O OTO V • Nastop folklornih skupin na stadionu ..Prvi maj" v Trstu Spomenica Slovencev v Italiji kongresu UNESCOvFirencah za otvoritev slovenskih šol Zveza slovenskih prosvetnih društev v Gorici je poslala včeraj, 10. t. m. na UNESCO, kt sedaj zboruje v Firencah v palači Pitti, spomenico, v kateri zahteva u-zakonitev slovenskih šol na Goriškem in za otvoritev slovenskih šol v Beneški Sloveniji. Spomenica vsebuje tudi protest zaradi protislovenskih izgredov, ki so jih uprizorili preteklo nedeljo neo-fašisti in šovinisti ob De Ga-sperijevem obisku v Čedadu. Odloženo razpravljanje pred gospodarsko komisijo OZN ŽENEVA, 10. — Danes je bilo s sklepom predsednice Ev-, ropske gospodarske komisije odloženo na poznejši čas vprašanje glasovanja o jugoslovanski resoluciji, v kateri se predlaga anketa o gospodarskih odnosih držav sovjetskega bloka z Jugoslavijo in o gospodarski blokadi Jugoslavije s strani Sovjetske zveze. Predsednica je ta sklep objasnila s tem, da je bolje, da komisija najprej zaključi razpravljanje o točkah, ki so na dnevnem redu in se nato razpravlja o sovjetskem poizkusu, da se jugoslovanska resolucija sploh ne stavi na glasovanje. Na tej 'seji Evropske gospodarske komisije se je nadaljevalo razpravljanje o poročilu o gospodarskem položaju evropskih drža\. Predstavniki mnogih držav s0 danes obrazložili svoje mnenje o poročilu in gospodarskem položaju evropskih držav. in pa vreunenoelovsilta opazovanja. Na zaključku poudarja sovjetska spomenica potrebo da se prizadete države sestanejo in da rešijo to vprašanje. Poleg tega ,ie sovjetska vlada izjavila, da je pripravljena proučiti predloge, ki bj jih za rešitev tega vprašanja predložile prizadete države. V londonskih krogih pravijo, do so na konferenci sovjetskih geografov leta 1949. prvič omenili sovjetske zahtev« glede Antarktide. V tistem času so namreč ZDA predlagale naj bi vprašanje Južnega tečaja na, ta način rešili, da bi enostavno internacionalizirali sporna zemljišča. Čeprav je Anglija načelno pristala na ta predlog, se je večina prizadetih držav temu uprla. Zaradi nasprotovanj, ki so nastala ob tem ameriškem predlogu, ni prišlo do uresničitve . načrta. Edino Anglija in Argentina sta se nekako sporazumeli in dosegli »modus vi-vendi«. Omenjeni državi sta sc namreč sporazumeli, da ne bosta pošiljali v sporne kraje na Južni tečaj vojnih ladij. PrntiiuBDSlovpiski ..proces" v Tirani TIRANA, 10, — Neko poročilo iz Tirane (pravi, da je vo-iaško; sodišče^ Draču zeČJ&lo. danes «soditi» 8 »jugoslovanskih vohunov«, katere obtožujejo vohunstva in sabotaže. Iz obtožnice same ni razvidno, ali so obtoženci albanski ali jugoslovanski državljani. Ta «pro-ces» sledi komaj nekaj dni potenj. ko je Jugoslavija začasno zaprla svoje poslaništvo v Tirani. Sovjetska nota glede Južnega tečaja MOSKVA, 10. —- Sovjetska vlada je poslala vladam Velike Britanije. Francije Norveške Avstralije, Nove ‘Zelandije in Argentine spomenico, v kateri opozarja omenjene vlade da ne bo sprejela nobenih sklepov glede Antarktide, ki bi jih druge države sprejele brez sodelovanja sovjetske vlade. Sovjetska vlada se sklicuje Ha zasluge, ki so si jih pridobili ruski znanstveniki pri odkritju Antarktide, predvsem se-eovietska vlada sklicuje na Retlighausena in Lazareva, ki sta s« na začetku tega stoletja prva izkrcala na Južnem teča-iu. Sovjetska spomenica poudarja še gospodarski pomen Južnega tečaja za lov na kite Ipe francoskega delegata v OZN PARIZ, 10. — Načelnik francoske delegacije pri OZN Jean Chauvel je danes razložil vprašanje kitajske delegacije pri OZN in zvalil na Sovjetsko zvezo odgovornost za položaj, v katerem je sedaj OZN. Kar se tiče Trygve Lieve spomeniče, naslovljene na ministra za zunanje zadeve držav članic OZN, je Chauvel dejal, da nobeno vprašanje, ki ga je Lie postavil v spomenici, ne predstavlja novosti. Po Chauvelovem mnenju je jasno, da v okviru Varnostnega sveta ne moVe biti nobenega sestanka petih velikih, razen če se SZ ne vrne v Var- Zahljučeh razprave o tržašhem vprašanju v rimskem parlamentu Odreči se bo treba tradicionalnemu pohlepu po naši zemlji hočejo, da pride do sporazuma med prizadetimi narodi nostni svet. kar pa je gotovo, | da tega ne bo storila, vsaj dokler ne bo zastopana LR Kitajska. Leopold bo vprašal papeža za nasvet BRUSELJ, 10. — Belgijski kralj Leopold III, ki je v svetovni vojni, ko je belgijsko ljudstvo ječalo pod nacističnim škornjem, izdal svoje ljudstvo in se vdinjal Hitlerju, je s svojo ženo princeso Rethy odpotoval v Rim, kjer ga bo sprejel tudi papež Pij XII. Ni izključeno, da bo Leopold III papeža vprašal za nasvet v zvezi z dinastičnim vprašanjem. RIM, 10. — Poleg govora Pie-tra Nennija k njegovi kcmin-forraistično-socialistični resoluciji o tržaškem vprašanju in monarhista Covellija ter kva-lunkvista Gia-nninija. si> sinoči .govorili o tržaškem vprašanju še demckristjanski poslanec Bartole, fašist Tz »Movitnenlo sociale italiano« Russr. Perez, liberalec Cocco Ortu demokristjan iz Gorice. ;.naoj iredentist Bettiol, Nennijev socialist Tolloy in monarhist Alhata d' Monterealo Stališče monarhistov ie zahteva po uresničenju tristranske »obljube«, pri čeme’- pa si je treba »rezervirati tudi odpoved mirovne pogodbe«. Nen-nijevf kominformistični socialisti zahtevajo imenovanje guvernerja, kor smatrajo to za najboljšo pot priključitve obeh pon k Italiji. Fašisti iz MSI P a z?itevajo, da se problem reši »v okviru atlantskega zavezništva«. Liberalci zahtevajo plebiscit, «ki ne bi na noben način postavil v dvem italijan-stva Trsta«; poleg plebiscita Pa zahtevajo posebno »komisijo OZN« Najbolj bojevito pa je stališče demokristjanov Bartola in Bettiola Bartole je med drugim dejal: «Dejstvo je, da je STO propadlo. Ostane pot direktnih pogajanj; toda Jugoslavija se noče pogajati«. Zaradi tega pravi Bartole, da bi «ne bilo zgrešeno zaostriti položaj tako daleč, da bi- prišlo do prekinitve diplomatskih odnosov z Jugoslavijo, kar bi Razpis novih volitev v Grčiji? ATENE, 10. — Tilk poreča, da so se včeraj v političnih krogih ponovili razgovori v zvezi s tem, ker je Venizelos dokončno odklonil sodelovanje v sedanji Plastirasovi vladi. Tisk piše, da so baje trije glavni stebri vlade predlagali razpis novih volitev. S tem stališčem so se baje sprijaznili ameriški krogi. moglo vplivati na zaveznike kakor tudi na Tita in indirektne bj se na la način dosegel pristanek — pozneje za sporazum. Na vsak način l>a italijanski narod ne bo nikoli povesil zastave italijanslva Tržaškega ozemlja«. Komentar Tanjuga «Ogenj in pepel» Mire Punoue na stadiona «Prui maj» Krasen uspeh predstave SNG na oredvečer Dneva slovenske kulture ———— enia—m—*emrm^—————mi Maš/ iaralci so z izredno dobro igro ponovno dokazali, da mora naše gledališče končno vendar dobiti dostojno dvorano v središču mesta Sincčf, nu predvečer DNEVA VENSKE KULTURE, je lovensko narodno gledališče *a Tržaško ozemlje nprlzo: 11) “form Mire Puceve eOGBNJ PEPEL» na prod ?m na sta- pri Sv. Iva-?u- Predstava je bila zelo do-°1'o obiskana, tako da so bili ledeni vsi prr stori, n obc in-‘luo (C 2 izredno napetostjo •tedilo odlični igri vs?h nusto-^jcčih igralcev, ki so ponovno :0k«zali, da je edino poklicna Jamsko gledališče v Trst i e*nično na visoki umetniški H°Pnji ter da zasluži, da po to- - Jk'h letih končno dobi lastne S®*tojne gledališče prostore v redišču mes'a, pro-tore, ki bo ,® ne samo odgovarjali rmtni , ‘ višini našega gledališča, 'tjtueč, kt bodotudi pcslalisre-‘*če v,v>ga slovenskega kul- ^rriman predsednik stalnega odbora Atlantskega pakta v^ARHINGTON. 10. — Iz ob-bii u'*1 kroB°v javljajo, da je w. **arriman predlagan za cdhr. nika ZDA v stalncm bj a r.u Atlantskega pakta, kjer bik v0rria^čno postal predsodek,. v .Vnislu sklcpoy london- 'e Ference, turnega udejstvovanja v Trstu. Predstavi, so prisostvovali dragi nam bratski gostje iz LR Slovenije — predstavniki Ljudske prosvete Slovenije in sindikatov, dalje gestje iz Slovenske Koroške, jz Slovenske Benečije m Goriške, ki bodo jutri nastopili na prireditvah Dneva slovenske kulture na stadionu »Prvi maj«. Vprašanje volitev v Berlinu BERLIN, 10. - Vojaški poveljniki zahodnih področij v Berlintl so poslali sovjetskemu polkovniku Jelišarovu pismo, v katerem so odbili pogoje, ki jih je ta stavil za razpis volitev L vsem Berlinu. Predvsem so se zahodni poveljniki upr-li. da bi umaknili zavezniške sile iz Berlina. Dalje so poudarili, da ne morejo sprejebPO-goja, da bi sovjetsko področje imelo številčno enako za-stopstvo kot zahodni pred . kjer je število prebivalstva večje. Zahodni poveljniki so se prav tako uprli, da bi še naprej veljala ustava iz leta l«4« iri ukinitvi novih pravic, ki jih je dobila nemška uprava. Se naprej so poveljniki odklonili, da bi kandidate odločile organizacije in ne politične stranke. Poleg tega zahtevajo po- polno svobodo na političnem področju vseh štirih področjih Berlina, ter obnovo dela med-zavezniške komandature brez pravice veta. Minister za zunanje zadeve vzhodnonemške republike G. Dertinger se je v govoru, ki ga je imel v Halle, dotaknil odnosov med Vzhodno in Zahodno Nemčijo. Dertinger je med drugim poudaril, da bi kompromis z zahodnimi silami predstavljal le novo nevarnost za nemški narod. »Odločno odklanjamo«, je dejal Dertinger »Marshallov plan -in vse koncesije Američanov. Želimo se postaviti na lastne noge z lastnimi sredstvi«. Sovjetska zveza bo predložila vladi nemške demokratične republike seznam vseh bivših ujetnikov, ki so bili obsojeni v Sovjetski zvezi kot vojni zločinci. Kot pogoj za izročitev tega seznama zahtevajo sovjeti, naj ne objavijo imen. Za obvestilo svojcev bodo usta. novili poseben informacijski u-rad, vendar pa svojcev ne bodo obvestili o višini kazni in pa o kraju, kjer bodo obsojeni prestali kazen. VVASHINGTON, 10. — A-meriško zunanje ministrstvo je sporočilo, da bo v torek govoril Acheson v Dallasu v Texasu. Achcson bo v govoru obravnaval ameriško zunanjo politiko. Novi Trumanovi načrti za gospodarsko In politično zasužnj enj e Zahodne Evrope Ameriško ljudstvo mora nositi vedno nova bremena, ki jih nalaga ameriška oboroževalna politika in politika „gospodarske pomoči" VVASHINGTON 10. — Nekateri republikanski in demokratični senatorji z Jugh so danes ostro kritizirali izjave predsednika Trumana v zvezi z Marshallovim načrtom, ki iih je prodal včeraj v svojem govoru na univerzi v Kolumbiji v Mis-souri. Truman je namreč izjavil, da se bodo ZDA zanimale za gospodarstvo evropskih zahodnih držav tudi po letu 1952. Dejal je sicer, da bo «pomoč» znižana in da bedo ZDA prodajale svoje proizvode proti plačilu. Da pa bodo evropske države lahko plačevale ameriško blago, je Truman dejal, da bi bilo treba dolomiti obširen investicijski načrt, kar da bi pomenilo lepe kupčije za ZDA. To naj- bi omogočilo večji izv.oz evropskih proizvodov v ZDA in bi znižalo primanjkljaj dolarjev v Evropi. Ameriške investicije pa z drugimi besedami pomenijo, da bi se ameriški kapital polastil evropske industrije in tako še bolj zasužnjil ameriške satelitske države Truman je omenil tudi znižanje ameriških carinskih tarif, kar da bi omogočilo uvoz evropskega blaga v ZDA Republikanski senator Wher-ry ie v zvezi s Trumanovo izjavo, da ameriška pomoč Evropi ne bo mogla prenehati ob zaključku Marshallovega načrta leta 1952, izjavil: »Dokler bo ta vlada na oblasti, ne bo mo- goče nikoli reaiti ameriškega davkoplačevalca bremen, ki mu jih nalagajo te evropske države. Londonski tisk tudi obširno piše q Trumanovih izjavah. «Daily Telegraph« pa vendar poudarja «naravno željo ameriških davkoplačevalcev, da bi prenehali plačevati iz lastnega žepa podpiranje evropskega gospodarstva in željo evropskih držav, da se osvobodijo te pomoči«. List je zaskrbljen, da bi napori zahodno-evropskih držav za uravnovešen,je svoje bilance v dolarjih do leta 1952 lahko povzročili »zanemarjanje njihovih obrambnih sredstev«. Dalje pravi, da bi ameriško gospodarstvo občutilo posledice, če bi te države znižale svoj uvoz s področja dolarja. Drugi listi pa pišejo, da ZDA že sedaj pripravljajo svoje načrte za dobo, ki bo sledila Marshallovemu načrtu. Konservativni list «Daily Express» pa napada Trygve Liea in njegov načrt za 20 letni mir. List pravi, da OZN ni več kraj, kjer naj se države zedinijo za rešitev mednarodnih sporov« Na koncu pravi list, da bi moral Lie priznati, «da je konec njegove organizacije, ki da ima dobre namene, a je nekoristna blizu«. Truman pa je imel danes nov govor v Saint Louisu v Misso-uri, v katerem je kakor obi- zvezo, da' straši svet z novo vojno, ter da zapira pot do svetovnega miru. Vedno le fraze o miru, dejansko pa se tako v zahodnem kakor v sovjetskem bloku nadaljuje politika za dosego določenih hegemonističnih ciljev. Les v zunanji trgovini Jugoslavije BEOGRAD, 10. — »Jugo- drvo«, glavno jugoslovansko podjetje za izvoz in uvoz lesa, ki je bilo ustanovljeno takoj pc vojni, se je pokazalo kot važen organ jugoslovanske zunanje trgovine in je sedaj navezalo trgovinske stike s 26 državami. Največji izvozni artikel tega podjetja, na katerem stoji vse jugoslovansko lesno bogastvo, katero se ceni na ^ milijonov ha» je mehki rezani gradbeni les- Takoj za iglavci je na izvozni listi hrast, ki po svoji kvaliteti prekaša znani japonski in nemški hrast. Hrastov les se izvaža y 26 držav. Jugoslovanska bukev je zelo cenjena na tujem trgu. Poleg tega se izvažajo tudi oreh. jesen, javor, brest, železniški pragovi, celulozni les, ambalaž-ni material in vezane plošče. Za izvoženi les v Anglijo uvaža Jugoslavija stroje, iz Fran- Ulli V IVHltlvUl Ju J\djvtli i _ i Iift čajno obtoževal Sovjetsko cije pa avtomobile Iz Beograda poročajo, da Tanjugov komentator NINO-SLAV OPACIC komentira si nočnjo debato v italijanskem parlamentu o tržaškem vprašanju in piše, da se sporna vprašanja med Italijo in Jugoslavijo ne morejo reševati na način, ki ga predlaga združena italijanska iredenta z desnice in levice, niti se odnosi med obema državama ne morejo postaviti na zdravo podlago dotlej, dokler se z italijanske strani ne preneha s prakso, da se jugoslovanska narodnostna ozemlja razglašujejo za italijanska. Pot, ki se v raznih govorih in interpelacijah nakazuje v italijanskem parlamentu. ne vodi k ničemer drugemu neao do pogrevanja brezsmiselne iredentistične kampa nje in povečanja napetosti med jadranskimi narodi. Opačii nato poudarja, da so med sinočnjo debato v italijanskem parlamentu o tržaškem vprašanju predstavniki italijanskih reakcionarnih skupin in strank iznesli, kakor tudi prej, nekaj interpelacij, s katerimi se vlada direktno pozi-va, naj izkoristi sedanji položaj v svetu, da bi se z intervencijo velikih sil nasilno priključilo Italiji celotno Tržaško ozemlje. Osnovna skupna črta postavljenih interpelacij in predlogov, nadaljuje Opačit, obstaja t) tem, da hočejo najti nova sredstva in metode za preprečitev vsakega sporazuma. z Jugoslavijo, za onemogočenje kakršnega koli sporazuma rešitve spornih vprašanj med obema državama. Izkoriščajoč dejstvo, da niti pri italijanski vladi ne obstaja dobra volja in niti ne pripravljenost Za likvidiranje spornih vprašanj na podlagi neposrednih stikov in razgovorov z jugoslovansko vlad o, po2ivajo tri iredentistične skupine — fašisti, monarhisti in kominformisti — na uporabo metode pritiska in diktata, da se z izkoriščanjem mednarodnega položaja in blokovske politike v svetu nasilno odvzame iz jugoslovanskega te ntorialnega narodnostnega organizma ono, kar nikoli ni bilo niti nikoli ne bo italijansko. Linija, ki-jo predlagajo te ire. dentistične skupine italijanskega parlamenta in katera se v ostalem bistveno ne razlikuje mnogo od uradne linije vladajočih strank, kaže, da je italijanski parlament še vedno daleč od realističnega gledanja na današnje stanje stvari, a posebno na današnjo Jugoslavijo, ki ne živi več na rapalskih nogah, niti se ne more irapre-. sionirati in prestrašiti s priti- skom in izsiljevanjem ali s pozivanjem na silo blokov. Govor in zahteve demokri-stjonskega poslanca Bartola, ki je z odklanjanjem politike direktnega sporazuma in razgovorov z Jugoslavijo in je šel tako daleč, da je od vlade zahteval «da prekine diplomatske odnose z Jugoslavijo in se vždrži vseh razgovorov kakršnegakoli značaja, trgovinskega ali drugega, dokler se ne najde pravilna italijanska rešitev vprašanja Tržaškega ozemlja», odkriva novo taktiko demokristjanov, v kateri se vidi težnja, da se preide na suptilne metode gospodarskega pritiska. Ta taktika obstoji v tem, da se vprašanje Trsta poveže z gospodarskimi, trgovinskimi in drugimi odnosi med obema državama, da se tržaško vprašanje poveže z razgovori o reparacijah, ki jih je Italija dolžna plačati Jugoslaviji na podlagi mirovne- pogodbe, da se gospodarski razgovori in sporazumi povežejo in podredijo političnim sporazumom na škodo Jugoslavije. Z drugimi besedami obstaja taktika v tem, da se o-ne italijanske reparacijske iti druge, obveze do Jugoslavije, ki izhajajo iz mirovne pogodbe in katere je Jugoslavija priznala, uporabijo kot baza, kot sredstvo izsiljevanja in pritiska na Jugoslavijo, da bi se na ta način zasužnjila jugoslovanska ozemlja. Nova taktika vladajoče stranke v Italiji — zaključuje Opačii — je hkrati tako nerealna kakor \vse predhodne kampanje in ukrepi, ker je Jugoslavija na enkrat jasno dala na znanje, da so izpolnjevanje repa-racijskih obveznosti na podlagi mirovne pogodbe in gospodarski odnosi. ter sodelovanje ena stvar, tržaško vprašanje kot teritorialni problem pa druga stvar, in da ena pod takimi pogoji ne bo trgovala s svojimi narodnostnimi ozemlji. Tu prihaja mo do neizbežnega zaključna, da je temeljni pogoj za razgovore z Italijo tržaškem vprašanju ta, da italijanska vlada najprej podpiše re-paracijski in druge sporazume. ki jih je priznala koš svoje obveznosti in s tem faktično nudi jamstvo, da se je z njo mogoče pogajati in nasporazumen način reševati sporna vprašanja. no je to, da sc ne smemo znajti v položaju, da bi nas sodili drugi narodi, ki nimajo za to moralne pravice. Storiti je Potrebno velik napor, pogasiti kateri koli Instinkt, ki gre za tem, da bi se verjelo, da mora vojna kar koli rešiti, To je moralna podlaga našega stališča do Jugoslavije tudi če nas bodo obtoževali, da r.am manjka ponos. Tefko bo, toda najti je treba rešitev izven vojne. Bojn; duh, ki ga go. ji neki narod ne more imeti za posledico nič drugega kot mednarodno katastrofo. Mi smo za ponos, toda v konstruktivnem in miroljubnem smislu.« Na koncu današnje razprave o predloženih resolucijah glede tržaškega vprašanja je parlament odklonil Nennijevo resolucijo in resolucijo monarhistov. Odobril pa je resolucijo demokristjanov in liberalcev, ki pravi: «Zbornica odobrava izjave vlade in je gotova da b0 vlada znala braniti pravice Italije in pravice julijskega prebivalstva na vsem Tržaškem ozemlju«. Naš odgovor Govor Sforze Danes pa sta na interpelacije vseh omenjenih poslancev rimskem parlamentu odgovarjala Sforza ir. De Gasperi. Zunanji minister Sforza govoril skoro tri četrt ure m med drugim dejal, da tristran ska izjava zapadnih imperiali stov «ohranja nedotaknjeno svojo vrednost pod pogojem, da se ne izpremeni njen po men«. «Naše stališče, je poudaril stari g-rof, je danes sledeče: m ne pravimo zaveznikom, naj takoj izvedejo tristransko izjavo Mi upoštevamo, da to ni od visno povsem od njih. Zahtevamo pa, da se v coni B ne izvajajo izpremepibe, ki bi me niale značaj izjave.« Bforza je dalje zagotovil vsem predstavnikom cunjastega itali janskega imperializma, da »ne bo sprejeta nobena transakcija ki bi žrtvovala druge Italija ne«. Nato je ponovil staro pe sem, da ima Jugoslavija lahko več koristi kat Italija od sporazuma med obema državama «Ce Pa sporazum ne bi uspel je dejal grof, potejn prav za res ni da bj izključil; naš pr» ziv na OZN ali pa drugje.« Sforza je nato mcčn0 poudaril nacionalni ponos in pa so delovanje z zapadem. Dejal je da njegovo politiko diktirajo italijanske «moralne in materialne tradicije, italijanski zemljepisni položaj, to se pravi temeljni razlogi. To politiko nam diktirajo interesi in nacionalna čast.« Govor De Gasperija Takoj za Sforzo se je dvignil De Gasperi, ki je govoril več kot poj ure. V svojem govoru je zagovarjal tisto, kar je povedal Sforza in ga branil pred očitki tistih poslancev, ki mu očitajo. da je premalo imperialističen. Pri tem si je pomagal s citati iz jugoslovanskega tiska in prečital več odstavkov, in člankov jugoslovanskega časopisja, ki govori o Sforzi De Gasperi j* med drugim i dejal; «Tisto, kar je nednpust- Kaj sta povedala torej novega Sforza in De Gasperi, da bi omogočila Pogajanja z Jugoslavijo za sklenitev direktnega sporazuma glede tržaškega vprašanja? Odgovor ne more biti drugačen kot: Nič! Oba najodgovornejša člana italijanske vlade še nadalje vztrajata na izvajanju tristranske izjave zapadnih impe-v.listov t j. še nadalje vztrajata na priključitvi vsega STO. ja k Italiji. Kakšni so njuni argumenti? Nacionalni ponos, nacionalna čast, tradicije, interesi itd. itd.. Sklicevanje na nacionalni po-noj poznamo zelo dobro ie iz časov pred sklenitvijo rapalske pogodbe, ko je isti grof Sforza Jadikoval, da mu njegov nacionalni ponos ne dovoljuje pustiti Jugoslovanom njihovo nacionalno ozemlje: Julijsko krajino m Dalmacijo. Sedaj se poslužuje istega nacionalnega ponosa, ko hoče Jugoslavijo o-pehariti za — sicer manjše — toda nic manj jugoslovansko narodnostne ozemlje, potem ko so naša Benečija, Goriška tn Kanalska dolina že ponovno t njegovih krempljih. De Gasperi ja je izvlekel iz fašističnega arzenala stari imperialistični argument, ki se mu pravi: VOJNA. Zakaj je potrebno De Gasperiju vlačiti na svetlobo dneva to besedo in zaključiti svoj govor celč z namigovanjem na «mednarodno kat.istrojo«’ Očitno tudi to spada med tiste nove fclero/ašistič-ne metode, s katerimi bi hoteld današnja cunjasta imperialistična Italija preplašiti Jugoslavijo pri direktnih pogajanjih gljde- tržaškega vprašanja. Toda De Gasperi in Sforza naj vesta, da naše ljudstvo ne bo več dopustilo, da bi z njim jjo mili volji mešetarili! Naše ljudstvo se še zelo dobro spominja, kako so se z njim za-padni imperialisti in carska Rusija posluževali kot z drobižem za urejevanje svojih medsebojnih računov in njegouo o zemlje z njim vred, v londonskem paktu že v najrrej vrgli v žrelo italijanskega imperializma. To je bilo takrat, ko ja Jugoslavija šele nastajala. Dar nes pa je stvar' povsem drugačna! Ko bi hoteli sedaj svojo me, šetarsko ogabno igro izza leta 191S s tristranskimi obljubami jx>noviti, je naš odgovor na to barantiranje jasen in odločen; Nas se tristranska »izjava« ali »obljuba« prav nič ne tiče tn čas je že, da se preneha o njej govoriti. Sforza in Dc Gasperi pa naj se zavedata, da bosta prej ali slej morala odstopiti od svojega pohlepa za našim ozemljem, čeprav je na žalost ta pohlep postal tradicija, za katero je Sfoiza poudaril, da diktira njegovo politiko. Sporazum med prizadetimi narodi na STO-ju, v Jugoslaviji in Italiji, bo namreč šele tedaj, kadar bo pohlep po tujih deželah prenehal biti tradicija italijanske politike in takrat bo samo po sebi odpadlo tudi vsakršno jalovo jamranje o nacionalnem ponosu in grožnje — čeprav indirektne —r Z vojno in mednarodno katastrofo. Kmetovalci v Irarbi za svoi obstanek I/ I A ^ ni M 9 n A n An Allllliaiaan n nnn J mm m m m m m mm ■■ m . m -_ . L mLmm. _ f KOLEDAR Qhda£L razobesili srp in kladiva. V času. ko ni bilo nikogar v delavnicah, so ti ljudje razobesili po stenah slike Mazzinija. Malleot-tija in De Gasperija. Druai dan je vladal i v tovarni splošno razburjenje, ki se e ki n-čalo s tem, da je odšlo več delegacij delavcev do vodstva tovarne, od katerega so zahtevali, da ukaže odstranitev na novo izobešenih slik. Vodstvo t var. ne, ki se seveda ni moglo zameriti članom Delavske zbor nicc, kateri so mu mr.' *< boi) pri srcu, je iztuhtalo svojevrstno »rešitev«. Sklenilo je. da lz. rabi to priliko ter se Iznebi neljubih znakov ter je ukaza-lo, da Se stene »očistijo« vseh do sedaj izobešenih znakov in slik Delavci ene in druge skupi, ne so sicer nekoliko protestirali, vendar je ostalo le pri sa mem protestu, ne da bi zavzela stvar večji obseg. Sicer bi tega dogodka niti nB omenili, če ne bi bil značilen kot dokaz za razpoloženje, ki vlada danes, po dveh letih Ico-minformistične sindikalne politike, med tržaškim delav- ki ji načeljuje nadinšpektr« Sofio; tam so jim obljubili, da bodo stvar preučili. Rezultat, preučevanja: pisma omenjenega poveljstva, v katerem je določen rok za plačilo naloženih glob v teku enega meseca Kaj je prav za prav, na stvari? Pašniki, o katerih je govora, j so deloma obraščeni s hrasto- I I vino. Paša ni prizadevala gozd- J stvom. Kako bi na takšen j nemu drevju občutnejše škode, ukrep vodstva tovarne odgovo- j saj je rast in oblika gozdičev rili delavci takrat, ko so bili ! ostala, odkar ljudje pomnijo ; Leteči oddelek tukajšnje po- na vodstvu sindikalne organi- j na isti stopnji. Sklicujoč se naj ;;cj;e naproša lastnico zgornje zacije še «titisti»? Mislimo, da predpise, ki prepovedujejo Da- j torbice iz rujavega nyllnna, bi nam vedel na to odgovorit: i šo v gozdovih, ki so po mneniu katero je policija zaplenila pri vsakdo, ki se ie spominja | nadzornih oblasti v slabem sta- j ne]jj vcčkrat kaznovani ose-kakšen borbeni duh je vladal | nju, je gozdarska policija, ka- | pride ponjo v njene pro- v letih po končani vcjni meri , kor rečeno, kratko malo pre- j gtoj-p y ul. XXX. oktobra 2, tržaškim delavstvom, ki je ved. povedala dostop živine na Daš- , soba št. 23. Policisti so v žepu no in povsod z vso odločnostjo branilo svoje interese in pravice. Danes se kominformisti zadovoljujejo s skromnim protestom in kratkim člankom, v katerem -je zgoraj navedeni dogodek komaj omenjen. niško področje. j aretiranca našli tudi dva tuja Ob tej priliki se mačkovljan- j novca iz bele kovine, ki sta ski živinorejci upravičeno vpra- i verjetno tudi plen kako tatin-šujejo: | ske akcije aretirane osebe za 1. Kaj je nadzorne organe radi česar je tudi njun lastnik dovedlo do nenadne ugotovitve, j naprošen, da se zglasi na poda se mačkovljanski gozdiči1 liciii, sko ureditvijo sosedne republike. Za Trst bi bila samostojnost v vsakem pogledu nujna najbolj še v gospodarskem. Zlasti bi se to poznalo pri monopolnem blagu, kot so n. pr. vžigalice, tobak itd.. Na tej osnovi bi se še mogla razviti «Dolt>-pična« industrija, ki jo sedanji sistem ovira, Nič manj važno vprašanja ; ki bi moglo rešiti tržaška avte. j prevozniška podjetja propada nja in na sploh poživiti promet in tujski promet mesta, bi bila uvedba drugačnih cen za ben cin in petrolejske proizvode Za tako omejen teritorij, ki pa ima kar dve veliki petrolejski Čistilnici in bi moral biti amo stojen, je nedvomno tak predlog mnogo primernejši, ket n-pr. za Gorico, kjer so ga že davno izvršili. Cemu ne bi bil bencin v Trstu n. pr. po 60. lir liter? Korist bi imeli od tega avtoprevozniki, plovba, zlasti mala, rafinerije, preprodajalci itd., promet od zunaj pa bi poživil gospodarsko življenje mesta na splošno. Nedvomno bi bilo treba to vprašanje še popularizirati in g« zagovarjati, dokler ne doseže primernega uspeha. Družba «Torraquila» ima, kakor kaže, s svojim podjetjem kaj resne namene. Ne misli namreč čakati na prostor v o-pevani žaveljski «industrijski luki« — kar bo verjetno Je trajalo — marveč si je žc uredila začasno streho na Opčinah, kjer je na št. 425 postavila začasen sedež. Le — tam bo pričela tudi proizvodnjo, lakoi ko bodo urejene vse formalnosti. Izdelovali bodo tri vrste vžigalic: ene «švedskega» tipa (lesene), ki iih bo izdelovalo 10 strojev, druga vrsta bodo lesene vžigalice, stisnjene z lepenko v male «kurvete» —- za proizvodnjo teh bodo postavili dve seriji strojev. Kofično bodo 4 serije strojev izdelovale tukaj običajne voščene vžigalice ljal s svojim motorjem znamke «Bianchi» po Ul. Carducci te> hotel zaviti v Ul. San France-sco. V istem trenutku pa je ^ nasprotne strani privozil nek' ameriški jeep, ki se je z vsi-silo zaletel v motociklista ie--ga z motorjem vred prevrnil po tleh. Pri padcu si je moto ciklist zlomil desno nogo, zaradi česar so ga takoj z nekim policijskim avtomobilom odpeljali v tržaško glavno bolnišnico. kjer 'o ga sprejeli na ortopedski oddelek s prognozo 50 dnevnega zdravljenja SPOMINSKI DNEVI 1949 je umrl slovenski pesnik Oton Zupančič. KINO Rossetti. 16.00: «Zgodbe Pearl Whitea», Betty Hutton in John Lund. Excelsior. 16.00: «Bastogne», Van J. Fohnson. Fenice. 16.30: «Ponočnjakinja Ivorine«, Olga Villi. Filodrammaiico. 14.30: «Ultinva- tum v Chicagu«, Alan Ladd. Alabarda. 14.30: «SOS džungla«, Virginia Gre-y. Garibaldi. 14.30: ((Mladoletnice«, po M. Clobe. ideale. 16.00: «Kapitan iz Kasti-lije«, Tyrone Povver. mpero. 15.30: «Mlada vdova«, Jean Russell. .ialia. 14.30: Operacije največjih kirurgov v filmu. ,iale. 14.30: »Skrivnostna duša«, Gianni in Pinotto. /tttorio Veneto. 15.00: ((Hotele bi se poročiti«, Bete Davis. \dua. 14.00: ((Noetova barka«. irmcnia. 14.00: «Rdeče sence«, John VVa.vne. Azzurro. 14.30: »Salome«, M. De UbilO, . el venere. 15.00: «Legija obsojencev«, Dick Powell, M. Ta-ren. Lumiere. 16.30: ((Nepoznana v San Mannu«. »Ob morju«. 16.00: ((Sneguljčica in 7 tatov«. Marconi. 16.00: «Toto le Moko«. /lassimo. 15.00: «Vesela vdova«. Nesmrtno veledelo Franca Lebarja. Janette Mac Osvvald. iovo Cine. 14.30: «Do zadnje ,;aplje krvi«, Jones Ellison. Oaeon. 14.30: »Sinje nebo«, Bing Crosbj. Radio. 14.00: «Ana Karenina«, Vivien Leigh, R. Richardson. Savcna. 14.00: «Ujetnica skrivnosti«, Spencer Tracy. Sv. Vid. 16.30: «Pokolj v Fort Apacne«, A. Fonda, S. Temple. Venezia. ((Začarana vas«, Stan Laurel, O. Hardy. Vittoria. 16.00: «Zaseda na dnu«, T. Power. Ljudski vrt ntT prostem. 20.45: «Trije caballeros«, W. Disney. Kino na gradu. 21.00: «Dekle in dva mornarja«, V. J. Fohnson. Letni kino v Ul. F. Severo. 21.00: «Boljša leta našega življenja«, Frederik March, M. Loy. Počitnice Vsakoletni oddih v živi na- j vtisnil živo v spomin vso lju- ravi, v sodobnem ugodju, je v . bežen, ki mu jo izkazuje nje- naših časih in v naših pogojih ; gova svobodna domovina v nedvomno že prešel iz dome- | priznanje njegove dosledne, ne-ne tesnega kroga izbrancev j omajne zvestobe, nekdanje družbe v okvir o- Tudi letos bo počitnice na snovnih življenjskih pravic m^du orpaniziralo naše trža- slehernega delovnega človeka, t - , .. . sko P amnsko društvo pod po- To mora obveljat, tud. zašlo- venskega človeka, ki mu je bil * ’ , . „ . .... . . . ____ nejsi od lanskih. Zato si pri- (toddihi. do nedavna kvečjemu ( hranjmo oddjh za £as 0(J se naporno spokorniško roma- do ^ nje na Visarje ali Trsat in mu * je bilo razkošje in veselje po- j ^e dni bodo izšli prospekti za čitnic na Bledu, v Opatiji ali j 'etovanje PDT na Bledu in se drugje zgolj pravica iz bajne \ bo pričelo zbiranje prijav. V dežele tuje gospode. S bodo tudi objavljene vse Pravljica, ki je danes resni-, pct*rob,losti ca za vse delovne ljudi v naši j Naj obvelja geslo ,da mora svobodni slovenski domovini! vsak naš tržaški delovni člo-Ce je ta danes odprla vrata v vek vsaj enkrat v svojem živ-blejsko krasoto in udobje še j ljenju preživeti svoje počitni-posebej tržaškim ljudem, je to j ce na Bledu, menda znamenje, da nas šteje SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE ZA TRŽAŠKO OZEMLJE LETO V SEZONA 1949-50 PREDSTAVE NA PROSTEM STADION „PRVI MAJ" TRST, Vrdelska cesta št. 7 Tramvajske zveze: Stev. 2, 3, f. 9 in lenjerski avtobus TOREK 13. J U N I J A OB 20.30 TARTUFFE Spisal; Moliere Režiser: Jože Babič ČETRTEK 15. JUNIJA OB 20.30 DONOSNA SLUŽBA Spisal; A. N. Ostrovski Režiser: Jože Babic SOBOTA 17. JUNIJA OB 20.30 SUMLJIVA OSEBA Spisal: Branislav Nušič Režiser: M. Kcšič NEDELJA 18. J U N I J A OB 20.30 KOBILICE Spisala; Lillian Hellman Režiser; M. Sancin VSTOPNINA: PARTER L 200.—; TRIBUNA L 100.—1 STOJISCE (za mladino L 50.—). Prodaja vstopnic dva dni pred vsako predstavo pri Adria-Express (Ulica Fabio Severo štev. 5 b) od. 8. do t2. in od 16'. do 18. ure; na dan predstave na stadionu «Prvi maj« (Vrdelska cesta št. 7) eno uro pred pričetkom predstaven !To~NE C VEČERNIH PREDSTAV OKOLI 23. URE- 11. junij 1950 U Prevozi na stadion „Prvi maj za Dan stovenske kullure Iz sledečih krajev bodo vozili danes 11. t. m. avtobusi do stadiona »Prvi maj« na zaključni del sporeda Dneva slovenske kulture, ki se bo pričel ob 16. uri. Iz Sesljana ob 12 iz Plavij ob 12.30 » Saleža ob 12.30 » Doline ob 12.30 » sempolaja ob 12.30 » Padrič ob 12.30 s Proseka ob 12.30 le prevoze so oblasti na ponovno intervencijo dovolile Da ne bo v prevozih zastankov je potrebno, da so vsi točno ob določeni uri na mestu. Upoštevajte, da imajo prednost člani pevskih zborov, ki bodo nastopili. V primeru, da bi vsi ne mogli na omenjene avtobuse, vozijo tudi redni avtobusi, ki se jih udeleženci lahko poslužijo, po sledečem voznem redu: Iz Prebenega ob 13.25 » Doline ob 11.00, 14.00, 15.00, 17.30 » Boljunca ob 11.05, 14.05, 15.05, 17.35 » Loga ob 11.00 » Domja ob 11.10, 11.15, 14.10, 15.15, 17.45 z Repentabora ob 12.35, 13.05 s Proseka ob 12.35, 14.20, 15.40 iz Nabrežine ob 12.15, 14.00 » Sv. Križa ob 12.25, 14.10. _ OBVESTILA KMEČKE ZVEZE Zemljiški davek med svoje najdražie. Kdo izmed nas si ne bi želel! na Bled za teden ali dva in j celo več, če mu čas to dopu-1 šča in mu ni nikjer drugod | Mnogi kmetovalci v obmej-• najti ugodnejših pogojev, če j nem pasu plačujejo še vedno mu nikjer drugod ne bo in ne davke za zemljišča, ki se na-more lepše poteči njegov od- hajajo preko meje. Vse priza-dih, kakor sredi tega najlepše- dete člane naprošamo, naj žaga kota dežele? j radj tega Ugotovijo, za katere Kdo bi vrh vsega tega še parceie so obdavčeni. Na željo Trčenje jeepa in motorja Včeraj zjutraj ob 8.35 se ie na križišču Ul. Carducci-San Francesco pripetila prometna nesreča, katere žrtev je postat 55-letni trgovec Santo Cervi s Furlanske ceste 23, ki se je pe- pravil, kaj je Bled, kaj njegovo jezero, kaj njegovo sonce, njegovi gozdovi, njegovi griči in gore vse tja do našega triglavskega očaka? Bled mora postati kraj živ-Denjskega veselja tudi mladine, lagodnega počitka našega de'ovnega človeka, ki mu bo članov bo to ugotovitev opravila poslovalnica Kmečke zveze, v Ulici Fabio Filzi št. 10, ki je na razpolago vsem čla- nom vsak dan od 9: do 12. ure in ki bo vlagala tudi prošnje za oprostitev teh ukrepov ne- pravilno ali pomotoma naloženih davkov. Politična in gospodarska vprašanja pred tržaškim občinskim svetom |3 O PRORAČUNU TRŽAŠKE OBČINE Predavanje obč. svetovalca tov. Marsikdo se ie tolažil in citiral primanjkljaje raznih italijanskih jnest, ki so znašal; v letu 1948 n. pr. za občino Benetke .... 1 040 milijonov » » Firence . . . 1.797 » » » Torino .... 1.650 » » » Milano .... 3.519 » » » Trst............... 2.500 » Teda v teh številkah ni vsebovana vsa problematika. Ne sinemo prezreti, da imajo zgoraj navedena mesta mnogo več prebivalstva in da so V proračunih italijanskih mest vsebovani izdatki za javna dela in vzdrževanje policije, ki ne obremenjujejo tržaškega občinskega proračuna, v katerem je sicer vnesenih za javna dela 498 milijonov, od katerega zneska pa odpade nič manj kot 335 milijonov za kritje osebnih izdatkov. Izdatke za policijo krije ZVU, ki finansira tudi tista javna dela, ki jih izvršuje občina v svoji režiji po tako imenovani «divisione lavori ;n economia«. Za ta beia je prejela občina leta 1947 . . 195 milijonov » 1948 . . 902 » » 1949 . . 901 » ;n v prvem šestimesečju » 1950 . 500 » Skupaj torej 2.498 milijonov. Ko prehajam na proračun tržaške občine naj omenijn, da vsak občinsk; proračun, ki bi moral biti v bistvu izraz resničnih in nujnih potreb občanovi je dejansko okorelo knjigovodsko delo. Izdatki se delijo v obvezne m neobvezne in ti zopet v redne in izredne. Razume se, da so najvažnejše postavke med redno obveznimi, ki znašajo za tekoče leto 5.538 milijonov. Proračun se delt na naslednja poglavja: premoženjska brejnena....................... 114 milijonov splošni izdatki.......................... 1.598 » policija, higiena in zdravstvo . . . 663 » javna varnost in sodišče.................... 22 » javna dela................................. 498 » šolstvo........................ . ; . . 506 » poljedelstvo................... i . . . 56 tisoč podpore in dobrodelnost..................... 488 milijonov verstvo...................................... 6 * rezervni fond............................... 20 » 2e pri tem udari y oči kot največja postavka izdatek za dr. J. Dekleve, zastopnika Slovansko-italijanske ljudske fronte osebje, v katerem pa niso všteti vsi osebni izdatki, ki znašajo 2.130 milijonov, nekako 430 milijonov več, kot vsi občinski izdatki. Dohodki tržaške občine so: premoženjski donosi................... . 22 milijonov razno................................... 94 davki, takse in občinske doklade . . 1.584 ® Ta postavka se deli tako, da oolpade na trošarino ................................ 1.047 milijonov občinske davke......................... 162 » takse in pristojbine.................... 52 » delež držav, in pokrajinskih bremen 300 » občinske doklade na zemljarino in zgradarino......................... 20 » Pri tako razdeljenih dohodkih vas moram takoj opozoriti na veliko nesorazmerje med posrednimi in neposrednimi davki. Medtem ko so se neposredni davk; povišali od 1938 leta do sedaj za približno šestkrat, znaša povišanje trošarine k; je kakor vidite glavni steber občinskih financ, kar 35krat, in sicer so se zvišali donos; trošarine kakor sledi Leta 1938 je znašal dohodek od trošarine 30 milijonov, 1945' leta 39 milijonov, 1946 leta 209 milijonov. 1947 leta 565 milijonov, leta 1948 1.041 milijonov, leta 1949 950 milijonov in leta 1950 1.047 milijonov. Leta 1950 je donos posrednih davkov 15krai večji kot neposredni, medtem ko je bil leta 1938 donos posrednih davkov enak donosu neposrednih davkov. Zato lahk-j trdimo, da premožnejši sloj; plačujejo drobtinice za kritje občinskih izdatkov, medtem ko gladujoči del prebivalstva nosi glavno breme občinskega proračuna. Višanje trošarine, kakor se to dogaja v zadnjih letih, je sicer najbolj pripravno sredstvo za reševanje proračunskega ravnovesja, vendar ng drug; strani najbolj krivično, ker zadene bogatega meščana kot revnega delavca v enaki meri. Borba delovnih množic proti izkoriščanju s posrednimi davki nj našla nobenega odmeva v tem proračunu. Ravno tako je ostala brez odziva borba za sorazmerno obdavčenje, ki naj zadene vsakega davkoplačevalca sorazmerno z njegovimi dohodki in ne po potrebi želodca, ki je več ali manj enaka za ubogega kakor za bogatega. Pri iskanju virov za kritje izdatkov, kakor vidite, nj bil upoštevan socialni vidik, ki bi moral biti odločilen v industrijskem mestu z večino proletariata, s tako visokim odstotkom brezposelnih in zaposlenih v javnih službah, ki malo donašajo. Pri davščinah je nujno, da se uvede diferenciacija, ki naj upošteva število hraniteljev, ctrok, drugih vzdrževancev, brezposelnih itd. Trošarine pa naj posebej zadenejo predvsem predmete, ki se lahko pogrešajo, in zlasti luksuzne in nikakor ne predmetov vsakdanje in življenjske nujnosti, kot so meso, ribe, maslo in sirarski izdelki itd. Posredni kakor neposredni davki pa ne bi smeli biti, kakor je pri tržaškem občinskem proračunu, edini vir dohodkov. Pri mnogih občinah v severnih deželah so važen vir občinskih dohodkov občinska podjetja. V mislih imajn tudi Ljubljano in še posebej Maribor, ki je kril s pribitki dobro upeljanih občinskih podjetij večji odstotek svojih izdatkov. Tudi tržaška občina ima avtonomno podjetje ACEGAT, ki je ogromno po obsegu in pomenu in o katerejn bonio še govorili, vendar izkazuje to podjetje za tekoče leto 391 milijonov lir izgube. Tudi druga municipalizirana podjetja ne kažejo razveseljive slike. Z izjemo podjetja za reklamo, ki že po svoji naravi ne more imeti primanjkljaja, izkazuje 2 milijona lir pribitka. Pribitek, ki ga izkazuje ribarnica v višini 2 m pol milijonov, je povsem fiktiven,, ker plačuje le figurativno najemnino v znesku 80 tisoč lir letno. Stadion Sv. Save, ki je zaprt za vse klube, ki gojijo res ljudski šport, je pasiven za 2 milijona lir. Ravno tako izkazuje primanjkljaj avtopark za 78 milijonov. Tudi klavnica je pasivna v svojem proračunu za 18 milijonov lir, pasivnost, ki jo je težko opravičevati, če upoštevamo veliko razliko jned nabavno in prodajno ceno mesa. Razumljivo je, da sta obč, kopališči v Ul. Manzoni in Veronesp pasivni, ker služita kot edini kopališči splošnim ljudskim interesom, četudi primanjkljaj od 24 milijonov dopušča dvom, da bi bili racionelno upravljani. Izkušnje, ki jih imamo torej z občinskim; podjetji ene kot druge vrste, ne kažejo, da bi občina prevzela na tem področju nove iniciative, čeravno se je o tean mnogo govorilo in so sprožili predloge naj bi občina ustanovila nova podjetja turističnega značaja in posebej zavod za čiščenje in sortiranje smeti, ki so dali v mestih, kjer so upcljani, izredno lepe rezultate. (Nadaljevanje sledi) !l RADIO III JUG0SL.C0NE TRSTA (Oddaja na srednjih valovili 212.4 m ali 1412 kc) NEDELJA 11. VI. 195« 8.00 - 9.00: Veder jutranji spored; 8.15: Napoved časa, poročila, vremenska napoved in objava (fnevneg-a sporeda; 9.00: Literarno - glasbena oddaja; 9.40: Pet- letka naša teče...; 10.00: Oddaja po željah pionirjev; 11.00: Pojo naši zbori; 11.30: Tako žive in delajo...; 12.00: Igra orkester mariborske radijske postaje; 12.30: Napoved časa in poročila; 12.40: Veseli zvoki; 13.30: Želeli ste -poslušajte!; 15.00: Napoved časa in poročila; 15.30: Oddaja za podeželje; 18.30: Joh. Brahms- Dvojni koncert v a - molu; 19.00: Napoved časa in poročila; 19.15: Zabaven glasbeni spored; 20.00: Oddaja za zamejstvo; 20.20: O-perna oddaja: 21.00: Fizkulturna poročila; 21.10: Plesna glasba; Mizarji podjetniki kmetovalci! Deske s mre kove, macesnove in trdih lesov, trame. šče, turnir, parkete in drva •mdi naiuoodneje MSI viale Snnninn?4 tel. 04419 «ADRIA - EXPRESS» IZLETI 25. JUNIJA IZLET t! Vpisovanje do 13. junij3 29. JUNIJA IZLET f« Vpisovanje do 15. junij3 29. JUNIJA IZLET v Skocijansko jamo Vpisovanje do 15. junij8 2. JULIJA IZLET ti Oftutifa Vpisovanje do 17. junij* MALI OGLAS' HISO NA BLEDU, z obrtniW.J£ kalom, vrtom, garažami ih ma, zamenjam s primerno 11 v Trstu ali bližnji okolici. P°!}m be pod «Bled» na upravo POŠTENO DEKLE dobi zaP8fc'j :ev kot gospodinjska pomoč« celodnevno ali tudi prenoči’,e Informacije pri Baučer, v XX. Settembre 22, pritličje. »r. it. iun<;o / //OKO//l>lt A Vttlli izdeluje proteze v jeklu, zlatu, kavčuk« in plastiki. - Največja ^araneija. Sprejema od 10 do 12 in od 15 do 1$ (Govori slovenski) ■ TRST, Ul. Torrebianca 43 - Vogal Ul. Carducci MEHANIČNA DELAVNICA 66 l 99 T R S T ULICA DELLA TESA 5 izdeluje strešne žlebove, odtočne cevi ter inštalira vodo in plin 11. junija 1950 H ■ ■ P 1 Pm | "2 -7-^5 BjMj * H H Hp W ^ * .JBSr .. 5 • :!3! Podružnica uredništva in uprave Primorskega dnevnika v Gorici - L L Silvio Pellico ljlL nadst. Telefon KER SO SE ODDALJILI OD NAUKOV MARKSIZMA-LENINIZMA Kominformisti dokončno odkrito zdrknili na nacionalistične poziciie itaiiiaiskib maiomeščansHiii strank Preko neštetih krivic, ki so jih in jih še delajo italijanski kominformisti, predvsem voditelji videmske in goriške komintormističhe podružnice, so se dokopali do drugega načelnega stališča do Slovencev, ki temelji na šovinističnih osnovah Kominformistično glasilo l’U-nita je v svoji torkovi številki Poročalo o prihodu italijanskega ministrskega predsednika he Gasperija v Videm in Ce* dad. v mahedravih stolpcih svojega iista kominformisti niso objavili nobene besede, s katero bi obsodili teroristične izpade krajevnih šovinističnih Vand, ki so pretepale zavedne ^»venske ljudi, ampak so se spotaknili y nekaj čisto druge-f Sa. Napisali so, da ni zasluga Politike Dg Gasperijeve vlade m njegovih županov v Nadiški dolini, če so ti kraji ((italijanski#, ampak da gre zasluga čislo drugim, in sicer garibaldin-sitim komandantom (niti boi tem op. ur.), ki so znali za ca* s® narodne osvobodilne borbe organizirati močne delujoče e-diruce, ki so se borile proti nacizmu in fašizmu. Zasluga teh ljudi je, da se danes lahko Italiji upira «ambicijam in ukrepom)) marsikatere druge diplomacije. Kominformistični doglavniki So torej ponovno dali spri-fevalo svoje duševne revščine, telo več, izdali so si spričevalo, ki ponovno potrjuje že lolikokrat preverjeno trditev, It' smo jo zapisali v našem li' sla, da italijanska koroinformi-siična partija odkrito tekmuje * italijansko reakcionarno bur-loazijo, bilo to v pogledu bla-fenja nove Jugoslavije, bilo t<> Slede priznavanja zaslug, da se je italijanstvo in Italija obranila v Slovenski Benečiii Poudariti moramo, da nas feki izpadi italijanskih komin- l°rmistov nič več ne čudijo, Iter ni to niti prvi niti zadnji Primer njihove šovinistične politike. Vendar pa bi radi spravili 1° njihovo besedičenje in pisale v okvir, da bi bilo jasneje čitateljem in vsem poštenim Slovencem, kolikšna je ncsram-nost in lažnivost, s katero se danes ponašajo kominformistični voditelji. ' Nacionalizem italijanske partije je njena «odlika». Razvija Se vzporedno s časovnim razvojem.-V narodni osvobodilni borbi je bil s nacionalizem v komunističnih vrstah latenten; čedalje bolj pa se je razvoj nadaljeval, toliko bolj se je razvijal tudi nacionalizem v nje bih vrstali. Proces zaradi dogodkov v Porčinu, kjer so se morali za-Sovarjati voditelji videmske federacije KPI, je pokazal že tipljive primere prenapetega kacionalizma. Na tem procesu 30 sg namreč skušali kominfor-IPistični voditelji, ki so se ude-Žili narodna osvobodilno bor-h®, oprati dejstva, da so sode-feyali v borbi skupni s par-fezanskimi edinicami Jugoslo fSbske armade. Oprati »o s(' •kušali te ((nesramne preteklosti«, čeprav jg vsem, najbolj samim komandantom jasno, 'fe je bil to del borbe, ki ne ■° nikoli pozabljen, ker je bil fe del borbe najpogumnejši in aairevolucionarnejši akt, kar jih je kdaj koli premoglo vi Cltlsko partijsko vodstvo Po objavi zločinske resoluci fe Informbiroja je nacionali t«m v kominformističnih Vtstah zavzel nove oblike. On je razširil, obogatil s primesmi malomeščanskega nacio- Jfelizma, ki. so eden od ste bt«v italijanskih reakcionarjih strank, ter je danes razvit najvišje mere popolnosti, “ho da skoraj ne moremo poleniti ločnice med naciona-jfetnom reakcionarnih strank b kominformistično partiie. , Zloglasna resolucija je dala ^hUnforinistom v roke dlegiti- ?aeijo internacionalizma« z.s ^rbo proti »šovinizmu KPJ* 0 jim je prišla ustanovitev ‘feihoicratične fronte Sloven-rtfv v Italiji ravno prav. Vi erbsko kominformistično vod-I, Vo si je na vse mogočo nači be prizadevalo, da bi nnetno-®°4ilo postavitev DFS med be eškimi Slovenci. Te svor . klepe sn utemeljevali z govoričenjem, da ie prebivalstvo e9ešk(. Slovenije t !to aaosta- Sporazum je določal, da bodo na listi za parlament izvoljeni trije poslanci, in sicer en Slovenec in dva italijanska tovariša. Določeno je bilo, da bodo tako Slovenci kakor Italijani volili vse tri kandidate, to je oba italijanska tovariša in Slovenca skupaj. Ko je prišlo do samih volitev pa le kominformistična partija pregazila vse sporazume, tako da so Italijani volili samo italijanska kandidata, medtem pa so se Slovenci držali sporazuma in volili vse tri kandidate. Zaradi take lopovščine za kar je pravzaprav ta izraz veliko premil, sta bila V. parlu ment izvoljena samo dva italijanska tovariša, medtem k') e-dini slovenski kandidat za parlament ni bil izvoljen. Tudi to je eden izmed tolikih dokazov nacionalistične politike italijanskih konunformistov. nizmom in njegovo teorijo nimajo več nobene zveze. Gre za ljudi, ki so spričo ideološke šibkosti čedalje bolj drseli na pozicije malomeščanskega nacionalizma, na katerem boleha ogromna večina italijanskega ijudstva. ker ga je v tem duhu vgojil Musso- lini in njegov fašistični režim. Tako so se kominformistični voditelji stopili v nacionalizmu italijanskih malomeščanskih strank ter postali v našem konkretnem primeru celo njegovi največji zagovorniki. Zato skušajo na.vse mogoče načine odvrniti, s sebe očitke, da so y narodni osvobodilni borbi sodelovali z edinicami Jugoslovanske armade, zato hočejo s sebe otresti najslavnejši del njihove revolucionarne zgodovine, kakršen je bil ravno upor proti fašizmu in nacizmu, ki bi lahko uničil oblast reakcije in fašizma in na njeno mesto postavil oblast ljudstva. Zaradi tega prihajajo prav tisti ljudje do tako absurdnih trditev, ki niso nič drugega kot lizanje pete tlačitelju in izkoriščevalcu trditve, češ da je zasluga garibaldinskih komandantov, če je danes v Nadiški dolini še vedno italijanski duh in vlada italijanske republike. Mi nimamo več k temu kaj dodati. Samo še enkrat pribijemo, da se je tako godilo z vsemi, ki so svoje načelno stališče pričeli spreminjati in ga prikrojevati lastnim interesom. Kino na prosten v Šiandrežu Nocoj ob 21. uri bo na štan-dreškem odru na prostem ki-nopredstava «Kako sem zmagal v vojnii). Glavni igralci tega barvnega filma so znani komik D. Kaye, D. Sliore in D. Andrews. IZGUBILI STA IZKAZNICO Denarnico z osebno izkaznico je včeraj izgubila 331etna Fantanini Marija iz Ul. Mazzini 11. Osebno izkaznico je izgubila tudi Tolloga Marija iz Ul. V. Veneto 87. Izgubo sta obe prijavili policiji. Odredba za vsIor živine na trs Goriško županstvo' sporoča vsem interesentom, da si morajo vsi lastniki živine po prefektovi odredbi z dne 2. t. m. preskrbeti za njen vstop na živinski trg živinozdravniško spričevalo. Omenjeno spričevalo naj si preskrbijo pri živino-zdravniku v kraju, kjer je živina doma. Nihče ne bo mogel brez živinozdravniškega dovoljenja pripeljati svoje živine na trg. Darovi Med pevci pevskih zborov iz Nabrežine in Sempolaja so ob nastopu v Doberdobu nabrali 2900 lir, ki so jih darovali Dijaški matici. LISTNICA UREDNIŠTVA Tov. Janja Vižintin javlja, da je prejsh dopis s podpis m «Č an fronten. Zahvaljuje se za obvestilo in obljublja, da se bo ukrenilo vse potrebno. Obenem prosi omenjenega tovariša, če bi imel kak predlog. Globe v preteklem mesecu' V preteklem mesecu je prometna policija naložila v našem mestu skupno 328 glob, od katerih je naložila 153 kršiteljem pravilnika za promet s kmečkimi vozovi, 15 lastnikom potepuških psov, 93 kršiteljem davčnega pravilnika za živino, 21 kršiteljem tržnega pravilnika, 9 trgovcem, ki se niso držali določenega urnika in 1 kršitelju davčnih predpisov. V istem mesecu je občinski psoderec polovil 41 psov, ki so se potepali brez nagobčnika po mestu in okolici. Nadalje so organi javne varnosti maja z globo kaznovali več ljudi, ki so škodili javnim nasadom. Sreni napad Včeraj popoldne je moral rešilni avto Zelenega križa na južni icolodvor na pomoč 691et-nemu Urbaniju Alojzu iz Trsta. Cim je Urbani, ki že dalj j časa boleha na srcu, stopil z vlaka, mu je začelo v prsih tako močno biti, da si sam ni upal dalje. Odpeljali so ga v občinsko bolnico Brigata Pavia. Izlet SPD na Ojstrnik V nedeljo 18. t. m. priredi Slovensko planinsko društvo v Gorici izlet na Ojstrnik. Odhod s Travnika ob 5. uri zjutraj. Vpisnina zg člane znaša 600, za nečlane 650 lir. Vpisovanje pri Darku Šuligoju na Travniku. ARETACIJA Varnostne oblasti v Gorici so včeraj aretirale 301etnega Silvana Ferrija iz Gradiške, ki ga že dalj časa zasleduje policija iz Padove, kjer je Ferri osleparil številne trgovce z manu-fakturnim blagom. = K] NO = VERDI, 14.30: «Ultimatum v Cikaguo, D. Reed in A. Ladd. VITTORIA, 15: «Pesek», M Ste-wens. CENTRALE, 15: «Zmagovalec», K. Douglas. MODERNO, 15: «Rdeči sokola, T. Lees. EDEN. 14.30: «Talec», E. Flynn; KINO NA PROSTEM, 21: «Ma- non», C. Aubry. lisem materam! Oddelek za zdravstvo Istrskega okrožnega ljudskega odbora obvešča vse matere, da sprejema SPECIALIST ZDRAVNIK ZA ZENSKE BOLEZNI IN PORODNIŠTVO v civilni boinici v Izoli vsako drugo soboto ves aan. POSVETOVALNICE ZA MATERE IN OTROKE, ki jih vodi zdravnik specialist pediater, poslujejo v Kopru vsak četrtek od I 9 do 11 v Domu dečjih jasli; v | Izoli vsak četrtek od 11 do 13 v | Podružnica uredništva Primorskega dnevnika v Kopru - PL Cesare Battisii 2 - Telefon 70 Da Da je bihi mera še boli I hiši Besenghi; v Piranu vsak to- nolna se ie eden izmed k°- rek od 9 do 12: v Bujah ,v ,iavn,i po , s I® • ambulanti- v Umaeu vsak torek minformisticmh parlamentar- cev izrazil, da je dobro, da niso volili slovenskega kandidata, ker bi sicer imeli enega ti-tina v parlamentu. Kominformisti so torej pokazali svoio uslužnost, ki jo od nekdaj izkazujejo lastni buržoaziji. Povrnimo se na vprašan i e beneških Slovencev, ki je morda najboljši preizkusni kamen njihovega šovinizma . Zanje so se kominfoimisti pričeli brigati žele po resoluciji Informbiroja, da bi omajali močne pozicije, ki st jih je Fronta ustvarila s svojo pravilno in načelno politiko. Be-neški voditelji Fronte se prav dobro spominjajo onega sestanka v Ažli, ki se ga je udeležilo okoli 40 zastopnikov Fronte iz skoraj vseh beneških vasi Verjetno še prav dobro pomni Šahovske beležke IZID TEKMOVANJA ZA SINDIKALNO MOŠTVENO PRVENSTVO KOPKSKEGA OKRAJA. V počastitev rojstnega dne maršala Tita je bilo dne 24. in 25. meja prirejeno šahovsko tekmovanje med sindikalnimi organizacijami okraja. io da so se kominformisti ceh. I Nastopilo je 8 sindikalnih mu-J d * štev, cd katerih sta s> plasira- li v finale sindikalni podružni ci VUJA in pravosodja. Prvi dvoboj med finali, t.ma je bil odigran 25. maja z neodločenim izidem. Drugi dvoboj dne 1. t. m. se je končal s sledečim izidom: Dolher - Repnik 1:0, dr. Peterin - Ložar 0:1, toliko opogumili, da so prišli na ta sestanek in pozvali udeležence, naj se razidejo, m ((obsodijo fašistično politiko DFS«. Delegati so jim povedali kar jim je šlo. Zapustili so Ažlo osramočeni kot ljudje, ki poskušajo razbijati enotnost slovenskega ljudstva ¥ borbi za . ir,1,i.1ni svoje nacionalne in socialne a^ ^ 8 ; ■ pravice. * 6 v J Leto dni kasneje so kominformisti ponovno pokazali svojo šovinistično stran. To je bilo takrat, ko je delegacija DFS ponesla spomenico italijanski vladi v Rim. Ob tej priliki sta ambulanti; v Umagu vsak torek od 16 do 17 v zdravniški ambulanti; v Novem gradu vsak petek od 16 do 17 v javni ambulanti. PORODNIŠKE POSTAJE V „ BOLNICAH našega okrožja so [j urejene, in sicer v Kopru (18 postelj, v Piranu (6 postelj), v Bujah <6 postelj). POSVETOVALNICE ZA NOSEČE ZENE so odprte in sprejemajo v Kopru, v Izoli, v Bujah v ambulanti civilne bolnice; v U-magu vsak petek od 10 do 12 na Domu babice. Ob zaključku Tedna matere irt otrolca Zaščita matere in otroka Ljudska oblast posi/uča zaščiti matere in otroka največjo pa/njo Otroci so naš največji zaklad I so sprejeli veejo skupino falus«, udarnic in olrok ner - Srdcč pa je bila po 41 potezi prekinjena v dobljeni pozici-ji v korist pravosodja. Prvcgiavedeni so igral ci sindikalne podružnice pravosodja. V sredo 7. t. m. je bila nadaljevana tudi ta partija, še poročali. lo da se ne bo moglo politi* ^ udejstvovati. To runo bile b,1110 njihove besede, o i bi beračili ustanovitev DFS v rjhečiji. Ne! To je mla tudi j luova načelna politična luu-v odnosu drf Slovencev v za- hi Benečiii Vgradi take politike partija jfeh krajih ni imela močnih M- se enostavno ni 5‘gala za potrebe tega ljud- [S Tudi iz tega je razvidno kominformistična partija lU- ra'a beneške Slovence za *iudiVredne- za manj razvite Za. ’ l^r konec koncev doka- Slou njihov rasizem do ^vencev x, tifiniv. Parlamentarnih poli- hied r,r)litev lrta 1948 hil r#žUTn in K^>1 dosežen spo- Dpo ' n® osnovi katerega je «opiia v Ljudsko fronto. senator Pellegrini in poslanec I kJ 0dločila- Končni izid f Beltrame, ki sta bila oba izvo- I nainega dvoboja -je 3:2 v korist ljena s slovenskimi glasovi v na-1 s;ndikalne podružnice pravo-šem volivnem kolegiju, pri I sodnih ustanov iz Kopra, ki je tajniku italijanske vlade javno I s tem postala sindikalni pivak povedala, da se sicer strinjata I koprskega okraja za Uto 1950. nekaterimi točkami spornem-1 LETOŠNJE MLADINSKO ce. vendar pa se jim zdijo šte-1 prvENSTVO SLOVENIJE bo vilke o beneških Slovencih ve-1 jZVedeno v času od 2. do 21. liko pretirane. Dejala sta, da I ju)jja v Portorožu. Tega tur-so ti ljudje italijanske misel" I nirja se bo udeležilo 16 najL lj nosti. V osebnem ir. neurad-1 ših šahistov-mladincev iz Slo-nem razgovoru pa sta prav ta I venije, ki so se na predtekmo-dva človeka rekla, da bi spo- I vanjih plasirali na prva mesta, menico v celoti podprla, če bi I Turnirja se bosta udeležila tu-DFS stopila na stališče itali- I di 2 mladinca iz Istrskega ianske kominformistične par- I okrožja tije I SAHOVSKA REPREZENTAN- Torej lep primer načelnosti. I CA 2ELEZARNE JESENICE Resnica je samo. ena v temlNA GORENJSKEM bo odigra-primeru, in vendar jo itali jan-1 ja v soboto 24. t. m. v Kopru ski kominformistični poslanci j šahovski match na 10 deskah pod takimi pogoji tako, pod I proti reprezentanci Šahovskega drugačnimi pogoji pa drugače I društva-Koper. Jeseniški kovi-gledajo. Ali je načelnost glav- I narjj bodo prispeli v Koper na oznaka dobrega komunista? I soboto popoldne in bodo po Je. Toda te oznake pri komin- I VS6.j priliki nastopili dvakrat, formističnih voditeljev zamanl Prvi dvoboj bo v Kopru, dru-iščemo. Zato od njih tudi za- I g, pa pr; sv. Nikolaju alivPor-man pričakujemo komunistič-1 torožu. O podrobnostih bomo nih in načelnih dejanj. Pojdimo dalje! Polnimo šovinistični koš italijanske partije z novo šovinistično vsebino Ko je bila prvega maja 1949 v Čedadu konferenca predstavnikov beneških Slovencev so se kominformisti in. pristasi MSI znašli na isti liniji. Tako eni kakor drugi so pozivali u-deležence, naj zapustijo zboio-vanie KPI je celo izvajala na posameznike individuelni pri tisk. da bi jih odvrnila od mi-hove pravilne poti- • Ob usmrtitvi zavednega Slovenca in aktivista Juša Andreja niso kominformisti spregovorili niti besede v obrambo življenja beneških Slovencev, niti besede niso spregovorili, s katero bi obsodili krvoUtje ki in strank. Nasprotno! Ko so prav ljudje požgali sedež Dl b Sent Petru Slovenov so kominformisti tekli, da so sami p staši Fronte napravili m dejanje, da bi lahko obso 1 Ifjansno vlado, da pr skrbi za red in mir ter varstvo Slovencev, ki so pod stalno smrtno nevarnostjo. Po tolikih in tolikih neizpod bitnih dejstvih poslane slehernemu preprostemu človeku jasno, da nimamo več opravka s partije, ki temelji na dosled- po sprejemu žen in olrok pri VUJA v petek 9. t■ m. je sledil včeraj 9 junija predpoldne spre j m večje skupine mater i n otrok pri Ok/- ž-nem ljudskem odboru. Bile so zadruparice, udarnice ,n otroci iz vsega okrožja. Prva skupina je pr,sp la s tremi zastavami (slovensko, italijansko in hrvatsko) na čelu. Z e v veži poslopja, k j r ima okrožni ljudski odbor sedež, sta predsednik okrožja tov. Beltram in predsednik | koprskega okraja tov. Krelj Franc pozdravila pr,ha;aj. če, k. s-j na to zasedli pred kratkim lepo urejene spodnje prostore stavbe Pri tem je tou. predsednik Be tram spregoreri; nekaj besed zadrugarkam in udarnicam, jih pozdravil v im:nu ljudske oblasti in izvršilnega odbora lOBO. «Mc ram vam priznati, da Vam te po-zdravp izročam s posebnim zadovoljstvom, /cajt. namenjeni so predvsem Vam pionirjem naše socialistične izgradnje, socialistične preobrazbe našera gospodarstva. Vi nosite zastavo, za vami prihajajo drugi, ki se na vaših primerih in izkušnjah prepričujejo o velikih prednostih, ki jih ima social.st.č-m način proizvodnje. Od vas, od vašega dela odpisi timpo graditve socializma pri nas. Naše. udarnice dajejo primer požrtvovalnosti in zavesti, ki vzbuja občudovanje. Vaše •delo potrjuje temelje ljudski oblasti, ki je vir neVidenih * energij in iniciativ». Nato je tov. Beltram poudaril. da se ljudska oblast v polni meri zaveda dolžnosti do mater in naših najmlajših ter posveča bodoči generaciji največjo skrb. «Mi se zavedamo. da je potrebno Poleg pravične napredne socialne zakonodaje s tega področja ustvariti tudi materialne pogoje za dosego delavske enakopravnosti žen. V ta nam n pouspešuje ljudska oblast postavljanje otroških vrtcev, dečjih jasli, porodnišnic, otroška igrišča itd. Ljudska oblast si prizadeva, toda predvsem je potrebna vaša pomoč, da bomo lahko čim-prej osvobodili ženo ■ ne pa- Hej, pohajači! Kam pelje vaša pot? 1 Kam drži na desno cesta, kam drži na levo pot, mož povejte nti popotni, da se laže c-gnem zmot? • Te besede sem živo občutil, ko sem se v pon deljek, peljal z avtobusom, ki odpelje iz Kopra ob 15.15 skozi Izo o proti Portorožu. V Izoli sta vstopili dve ženski precej nežne kože (najbrže še ne vesta kaj je privo delo). Ko le povzročil šovinizem I je avtobus že odpeljal s po-telovajstvo reakcionarnih I staje, sta vprašali sprevodni- ka, če pelje v Koper. Na sprevodnikov odgovor, da pelje prav v nasprrotno sm r proti Portorožu, se nista nič vznemerili ali zahtevali, da bi ustavili. ((Naj gre kamor hoče, samo da gremo malo ver. >, sta dejali. Potniki, ki so bili v avtobusu, so se spogledovali in začeli zbijati šale na račun obeh. To je en primer, polno P a je še podobnih na drugih progah. Lahko bi vprašali vse av isti v s pari.j«. tcmeiju u—■ , take, kdaj se bodo vstavili nih marksističnih-leninističnih | pri takem večnem po i a • pozicijah, ampak da imamo | Tema dvema m y*č po^ ^ opravka z ljudmi, ki s komu- v Izoli, kjer je polno delav- stva,ki dela tudi za njiju.Teda ne vesta, da bo prišel dan, ko ju bo ljudstvo samo tako izgnalo iz svoje skupnosti, kot izženejo čebele trote iz panjev. Ce so potniki v avtobusu takoj videli, da sta vsega dobrega presiti, kar se je r obeh dobro poznalo, je znak, da znajo dobro ločiti med tistimi, ki delajo in med tistimi, ki samo pohajajo. VOZNI RED AVTOBUSA . NA PROGI BUJE—TRST Odh. 5.40 Buje Prih. 17.45 5.50 Kaštel 17.35 6.05 Sečjole 17.20 6.15 Sv Jernej 17.10 6.25 Portorož 17.00 6.35 Strunjan 16.50 6.45 Izola 16.40 Prih. 6.55 Koper Odh. 16.30 Odh. 11.00 Koper Prih. 16.00 11.15 K. Ankaran 15.45 Prih. 12.00 Trst Odh. 15.00 Proga KOPER - Bandelj Odh. 17.10 Koper Prih. 7.45 17.30 Križišče 7.25 17.40 Bandelj 7.15 Prih. 17.50 Rotta Odh. 7.05 AVTOBUSNI VOZNI RED PROGE KOPER—MAREZIGE 13.15, 18.15 Odh'. Koper Vanganel Babiči Prih. Marezige 13.30, 18.30 13.45, 18.45 13.55, 18.55 trebnih skrbi in dela. ki danes otežuje življenje ze .am —mater. Prav ta’co je potrebne, da žen rte obremenuj jo z delom, ki mu nis° kos in ki ogroža njeno materinstva itd»- Nadalje je tov. Beltram podčrtal potrebo kultu na prosvetnega dela med ženami. nNaše žene morajo posvečati večjo pozomes-, kul.urnemu prosvetnemu delu. politični vzgoji, one morajo razširiti svoje obzorje preko ognjišča in domačega praga, poznati morajo r*jšo stvarnost ter vzgajati svoje otroke v duhu te stvarnosti. Tako aktivno politiino ude,str vanje na področju uprave bo hkrati žarišče iniciativ Za ustvarjanje objektivnih pogojev ne samo formalne, ampak dejanske enakopravnosti naših žena. To je cilj ljudske oblasti. Mi hočemo ustvariti za vse delovne ljudi dostojno življenje. i Nočem trditi, da smo do danes storili eno, kar bi lahko storili. Zato naj pomeni Teden matere jn otrcka ne zaključek naših skrbi in dela za njih, marveč začetek. Ravno v tem tednu naj se okrijejo pomanjkljivosti našega dosedanjega dela, katere moramo v bodoče cdpra-viti-To so obveznosti in dolžnosti ljudske oblasti do žen in otrok. Obstajajo pa trdi obveznosti in dolžnosti ntših mater do družbe. Ne smemo pozabiti, da imate ve opravka z najdražjim — s človekom. Na vas je odgovornost, da ^vzgojite novi rod, ki ne bo poznal sovraštva do drugih narodov, ki bo vzgojen v duhu bratstva med naredi, v duhu medsebojnega spoštovanja. Vzgojiti morate novega socialističnega človeka. Prav na tem področju, kjer živijo prebivalci - treh narodnosti, dokažite, da je vprašanje sožitja med narodi mogoče le zato, ker je ljudska oblast odpravila materialne osnove, ki jih kapitailstični red izrablja za sovraštvo med narodi. Delajmo tako, da bomo ravno p našem okrožju ustvarili tip ljudske demokracije in bratskega sožitja med narodi. To pa dosežemo, če bomo sledili navodilom velikega učitelja naših narodov tov. Tita, ki te principe oživetvar-ja v socialistični domovini v Jugoslaviji- vNadalje«, je tov. Beltram izjavil, izjavljam še enkrat, da bomo na področju matere in otroka storili vse, da bomo uresničili materialne pogoje. S tem v zvezi bomo pomagali ženskim organizacijam. Zavedajte se, da ste ljudska oblast-ve in brez vas ni mogoče izvesti načrtov in načel, ki si jih zastavlja ljudska oblast«. Ko je nato tov. predsednik Beltram izrekel materam in otrokom čestitke k Tednu matere in otroka z željami, da bi imele pri svojem socialnem, kulturnem, po lit-čnem in gospodarskem delu čim več uspeha in ko je vzkliknil naj živi ljudska oblast delovnega ljudstva, delovno ljudstvo, naj živi bratstvo in dodatek prejemajo t.udj zavarovanci za svoje žene, ki niso v delovnem razmerju, vendar je trajanje v tem primeru cjnejeno na tri rfiesece. Ob rojstvu otrcka prejme mati, ki je zaposlena šest mesecev nepretrgana ali pa v zadnjih dveh letih s presledki 18 mesecev, posebno podporo v znesku 2000 din, kj služi za nakup oprejne za novorojenčka. Ob rojstvu tretjega, četrtega, petega itd. otroka Zavod za socialno zavarovanje izplačuje podporo za pomoč družinam z več otroki, ki znaša za tretjega otroka 3000 za četrtega otroka 4000, za petega 5000 din itd. Za časa nosečnosti, poroda ter dojenja otroka uživa mati pravico do brezplačnega zdravljenja, katero obsega zdravniško, bab iško pomoč ter potrebno zdravljenje v bolnici ob porodu. Doječa mati ima pravico po vsakih treh urah dela prekiniti delo zaradi dojenja svojega otroka. Ta prekinitev traja pol ure, ako ima otroka v jaslih pri dojenju, kjer dela. Ce pa dojj otroka na svojem stanovanju, določi trajanje prekinitve dela direktor podjetja; tako da materi dovoli izhod za toliko časa koj traja pot demov in nazaj ter pol ure za dojenje. Ta prekinitev pa ne sme presegati dve uri ter delovni čas ne sme biti kraiči cd štirih ur na dan. Za čas prekinitve dela zaradi dojenja pripada ženi u-strezna plača po času dela. Pravico prekinitve dela zaradi dojenja imajo matere šest mesecev Po porodu, po predlogu zdravnika se ta čas lahko podaljša na osem mesecev. Ce doječa mati. ne more izkoristiti te svoje pravice ter ne more prekiniti dela zaradi svojega otroka, ker bi prekinitev zaradi oddaljenosti stanovanja trajala več kot dve uri, se ji dovoli skrajšani delovni čas do konca šestega meseca po porodu. Skrajšani delovni čas se dovoli tudi* ženam, ki nimajo v družini nikogar, ki bi mogel varovati otrcka, ali Pa če ima mati več otrok ter je zaradi tega bolj obremenjena z dojnačim delom. Skrajšan delovni čas traja štiri ure dnevno. Doječi materi, ki dela skrajšani delovni čas, pripada poleg plačila ze. opravljeno de. lo v skrajšanem času tud; še delno povračilo za nedosežen del plače. Materi, k; nima v diružini nikogai, da bi ji negoval otroka, lahko direktor podjetja dovoli, da dela skrajšan delovni čas še Po preteku šest mesecev, dokler otrok ne dopolni treh let. V primeru bolezni otroka izpod treh let, če sta potrebna nega in pomoč matere, se materi dovolj največ 15 dni s pravico do plače. Nova odredba prepoveduje nadurno in nočno delo nosečih žen Po dopolnjenem četrtem mesecu nosečnosti in doječih mater do všteteva osm^a meseca dojenja. V tem času se žena ne sme poslati na delo izven kraja svoje zaposlitve. Iz razloženega izhaja, da naša ljudska oblast posveča vprašanju matere in otroka največjo pažnjo ter ščiti mater in 1 otroka in zagotavlja materam I potrebno materialno pomoč. j / ššffa a, m “ _ T Skozi kolonij e - potujčevalnice pelje cesta v šole-potuj-čevalnice Slovensko ljudstvo na Trža-1 škem in z njim oni demokra- j tični Italijani, ki so spregledali, kako pogubna je politika Ko-1 mintorma za rast demokratič-j škem še posebej, zakaj ne radi iredentističnih organizacij, ki imajo pri njih svojo besedo. Prav dobro tudi ve, da so prva priprava za potdjčeval-ne šole, in vendar jim laže, da niso to, kar v resnici so. In I ko je ta nekdo zagrešil že toli-j ko izdajstvo nad tržaškim de-j lovnim ljudstvom in nad slovenskim življenjem na irža- t>i nih sil, že stihijsko, to je sa-1 še enega več? Zato kaže brez mo po sebi, odklanja potujče- j sramu, brez odgovornosti s valne kolonije, za katere se prstom na slovensko učiteljstvo zavzemajo kominformisti. V , jn, ko se spotika vanj, se spo-njegovem odporu proti tem ko- j tika v slovensko šolo samo. To lonijam je nekaj elementarne- j dvoje pa: kolonije potujčeval-ga. Odvratne so mu, kot so mu nice in slovenska šola — je bile odvratne črne fašistične | med seboj tako prepleteno, da srajce in kape z dolgimi čopi ki j bolj biti ne more. Prepleteno so padali na oči. Nehote nam j je z bodočnostjo naših otrok, budijo spomin nanje, spomin z njihovo življenjsko potjo, na na dobo ko so v šoli fašistični ! kateri naj bodo ogoljufani za učitelji zapostavljali naše otro- j to, kar jim na lastnih tleh pri-ke in jim še naprej preračuna- j pada, tako kot smo. bili ml, no odjedali kruh, ki bi si ga njihovi očetje in matere, ali pa lahko s svojim znanjem pribo- naj bodo svobodni ljudje, rili v življenju. Tak je bil u- V stvari, ki tako globoko po-kaz: Slovenec naj bo in ostane sega v življenje naših otrok, hlapec na lastnih tleh in ta j morajo tudi matere, ki so še ukaz so v naslado sebi in vsem pod vplivom kominformistič-fašistom po mili volji izpolnje- nih prišepetovalcev, iti vase, se vali. Temu spominu se pošto- j zamisliti nad lastno usodo, nad poma pridružujejo drugi vse1 usodo slovenskega naroda in tja do poslovanja specialnih fa-. vsega delovnega ljudstva pod šističnih sodišč v Trstu, do ob- ! fašizmom. Prva obletnica Otona Zupančiča Pred letom dni je v Ljubljani umrl Oton Zupančič naš veliki pesnik ZINE - DELAVKE žene — delavke, besed? potrebujete’ odkrite, vzpodbudne besede in tople misli na vaše težko Življenje, v katerega ste vpretene kot v tovorni voz in ga vlečete čez ste mu izpostavljene: kot delavke, tako kot so izkoriščani vasi tovariši delavci in še kot Zenska delovna sila. Namesto odločne borbe za izboljšanje vašega položaja, strmine in klance brez od- j katerega breme ne nosite le diha leto za leto se tja daleč preko odslužene dobe, ko bi morale Ze zdavnaj v pokoj. Kdo naj vam da to besedo? Ali vam jo dajo Enotni sindikati, tisti, ki so se po krivdi takih voditeljev, kot je Radich, izneverili svojemu razrednemu značaju? Oni vam ne morejo dati vzpodbudne besede, ki jo pričakujete, ne morejo vam posvetiti tiste tople misli, ki.bi vam kazala pot iz stiske. Zavajajo vas lahko samo v slepo ulico, ki nikamor ne drZi in ne pripelje k rešitvi nobenega izmed vprašanj, ki glojejo vašo zavest, ker so vzrok tolikih vaših tegob in teZav. Medtem ko se te vedno bolj grmadijo na vas, se vodstvo Enotnih sindikatov sporazumeva z Delavsko zbornico, v kateri so tudi tisti, ki vam delijo kruh tako, da sebi odreZejn prvi in najvešji kos. Sedanje vodstvo Enotnih sindikatov vas odteguje od premočrtne borbe za pravice, ki vam gredo kot Ženam — delavkam, od borbe proti dvojnemu izkoriščanju, ki sodb na dolga leta ječe in do krvi naših najboljših, ki se je pocedila izpod fašističnih strelov v Bazovici in na openskem strelišču. Ljudstvo v svojem pomnenju ničesar ne pozabi. Misel na preteklost je vklenjena v njem, spremlja njegova dela in odločitve. Kako naj bi se s to mislijo v duši odločila mati, da da svojega otroka v kolonije potujčevalnice? Pred seboj vidi, kako pelje skozi nje široka cesta naravnost v šole potujčevalnice. V tiste šoie, ki so krive, da se ona rama iji mogla nikamor preriti v življenju, ki so zagrebla njene na-de, ki so v mnogih primerih krive celo tega, da imamo v neposredni bližini Trsta mlade, nepismene matere. In nadaljuje se povest njihove krivde, dolga je in težka, tako težka, kot je bilo težko življenje v okovih fašizma. S to mislijo v duši se ne more nobena mati odločiti, da bi poslala svojega otroka v take kolonije, da bi priklicala nanj vse tisto strašno gorje, ki je tudi njo samo težilo in ji zagrenilo njena otroška leta in njeno mladost. Vendar pa se bodo našle tudi matere, redke sicer, toda na. šle se bodo, ki so to misel v sebi zagreble, jo šiloma potlačile vase, da bi ne vznemirjala njihove vesti. So storile morda to iz lastne volje. O, ne, tega iz lastne volje nobena mati, ki je šla skozi trpljenje fašistične dobe, ne more storiti. Je nekdo, ki jih do tega pripravi, tako kot je pripravil, tudi samega sebe k pozabljanju vsega, kar mu je bilo sveto naj se imenuje kakor koli, ni nikoli šel vase, ni ničesar storil, da bi se dokopal do resnice o sporu med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo, temveč mirno sprejel to, kar je oznani! Ko-minform, sledil njegovim lažem, njegovemu potvarjanju in postal njegov glasnik Potlačil je vest lastnega srca in se zavzema za to, da bi jo potlačili še drugi, ker bi bila tako njegova krivda manjša, manj boleča in manj očitno njegovo izdajstvo nad lastnim narodom in nad stvarjo, ki zadeva vsakega demokrata. Ta nekdo prišepetuje zdaj takim materam: »Pošljite svoje otroke v kolonije v Italijo.« Prav dobro pa ve, da so te kolonije potujčevalnice, zalo ker drugačne rfe morejo biti že za- žene. Primorski dneunih" njim Naš izlef v Slovenijo 3. t. m., v soboto zjutraj se je nam, bazoviškim ženam, želja uresničila. Odpeljale smo se V najboljšem razpoloženju na dvodnevni izlet v Ljubljano in Bled. Bilo nas je 18 iz naše vaši, tri iz Padrič, nekaj Openk in nekaj iz Repna. Imele smo svoj avtobus, vodila pa nas je lov. Nada Kapun z Opčin, ki ji velja naša iskrena zahvala za ves njen trud in skrb, da je | belogardistov. Žrtvovali so se jezeru, to je bil svojevrsten užitek! Po zajtrku sta nas tovarišica Tončka in Mara. ki sta se nam v Ljubljani pridružili kot zastopnici AFZ Ljubljane, povabili, da si ogledamo Begunje. Razložili sta nam. da se je tam pričenjal pravi križev cot slovenskega ljudstva v letih ped okupacijo. Srca so se nam stisnila v bridki bolesti, beseda je zamrla v grlu. Polno, križev, na križih slike, samo mladi obrazi. IJadali so junaško pod streli nacifašistov. mučeni od izlet tako krasno uspel. Vožnja je bila lepa, občudovale slno lepe pokrajine in prepevale naše borbene pesmi. Nobena od naa ni imela občutka, da se pelje v inozemstvo. Ne! Sle smo kot domov, čutile smo se s tistimi ljudmi eno, saj smo bratje Po duhu in krvi. Njih veselje je naše veselje, kadar so oni žalostni, tudi nas obide žalost. Ob 10.30 smo dospele v Ljubljano, kjer nas je čakalo mnogo znancev in sinov naših bazoviških mamic. Svidenje je bilo prisrčno. Po kratkem odmoru smo nadaljevale pot na Bled. Tu je narava tako lepa, da človek samo gleda in ne najde besed, da bi popisal to lepoto. Bile smo že kar nestrpne. Naenkrat smo zagledale pred seboj biser Gorenjske -Blejsko jezero. Nismo se ga nx gle dovolj nagledati. Po kosilu v hotelu »Toplice« smo na redile daljši sprehod k Vintgarju. Tu nas je popolnoma prevzel čar slapov pod nami, da srno le strmele in nismo mogle verjeti svojim očem. Na povratku smo se nekoliko odpočile v prekrasnih sobah hotela, nato povečerjale in se še pozabavale v družbi. Naslednjega dne navsezgodaj pa hajd na jezero. Priznati moram, da smo se tu kar pootročile: sms h, vriskanje in strah, da se čoln prevrne. A ta bojazen je bila nepotrebna, kajti čolnar je dobro poznal svoj posel in šlo je vse v najlepšem .redu, čeprav je ena v zabavo vsem lezla iz čolna po vseh štirih. Vožnja po za svojo ljubljeno zemljo, za svoj materinski jezik, za našo svobodo in osvoboditev delovnih ljudi izped iarma zatiranja. Med nami ženami je bilo nič manj kot 12 partizanskih .vdov ali mater Njihova bol je bila neizmerna, ker so ti grobovi Na naši ženski strani v nedeljski številki «Primorskega dnevnika« bomo odslej prinašali depise tovarišic s terena ter tudi odgovarjali nanje, zato le pridno dopisujte in nam popišite vse, kar vas ie zadelo m kar vas zanima. * obudili spomin na njihove drage padle. Nazaj grede smo se ustavile na dvorišču mladinskega doma | ter nato krenile k Prešernovi rojstni hiči. S spoštovanjem v srcu smo stopile v hram, kjer se je rodil naš veliki pesnik. Vse nas je zanimalo: postelja, zibka, molek, peč. puška na steni, pesnikov rokopis, vse... Tudi podpisale smo se v spominsko knjigo, kupile razglednice in značke našega pesnika. Cas je naglo bežal, treba je bilo še k obedu na Bled. Po kosilu pa smo se odpeljale v Ljubljano, kjer smo po poti lahko videle cele bloke novih lepih stanovanjskih hiš in od daleč tudi Litostroj, kjer je zaposlenih tudi nekaj fantov iz naše vaši. Tovarišici od AFZ sta nam obljubili, da rtas drugič, ko pridemo, popeljeta v tovarne in jasli, kar sedaj pa: nismo utegnili. V Ljubljani smo še pohitele na pionirsko progo. Kako možato se, t bračajo. ti j pionirji okrog svoje železnice. ] , Vse prehitro so bežale ure. j Treba se je bilo posloviti od svojih dragih in bele Ljubljane. Tovarišici Tončki in Mari od AFZ iz Ljubljane naša zahvala za vso gostoljubnost in na svidenje! VALERIJA IZ BAZOVICE Veseli smo, da vam je izlet po naši lepi Gorenjski tako lepo uspel in želimo vam, da bi kaj kmalu šle zopet na tak izlet. Kot sta vam obljubili tov.' Tončka in Mara, si boste ogledali prihodnjič tovarne težke industrije in otroške jasli. To dvoje je velika pridobitev socialistične Jugoslavije. Težka industrija, ki jo sedaj gradijo jugoslovanski narodi, jih bo bogato nagra-dila\Za njihov trud. Osvobodili se bodo popolnoma gospodarskega izkoriščanja. Prav to pn vodstvu Sovjetske zveze in držav Kominforma ni pogodu. Povejte vsakomur, zakaj se nova Jugoslavija bori, in t tem boste njenemu ljudstvu najbolje pomagale v njegovi borbi. materam Matere ne zatajite naše slovenske besede, pomislite, v kakšne kolonije boste vpisale svoje otroke. 25 let je bil naš jezik zatrt in koliko trpljenja je bilo treba in koliko borbe, da smo dobili nazaj naše šole. Zato ne zametujte nase materinske slovenske- besede. Ne do-volite, da bi vam potujčevali otroke v tujih kolonijah, kakor so jih nekoč v fašističnih šolah. Pelji.te jih tudi v naše krožke in včlanite jih v pionirske družine, da sq bodo naučili živeti v bratstvu med Slovenci in Italijani. ANGELA IZ TRSTA Tov. Angela, hvala ti za to, kar si napisala. Vidi se, da slediš našemu časopisju in dogajanju. Tako budna mora biti vsaka npša žena, da bomo preprečile ponovno potujčevanje in poglabljale bratstvo med našima dvema narodoma. ve same, temveč pada v enaki meri tudi na vaše druZine in na vaše otroke, vas ko-minformistično vodstvo E-notnih sindikatov mami z vsem drugim. Skuša ustvariti tudi med vami psihozo, kot da je vojna pred vrati in da jo edini podpisi proti prepovedi atomskega orožja morejo odvrniti-Nevarnosti vojne ne morejo odvrniti samo podpisi proti prepovedi atomskega orožja, odvrnejo lahko le to. da se odpravijo vzroki vojne. Te je treba izruvati iz korenin in vzpostaviti med narode in drZave take odnose, da bodo Živeli lahko v med- sebojnem soglasju- V tej smeri mora iti vaša borba vzporedno, z borbo za izboljšanje delavskih mezd, za zni zanje cen življenjskim in drugim potrebščinam, zato da bo dobila vsaka delavska družina dostojen dom, da bodo imeli vaši otroci potrebna sredstva za šolanje, za moderno zaščito matere in otroka, za polno pokojnino po odsluženih letih, za dvig celotne življenjske ravni delovnega ljudstva. Ne dajte se slepiti od praznih obljub, ne po njih, temveč samo po dejanjih morate soditi ljudi, in potem, koliko so njihova dejanja v ■skladu ali niso v skladu s cilji delovnega človeka, ki se bori za osvobojenje izpod jarma izkoriščanja. Takim dejanjem pa se je kominfor-mistično vodstvo Enotnih sindikatov izneverilo- ODPADNIK V vaškem zvoniku je že dav. no odbila polnoč, ona pa še ni zatisnila oči. Poslušala je mirno dihanje spečih otrok in čakala moža. Od neprestanih misli, ji je v glav- močno razbijalo. Pri možu je, na katerega jo veže pol življenja. Rada ga je imela, tako rada, da bi mu sledila povsod. Zdaj pa se je pripodil nad njun zakon vihar, tista prekleta resolucija je prinesla nerjiir v hišo. Ne razume ga več. Kako naj ona pozabi na leta, ko je gospodoval nad njenim narodom in vsem delovnim ljudstvom fašizem in vihtel svoj bič? Kako naj pozabi, fcafco so zapirali slovenske šole in so skrivaj govorili slovensko? Povsod so visele deske z napisi, da je prepovedano slovensko govoriti in da se tu govor j samo italijansko? Kako naj pozabi na izmučeno ljudstvo, ki je zgrabilo za orožje, da si pribori socialne in narodne pravice? Kako naj pozabi na leta osvobodilne borbe? «Ne, ne morem» je vzdihnila, trne morem slediti takemu možu, ki je šel z onimi, ki našo borbo zaničujejo, ki pljuvajo nanjo.« V prednji sobi je zaslišala njegove korake. Približevali so se vratom spalnice. Dih ji je zastal. »Ali je mrinja do njega res že tako velika? Smelo in s smehom v nove zarje m Wm te:1" :x'. ;■ . :.V se ie vprašala in se napravila, kot da spi. «No, žena, so ti že znova govorili o meni na vasi? Povej! Vem, da tudi ti držiš z njimi proti meni, svojemu lastnemu možu«. Vprašanje je terjalo odgovora. «Ne, nisem proti tebi, proti tvojemu početju sem, proti onim, ki jim danes pripadaš. Zaslepili so te, tako globoko so te zaslepili, da ne najdeš več iz njihovih mrež. Toda spregledati bi moral, kam nas hočejo pripeljati. Mislila sem, da si pa-metnejši, pa sem se motila. Vedno moram pred ljudmi zakrivati oži zaradi tebe, zaradi sramote, ki nam jo delaš, meni in otrokom», je bruhalo iz'nje. Kaj si zopet slišala?» je zavpil nanjo, ker se ni mogel pre-maaati. eOtroke mi boš prebudil s strojim vpitjem. Kaj sem slišala. bi hotel vedeti? Nič dobrega se več o tebi ne sliši. Nihče te več ne ceni in spoštuje. Kako bi te spoštovali, ie pa praviš. da nisi Slovenec, čz zatajuješ svojo narodnost, če praviš. da si delaver ko di bi bila to narodnost, ne~pa socialni Jjoložaj človeka. Kdor svojega lastnega naroda ne spoštuje, kako naj spoštuje drugega? Lep internacionalist je tisti, ki ravna tako kakor ti. Takega kot si, te ne morem ljubiti ne spoštovati. Oboje je minilo«. Več ni spravila iz Sebe. V grlu jo je dušilo. On jo je gledal nepremično in pijanost ga je polagoma zapuščala. Kričal bi, pa ni vedel, kaj naj ji reče. Vsedel se je na posteljo in pogled mu je zdaj ušel na oba otroka in od njiju nazaj nanjo. Dobro je vedel, da držita z materjo, da sta vsa njena. Ves njegov trud je bil zaman. Ni ju pridobil zase. Preveč sta si Vtisnila v srce, kar sta Uh poprej obadva učila. Otroci sc ne dajo kar tako prepričati. Brez tlesed se je spravil v posteljo, spanca pa ni hotelo biti. Nemiren se je premetaval in govoril sam s seboj. «V služb', nerazumevanje in prepiri, doma prepiri in, ko me ne bodo tam več rabili...« To je bilo vse, fcar je razvozlal, Zdaj je vedel, da je to tisto, kar ga tare. zaradi česar je postal siten in prepirljiv. Na vasi so fantje končali s pevsko vajo. Zapeli \o si domov grede. Njihova pesem je prihajala bliže in odmevala v noč. Razločno so se slišale besede: «Cma zemlja naj pogrezne...» Nervozno je potegnil odejo preko glave. Preveč ga je spominjala njegovega odpadništva tista pesem. Ona je samo vzdih, ni la. Njen vzdih je trepetal v zraku kot opomin. M. J. Illllillllll III lil! II illlllllllil III llllllllllllllllllllllllllll IIIII llllll III lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll III lllllllllil III llllll 1111 lillll llllllll IIIIII tllllllllllllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllll III lllllllllllllllllllllllllllllllllllll lllllllll II IIIIIIIIIIIIMIIIIMIIIIIIIIIIIIIIlllllKllllllllllllllillllIllIlMIIIllllllllllllllllllllll IIIIIIII lllllllllllll III llllllllllllllllllliiliiililliu Na tem mestu bomo v naslednjih številkah objavili vse tiste prispevke, ki so Jib naši čltatelji in sotrudnlkl poslali za našo Jubilejno številko, ki pa zaradi pomanjkanja prostora niso bili v njej objavljeni. GREMO V AMERIKO... «Ne delam več!« — je siknil jezno Vane, ki mu bomo dali pridevek Merikan, ko se ie vrnil truden nekega večera z blatnega Podklanca, kjer je premetaval težko in mastno ilovico. Pri tem je zalučal ob tla motiko polno rjave zemlje- Očetu, ki je ta čas strgal blato raz hlačnico, je s-oro padla pipa od presenečenja. »Ben, rna kaj te je osa pičila, da si takšen?» — se je končno opogumil oče. «Se uprašate, zakaj sem tašen? Ali je to sploh življenje? Garamo noč in dan kakor blago <živina) in nazadnje nimamo niti za cigarete. Kje je obleka, čevlji! Lani je pobrala ves pridelek suša, preklani burja, letos...«. «Ben, jas — je previdno začel oče — «ko bomo poplačali dolgove, bo že bog previdel. V nedeljo je pridigal župnik, da bo cesar znižaj davke in da bo Trst postal «Punto franka (svobodno prištanišče). »Lari — farih — pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90603-7. — Izdaja Založništvo tržaškega tiska D.ZO.Z. •