V	V A
Uredništvo sprejema le frankirane rokopise in jih ne vrača.
Posamezna številka 20 vin.
V	A V
Ljubljanski škof poizkuša avtomobil H3 h3,
ki bo vozil izpokorjene slovenske grešnike naravnost v presveta nebesa. Nobel!
mb Mb
H VA^	Uredništvo je v Ljubljani, Knaflove ulice 5,
flUflf MH ^H^^	pa pravtam
Posamezna
v a v
Pol iti čn o -satirični tednik. =
Iz seje celovškega mestnega sveta.
Mestni oča: Nevarnost preti nam po progi novi: Slovenci prodirajo v naše doline; že v strahu so naši germanski bogovi, Slovenec že vstaja, Nemec pa gine! Da torej ohranimo si spakedranke, ki z muko zvarili smo jih iz poštenih slovenskih imen kot mične uganke, postavljajmo table po vsej deželi! To službo poverimo dičnemu društvu planincev germanskih in dajmo podporo dostojno mu! Potlej, častiti očetje ponemčen bo Rož čez par let skoro, in vsak bo hvalil naše početje.
Mestni ata: Predlagam desetkrat tisoč kron planincem nemškim takoj za poklon.
Mestni papa: „0 bravo, bravissimo patriae pater, tako častimo Germanijo mater! Desetkrat tisoč ... Naj bo odobreno!
Blagajnik: Preslavna gospoda, oj čujte še eno! Ideja je lepa, a v k asi — ni nič, oj, niti beliča . ..
Vsi mestni očetje: To je hudič!"
(Mučen odmor.)
Glas z galerije: „Da ne bi zastonj se revčki potili, predragi očetje, moj svet poslušajte: nemara — Slovenci bi vam posodili u mazane krone? Oj, le poskušajte — Es w3re nicht ohne!
F. Plemič.
*
Strašne sanje našega škofa.
Ves premočen je vstal naš Tone in tako plašno je gledal, da ga je vprašal strežnik, če naj gre po zdravnika in če je njegova „Prevzvišenost" morebiti pila preveč lurške vode. Ko se je Tone malce oddehnil, je poslal Koblarju v Kranj poziv, naj pride k njemu s prvim vlakom.
Koblar je prišel in škof mu je govoril takole:
„Sanjalo se mi je, da je umirala na Dunajski cesti silno bogata gospa in nameravala voliti vse svoje ogromno posestvo škofovim zavodom, če pridem ob smrtni uri jaz k njej. Hitro sem dal za-preči, pa hajdi po Stritarjevih ulicah proti Frančiškanskemu mostu! Pred mostom pa sta se ustavila konja in mi zarezge-tala, da, zvesta mojim naukom, ne marata mimo Prešernove muze. — Obrnila sta se in dirjala proti Hradeckega mostu, tam pa zopet obrnila, češ, da ju
je strah čez ta most, ker sta se enkrat tam splašila in me vrgla na tla, da sem si temeljito pretresel možgane. V divjem diru sta me peljala do sv. Jakoba mostu ; ta pa je bil napol razdrt, ker so ga popravljali. Sama sta zavila konja po Kar-lovski cesti okoli Gradu in pridirjala pred Šempetrski most. Tu sta se zopet ustavila, ker sem pri oddaji fare sv. Petra nagrmadil toliko napak. Mimo župnijskega vrta kar nista hotela in dirjali smo po Poljanah na Jubilejski most. Sredi mostu sta z vozom vred skočila v Ljubljanico! — Ko sem padel v vodo, sem pomolil vrat iz vode in slišal, kako sta tožila obadva moja belca, da ju je gnal obup v gotovo smrt, ker sta vozila čez most, ki ga ni hotel blagosloviti svoje-glavni ljubljanski škof.
Ko sem to slišal, sem začel gagati in sem umrl. Na onem svetu pa sem srečal gospo z Dunajske ceste, ki je tudi pravkar umrla. Povedala mi je, da je zapustila vse premoženje „Sokolu" in drugim narodnim naprednim društvom.
Odgovoril sem ji resignirano:
Umreti, sestra, težko ni, pustiti d'narce, — to boli!
Carissime amice, ali niso bile to hude sanje?"	Lajik.
G. Otrobar govori.
Pretekli teden sem se odpovedal posvetnim mislim ter se pečal le z vernimi dušami in njih usodo. K temu razmišljanju me je napotil uvodni članek tržaškega „Novega Lista." Članek mi je zagrenil mojo običajno merico cvička. Strašne stvari me čakajo po smrti, ako smem verjeti „Novemu Listu":
„Če ima duša majhne grehe, mora v vice. Trpljenje vernih duš je dvojno. Najpoprej trpe v ognju grozne muke.
Mnogi slučaji iz najbolj zanesljivih virov nam kažejo, da duše res trpe v ognju. Sv. Brigita nam pripoveduje, da
je videla dušo oblečeno v ognjeno telo. Duša druge pokojnice, po imenu Terezija, je vžgala vrata s svojo gorečo roko."
Potemtakem so duše prav nevarne zlasti slamnatim streham. — Tolaži me samo to, da imamo svetnika sv. Florjana in njegovo „ V zajemno zavarovalnico."
In do sodnega dne bodo trpele duše v vicah! Prava enakopravnost to nikakor ni! Ako upoštevamo čudna znamenja čudnega časa, draginjo mesa, rano zimo, razširjevanje abstinence med duhovniki itd., moramo reči, da se bližamo sodnemu dnevu. Spričo tega naredim v primeri z Abrahamovimi očaki prav dobro „kupčijo" ker se bom vical mnogo manj tisočletij! —
Da, bliža se konec sveta, ker je že preveč pregrešen. Pomislite, kaj se je predkratkim pripetilo katoliški devici v Ljudski kopeli. Kopala se je na moški strani. Ni še bila gotova, kar zagleda eno (?) glavo ki na njo gleda in jo opazuje. Kopala sta se zraven nje dva fanta." — In sramežljiva Suzana vzklika v „Slovencu": „Kako slabo se oskrbuje (?) in pripušča ljudi k pohujšanju!" — Sedaj pa ne vem, ali se je katoliška Suzana pohuj-šala nad fantovo glavo, ali pa fant nad njo, ker „še ni bila popolnoma gotova."
Toda bodisi kakor že hoče, sv. pismo pravi: Pohujšanje mora priti, toda gorje tistemu, po katerem prihaja. Bolje bi bilo, da si priveže mlinski kamen na vrat ter se potopi v najglobokejšem morju! — Ker od fantove glave menda vendar ni prišlo nobenega pohujšanja, se bo morala z mlinskim kamnom sprijazniti le katoliška Suzana!
Najbolj pa sem se prestrašil na koncu notice z grožnjo: „Nočemo se več kopati!" Potemtakem dobe ljubljanski le-menatarji med katoliškimi devicami fanatičnih tekmovalk! —
Državna zbornica je prevzela novo koncesijonirano obrt v zakup. Dunajski prekajalci in klobasarji so začeli stavkati ter so poslali deputacijo k ministrskemu predsedniku. Baron Beck pa je deputacijo odslovil s prijaznimi besedami: „Izhajali bomo že tudi brez vas! V parlamentu imamo dovolj mož, ki znajo izborno klobasati in klobasariti. V sili pa jim priskočim na pomoč še jaz sam s svojimi nemškimi ministri. Saj smo srečno dognali volilno reformo, ki tudi ni drugega, kakor orjaška klobasa brez konca in kraja.
Predkratkim se je kazal po Ljubljani sloveč govorilec s trebuhom. Kakor da bi bilo to kaj posebnega! Saj tudi jaz ne bi mogel govoriti brez trebuha! Pomarančar je mnogo večje čudo, ker ima velik trebuh, pa vendar ne zna govoriti!
Čudni ljudje žive po dvorih. Rumunski kralj ima tako slab želodec, da more uži-
vati le še čokolado, in vendar potrebuje par milijonov za svoje »najvišje" potrebe. Koliko bi zahteval šele, ako bi imel tako dober želodec, kakor ga imajo gospoda po naših župniščih! Še večje čudo nam je odkril »Slovenec" pretekli petek, ko je poročal, da je bil pokojni nadvojvoda Oton rojen leta 18 76, in se poročil že leta 1886.
Jako me je presunilo tudi prerokovanje dnevnika »Mittagszeitung" ki piše, da so kralju Petru šteti dnevi. Prijatelji v gostilnici so me potolažili, da je »Mittagszeitung" gotovo zamenjala kralja Petra s kraljem Gambrinom. Gambrina bodo namreč primorali, da demisijonira zaradi povišanja doklade za pivo. Bog mu daj večni mir in pokoj, meni pa še četrt cvička, Marička!	B.
0
Prebrisana nevesta.
Siromašna zaročenca sta prišla pred sveto mašo v cerkev, da ju prečastiti župnik vpreže v težki jarem, v jarem, ki združuje spola.
Ker sta bila siromaka, siromaka brez denarja, sta prosila, da bi župnik ju poročil kar brezplačno.
Toda župnik sivolasi hotel je takoj nagrade: »Celo uro traja maša, medtem lahko preskrbita si potrebnega denarja. Vesta, tukaj v naši cerkvi brez plačila ni poroke, ni poroke brez petaka!"
Župnik šel je k žrtveniku. Siromašna zaročenca sta pa nemo predse zrla ter sta le premišljevala, kje dobila bi denarja ?
Kar nevesta se nasmehne, se obrne in odide skozi zakristijo v mesto. — Šele konec svete maše se odtod je povrnila, nov petak je za poroko oderuhu izročila. Far denar je pred oltarjem spravil hipoma v bisago ter poročil zaročenca, zaročenca siromaka. »Lepa hvala, prečastiti!" rekla mu je po obredu, »novce sem vam že oddala — tu pa je zastavni listek od najlepše vaše suknje, suknje tople, dragocene, ki med mašo je visela tam na klinu v zakristiji!" —
Župnik je zelen od jeze dolgo motril listič beli, poročena siromaka sta vesela šla domov . . .
Z.
0
Nedolžno veselje.
Nadškof Stadler! Zakaj si tako čudno vesel, carissime amice?
Škof Bonaventura (si mane radostno roke:) Že zopet nisem zadel ničesar s svojimi srečkami!
Nadškof Stadler: In t o te veseli tako neizmerno?
Škof Bonaventura: I kaj pa, ljubi Jožek!
Če bi bil zadel kakšen dobitek, bi bil moral plačati ta in ta dolgek! Če bi bil pa zadel glavni dobitek, bi moral plačati velik kos svojih dolgov! Torej, ha, ha, ostanemo, kakor smo b'bli! Ha, ha!
Nadškof Stadler: Dobro sem te učil!
Škof Bonaventura: Noli me tangere —
Nadškof Stadler: Noli me tangere! Tudi jaz sem zadolžen. Pijva torej — bratovščino!	C.
Gizdalinski in Frakoslav.
Upravičene slutnje.
Mlada Neža je pridno zahajala k mlademu kaplanu v župnišče.
»Ta pa mora biti pač huda grešnica, ker se mora izpovedovati tako pogosto-ma!" si je mislil cerkovnik.
In glejte, po devetih mesecih je potrdila znana babica mežnarjeve slutnje.
Fred.
Nič čudnega.
—	V Ljubljani se je kazal mož, ki govori s trebuhom.
—	To ni nič takega! S trebuhom govore po Kranjskem že od nekdaj gospodje bisagarji; njih trebuh ima vselej prvo in zadnjo besedo!	F. Pl.
Izborna kupčija.
Župnik Trdoglav: uspeva tvoj konsum?
Župnik Trebuhar bolje. Spravil sem £ imam v žepu 5000 K, čujejo. No, koliko pa Trdoglav: Sedaj bom pa imel 5000 K, s konsumom pravtako
0
No prijatelj, kako
: Dobro; ne more ra na boben. Jaz backi naj pa pla-imaš ti dobička? šele 2000 K; ko potem pa naredim kakor ti."
Miloš.
—	Zakaj si se pa oblekel tako po zimsko?
—	Vtem —e— strupenem času —e— draginja, kamor —e— pogledaš — koga, hudiča, ne bi —e— zeblo?
Povejte, črni modrijani!
Povejte, črni modrijani,
ki ste okrog »Slovenca" zbrani
in vanj odkladate laži,
obrekovanja in reči,
katerih bi celo cigani
se sramovali: ali vi,
ki si odpuščate sami
vse svoje podle lumparije,
nesramnosti in hudobije
ne obžalujete nikdar?
In poravnati vam ni mar krivic in škode, ki ob vsaki priložnosti jih za denar t grmadite nam med rojaki?
Povejte, kaj je čast, poštenje, kaj lepo zgledno je življenje?
Povejte vendar, kaj v očeh je vaših lopovstvo in greh, kaj so nebesa, kaj pekel?
Povejte, kam bo rod prišel, če vam kar slepo bo verjel?
Sršen.
Iz Carigrada.
Sultan je naprosil avstrijsko vlado,
Nehvaležen grešnik.
Župnik: ,,Kaj, samo dva para klo-
naj mu pošlje dvanajst najodličnejših bas? — Ko sem te odvezal tvojih velikih mamelukov; zanje ji ponuja dvanajst grehov, sem si mislil, da se pokažeš vred-
svojih evnuhov.
nejšega moje izredne milosti!" Fred.
Zadovoljni Kranjec.
Korist poslanstva pri ministru ali — no, potem pa že!
—	Ekscelenca! Klanjamo se —
—	Že vem, že vem! Vam torej ni prav ... Informiran sem ...
—	Pardon! Mi bi radi . . .
—	Slavna gospoda, prosim lepo —
—	Ekscelenca, izvolite samo dovoliti, da . . .
—	Že razumem, že razumem!
—	Mi bi radi le . . .
—	Prosim lepo, in kar zahtevate ...
—	Dovolite, ekscelenca, samo to bi vam . . .
—	Po vaših shodih in tako dalje, hm ...
—	Ponižno prosimo, ekscelenca! Blagovolite nas poslušati vsaj nekoliko!
—	Prosim, prosim, gospoda! Po vaših shodih, e, sem hotel reči, da mi je vse en pes — vi ste Slovenci — no prav — aha, da mi je vse en pes, en pes, ali mi kaj verjamete ali ne!
—	Ali! Ekscelenca, mi bi
—	Vi bi?
—	Mi bi zaradi jezuitov . . .
—	A—a?
—	Mi bi povprašali najpokorneje zaradi jezuitov, ali naj se še naseljujejo ali . . .
—	A, potem pa! Gospoda' Zakaj pa mi niste povedali tega takoj po-četkoma! Prosim, blagovolite sesti!
C.
Nov način,
A: Slišal sem, da bodo imele nune velikanski hotel. Čemu pa?
B: Bera Jpropada, zato je treba začeti na drug način.	Fred.
Edino zveličevalna uniforma.
—	Kako lepo je naredil ta gardni stotnik! Prav privoščim Nemcem to bla-mažo! Bo vsaj nekoliko ozdravilo suženjsko pokorščino nemško.
—	Ne govori tako! Mi se damo v Avstriji še bolj blamirati, sicer ne od cesarske ampak od papeške garde. Uniforma — in nič drugega! Satyr.
Predkratkim sem bil v ljubljanskem hotelu. Tam je priganjala gospa svojega soproga iz preprijetne družbe domov, prav takrat, ko se je revež zabaval najlepše. Kaj takega se meni ne more pripetiti nikoli ne! In potem še zabavljajo celibatu. Osli!
Velecenjenim gg. naročnikom naznanjamo, da izide letos le osem številk II. letnika „Osinega".
Uredništvo in upravništvo.
TI