113 Deželni zbor kranjski. V peti seji dne 17. mareija izroči se naj prve več došlih prošenj dotičniin odsekom, se izvoli iz vrste -velicih posestnikov deželnega odbornika namestnikom posl. Alfons Wurz-bach, na to pa poročajo v imenu upravnega odseka: 1.) Posl. dr. Papež o uravnavi potoka Mirne ter nasvetuje poseben načrt zakona po katerem se dežela zavezuje Mirno uravnati pod tem pogojem da država pripomore s petdesetimi odstotki na 140.000 gld. proračunjene potrebščine torej z doneskom 70.000 gld.; in da udeleženci pri tem dado dvajset odstotkov, toraj, 28.000 gld. od katere svote pride 22.000 gld. na neposredno udeležene zemljiške posestnike, 3000 gld. na udeležene občine in 3000 gld. na okrajni cestni odbor mokronoški. Načrt zakona se vzpsrejme. 2.) Posl Povše o § 3. letnega poročila deželnega odbora: Deželna kultura. Iz poročila mej drugim povzamemo, da je dežela dala za zagradbo potoka Trebiža 1000 gld, da je dognala obravnava glede poprave Novice. 114 V Belega potoka in Ornega potoka pri Belipeči, da se je za breg branečo zgradbo pri Ljubljanici v Mostah dovolila podpora 1000 gld. itd. Vse točke poročila vzamejo se z odobravanjem na znanj Posl Kavčič priporoča uravnavo Pivke, posl. Lavrenčič želi pojasnila glede uravnave vipavskih voda in priporoča kolikor mogoče hitro uravnavo teh voda, posl. Žitnik pa priporoča napravo vodovoda za občino Ambrus. 3.) Isti poslane*- o prošnji ravnateljstva meščanske šole v Kiškem glede podpore za napravo in obdelovanje vinograde z ameriškimi trtami. Poročevalec nasvetuje, da se za napravo vinograda dovoli 190 gld. podpore, torej polovica proračunjenih stroškov, za obdelovanje pa, da se da vsako leto primerna podpora. Nasvet se vzprejme. 4.) Posl. dr. Tavčar glede vvrstitve neke v vrhniškem cestnem okraji leta 1870 in 1871 zgrajene nove ceste mej okrajne ceste. Poročevalec nasveluje: Leta 1870. in 1871. v vrhniškem cestnem okraji zgrajena cesta, katera se pri Goričici od krajne, v zakonu o vvrstitvi cest z dne 2. aprila 1866. 1. pod točko 80. navedene ceste Vrhnika-Borovnica-Podpeč odcepi in ki se s to okrajno cesto potem, ko drži 2'Skm daleč, zopet stika tam, kjer doseže omenjena od Preserja držeča okrajna cesta podnožje Žalostne gore in dalje naprej Podpeč, vvrsti se med okrajne ceste. Predlog se vsprejme. 5.) Isti poslanec glede delne preložitve klanca na Selih na okrajni cesti Eaka-Krško ter nasvetuje, da se deželnega odbora poročilo o tej zadevi vzame na znanje in dovoli podpora 3500 gld., toda le s pogojem, da se delo prej ne prične, dokler ni nabran ves za to potrebni denar. Se vsprejme. V imenu finančnega odseka poročajo : 6.) posl. Klun o prošnji g. J. Smrekarja, kateheta na ljudskih šolah v Ljubljani, za prvo službeno starostno doklado. Smre-karju dovoli se izjemoma doklada. 7.) Isti poslanec o proračunu normalno šolskega zaklada za 1. 1892. Pri tej točki vnela se je precej živahna in dolga debata, katere so se vdeležili Krsnik, dr. Tavčar, dež. predsednik baron Winkler, baron Schvvegel, Hribar, Žitnik in poročevalec Klim. Posl. Kersniku se sad, katerega donaša šola ne zdi povoljen in dela temu vzrok šolsko nadzorstvo, kateremu je treba temeljitega preobrata. Dalje povdarja poslanec, da je treba v boji za narodnost z učiteljskim stanom računati kot važnim faktorjem, posebno ker se je bati, da pri drugem važnem faktorju stopi narodnost na drugo mesto. Posl. dr. Tavčar govoril je jako obširno ter je odločno grajal postopanje okrajnih glavarjev, ki jim je mar le za pospeševanje nemščine na ljudskih šolah ter je končal z besedami: Mislimo vender, da pri nas vlada deželni predsednik, ne pa okrajni glavarji. Deželni predsednik baron AVinkler zagovarja postopanje okrajnih glavarjev. Posl. baron Sc hw egel pojasnuje stališče svoje stranke glede te točke. Posl. Hribar tudi graja postopanje okrajnih glavarjev, posl. Žitnik pa z ozirom na besede, katere je govoril posl. Kersnik o nekem drugem važnem faktorju, zagovarja domoljubnost duhovnov in povdarja njih zasluge za narodni napredek. Konečno še poročevalec Klun pr.trjuje predgovornikovim besedam in priporoča proračun v odobritev. Predno se je pričela ta debata poročal je isti poslanec še o treh drugih točkah, ki so v zvezi s to, namreč o prošnji stalnega odbora deželne učiteljske konferencije v Ljubljani za uredbo učiteljskih plač. Prošnja se odkloni, pa se vzprejme resolucija posl. Hribarja, ki gre na to, da bi se pri prena-rejeni uredbi učiteljskih plač bolj oziralo na ljubljanske učitelje. Potem o prošnji voditeljev na mestnih petrazrednih ljudskih šolah v Ljubljani, za zvišanje opravilnine. Dovoli se vsakemu po 50 gld. osebne doklado. Posl. Stegnarjeva resolucija, da naj se dovoli vsakemu po 200 gld. opravilnine, se odkloni. Slednjič o prošnji županstev v Kamnigorici in Lancovem, da se stanarina za učitelja v Kamnigorici prevzame na normalno šolski zaklad. Prošnji se ne ugodi. Proračun normalno-šolskega zaklada za leto 1892 s potrebščino 321.677 gld. se potrdi, in ker zaklada znaša 29.234 gld., je primankljej pokriti z 10 °/o doklado na vse direktne davke in še ostali nedostatek v znesku 138.800 gld iz deželnega zaklada V šesti seji dne 18. marcija izroče se raznotere prošnje dotičnim odsekom, nato pa poročajo v imenu finančnega odseka: 1.) Posl. Hribar o računskem sklepu deželnega posojilnega zaklada za leto 1890. Prihodkov je bilo 195.078 gld. 67 i/2 kr., stroškov pa 220.788 gld. 4 kr. Eačunski sklep se odobri in vzprejme tudi poročevalcev nasvet, da naj knjigovodstvo v prihodnje napravi natančneje izkaze o dohodkih in stroških. 2.) Posl. dr. vitez Bleivveis o pr< šnji okraj no-ecstnoga odbora kranjskogorskega za odpis deželnega posojila 610 gld. Odpis se ne dovoli, pač pa se podaljša obrok za vrnitev posojila za edno leto. 3.) Isti poslanec o prošnji občine Velike Lašče za podporo v zdravstvene namene. Dovoli se 300 gld. za napravo občinske bolnišnice. 4.) Posl. vitez Langer o prošnji katoliškega šolskega društva na Dunaji za podporo katoliškemu učiteljskemu seminaru na Dunaji za podporo. Prošnji se ne ugodi. 5.) Posl. Murni k o prošnji župnijskega urada v Stangi in županstva v Trebeljevem za podporo po toči poškodovanim. Prošnja izroči se deželnemu odboru v primerno rešitev. 6.) Posl. dr. Vošnjak o prošnji letoviškega društva na Bledu za podporo za letovišče. Prošnji se ugodi in dovoli 3000 gld. 7.) Posl. Hribar o prošnji Ign. Gridl-na na Dunaji, da se mu izplača 756 gld. 36 kr. za več oddane teže železne konstrukcije pri zgradbi deželnega gledišča. Prošnja se odbije. 8.) Posl. dr. vitez Bleivveis o prošnji županstev Crnivrh in Polhovgradec za podporo za zgradbo ceste iz Polnovegagradca v Crnivrh. Občinama dovoli se 600 gld. V imenu upravnega odseka poročajo: 9.) Posl. Kavčič o prošnji županstva na Trati za vvrstitev občinske ceste od Trate do m^je St. Joške občine med okrajne ceste in za podporo. Zadeva izroči se deželnemu odboru, da naredi načrt in sestavi potreben proračun ter da v prihodnjem zasedanji poroča. 10.) Isti poslanec o-prošnji županstva pri sv. Joštu za vvrstitev občinske ceste od Vrzdenca do meje občine Trata med okrajne ceste in za podporo. Prošnja, katero je podpisal posl. Povše izročila se je deželnemu odboru v rešitev. 11.) Posl. Klun poroča v imenu finančnemu odseka o prošnjah a) učiteljeve vdove Ane Malenšek za podaljšanje dosedanje miloščine Miloščina se podaljša za tri leta. O prošnji učiteljeve udove Vidmar za pe-daljšanje in povekšanje miloščine. Miloščina se poveksa od 100 na 120 gld. na leto in podaljša na tri leta O prošnji učiteljeve sirote Novak za podaljšanje dosedanje miloščine. Miloščina se podaljša na tri leta. O prošnji na odgojnino učitelj i vi siroti Frančiški \Veber. Prošnja izroči se deželnemu odboru z naročilom, da naj omenjeni siroti podeli sirotinsko ustanovo. Nato se seja zaključi. V sedmi seji dne 18. marcija izroče se najprve različne prošnjo dotičnim odsekom na to pa poroča v imenu upravnega odseka: 1.) poslanec dr. Tavčar a) o prošnji okrajno-cest-nega odbora na Vrhniki za vvrstitev ceste skozi trg Vrhniko* mej okrajne ceste. Prošnji se ugodi, b) O § 5. marg. št. 1—12 letnega poročila deželnega odbora: „Občinske zadeve. Deželni odbor poroča namreč v tem poročilu o dovolitvi občinskih pri-klad, o določitvi občinskih taks, o sklepih občin zarad pasjega davka, dalje o korakih, kateri so se storili za ustanovitev okrajnega sodišča in davčnega urada v Cirknici. o preložitvi okrajnega sodišča iz Kranjskegore na Jesenice, o delitvi občine Eibnica itd. Poročilo vzame še naznanje. c) O prošnji posestnikov v Lahovem za preložitev ceste čez hrib Lisec in za podporo. Prošnja izroči se deželnemu odboru v rešitev. V imenu finančnega odseka poročajo: 2.) Poslanec baron S ch v egel o računskem sklepu muzejskega zaklada za 1. 1890 in o proračunu za 1. 1892. Dohodkov bilo je leta 1890. 4987 gld. 53 kr., stroškov pa 5152 gld. 19 kr. Za leto 1892. prora-čunjena potrebščina znaša 5083 gld., pokritje pa ravno toliko, od katerega plača deželni zaklad 4307 gld. Eačun in proračun se odobrita. 3.) Isti poslanec o nakupu prirodoslovne zbirke- 115 Simona Robiča za tukajšnji muzej Ru lolfinum. Po priporočilu poslanca Hribarja izroči se zadeva deželnemu odboru v rešitev. 4.) Isti poslanec o nakupu Fiv Sumija zbirka listin za tukajšnji deželni arhiv Tudi ta izroči se deželnemu odboru v rešitev. 5!) Poslanec Luckmann o prošnji učitelja L Čveka za zvišanje pokojnine. Prošnja se za zdaj odkloni. 6.) Poslance Murni k o prošnji šolske občine Sv. Gregor glede podpore za napravo vodnjaka. Prošnja izroči se deželnemu odboru v primerno rešitev. 7.) Poslanec Kersnik o prošnji županstva v Begunjah pri Cerknici za odpis dolga za vodovodni načrt. Dovoli se 199 gll. 20 kr. iz deželnega zaklada. 8.) Poslanec Murni k o pnšnji županstva na Vačah za podporo za na-p avo brizgalnice. Prošnja izroči se deželnemu odboru v rešitev. 9.) Poslanec Višnikar o prošnji okrajno- cestnega odbora logaškega za odpis dolga 8391 gll 37 lfa kr. deželnemu zakladu povodom zgradbe ceste Logatec-Rovte. Prošnji se deloma ugodi in prevzame 3391 gld. 37 l/a kr na deželni zaklad, ostalih 5000 gld. dovoli se pa plačati v petih obrokih 10.) Poslanec baron Schvvegel o prošnji muzejskega dništva za Kranjsko za podporo. Dovoli se podpore 400 gll. 11.) Posl. Murni k o prošnji županstva v Vrabčah glede poHpore za nakup plemenskih bikov. Prošnja izreči se deželnemu odboru v primerno rešitev. 12) Poslanec dr. Bleiweis o prošnji županstva na Vrhniki za podporo za vzdrževanje občinske bolnice. Dovoli se 100 gld. 13.) Isti poslanec o prošnji krajnega šolskega sveta v Bojancih za podporo za zgradbo šolskega poslopja. Dovoli se podpora 200 gld. 14.) Poslanec Višnikar o prošnji komiteja za zgradbo mostu čez Savo p,i Radečah glede zgradbe omenjenega mostu Poročevalec na-svetuje: Deželni odbor se z ozirom na to, da je za zgradbo ž leznega mostu čez Savo pri Eadečah od dižave in dežele štajerske opravičeno pričakovati izdatne podpore, — pooblašča, da zagotovi in prične zgradbo tega mostu po že izdelanem načrtu inženirja Hraskega tako, da prevzame dežela dve tretjini nepokritih stavbinskih troškov tega skupnega podjetja, jedno tretjino pa občina radeška. Ob jednem se deželnemu odboru naroča, da se vnovič obrne do vis. c. kr. vlade in do deželnega odbora štajerskega zaradi primernega prispevka k tej zgradbi, za katero je izprositi tudi dovoljenje pobiranja mostnine, in da nemudoma potrebno ukrene, da občina radeška ali drugi udeleženci, osobito pa za zgradbo mostu obstoječi komite zagotovi tretjino troškov mostne zgradbe. Poslanec dr. Papež podpira ta predlog in stavi še sledeči dodatni predlog: Deželnemu odboru se naroča, naj nadaljuje izvisevanje točke 2. sklepa dež. zbora iz V. seje dne 28. oktobra 1890 glede korekture ceste čez Brunek in o tem poroča v prihodnjem zasedanju, oziroma stavi primerne predloge Ko še poslanec Žitnik toplo priporoča poročevalcev nasvet se oba predloga vsprejmeta. 15.) Poslanec Višnikar -o prošnji županstva v Žužemperku za podporo za napravo vodovoda. Dovoli se 600 gld. 16.) Poslanec dr. Vošnjak o predlogu g. poslanca V. Pfeiferja da se za 1. 1893 dovoli iz deželnega zaklada znesek do 10.000 gld. za brezobrestna posojila vinogradnikom, kateri na novo zasajajo vinograde. Predlog izroči se deželnemu odboru v pretres z naročilom, da o njem poroča v prihodnjem zasedanji. 17.) Poslanec Murnik o prošnji občine Dol za odpis oskrbovalnih stroškov za hirajočo Frančiško Vidmar. Prošnja izroči se deželnemu odboru z naročilom, da se pri razdelitvi cesarja Frančiška Jožefa ustanov ozira na to prošnjo. 18 ) Poslanec dr. vitez B1 e i \v e i s o prošnji županstva v Budanjah glede podpore za popravo občinske ceste. Poročevalec nasvetuje v imenu finančnega odseka, naj se prošnja odkloni. Poslanec Lavrenčič obžaluje, da se je ta predlog stavil, očita zboru, da nepotrebno trosi denarje za druge nekoristne zgradbe, kakor so letovišče na Bledu, deželni muzej in gledišče, za potrebno cesto pa da se ne dovoli majhna podpora in slednjič nasvetuje, da se dovoli za omenjeno občinsko ceste 500 gld. iz deželnega zaklada. Poslanec dr. Vošnjak in Hribar zavračata Lavrenčiča, tudi poslanec Suklje se n^ strinja z njegovem predlogom, ker bi>do davkoplačevalci kmalo čutili, ako se bodo za občinske pota tako visoke podpor ? začele dovoljevati. Poslanec KI uri izreče v daljšem govoru za po 1 poro Pri glasovanji vzprejrne se predlog poslanca Lavrenčiča z večino dveh glasov. V imenu upravnega odstka poročajo: 19.) Poslanec dr. Papež o prošnji občinskega zastopa vrhniškega za zlružitev te občine v tri samostojne občine Poročevalec predlaga, da se zadeva izroči deželnemu odboru v pretres in poročanje. Ko se še poslanec Lenarčič za to izreče se predlog vzprejrne. 20.) Poslanec baron Li elit en b e r g o prošnji živinozdravnika Hugona Turka za razpis kake živinozdravnške službe oziroma za nagrado. Poročevalec predlaga, da se prošnja izroči deželnemu odboru v rešitev. Poslanec Po v še povdarja važnost živinozdravnikov za povzdigo živinoreje ter stavi sledeči dodatni predlog: 1 ) Deželnemu odboru se naroča, da potom visoke c. kr. deželne vlade poprosi pri vis. ministerstvu. da namesti dr-živnega stalnega živinozdravnika v okraju litijskem. 2.) Deželni odbor se pooblašči, da za čas, dokler ne bo nameščen državni okrajni živinozdravnik. poišče veterinarja, • kateremu podeli letno remuneracijo. Znesek naj se pa določi po nasvetu finančnega odseka. Poslanec dr. Vošnjak podpira ta predlog. Poslanec Murnik omenja, da se je nadjal, ko se je za živinozlrav-nika v Radovljici dovolila nagrada 300 gld., da bode kmalu c. kr. živinozdravnik stalno nameščen, al to se dozdaj ni zgodilo. Ako ravno se ne more trditi, da na en političen okraj zadostuje en zdravnik, je vendar res, da je boiji eden kakor nobeden. In ker litijski okraj zelo pogreša živinozdravnika in je govornik preverjen, da ne bo nikdo temu ugovarjal, zato misli, da bi se uže danes stvar konečno rešila. Z ozirom na to nasvetuje: Dovoli naj se 300 gld. nagrade za živinozdravnika, ki se nastavi v Litiji. Deželni predsednik baron \Vin-kler omenja, da samo dva okraja nimata še živinozdravnikov, pa da jih tudi ta dva v kratkem dobita. Nato omakne posl. Povše svoj drugi predlog in se sprejme njegov prvi in posl. Murnika predlog. 21.) Poslanec baron Rechbach o prošnji županstev Britof, Famlje in Gorenje Vreme, da se mitnica na Reški cesti opusti Prošnja izroči se deželnemu odboru, da jo pretresa iri o njej poroča. Na to se seja zaključi. — Deželni zbori zborovali bodo do velikega tedna. Precej po veliki noči snide se pa zopet državni zbor. — Dela za dolenjski železnici progo Ljubljana-Grrosuplje-Kočevje so že razpisana in poteče obrok za ponudbe 2. maja t 1. Z zgradbo pričelo se bode torej lahko že sredi maja. Upati je da bo ta proga do jeseni 1893 dokončana, proga Grosuplje-Novomesto pa par mesecev pozneje. — Domači pešpolk baron Kuhn št. 17 premesti se jeseni v Pulj, v Ljubljano pa pride pešpolk št. 97 — f Anton Knez. Umrl je nenadne smrti tukajšnji veletržec g. Anton Knez. Nit življenja pretrgal si je pokojnik sam. Pretečeni torek proti ednajsti uri zvečer našli so ga močno obstreljenega pri vhodu na pokopališče Od tam prenesli so ga v boluico, kjer je prejemši sv. zakramente za umirajoče umrl od 1/2 4 zjutraj. Pokojnik bil je obcepriljubljen plemenit značaj, odločen narodnjak in vrl podpornik vseh narodilttr dr.i-sTev. V svoji oporoki, ki jo "je pred 'nesrečno svojo smrtjo izročil nekemu svojemu prijatelju ii(nemDvaJi.j^glay^in...dedičem svojega do 80.000 gld. vrednega premožnega „Matico Slovensko-' v Ljubljani. Blag mu spomin! — Shod volilcev. Državni poslanec g. dr. Ferjančič vabi na shod, kateri bo prihodnjo nedeljo dnev3. aprila t. L ob 4. uri popoldne na Rakeku v prostorih g. Sebenikarja. 116 — Umrla je najstarejša ženska ljubljanskega mesta gospa Dominika Devetak. Pokojnica bila je stara 92 let. — Družbe sv. Cirila in Metoda graška izvan aka-demiška podružnica je imela 7. marca t. 1. svoje letno zborovanje ob obilni vdeležbi čč. udov in gostov. Prvomestnik, g. ravnatelj Fr. Bradaška, se je najpoprej spominjal umrlega ustanovnika, preč. g. kanonika dr. M. E o bi ca, in je povabil nazoče ude k sv. maši, katero je za pokojnika daroval 9. marca v mestni župni cerkvi podružnični tajnik, preč. gosp. vojaški župnik monsgr. Ivan Tomše. Potem je omenil vesele novice, da je bivši podružnični blagajnik, g. prof. Fr. Hubad poklican na Dunaj. Povdarjal je slednjič še požrtvovalnost tamošnjih rodoljubnih obrtnikov, ki so tudi podružnični udje. — Jz nam doposlanega poročila o zborovanji z radostjo povzemamo, da zanhnanje za našo družbo raste i v Gradci, na čemer se **hfSfrn?ui posebno zahvaliti mladeniško navdušenemu g. prvomestniku in neutrudno delavnemu blagajniku, g. c. kr. okrajnemu sodniku Fr. Hrašovcu. Vodstvo glavne družbe razpošilja te dni sirom po Slovenskem 2 važna poziva. Prvi vabi domoljubno slovensko ženstvo, naj bi snovalo kolikor največ mogoče ženske podružnice; drugo je pisano slavnim društvom, naj bi postala pokrovitelji naše družbe. — Za druž-bine namene so darovali: Ormoška posojilnica 15 gld., član delavskega bralnega društva v Idriji, g. Val. Pogačnik, nabral 5 gld. 26 kr. in posojilnica v Celovci 5 gld. Iskreno zahvalo izreka vsem in vsakemu Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. — Proračun trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani za 1 1892 v znesku 6809 gld. 25 kr. je trgovinsko ministerstvo odobrilo ter ob enem dovolilo, da se stroški pokrijejo z dosedanjo priklado dveh krajcarjev na vsak davčni goldinar od pridobnine, merovine in dohodarine vštevši izvan-redno doklado tistih, ki imajo pravico voliti v zbornico. — Cestarske službe. Za idrijsko cesto v goriškem okraji razpisanih je do 1. majnika šest cestarskih služb. Mesečne plače je 16 gld. oziroma 18 do 20 gld. Te službe prideržane so podčastnikom in je prošnje vložiti pri c. kr. na-mestništvu v Trstu. — Davkov plačuje Gradec na leto 3,513.130 gld. 35 kr. Lepa svota! — V vodnjak padla in utonila je triletna deklica Antonija Markelj v Vodeščah v radovljiškem okraju. — Vič izločil se je iz požarnega okraja Ljubljanskega vsled česar se požari na Viču ne bodo več naznanjali s strelom raz Grad in gasilci ljubljanski pojdejo na Vič le na prošnjo če bo kaka velika nevarnost. — Umrl je pri sv. Križu pri Ajdovščini 801etni župnik gosp. Jak. Logar zadnji sošolec nepozabnega probuditelja Ein-spielerja. — V Novem Mestu umrl je 45tetni g. Val. Ambruž profesor na ondotni gimnaziji. — Ponesrečila je v Domžalah I81etna gospica Eezika Obervvalder. Eevica se je ob Bistrici sprehajala a nesrečno padla v vodo in utonila. — Mrtvega našli so v Trboveljskem potoku rudarja Ani Kržišnika. — Nova lokalna železnica. Okrajni zastop na Vranskem je pri deželnemu odboru štajarskom vložil prošnjo, da naj bi se v popolnitev lokalne železnice Celje-Velenje zgradila tudi lokalna železnica Polzela-Vransko-Kamnik. Zares srečna in misel, kateri, je v splošno korist le želeti, da se vresniči. — V Trstu umoril je neki Jožef Trebeč doma iz Šmarija pri Postojini svojo ženo Marijo s tem, da ji je prereza! vrat. — Kranjska hranilnica imela je dne 24. marcija t. L svoj redni občni zbor. Iz njenega poročila povzamemo, da je imela v minolem letu 71 let svojega obstanka 30,677.087 gld. 81 kr. vsega premoženja. Za dobrodelne in druge namene darovala se je svota 33.250 gld. — Ustrelila se je v Trstu I91etna gospa Jolle Bassi. Nesrečnica bila je še-le dva meseca omožena. — Neki 161etni realec se je pa hotel ustreliti, a se je samo močno ranil. Hitra zdravniška pomoč mu je otela življenje. — Obesil se je na Eeki obče spoštovani meščan in mestni odbornik Antonio Balf. Nesrečnik star je bil še-le 44 let in so ga dovele do samomora različne družbinske nesreče. v — Ponarejevalci denarjev. V St. Petru na Goriškem zasačili so družbo ponarejevalcev denarja. Pri družbi so prizadeti tudi mnogi Goricam.