Politicni ogled. Avstrija. Kar našo ljubo Avstrijo tice, je le poročati, da se ustavaki in državopiavniki z vso močjo pripiavljajo za neposredne volitve v državni zbor. Ustavaki so se razprli iu razeepili v »inlade" in »stare". Stari bi radi etarc in mladi bi radi mlade spravili v zbornico. Da se naši nasprotniki med sebo tepo, je nam prav; ter nas opominja to, da se mi složimo, toda le na pravični podlagi. Denarstvene zadrege na dunajski borsi se še niso poravnale, timveč rastejo od dnč do dne. Mnogo, mnogo ljudi je vsled tega do celega ubožalo. Vnenje države. Francoska. Novica, da se je Thiers, jiredsednik ljudovlade francoske, predsedništvu odpovedal, je zganila ves politiČni svet. Reč je takole prišla. Pri dopolnilnih volitvah v državni zbor so zmagali skrajni levičniki, prijatelji, deloma tudi voditelji nam le predobro znane ,,interuacionalne družbe", ki se grozi prekucniti ves svet in postaviti države na celo nove, brezverske podlage. Te volitve so prestrašile ne kar Francosko, timveč tadi druge evropske države. Thiers je vsled izida dopolnilnih volitev ministerstvo preustvaril in nekaj levičnikov vanj poklical. Desnica narodne sknpščine pa, Tbiers-u že dalje časa gorka, je napela vse svoje moči, ter je v seji od 24. maja nezaupnico s pičlo večino glasov izrekla novetnu ministerstvu. Thievs razžaljen zaratl nezaupnice, ki je nanj merila, se je tedaj predsedništvu odpovedal. Njegova odpoved se je sprejela in poslanci so volili nemudoma novega predsednika: MacMahon-a, kije maršal, sedaj 65 let star, clovek odkritega, pošteuega značaja. V italijanski vojski je bil pri Magenti natepel Avstrijance, a v prusko-francoski vojski je bil sam pri Worthu in Sedanu premagan. — Mac-Mabon je volitev sprejel in do zbora odpisal to-le možato pismo: ,,Gospodje poslanci! Udam se volji narodne skupščine ter sprejmem čast predseduika ljudovlade. DomoIjubju mojemu ste naložili težko odgovornost, toda s pomočjo Božjo in udanostjo vojne, ki bode vedno branila pravice vsem poštenjakom, hočemo složno nadaljevati delo oprostenja francoske zemlje, skrbeti za red in mir. Načela, na ktera je pozidano poslopje človeške družbe, bodemo branili. Za vse to Vam zastavim svojo besedo kot pošten mož in vojščak!" — Menimo, da ljudovladi francoski bo kmaln mrtvaški zvon zapel; ali se bode pa tudi mir povrnul v lepo Francijo in z mirom nekdanja moč in slava, kdo zna? Upanja je malo, kajti vsi republikanski poslanci, ki znašajo skoraj do polovice narodne skupščine, so se zdržali glasovanja. 0 Spaujski se nič gotovega ne ve; razun da so zmedi onda zares brezkončne. Vlada ne ve, kodi ne kamo! Denarjev ji manjka, ne upa ji nihče več, vojaki so nepokorni in nezanesljivi; in kar smo o Španjski povedali, velja blezo tudi o Italijanski. Toliko cerkvenega imetja si je prisvojila in vender od dnč do dne bolje v dolgove leze. Uresničuje se tudi tu stara slovenska prislovica: ,,Kdor se cerkve loti, se svoje glave loti". —