Novosti na Unfižnem trgu —k Ruža L. Petelinova: Žaromil. Med našimi tovarišicami jih je mnogo, ki se literarno udejstvujejo. Ena najagilnejših je Petelinova. Njene pesmi srečaš v ženskih revijah, v mladinskib listih; tu pa tam naletiš na njen članek celo v pedagoškem glasilu. Če sl kdaj poslušal Petelinovo na literarnem večeru, pa takoj zaslutiš, da je njena močna stran — dramatika. In res se tu najbolj izživlja. Napisala je več opernih libretov, dramatičnih pri- zorčkov in mladinskih iger. Letos je izdala »Žaromila«. — Mladinska štiridejanka je to, pisana v rimanih in nerimanih verzih. Romantika se prepleta tu s simboliko. Kaže se borba dobrega z zlim, kjcr končno zlo podleže in zakraljuje dobrota. Snov je natrpana z običajnimi pravljičnimi rekviziti; nastopajo vile, škrati, 2 medvedka, 2 lisički, junaški 2aromil, dobri Dobronad in poosebljena Burja. Ko Burja razsaja po našem Krasu in odganja ljudi v tujino, kar dobro razumemo resnico. Dejanje je živahno, ponekod kar močno raznihano, svetloba sledi senci, veselje žalosti. V spretni režiji doseže igrica lahko prav lep uspeh, zato bodo tovariši radi segli po njej. —¦ Knjigo, ki je izšla v prikupni obliki, je okrasila z lastnimi ilustracijami pesnica sama. Aš. —k Josip Mravljak: Kmetski stan do jožefinskih reform. Založ. Družba sv. Mohorja v Celju, 28 str. — Marljivi zgodovinski raziskovalec našega zapadnega Podravja je izdal nov lep donesek k spoznavanju naše narodne preteklosti. Brošura obravnava sicer samo prilike Dravske, Mislinjske in Mežiške doline, velja pa skoro brezizjemno za slovenske pokrajine, saj so bile v isti državi in je našemu tlačanu gospodarila povsod iste vrste gosposka. Razprava ima sledeča poglavja: Svobodni kmetje, Nesvobodni, Vrste nesvobodnih posesti, Davščine, Vsakoletne dajatve, Kmetija in nje vrednost, Naseljenost, Kmetski upori in Reforme. V poljudni obliki je nanizanih mnogo zanimivih in malo znanih podrobnosti, in sicer v luči današnjega merila, tako da dobi čitatelj jasne pojme zlasti o davščinah in drugih dajatvah takratne dobe. Našemu zgodovinskemu pouku bo morda ta knjižica izmed vseh Mravljakovih publikacij največ koristila, ker vsebuje precej gradiva za res moderen zgodovinski nouk, ki se ogiblje nraznih besed in fraz. Kdor hoče učiti zgodovino v res modernem duhu. kakor jo n. pr. priporoča Žerjavova metodika zgodovinskega pouka, bo rad segel po opisani knjižici. " F. H. —k Gobec Radovan: Mladina noie do movini — prispevek k proslavam zedinjenja in druge nesmi. a 4 strani. Samozaložba. Laško. — Cena 16 din. Kot tretja mladinska edicija v samozaložbi Gobec Radovana, učitelia v Henini nad Laškim. ie izšln omeniena zbirka 14 dvoglasnih, troglasnth in štiriglasnih pesmi za mladino. Zbirka še ne bo docela izpolnila vrzeli, ki jo občuti vsak pevovodia ob prirejanju domoliubnih nroslav. ker imamo pesmi z izrazito domoliubno vscbino. primernih današnjemu razvoju mladinske<ja petja še prav malo — vendar pa ie bila zelo potrebna in bo vsak pevovodje, našel v zbirki mnogo primernega za svoj zbor. bodisi začetniški ali :>e izvežban. Posebno pa ie zbirka dobrodošla danes v času. ko proslavliar^n 201etnico zedinjenja. Nekatere pesmi nosiio starejši datum. so pa, kakor pravi avtor v prilogi — bile na mnogih šolah že prepete iz rokopisov in so torei dodobra preizkušene in učinkovite. — Priložen ie izvleček raznih kritik in sodb nekaterih mladinskih pevovodij, ki so s pesmimi že imeii lepe uspehe in ki pesmarico toplo priporočajo. ALI JE TEGA TREBA BILO? Iz mlajših učiteljskih vrst. Tam ob Dravi niže Ptuia ie zagledala be- 11 dan »Kritika sodobne šole in vzgoje«, mesečnik(!), ki stane 25 din. Tiska ga mariborska Liudska tiskarna. Vnaprej smo prepričani. da bo ta listič le muha - enodnevnica, vendar si dovoljujemo ugotoviti tukaj v stanovskem listu, da nam tako »glasilo praktikov« ni prav nič potrebno! Po pošti smo ga dobili predvsein mlajši (starejši na šoli ne!), zato se nam dnzdeva, da hoče biti namenjen predvsem mlaiši generaciji. Izdajatelj si želi pridobiti — mladino! V tem pogledu kličemo g. izdajatelju: Nas ne boste preslepili! Če hočete borbo proti teoriji, svobodna pot Vam v »Popotniku«, ki Vam prav gotovo za stvarne članke ne bo kratil prostora! Poleg tega Vas pa tudi prosimo, da naše pedagoške delavce »obravnavate« (če že res hočete!) v nepolemičnem tonu! Ako se čutite prizadetega zaradi Vaših metodičnih brošuric, s katerimi niste uspeli, ni to krivda naših pedagoških teoretikov in praktikov. ki brezdvomno delajo po najboliši pedagoški vesti! Malo jih ie in še te hočete kratkomalo — obglaviti! Vedite, da smo tudi mi danes — kljub svoji mladosti — toliko zreli, da znamo ločiti zrnje od plev! Dovolj nas je izučilo živlienje in dolgoletno čakanje! Tudi naše izkušnje niso danes brez vrednosti! Še več: dobro vemo, da je današnja šola možna samo kot socialna ustanova, kot izraz dobe, v kateri živimo! Iz teh in drugih vidikov je vsa Vaša jeremijada — borba proti vetrovom, ki neusmiljeno pometajo vse, kar ni trdnega v svojih temeljih! In take temelje dandanes — hvala Bogu — imamo! Tudi organizacija JUU dovolj trdno skrbi za strokovno izpopolnitev! Separatizem slovenskemu učiteljstvu ni nikdar koristil niti v stanovskem — kaj šele v pedagoškem pogledu. Al. —k Marijan Markovac: Rad i zabava u domu i školi. Zagreb 1938. Strani 64, cena 12 din. Založba knjigarne Čelap, Zagreb, Trg kralja Aleksandra 8. — Znani propagator ročnega dela doma in v šoli g. Markovac je izdal novo delce, katerega namen je nuditi predvsem staršem vpogled v one panoge zaposlitve otrok, ki si z ročnim delom sami izdelujejo različne igračke in si bistrijo razum. Knjižica bo dobrodošla tudi učiteljstvu za nove pobude pri spopolnjevanju pouka z rokotvornim delom učencev. —k Misel in delo, št. 8—9, obsega 81 strani in je vsa posvečena socialnim vprašanjem v slovanskih državah. Članki — Slovanska socialna politika: prof. J. Janulov: Socialna zakonodaja v Bolgariji; dr. A. J. Jindrich: Glavne smeri češkoslovaške socialne politike v prvem dvajsetletju češkoslovaške republike; dr. M. Bornstein-Lvchowska: Osnove in uspehi socialne politike poljske države; dr. J. Bohinjec: Socialni gospodarski ogledi po naši vasi; dr. M. Obersnel: Razvoj našega rudarskega zavarovanja; dr. B. Alujevič: Naloge socialnega skrbstva za vajence; dr. S. Bajič: Poljedelski delavci (delovnopravna študija). Obzornik. — Vihar nad Srednjo Evropo (dr. Branko Verčon). — Notranjepolitični pregled (Verko). —k Navodila staršem ob vstopu otrok v srednjo šolo. Prosvetni oddelek kraljevske banske uprave je izdal osem strani obsegajočo knjižico z gornjim naslovom. Navodila so razdeljena sledeče: Starši. Naloge srednje šole. Pouk. Domače delo. Ocenjevanje. Vedenje. Telesna vzgoja. Domače okolje. Šola in dom. Govorilne ure in Nesoglasja med šolo in domom. Knjižico so prejeli ob vpisovanju brezplačno vsi starši prvošolcev državnih in zasebnih srednjih šol v banovini. —k Črnivec A., Računice za ljudske šole, V. del. Po novem učnem načrtu predelali Kat. Črnivec in I. Ukmar. Za pouk v šoli odo brilo min. prosv. z odlokom IV. št. 14.804/38. Založila Banovinska zaloga šolskih knjig in učil v Ljubljani. Cena din 22,—. — Ta priznana računica je v novi prireditvi pravkar izšla in se dobi po vseh knjigarnah in pri založnici. —k Roditeljski list, oktobrska številka prinaša sledeče člankc: Dr. F. 2geč: »Kaj prinese otrokom Miklavž?« — Gustav Šilih: »Otroške napake«. — Lojzka Meglič: »Če otrok krade...« — Fran Fink: »Starši in vajenško vprašanje«. — Vilko Kolar: »Zaščita mlajših mladoletnikov«. — Janez Kavar: »Preobremenjeni šolski otroci«. — A. N.: Mladina je preobremenjena«. — Dr. Vlado Schmidt: »Poklic in zdravje«. — Ema Deisingerjeva: »Trmoglava Lenčka«. — Vzgojni nasveti. — Zdravstveni nasveti. — Knjižni kotiček. — Roditeljski pokret. —k Gospodinja, štev. 10, prinaša sledeče: Gospodinjsko vprašanje na kongresu Mednarodne ženske zveze v Edinburgu. — Bolečine v nogah. — Vprašanje krušnih cen. — Grozdni teden. V rubriki Delo pridnih rok: Monogrami. — Lepo darilo. — Gospodinjstvo: Tržne cene v Mariboru. — Kako postrežemo? Naša prehrana: Važnost grozdja za naše zdravje. — Nekaj navodil o pripravi gob. — Današnji kruh. — Kuritc z domačim cenenim koksom.