p/ goru1■ ’ PPlriflBSKI DHEVMIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE leto VI - Štev. 34 (1425) Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. post. I. gr. TRST petek 24. februarja 1950 Cena 15 lir SSIIIlOČIIIIE RAZPRAVE V TRŽAŠKEM HRČIISHEM SVETU fl RESRIHCIII IRlDIPEMBEMTISTIČniE SKUPINI tEERE ZDRUŽITVE RRER EUR Tov. Dekleva odločno [o kominforoiističee nobil lazi o šovinistične reakcionarne lindski oblasti v coni B Prvi rezultati volitev v Angliji LABURISTI VODIJO razkrinkal umazano politično špekulacijo lažnivcev in obrekovalcev Slovansko-italijanska ljudska fronta za rešitev tržaškega vprašanja na podlagi sporazuma zainteresiranih narodov - Združitev obeh con bi pomenila vzpostavo starega reakcionarnega sistema in nadaljnji korak na poti k priključitvi obeh con k De Gasperijevi Italiji {in,t„sln°čnjo sejo tržaškega ob-Veit£rEa sveta je vladalo v Trstu teč .,ianimanie. Vsi so bili nam. neiQ aa°vedrU, kaj bo na pobes-ttnti ?°nJ° laži in obrekovanja E(W;Vucio osebnega prometa U “berna conama. Na podlagi >ju izločitev je VUJA odnra-in,..‘°ke med obema conama dosledno tudi nadzor-had osebnim in blagovnim tetam. Prebivailstvo cone VjJs pozdravilo to odločitev „1 JA-e in je demonstrativno s 1 odstrando aneloameriške .■ btrolne bloke. Tak položaj i tmial samo nekaj dni. ker k^VU obnovila bloke, še bolj v bbetično zaprla mejo in oo- nadzorstvo, zaradi česar „ brorala tudi VUJA s svoje ni podvzeti potrebne ukre- Dredlog za w?^r je __________ blokov, je VUJA pred-sS® in vztrajala, naj se s-tgV1 mešana komisija, katero titt^a,naj bi bila reševati na-ttu više in najvažneje proble-k .pravnega, gospodarskega tj eteričnega značaja skunne- resa. Komisije so bile H »ko sestavljene, imele so Ml '»tankov, vendar pa niso i zaželeni nameni. snričo zahteve po f izmenjavi blaga in ^hajvplsredstev med obema penil,- Svobodnega tržaškega !(žiarjje ZVU vključila g°- ° svoje cone v gospo-kSe iiistem italijanske repu-^All0 . je prepovedala svo-titi -^bienjavo dobrin in dru--r-rin u«tev ^ jugoslovansko *si -istva- da so s« hkrati vlii S*« anglo-ameriško co-V Vi , postopoma utrje- jSllUb temi! rte Sl -U tne. N t'Ž n 6 mirovne nopod-določa, da ie sle-« ',tisv-0s®°^arska zveza eno-r 'dom'’o 7načaja neskladna s f'Rille Svobodnega tržaškega f&be in kljub temu, da do-narekujejo meje odnosov ozemlja „J^,tvorn- člen nam-,e s v,, ul" možnost združit-11 na v.r,° k°li drugo državo primeru pa te določbe ne dopuščajo enostranske naslonitve gospodarstva Svobodnega tržaškega ozemli® na italijanski gospodarski sistem, tem manj pa gospodarsko združitev z Italijo v kakršni koli obliki. Go-spodarško-finančna politika, ki jo je doslej vodila ZVU, predstavlja očitno kršitev določb mirovne pogodbe z Italijo v korist ene same č zave in v škodo vseh drugih, kaker tudi v škodo prebivalstva _ Svobodnega tržaškega ozemlja, ki_ je začelo lastno in neodvisno življenje na dan, ko je mirovna pogodba z Italijo stopila v veljavo in z dnem, ko ie prenehala italijanska suverenost nad tem ozemljem. Ta dejstva se ne dajo oporakati s trditvami generala Aireya v njegovih poročilih Varnostnemu svetu, s trditvami namreč, da naslanja ZVU svoje delovanje na določbe mirovne pogodbe. Ne da bi na dolgo analizirali dogovore, ki jih j.“Odnj' „ "o smejo biti manj te,??! krajevnem času. Ti volivni izidi so se nanašali na volivno okrožjd Salford. kjer so laburisti dobili 26.885 glasov, konservativci pa 21.593 glasov. Tako je bil izvoljen prvi laburistični poslance Mac Royle. Liberalci so dobili komaj 4-124 glasov. Ker je Sal-ford (Manchester) novo voliv-no okrožje, ni mogoče narediti nobene primerjave z volitvami leta 1945. V volivnem okrožju Erter je bil izvoljen kandidat konservativne stranke s 24.339 glasovi. Laburistični kandidat jc dobil komaj 21.135. Medtem ko je pri teh volitvah dobil konservativni kandidat 3.204 glasov več. jih je leta 1945 dobi! komaj 1.175. VENEC KOROŠKIH SLOVENCEV na grob Prežihovega Voranca Včeraj je bil pokojnik pokopan v rojstnem kraju BEOGRAD, 23. — Dangs je bil v svojem rojstnem kraju pokopan veliki slovenski pisatelj pok. Prežihov Voranc. Navzoči so bili predstavniki vlade LR Slovenije, predstavnik Zveze književnikov Jugoslavije in ogromna množica, ki so pokojniku izkazali poslednjo čast. Prosvetna zveza koroških Slovencev je poslala brzojavko Ljudski presveti Slovenije, v kateri izraža sožalje koroških Slovencev v Avstriji ob smrti slovenskega pisatelja Lovra Kuharja — Prežihovega Voranca. Iz Avstrije je odšla v Ljubljano skupina bivših partizanov s Koroške, ki bedo položili venec na grob Voranca. Nova telefonska centrala v so montirali domači tehniki, ker so biji zaradi infonnbirojevske gonje in ekonomike blokade Jugoslavije poklicani domov madžarski tehniki, ko so že za. čeli montirati naprave. Madžarski tehniki pa so še pred svojim odhodom namenoma peško, dovali velik del naprav tak« preprečili, da bi bila centrala postavljena V. pravem roku. i|l SKOPJE. 23. — V Skopju so postavili novo telefonsko centralo s 2000 številkami. Naprave Truman bo ir Tajllorievoga naslednika VVASHING TON, 23. — Na redni tiskovni konferenct je predsednik Truman potrdil, da namerava nadomestiti Myrona Taylora, ki je nedavno podal ostavko na polo-ložaj izrednega predsednikovega predstavnika v Vatikanu. Dodal pa je, da ie ni sprejel nobenega dokončnega sklepa glede tega, kdo bo sledil Tayloru. STRAH PRED NOVO VOJNO je glavna skrb angleških volivcev Visoka volivna udeležba - Danes popoldne bo mano, kdo je zmagal: AT (LEE ali CHURCHILL izp o mimi Mii z Milo DUNAJ, 23. — Zunanji jnini. ster dr. Gruber je včeraj zvečer pred vladno komisijo za proračun dal izjave o mirovni pogodbi z Avstrijo. Izjavil je, da ni kriva Avstrija-, če So se zavlekla pogajanja zg sklenitev mirovne pogodbe 2 Avstrijo. Izjavil je, da je eden izmed vzro. kov, da se pogajanja za sklenitev mirovne pogodbe vlečejo že tri leta, ker je dunajska vlada vselej in odločno odbila 23-hteve, ki bi y bodočnosti lahke, ostale neznosne hipoteke. LONDON, 23. — Volitve so se začele danes zjutraj ob 7 j>o lokalnem času. Volivno ozračje je mimo kljub važnosti tega dneva za bodočnost Anglije in negotovosti volivnih izidov- V Londonu in v velikih drugih industrijskih središčih je že v prvih urah prišlo veliko volivcev na..volišča. Kaže, da bo odstotek onih, ki ne bodo glasovali, majhen. V Liverpoolu je 6.000 delavcev glasovalo še pred 8. uro, podobno je bilo v Birminghamu, kjer je tudi 8000 delavcev glasovalo že pred osmo uro. Delavci, ki so zajposleni ponoči, urainiki prevoznih tvrdk, poštarji, raznašalci mleka, pristaniški delavci v Londonu so prvi šli na volišča. V splošnem mislijo, da bo od 34 milijonov volivnih upravičencev glasovalo vsaj 75 odstotkov, 80 odst. pa če ne bi deževalo. Na sedežu laburistične stranke so pri tem izjavili včeraj zjutraj da bodo ta dejstva na vsak način šla v prid laburistične stranke. Konservativci in liberalci pa pravijo, da je še prezgodaj prerokovati o volivnih izidih in o volivni udeležbi. Vse stranke pa upajo v uspešen izid volitev, predysem pa so liberalci gotovi, da bodo s svojim uspehom glavno presenečenje teh volitev. Popoldanski časopisi predvidevajo, da bo glasovalo naj- Poljska bo zastopala bo!qarske koristi v ZDA SOFIJA, 23 — Uradno poročilo pravi, da’ bo Poljska zastopala bolgarske koristi v ZDA. DUNAJ, 23. — Predstavnik avstrijske vlade je formalno zanikal novico Iz tujih virov, češ da je Sovjetska zveza te dni predložila osnutek separatistične mirovne pogodbe z Avstrijo. Predstavnik dunajske vlade je dodal, da je ta vest gladko izmišljena. Že 110.000 kovinarjev stavka pariškem področju n a Konec tedna pa jih. bo stavkalo 400,000 - Policijsko nasilje nad stavkajočimi rudarji PARIZ, 23. — Stavka kovinarjev v pariškem področju se je še bolj razširila. Sedaj stavka skupno 110 tisoč delavcev vštevši delavce tovarn »Citroen«. Iz Lille javljajo, da se je tam stavkovno gibanje v tekstilni in kovinarski industriji popoldne razširilo na tamkajšnje sektorje. Danes ponoči Pa je policija s silo izgnala delavske straže iz tovarn »Renault«. Preteklo noč so sindikati izdali delavstvu razglas, v katerem ga pozivajo, naj se soglasno izreče za stavko. Predvideva se, da bo konec tedna stavkalo 400 tisoč kovinarjev pariškega področja. V petek bodo tudi odločali, ali naj se stavka razširi na vso državo, Jasno je, da je vlada spričo odločnosti delavstva zaskrbljena in skuša Z vsemi sredstvi priskočiti na pomoč gospodarjem ter napoveduje nove proti-delavske ukrepe. Parlamentarna anketna komisija je danes zaslišala generala Masta. kj je zanikal, da je prejel denar od Payeja. Dejal je tudi, da ni nič napravil, da bj bil imenovan Za visokega komisarja v Indokinj in da ni imel nobenega interesa objaviti Reversovega poročila. Djerdia poslanik i Indiji BEOGRAD, 23. — Z ukazom Ljudske skupščine FLRJ je bil bivši jugoslovanski poslanik v Bolgariji Josip Djerdja imenovan za jugoslovanskega poslanika v Indiji. Začel se je proces proti Craziaoijo RIM, 23. — Danes zjutraj se je predi vojaškim sodiščem zzčel proces proti bivšemu maršalu Rudolfu Grazianiju, Na razpravi, ki bo verjetno trajala dva meseca, so najprvo prebrali obtožnico, katera očita bivšemu maršalu koia-boracionizem, odgovornost za deportacije italijanskih častnikov, ki se niso hoteli izjaviti za republikansko vlado, katere cbrambtii minister je bil tedaj Graziani. Znano je, da se je proces proti Grazianiju začel nekako pred letom dni pred civilnim sodiščem, ki je po dolgih tednih razprave izjavilo, da je nekompetentno v tej zadevi. Graziani je na razpravi zanikal vse obtožbe. Zanikanja pa so bila naravnost smešna, ker je celo trdil, da ni ime! nobenih stikov z Nemci in da je hotel ostati nevtralen. Nova radijska postaja v Beoori manj 26 milijonov volivnih upravičencev, kar pomeni da bi bilo 13 odst. onih, ki ne bodo glasovali- Lepaki so opozarjali, da veljajo sledeče kazni za one, ki bi kršili volivni zakon. Dve leti ječe za one, ki bi glasovali za druge osebe, 100 funtov globe pa za one, ki bi dvakrat glasovali. Volitve so bile zaključene ob 9 zvečer. V 270 volivnih okrajih so takoj začeli šteti glasove. Prvi podatki so bili znani ob 11. uri zvečer. To velja predvsem za volišča v mestih. Na podeželju pa bodo ponoči porabili čas za zbiranje glasovnic v središčih, kjer jih bodo začeli šteti šele ob 9. zjutraj. Sele ob 1. ure popoldne bo mogoče zve- deti, kdo je odnesel zmago, ali Attlee ali Churchill. Zadnje ure volivne kampanje niso prinesle nobene izpre-membe volivnega ozračja in položaja posameznih 'strank. Churchill, ki je bil edini propagandist. konservativcev, in Bevin sta izjavila, da so to mirne volitve. Bevin je zadnji večer govoril delavcem v vzhodnem Londonu. Istočasno je govoril v Bristolu Stafford Cripps. Ves beograjski tisk posveča danes veliko pozornost angleškim volitvam. Posebni dopisnik »Borbe« ne dela nobenih napovedi, pač pa piše, da te volitve niso pri javnem mnenju izzvale tistega velikega zani- manja, kakor so ga izzvale volitve leta 1945. List piše, da Angleže zanima kvečjemu to, da bi ostal sedanji življenjski standard, kar obljubljajo oboji, laburisti in konservativci, ter vprašanje, ki je na dnevnem redu, strah pred novo vojno. Dopisnik piše, da je tudi Churchillov govor izzval precejšnji odmev med Angleži, ki ga je ustyarila sama ZSSR s svojo politiko in postopanjem do držav Vzhodne Evrope in kajpada predvsem s svojimi grožnjami proti Jugoslaviji. Vse to bo po mnenju dopisnika beograjske »Borbe« imelo za posledico to, da bodo konservativci dobili glasove na škodo laburistov. Slab položaj poljedelstva ZDA Vedno večje težave zaradi stavke rudarjev Achesonove Izjave o Daljnem vzhodu BEOGRAD, 23. — Dne 25. februarja bo začela z oddajami nova radijska postaja v Beogradu, ki bo oddajala na valov, ni dolžini 236 metrov. S to novo postajo bodo razpolagale jugoslovanske radijske oddajne postaje s skupno 452 kw. DUNAJ, 23. — Sovjetske o-blasti so zaprosile avstrijsko vlado, naj da na razpolago vlak, ki bo pripeljal domov avstrijske vojne ujetnike. V Sovjetski zvezi je sedaj še 10,000 avstrijskih ujetnikov. NEW YORK, 23. — Revija »Iron Age« javlja, da bodo glav-ne jeklarne kaj kmalu iziLpale svoje zadnje zaloge prejnega. Revija pripominja, da so bili že sprejeti ukrepi, da se omeji prctzvodnja jekla, v primeru, da bj stavka še trajala. Nekatere omejitve bi dosegle 75 odst. Glasnik; Bele hiše je izjavil novinarjem, da predsednic nima sedaj namena podvzeti kakršen koli ukrep glede premogovnikov. Glasnik je odklonil komentar glede izjav, da je Trujnan naklonjen razglasitvi zakona q zaplembi rudnikov. Za zaplembo rudnikov pa se je danes izrekel reakcionarni sindikalni voditelj William Green. predsednik AFL, toda »samo kot skrajni ukrep«. Green je dejal, da je ameriška industrija premoga «bolna», ker proizvaja več. kakor dežela potrosi in zato rudarji lahko računajo samo na tri dietovne dnj na te den. Green je podal jo izjavo pred sodnim pododborom v senatu, da protestira proti osnutku zakona, ki hoče omejiti «jno. nopofctično moč« Johna Lewi-sa «n njegovega sindikata rudarjev. Kakor so pokazali svojo bor. bemost rudarji, ki proti pozi vam reakcionarnega voditelja Lewisa nadaljujejo stavko, ta ko kažejo svojo borbenest tud; števrlni delavci in njihove sindikalne organizacije, včlanjen« v Kongresu industrijskih organizacij (CIO). Iz te organizacije so izključili številne federa-cije. češ da so prišle pod komunistični vpliv. Posamezna ministrstva pa so sporočila, da n« bodo zaposlovala delavcev in uradnikov, ki so včlanjeni v sindikatu javnih delavcev. — Sploh vidijo ameriške oblasti povsod »komunistično nevarnost« in v vsakem količkaj naprednem človeku »komunista«. Tako je senat sprejel resolucijo, ki odreja preiskavo glede obtožb republikanskega senatorja Mac Carthyja, da deluje v državnem departrnanu »komunistična vohunska mreža«. Acheson je pred senatno ko. misijo za zunanje zadevP izjavil, da nimajo ZDA nobenega namena za kako pobudo slično Marshallovemu načrtu za dežele Južnovzhodne Azije. »Pobu. da bi morala priti od teh dežel. ki bi v tem primeru imele podporo ZDA«. Dejal je dalje, da mislijo ZDA poslati »izrednega poslanika na Daljni vzhod«. Glede vprašanja atomske energije ie dejal da zadnji razvoj zeostruje težkoče sedanjega svetovnega položaja in da predstavlja povečanje so-vjetske vojaške sile zelo važen činitelj. Končno je dejal, da državni departman z zanima jem sledi razvoju položaja v Siamu, Burmi in na Malajskem polom ku. Sedaj preučujejo vprašanje gospodarske pomoči Siamu. Iz-javil je tudi, da mora vlada ZDA globoko preučiti vprašanje ameriškega uvoza iz Evro-pe in vpračanle morebitne škode industriji ZDA zaradi zmanj. sanja ameriških carinskih tniif Uradno so tudi javili, da bo kmalu odpotovala ameriška mi. sija v Indakino, Malezijo, Bur. mo, Siam in Indolcino. da tam preuči «možnosti ameriške po-meči« v okviru četrte točke in drugih ameriških programov za pomoč. Ameriško ministrstvo za poljedelstvo je objavilo poročilo n položaju kmetijstva v letu 1949 ki prikazuje poslabšanje položaja pridelovalcev in predvideva še poslabšanje položaja v letu 1950. Dočim je leta 1948 znašal povprečnj letni dohodek posameznega pridelovalca 605 dolarjev, je ta padel leta 1949 na 763 dolarjev. Ce se primerjajo povprečni dohodki pridelovalcev s povprečnimi dohodki mestnega prebivalstva, se ugotovi sorazmerno maego večje znižanje dohodkov pridelovalcev. Dočim je povprečni dohodek mestnega prebivalstva padel leta 1949 za-17 dolarjev v primeri z letom 1948, je povprečji dohodek pri. delovalcev padel za 142 dolarjev. To se obrazlcžuie z zvišanjem razlike med cenami in. duštrijskih proizvodov 'n cenami kmetijskih prc'zvodov. Omenjeno poročilo p ou dr v ja tudi. da je poslabšanje položaja izdelovalcev pripisati predvsem dejstvu, da je izvoz poljedelskih proizvodov močno padel. Ministrstvo za poljedelstvo poudarja. da se 2aradi znižanja potreb Evrope, ki je povzročilo znižanjp izvoza ameriških poljedelskih proizvodov, postav, ljajo ameriškemu poljedelstvu težka vprašanja. Razglas hegunsKe špansHe ulade v Mek§iki Proti poskusom in akcijam, ki hočejo utrditi Francov režim MEKSIKO, 23. — Včeraj popoldne so tisku izročili razglas, katerega je podpisal ministrski predsednik Alvaro de Albor-noz. V tem razglasu, kj je namenjen predvsem severnoameriški javnosti, je predsednik španske begunske vlade nastopil proti kateremu koli poskusu ali diplomatski akciji, kj bi imela za posledico utrditev Francovega režima. Republikanska vlada odlcčno protestira proti novi politiki vlade ZDA do Fracove Španije, ki je prišla do izraza s pismom, katerega je 19. januarja poslal ameriški zunanji minister Dean Acheson senatorju Tom Conna-lyjiu. Glede tega pisma pravi razglas, da bi vsakršna gospodarska pomoč Francu bila »slab posel«, in opozarja na odločitve OZN decembra meseca leta 1946. in njene vzroke. »Ce ta sklep nj imel učinkovitih posledic« pravi razglas — «jie treba pripisati dejstvu, da sam Varnostni svet ni izpolnil svojih priporočil«. Razglas nato odločno nasto- pa proti kateremu koli poskusu imperialistov, da bj primerjal sovjetski režim s Francovim«. Sovjetska zveza — pravi razglas — je bila v zadnji vojni zaveznica Angjije in ZDA, medtem ko je Francova Španija na vse načine pomagala Hitlerju in Mussoliniju«. Španska republikanska vlada pravi nato v svojem manifestu, da je treba razlikovati ponujeno pomoč španski domovini od dane pomoči režimu, ki ni ravno pripravno področje za zdrav kapitalizem. Razglas zaključuje s trditvijo, da. so A-chesonove izjave popolnoma propadle, če so skušale doseči notranjo pomiritev Španije in mirni prehod iz diktature v demokracijo. Meksikansko zunanje ministrstvo je včeraj znova potrdilo priznanje begunske španske republikanske vlade in ponovilo, da nima nobgnih diplomatskih stikov s Francovim režimom. IZ SINOČNJEGA GOVORA TOV. DEKLEVE V TRŽAŠKEM OBČINSKEM SVETU! ZAKLJUČNA SEJA PRORAČUNSKEGA ZASED AN JA V MILJAH Hominiormistični župan hvali italijanske šovinistične svetovalce KOLEDAR Oiedalitfo - - 'Jiadio- Petek 24. februarja Matija, Milena Sonce vzide ob 6.54, zatone ob 17.44.. Dolžina dneva 10.50. Luna vzide ob 9.42, zatone ob 0.48. Jutri sobota 25. februarja Valpurga, Inoslav (Nadaljevanje s 1. strani) V zvezi s predlogom za priključitev STO-ja k Italiji ugotavljam predvsem, da so se demokratične organizacije, ki so izražale voljo večine tržaškega prebivalstva, dosledno borile za ostvaritev sedme republike v sklopu FLRJ, ker so v tem videle 'uresničenje svojih socialnih in nacionalnih teženj. Po podpisu mirovne pogodbe z Italijo pa so sprejele ustanovitev Tržaškega ozemlja kot kompromisno rešitev in kot nujni prispevek za konsolidacijo miru na svetu. Demokratične množice so bile pripravljene za so-dellovanje pri izgradnji nove državne tvorbe. To stališče je ponovno poudarila SIAU ter nazkrinkovala iredentistične skupine, ki jih je podpirala Vojaška uprava. Ko se sedaj razpravlja v občinskem svetu o vprašanju priključitve STO-ja k italijanski republiki, je treba ugotoviti, kako je iredentistična in šovinistična propaganda. kljub vsem ugotovitvam strokovnjakov štirih velesil kakor tudi predstavnikov OECE o sposobnosti gospodarskega življenja STO-ja, skušala dokazati nemočnost življenja STQ-ja ter njegovo odvisnost od zveze z Italijo. Ne da bi navajal podrobnosti in statistične podatke v dokaz, da usoda Trsta ni vezana in ne zavisi od usode Delavci nocoj ob 19.45 sindikalni pregled tov. B. Petronia, ki ga bo oddajal radio Trst - jugoslovanska cona na valovni dolžini 240 metrov. POSLUŠAJTE! Lavoratori questa sera alle ore 19.45 il »Panorama sindacalen di B. Petronio, che viene radio-difluso dalla stazione Radio Trieste - zona jugoslava, suironda di 240 metri. ASCOLTATE! Italije in da življenjska sredstva za Trst niso v Italiji, hočem poudariti, je dejal tov. Dekleva. splošno znano ugotovitev, da je Trst stoletja živel izven Italije in da se je iz majhnega mesta brodarjev razvil v skoraj največje evropsko tržišče z veliko trgovsko mornarico in važno industrijo. Ves svet ve. d.a je Trst y kratki dobi pod Italijo izgubil svoj gospodarski pomen ter vse iz-glede za lepšo bodočnost. Prav ta doba je potrdila, da je vsak napredek Trsta brez zveze z naravnim zaledjem nemogoč in da je Trst pod Italijo ob številnih konkurenčnih mestih obsojen na životarjenje. Dokaz za to so uradni podatki od leta 1900 naprej. Ne da bi hotel pretiravati, lahko mirne vesti trdim, da STO lahko živi, če vodi pravilno gospodarsko finančno politiko in se poveže z državami, ki so danes njegovo naravno zaledje, t. j. z Jugoslavijo in Srednjo Evropo, ki se ji mora Trst zahvaliti za svoj dvig in razvoj. Vendar pa ne zadostujejo objektivni pogoji za gospodarski napredek STO-ja, temveč je treba še drugih faktorjev, od katerih bom navedel faktorje zunanje in notranje političnega značaja. Mislim, da nisem daleč od resnice, če trdim, da ZDA. Anglija in Francija niso bile nikoli navdušene za kompromisno rešitev, ki so jo sprejeiie zaradi razmerja med političnimi silami na mednarodnem področju, razmerja, ki ie nastalo kot posledica zmage demokratičnih sil rrad nacifašizmom. Ce bi te države ne sprejele kompromisne rešitve o STO-ju ne-odkritosrčno, kako bi bil potem mogoč predlog iz 20. marca 1948 za revizijo mirovne po- gimi državami komaj podpisale. In kako bi si lahko razlagali njihovo protivno stališče glede imenovanja tistih oseb za tržaškega guvernerja, ki so jih prej same predlagale, če ne bi za te držaye postada mirovna pogodba navaden kos papirja. Vse to dokazuje, da te države tudi sedaj ne nameravajo uveljaviti mirovne pogodbe, ki jo ob vsaki priložnosti kršijo. Te države so odgovorne, če je cona A postala dejansko italijanska provinca in če je Trst le še formalna ustanova. Smatram, da se je tudi stališče Sovjetske zveze po objavi resolucije Kominforma glede Tržaškega -zemlja spremenila Stališču štirih velikih se bodo morale nujno prilagoditi tudi druge manjše države, podpisnice mirovne pogodbe, ki so g. 'podarsko in politično vezane na velesile. Izmed podpisnic mirovne pogodbe z Itailijo je še edino Jugoslavija, ki se je dosledno borila za izpolnitev klavzul mirovne pogodbe in ki je vedno protestirala proti njenim kršitvam pri odgovornih organih. Ugotoviti je tudi treba, da tržaško prebivalstvo doslej ni imelo priložnosti, da se izrazi za ali proti obstoju Tržaškega ozemlja. Kar govore nekatere skupine v občinskem svetu, da se je tržaško prebivalstvo pri zadnjih upravnih volitvah izrazilo za priključitev Trsta k Italiji, je brez vsake podlage. Upravne volitve so se izvršile na podlagi programov upravnega značaja, le kaka skupina je šla na volitve z izrecno političnim programom. Torej te volitve niso bile nikak plebiscit in tudi občinski svet ne more tolmačiti mnenja tržaškega prebivalstva glede na vprašanje preključitve Trsta k Italiji. Dotakniti se hočem tudi stališča tržaških kominformistov, ki se na zunaj izjavljajo za imenovanje guvernerja, toda samo zato, da bi dospeli do tako imenovane «boljše rešitve v boljših časih«, ki naj bi dokončno privedla obe coni pod italijansko suverenost. Ljudska fronta odklanja takšnega guvernerja, ki naj bi prišel na to ozemlje zgolj za to, da likvidira mirovno pogodbo s priključitvijo STO-ja k Italiji. Za sporazumno rešitev med prizadetimi narodi Glede na vse to Slovansko-italijanska ljudska fronta ugotavlja: 1.) da je s kršitvami mirovne pogodbe Vojaška uprava napravila iz cone A Tržaškega ozemlja, ki bi moralo tvoriti neodvisen mednarodni organizem, navaden privesek Italije; 2.) da Varnostni svet po obtožbah o kršitvi celokupnosti STO-ja po vojaški upravi in Italiji ni storil ničesar, da bi preprečil nadaljnje kršitve mirovne pogodbe ter zagotovil izvedbo svojih sklepov; 3.) da razvoj političnih dogodkov dokazuje, da podpisniki predloga iz 20. III. 1948 žele reVizijo mirovne pogodbe z Italijo, v kolikor se nanaša na STO, in da Sovjetska zveza ne nudi zadostnih jamstev za izvršitev klavzul mirovne pogodbe; 4.) da Vojaška uprava podpira in se naslanja na politične skupine, ki so že od vsega začetka hotele izpodnesti avtonomijo in neodvisnost STO-ja, medtem ko na drugi strani tržaško komin-formistično vodstvo skuša u-smeriti demokratične množice, ki so do resolucije Informacijskega urada predstavljale realno jamstvo za obstoj STO-ja, v drugo smer, to je na stališče priključitve STO-ja k Italiji. Na podlagi vseh teh ugotovitev moram nujno sklepati, da je STO postalo sredstvo in drobiž za poravnavanje večjih ali manjših kompenzacij med velesilami. Z ozirom na sedanji položaj, za katerega ne nosi Slovansko-italijanska ljudska fronta nika-ke odgovornosti, smo prepriča- ni, da je možno najti pravično in dokončno rešitev tega vprašanja samo po direktnem sporazumu med prizadetimi narodi t. i. med jugoslovanskimi narodi in italijanskim narodom v soglasju z voljo in interesi tukajšnjega delovnega ljudstva in tako enkrat za vselej preprečiti vsako barantanje med neprizadetimi državami ter zagotoviti mir v tem delu Evrope. Razdeljevanje živil za stavkajoče Razdeljevanje živil industrijskim delavcem, ki so stavkali, SE NADALJUJE V ŠKOFIJAH IN KOLOM-BINIH (CONA B), med tem ko se je zaključilo na stadionu «Prvi maj» in v Domju. Vsi stavkajoči delavci, ki živil še niso dvignili, jih še vedno lahko dvignejo v Škofijah in Kolombi-nih pod dosedanjimi pogoji, to je proti predložitvi živilske nakaznice in enega izmed zadnjih plačilnih obračunov (busta paga). Vojaška uprava daje obljube, ki jih ne izpolni, pač pa dela še posebne ovire Sinoči, ob zaključku seje ob. črnskega sveta, se ;e kominfer-mistični župan Pacco globoko poklonil in v lepih besedah pohvalil svoje demokristjanske, socialistične •n republikanske bratce. Rekel ie dobesedno: «Vc-glio spere re, che fiuesta atmosfera continui anche in avvenire. Cjuesto Comsiglio da un bel!’e-sempio delPalto spirito civico«. Izjave m izrazi hvaležnosti mil jakega župans italijanskim šovinistom nas niso presenetile. Kcjninformist Pacco je dal duška svojim najglobljim čustvom. V lem je bil popolnoma iskren. Pokazal se je tak, kot v resniicj je in pokazal je, kam spada: med vrste najhujših italijanskih šovinistov. Pohvalil je 'tiste občinske svetovalce, ki so preprečili občinskemu svetoval, cu, da bj govoril v'svojem materinem jeziku, tiste šoviniste, ki so ob slovenski besedi zagnali hrušč in zapustili dvorano. V svojem zaključnem nagovoru je Pacco na kratko očrtal potek -in delo tega zasedanja občinskega sveta miljske občine. Omenil več stvari, a Olajšave xa gradnjo stanovanjskih hiš Stanovanjsko vprašanje je ostalo še vedno na prvi točki dnevnega reda tržaške gospodarske problematike. Bilanca zadnjih petih povojnih let se lahko strnjeno izrazi z naslednjima dvema številkama: na državnem, poldržavnem in zasebnem področju je bilo dograjenih ekrog 1.450 stanovanj, 6000 do 7000 družin čaka na vselitev v primerna stanovanja. Najobsežnejši program , gradenj stanovanjskih hiš — čeprav skromen glede na potrebe je bil v Trstu dovršen z državnim finansiranjem., v b 1948 in v prvi polovici leta 1949. Nadaljnji, načrti ČG.misoi znani, vendar je pričakovati, da bodo državne neposredne investicije v gradbeno dejavnost v primeri s preteklimi leti precej omejili. Pray zaradi tega se je pozornost odgovornih činiteljev usmerila na reševanje gradbe- Cene so se znižale-in zvišale Urad za pregled Cen živilskih potrebščin nam je poslal statistični pregled cen raznih živil v primerjavi z 20. februarjem lani hi 20. februarjem letos. Iz tega pregleda ugotovimo, da so se cene v glavnem znižale. Tako je od 35 raznih živil cen«, zvišala samo \ 11 primerih, in sicer takole: surova kava je povprečno za 275 lir pri kg dražja, žgana kava je dražja za 249 lir, prašičje meso brez kosti se je podražilo povprečno za 16 lir pri kg, paradižnikova mezga za 23 lir, parmezan < za 153 lir, jajca za 6 lir komad, sladkor za 16 lir pri kg itd. Vsa druga živila pa so se pocenila, Najbolj je padla cena slanini, in sicer povprečno za 255 lir pri kg; nato pride na vrsto oljčno olje. ki je povprečno za 226 lir pri kg cenejše kot lani februarja meseca; mast. ki ie lani stala okrog 500 do 550 lir godbe, ki so jo s tolikirfii dru-1 za kg, stane letos 280-345 lir zc kg. Prav tako 'je močno padla cena surovega masla, govejega mesa, teletine, sira in mortadele, in sicer za 126, 171, 158, 95 in 168 lir pri kg. Cena ostalim živilskim potrebščinam, kot moki, testeninam, rižu im drugim, pa je povprečno padla od 4 do 80 lir pri kg. Drugo sliko Pa dobimo pri zelenjavi, sočivju in sadju, kjer so cene razmeroma precej viš. je od cen v februarju lani. Pomaranče so se povprečno podražile za 3 lire, pri kg, limone za 14 lir, grah za 72. lir, zeleni radič za 5 lir, žpinača za 70 lir, fižol boljše vrste za 52 lir, zelje za 24 lir. krompir za 22 lir, čebula za 85 lir pri kg itd. Za 535 lir pri kg pa je padla cena bananam; dalje je za 14 lir pri kg cenejši česen, za 19 lir cikorija. za 60 lir razna solata, za 15 lir hruške, za 24 lir jabolka, za 20 lir rdeči radič itd. nega vprašanja po zadružni gradnji in s sodelovanjem zasebnikov. V ta namen je vojaška uprava izda)g dva zakona, ki ju je ponesla z nekaterimi izpremembami iz italijanske zakonodaje. Prvi zaken je izdan maja lanskega leta (ukaz št. 177). to določbah, tega zakona je predvidena državna podpora v višini 50 odst. na stroške, ki so potrebni za nakup stavbišč in za gradnjo stanovanj na podlagi načrtov, ki jih odobri oddelek za javne naprave. Te ugodnosti so predvidene za pokrajino, za občine, za grSdbene zadruge' nameščencev javnih ustanov ter za gradbene1 zadruge nameščen-' cev v trgovini in industriji. Rok za vlaganje proženj za dodelitev podpor je potekel 25. preteklega junija. ' Krediti v znesku 520 milijonov, ki naj bi služili za gradnjo okrog 580 stanovanj so bili že nakazani raznim gradbenim zadrugam in ustanovam, vendar ni veliko število prosilcev prišlo še na vrsto.. Ni za zdaj znano kakšne načrte snuje, vojaška uprava za bodočnost in kakšni krediti bodo v ta namen dodeljeni. Vsekakor pa se interesenti, ki jim je bila dodeljena podpora, nahajajo pred težkim vprašanjem finansiranja 50 odst. gradbenih stroškov, ki so v breme graditeljev. Nobeden krajevni kreditni zavod ni namreč po pra-vilitr-pooblaščen za dajanje dolgoročnih posojil (do 30 let). Gradbene zadruge se morajo zaradi tega obračati po Tržaški posojilnici na specializirano banko «Credito Fondiario delle Venezie«. Ta banka Pa zopet ne izdaja posojil v gotovini, temveč v tako imenovanih nepremičninskih obvezničah (car-telle fondiarie), ki jih lahko jemalec posojila vnovči -— seveda z izgubo — pri ostalih bankah ali na borzi. Na koncu novembra lanskega leta je vojaška uprava izda la že drUgi zakon, ki bi moral dovesti do večje dejavnosti zlasti na področju zasebne gradnje. Ukaz št. 222 vsebuje pred- pise o raznih davčnih olajšavah za stanovanjske hiše, ki se pričnejo graditi do konca 1. 1953 in se dovršijo V dveh letih po pričetku gradnje. Za hiše, ki še bodo pričele graditi v zdaj omenjenem roku, so predvidene naslednje davčne olajšave: 1) oprostitev davka na zgradbe in zadevnih doklad na zgradbe; ta davek znaša 10 odst. čistega dohodka od nepremičnine; doslej je bila za nove zgradnje določena le delna razbremenitev za 25 let. 2) Znižanje registrske takse ter zemljeknjižne. takse na 1/4 Registrska taksa znaša od 3 do 30 odst. vrednosti nepremični np). 3) Popolna oprostitev občinske trošarine na gradbeni material. (V Trstu znaša davek na gradbeni material qd 200 -400 lir za vsak prostorni kubični meter), 4) Znižanje registrske takse na polovico m zemlje-lcnjižne takse na četrtino pri prenosu lastninske pravice do novozgrajenih hiš, do katerih pride v dobi 4 let cd dneva, ko I so sposobna za vselitev. (Ta ugodnost ne velja za prodajo trgovskih prostorov, ki se ne izvrši z isto listino, s katero se prenese vse poslopje). Vse omenjene določbe veljajo tudi za razširitev hiš ter za zgraditev porušenih hiš, če se razširitev ali ponovna zgraditev dovrši do konca L 1955. Poznavalci dvomijo, da bodo nove olajšave oživile zasebno gradbeno dejavnost in predvidevajo, da se bodo ti poslužili omenjenih ugodnosti kvečjemu za zidanje manjših enodružinskih stanovanjskih hiš. Do večje gradbene dejavnosti na zasebnem področju ni prišlo niti, ko so zdaj že razveljavljene zakonske določbe predvidevale za obnovo v vojni porušenih objektov 50 odst. podpore in 50 odst. brezobrestnega posojila na celotne obnovitvene stroške. Kakor vse kaže je temeljita rešitev tržaškega stanovanjskega vprašanja možna le na podlagi neposredne državne intervencije. (Po «Gospodarstvu») šovinističnih izgredov in napa. dov reakcionarnih svetovalcev ni omenil niti z besedico. Se pohvalil jih je. , Sinoči se je torej končalo zasedanje občinskega sveta za razpravo in sprejem občinskega proračuna. Po čitanju zapis, niika zadnje sede je občinski svet sprejel predlog za ureditev službenega stanja nekaterih ob. Činskih nameščencev, odobril je prošnjo davkarije za izbrisanie davkov, ki jih ni bilo mogoče izterjati od leta .1941 do 1949 in ki znašajo okrog 80.000 lir. Nato so bile volitve članov v davčno komisijo. Izvoljeni so bili: Crevatin Pietro, Postogna Gio. varani, Robba Pietro in Viezzo. li Demenico. Za revizorje občinskih računov Pa so bili izvoljeni; Santalese Ricciotti, Rumen Giuseppe in Deiparchi Rietro. Nato je župan obvestil občinski svet o poteku pogajanj za, nabavo novega parnika, avtobusov in Q prometni pove-zavi a Trstom. Predsedstvo co. ne je odobrilo kredite in načrt za gradnjo novega parnika, to. cia Vojaška uprava ima drugačne najnene. in hoče, da se milj-ska občinska uprava odpove kreditom za nov parnik ter pristane na filcbus.no povezavo s Trstom. Le če se odpove temu kreditu, bi občinska uprava dobila kredite za nakup no. vih avtobusov za povezavo s podeželjem. Upravo filobusne proge Trst-Mitje in tozadevne kredite pa bi dobil v roke izključno Acegat. Takim predlo, gom se seveda občinski sveto-1 valci protivijo, ker so ogroženi I interesi občinske uprave. Zato j so sklenili, da gre čimprej posebna delegacija na Vojaško upravo in razloži najvišjim ob- • lastem stališče in skrbi miljske občine v tem pogledu. Ob zaključku seje so nekateri svetovalci ostro kritizirali delovanje Vojaške uprave, ki samo obljublja vse mogoče kre. dite in pomoč, dejansko pa de. la občinski upravi le ovire. O-stri kritiki so se pridružili vsi občinski svetovalci. Zupan Pac. co pa se je še milo pritožil in rekel, da je treba vprašati, daj s« «nei limiti diel possibile« upošteva avtonomija občinske 'u-prave. SPOMINSKI DNEVI 1945 je bila zaključena večdnevna težka bitka enot Vil. korpusa NOV in POJ na odseku Krke in Suhe Krajine. Prešernova proslava v Barkovljah Danes 24. t. m. ob 20.30 bo v prostorih prosvetnega društva (Franklovo) v .Barkovljah Prešernova proslava z bogatim sporedom. Pridite polnoštevilno. Prešernova proslava v Jutri 25. t. m. ob 20 bo v Dolini Prešernova proslava, ki jo priredi tamkajšnji pevski zbor. Vabljeni vsi. je prosv. društva „1. v Nabrežini V nedeljo 26. t. m. ob 16 bo prosvetno društvo , «Ivan Cankar« iz Trsta priredilo v Nabrežini (kinodvorana) PEVSKI KONCERT moškega, ženskega in mešanega pevskega zbora. Sodelovala bo tudi dramska družina in tam-buraški zbor. Vabljeni vsi! V nedelin bo knjižna razstava v Prosvetno društvo v Barkovljah bo imelo v nedeljo 26. t. m. na sedežu društva (Franklovo) razstavo knjig. Poleg starejših knjižnih izdaj bodo razstavljene tudi vse najnovejše knjige. Razstava bo odprta od 10. ure dalje ves dan. Vabimo vse ljubitelje knjig, da si razstavo pridejo ogledat. Odbor Razstava slovenske orale v Siovensko-hrvatska prosvetna zveza - odsek za znanost in umetnost, priredi v nedeljo dne 26. t .m. razstavo slovenske grafike v Nabrežini, hšt. 89 (OF). Odprta bo ob 11. uri dopoldne in bo trajala ves dan do 20 zvečer. Je to prva razstava izvirnih umetniških slik v Nabrežini in v vsem nabrežinskem okraju, zato naj vsi člani prosvetnih društev in vsa slovenska kulturna javnost ne zamudi te visoko kulturne prireditve. Film „Cvetlice v prahu“ II. okraj: Cepek Jolanda 200, Pavlovič Francka 200, Rončel 200, Klun 200, Cergoli 100, Volčič Viktor 100, Par.gos Duilio 200, Škamperle Anton 100, Velo Attilio 40, Lu-ban 200, Fermo Angela 50, Abram Neva 100, Lenardon Mario 100, Vitez Lorenz 50, Čufar Olga 100, Germani Anita 50, Vidmar Karel 100, Prelc Marija 100, Vidmar Pavla 100, Bizjak Marija 100, Lisjak Silvija 100. IV okraj: Dr. Renko Carmen 500, Sancin Ivan 300, Sancin Avrelija 300, Mi. klavčič Mirko 50, Sancin Franc 100, Sancin Lidija 300, Sancin Cezar 150, Sancin Mara 150, Pavletič Velimir 500, Grbec Ivan 200, Furlan Anica 200, Prof. Mia Škapin 200, Marija Oblakova 300, Žerjal Slavo 200, Miljska družba 1.500, Nt-imen. 250, N.N. 20, Žerjal Marija 100, Sancin Marija 300, Bouč Karmela 300, Sancin Marija 50, Sancin Marija 162, Pulgher Bruna 250, Fonda Štefanija 100, N. N. 100, Santin Zorka 150, druž. Suban 500, Kisič Elizabeta 100, Stopar S. 200, Medvedšček Jožica 100, Sancin Cecilija 100, Suman Albina 100, Suman Mira 100, Fle-go Alojz 100, Brganoto 100, Codra 50, Riosa Alessandro 50, N. N. 150, Sancin Karlo 200, Sarti Carlo 100, Taučer Darinka 500, Zgane A 150, A. Sancin 500, Fonda 200, Jenko Pietro 300, Flego Celestina 100, N. N. 100, Kenda F. 300, Just Giovan. nina 100. Sepi 500. II. rajon: Košuta Dušan 200, Ferluga Mario 300, Skarabot 200, Marži U. 200, Keber Oskar 200, Černe Fr. 200, Buda Aldo 200, Suban Tullio 200, Kumar Attilio 200, Biasini Ugo 200, Panelli 200, Santini 200, Marin 200, Bertocchi 200, Suban E. 300, Cvek 300, Mainardi 200, Renko 2.000, Regent A lipa 200, Sancin 200, Polde G. 500, A. O. 200, Magajna Mario 200, A. Z. 250, Lipovec 500, Bolčič 2.000, N. N. 200, Zajec Boris 500, * Dr. N. N. 1.000, Pahor Marija 500, Stoka Angela 200, Pahor Slava 300, Dr. Rudolf Perhauc 200, Ukmar Jože 200, Taučer L. 200, N. N. 50, N. N. 100, Predavnik Lenka 500, N. N. 500, Posega Ida 100, Perhauc Jakob 500, Cencič Ana 500, Subotič Katarina 100, Cunek Z. 200, N. N. 500, Sugan Mario 500, Sugan Ana 100, Perhauc Dorka 200, Perhauc P. 200, N. N. 500, Turina Alojzija 250, Tv. Rupena 2.000, Seja izvršilnega odbora Kmečke zveze Za danes ob 18. uri je sklicana v prostorih zveze seja izvršilnega odbora Kmečke zveze s sledečim dnevnim redom : 1. Pregled izvršenega dela, 2. Imenovanje krajevnih zaupnikov, 3. Vprašanje centralne mlekarne v Trstu, 4. Razno. Tajništvo Pri ocenjevanju večine ameriških filmov (izjeme so zplo redke) ne smemo nikoli pozabiti, da je osnovno gibalo vse ameriške filmske produkcije, želja po čim večjem zaslužku in dobičku. Zato moramo filme, ki se po umetniški in idejni obdelavi dvigujejo nad običajno filmsko plažo, šteti med po-iskuse producentov, da bi zadovoljili tudi tisto občinstvo v Ameriki, in v Evropi, ki postaja vedno bolj nezadovoljno s ((serijskim konzerviranjem» lažnih čustev, ginljivih zaljubljenih zgodb, junaških policajščin, kraljev jazza, itd. na celuloznem traku. Tej vztrajni želji kritičnega občinstva in pa prizadevanju nekaterih naprednih filmskih oblikovalcev, med katerimi so nekateri pripravljeni Začeli s produkcijo na lastno pest, so se morali ukloniti tudi filmski mogotci. V zadnjem času smo videli nekaj filmov, ki so bili na zadovoljivi višini. Med te filme lahko uvrstimo tudi film «Cvetlice v prahu», produkcije : Metro Goldwyn Mayer. Film obravnava odlomek (ba- Akademski slikar prof. Bogdan Grom je izdal v samozaložbi umetnostno publikacijo, uSlovcnski ornamenti» s 23 večbarvnimi litografijami in s kratko uvodno besedo. Zanimanje in študij za narodne oz. točneje ljudske umetnosti je prinesla s seboj romantična doba mlade meščanske družbe, ki se je s tem rešila propasti na fevdalno dobo vezane klasicistične umetnosti. Zapadna moderna umetnost je zopet poskušala v svoji individualistični dekadenci, d.a bi debila življenjskih moči iz «Pri* mitivnes, aprirodnes, ljudske itd. umetnosti in :e pri tem tudi prišla do študija ljudskih ornamentov. C e sr je pri tem rajši zatekla v Afriko po imperialističnih poteh, med kolonialne narode — tudi Arneri-kanci so za »stojo« glasbo jazza šli na posodo k Črncem je to njihova zadeva. Nas pa seveda mnogo bolj zanima obratna pot, ki jo je napravila ta umetnost, predelana in prilagojena zapadnjdški abstraktni estetski menlalnosti, ko gredo njeni proizvodi kot univerzalni, kozmopolitski internacionalni spet v svet. Seveda kot mono-p lni izdelek zapadnih imperialističnih narodov zanikajo, uničujejo vsako drugo, zanje konkurenčno narodno umetnost. Evropski vzhod je šel naravnost k pristnim virom ljudske umetnosti, med svoje lastne narode. Cernu naj bi pač sprejel v zapadni dekadenci pok varjeno, potvorjeno, na vrh še monopolno blago! Slovenci nimamo na področju ljudske ornamentike neob- > O V A* U n E T A O S T > A 1» UBLIKACI .1 A Bogdan Grom T (SLOVENSKI O delanega polja. Imena zbiralcev in predelovalcev kot Albert Sič. Jože Karlovšek, dr. Stanko Vurnik itd. tudi našemu občinstvu niso neznana. Gromova ornamentika je čisto svojevrsten poskus. Zbral je motivov iz svoje popotne torbe po Sloveniji, iz zbirk etnografskega muzeja v Ljubljani, dodal se z našega Tržaškega Krasa, največ iz svoje Prose-ščine, posebno okraskov z vezenin in pohištev. Mnogo pa je dodal — iz sebe. Stiliziral je v ljudskem duhu največ rastlinske motive, liste, nageljčke, rožice, popke, sadeže, srčke — za bordure, vejice, stebelca, vitice. Jasno je, da zato vsa zbirka nosi ime, žig stvaritelja, toliko v prvem delu, kjer podaja ornamentalne prvine, kot še več v drugem, kjer mu je dana pri komponiranju okrasnih ornamentov v nove višje enote več svobode možnosti za uveljavljanje svoje stvariteljske pobude. Toda priznati mu moramo, da se ni s tem nič oddaljil od ljudskih motivov iz zbirateljskih zbirk. Ako zbirka ni tako obširna kot so cele Sičdve mape, bo mogel zbrati risarski pedagog, praktična in domiselna vezilja iz bogate zbirke sistematično obdelanih elementov kar mu bo prijalo ter jih prosto kombinirati v svoj namen. V peda- goške namene je Grom zelo dobro in izvirno dedal shemo, očrt takega načina komponiranja s primernim geometričnim ogrodjem, ki ga more praktik poljubno posnemati: očrt, ki ca je dodal ornamentalnim kompozicijam na listih štev. 13 d0 23. Kdor je gledal na lanskih šolskih razstavah ročnih del, z malo izjemami, one bedne, brezdušne vzorčke, znesene z vseh vetrov, ter primerjal vse to bogastvo naših ljudskih okraskov, bo moral biti Gromu hva- OKSA \4ElRTi 4 ••••■ I.nOKNEMKNTS m.m ms ležen zg njegov kulturni čin. ki bo omogočil našim vzgojiteljem, risarskim učiteljem jn inteligentnim veziljam, da unesejo tudi na to obširno področje nekaj našega. Toda trda dolžnost risarskih vzgojiteljev, posebno pg še vzgojiteljic, učiteljic ročnih del, vezilj, rokodelcev za umetno obrt itd. je. da se knjige inteligentno in vztrajno po služijo ter jo na svojem področju uporabijo, da bo ta mogla pripomoči k obnovitvi naših ljudskih ornamentalnih tradicij kjer jih je zamorila fašistična strahovlada in organizirano potujčevanje. Knjiga sama je grafično zelo elegantno izdana, skoro luksus-no opremljena, krasno tiskana. barvno in risarsko čisto in jasno izvedena. Želeti bi bilo le, da li nasproti temu pogumnemu avtorju in založniku tudi naša kulturna javnost napravila svojo dolžnost, da bi mu omogočila izda-nja nadaljnjih, zvezkov «Folklorne zbirke», kjer namerava obdelati najprej ribiško orodje in j. imorski ornament in zatem druge. Ko smo že pri tej umetnostni publikaciji, lahko rečemo še besedo o naši knjižni publiki Gromovi Slovenski ornamenti so že nekaj mesecev na knjižnem trgu. Reklame je bilo za- nje tudi že nekaj narejene, zato lahko po tem primerjamo naš tržaški knjižni trg, njegov okus in njegove nedostatke. Pri tem seveda mislim le na lepo knjigo, umetnostno publikacijo, toliko na Spacalovo umetnostno monografijo, na Černigojevo mapo o slovenskih pisateljih in pesnikih itd. Priznajmo si kar prostodušno, da je ta naš knjižni trg ražen majhnega, bolj zrelega kroga še precej v začetku svojega razvoja Širši sloji še ne posegajo dovoljno po knjigi; pustimo ob strani ozir na splošni gmotni položaj, ki gotovo ni rožnat, pa se ozrimo tudi na take, ki bi strošek zmogli ob primerni uvidevnosti. Nekateri so kritizirali pri Grompvi knjigi. , češ da jim premalo nudi, da nima dovolj vzorcev jn da je premalo praktična. Ce danes knjigo slabo kupujejo, ko stane 900 lir oz. 800.— pri avtorju (v Ulici Ale-arč' 1), — kar je razmerno majhen strošek, če pomisjimo, da gre za resno in reprezentativno umetnostno publikacijo trajne vrednosti. — kako bi se knjiga prodajala, če bi stala pet do deset tisoč lir, kot je tekoča cena na mednarodnih trgih za obširnejše delo take ir st e! Nekdo je tudi obsojal knjigo, češ da to niso slovenski ornamenti. ker so ti le bele, modre in rdeče barve. Tako hejslo-vensko ocenjevanje slovenske ljudske umetnosti je ob sodil že Cankar pred Pol stoletjem, še preden se je naša strokovna javnost bavila s slovenskim ornamentom. Taki «poznavalci» naj le malo več zaupajo v znanje onih, ki take knjige pišejo. Ce so bolj kritični, naj vedno pazljivo pitajo oz, poslušajo ocene o podobnih knjigah ter se bauijo z literaturo, ki to obravnava. Naj le malo prelistajo Siča, pa bodo videli, koliko je po njem tudi rumene oranžne, zelene in vseh mogočih drugih barv v našem ljudskem okrasku. K takim kritikam knjižnih odjemalcev moremo le dodat/ da žal še ni pravega odnosa de naše lene knjige. Kultura m mana, ki sama pade z nebo, zanjo je treba žrtovati dela, na perov, samopremagovanja in gmotnih žrtev, ako si, jih ho čemo v resnici pridobiti. Ce si hočemo namreč, pridobiti nekaj resnične kulture, da borne znali ločiti malovredni kič iz vseh menečih ui.rov od resnic nih vrednot. Takega kiča sc žal. prepolna naša stanovanja Seveda zato pa je treba imeti nekoliko samospoštovanja, resničnega spoštovanja dc naše narodne kulture. Ja je ne bomo gledali s atavističnimi predsodki. z že urojenim čutom manjvrednosti, kot jo zal še vedno gleda lep del naše tržaške javnosti. Ko bomo spoštovali proizvode svoje kulture, nam. ne bo težko zanje tudi kaj žrtvovati. ZORKO JELINČIČ je resničnega) življenja odločne žene v prvih desetletjih našega stoletja, ki je v Texasu, eni izmed držav ZDA, pričela s pionirsko vztrajnostjo in u-pornostjo z organizacijo otroških zavestišč za nezakonske in zapuš-čene otroke. Na to misel jo je pripravila tragična nesreča njenega edinca in usoda njene sestre, za kfltero se je tik prd poroko razkrilo, da je najdenček, in zato v njenih krstnih listinah m navedeno ime očeta, ker po tedanjih zakonih ni smelo biti vpisano ime skrbnika. Dekli je zaradi tega izbralo smrt... Ko je njen zakonski drug, ki ga z znanim šarmom kreira Walter Pidgeon, podlegel zavratni bolezni, prične odločna reformatorka borbo proti krivičnemu paragrafu, ki krati nedolžnim otrokom enakopravno vraščanje v človeško družbo. Ti prizori, posebno njen nastop v reakcionarnem senatu in pa prizor z otroki in dojenčki, spadajo poleg zaključnih prizorov med najboljše v filmu. Simpatično reformatorko je upodobila Greer Garson. Uspela je tudi v najbolj kritičnih trenutkih, ko bi se lahko vsa zgodba pogreznila v solzavo sentimentalnost, ostati iskrena in življenjska. Sicer dobro realistično igro je kazilo dejstvo, da se ni starala. Leta težkih borb in bridkih preizkušenj niso zapustila na njenem obrazu niti najmanjšega sledu-Skoda! Tudi v scenariju je šibko mesto. Predvsem v pravilnem utemeljevanju njene življenjske odločitve. Morda ne želijo v Ameriki pokazati občinstvu, da življenjsko okolje odločilno vpliva na človekov značaj in njegova dejanja?! Režiser Mervgn Le Roy je svojo nalogo opravil zadovoljivo. Zelo dobro so v delo vključene tudi epizodne vloge, med katerimi je otroški zdravnik dr. Mazc vendar nekoliko preostro začrtan in bi želeli, da ne bi svojih plemenitih čustev skrival pod tako zelo trdo skorjo. Film je koloriran, kar daje, posebno otroškim prizorom, poseben čar. Kljub naštetim napakam in pomanjkljivostim spada ta film med nadpovprečno ameriško produkcijo. Za nas je zanimiv tudi zaradi tega, ker nam, morda proti volji producentov, odkriva porazne razmere kapitalističnega otroškega skrbstva, ki ga je napredna in socialistična d/ružba rešila danes na popolnoma drugi osnovi. V novi družbi usoda otrok ni več odvisna od tako-imenovanih usmiljenih in plemenitih posameznikov. Ben SLOl/ENSK 0~”~~ NARODNO gledališče za Tržaško nzmnlig V soboto 25. t. m. ob 17. gostovanje v KOPRU z igro PAVLA GOLIC ^Sneguljčica" V nedeljo 26. t. m- ob 1*- gostovanje v PIRANU z igro PAVLA GOLIE ,Sneguljčica" Smučarski izlet v Sappado in na Snezv' Slovensko planinsko ,^rUw ( v Trstu priredi v nedeljo 2». m. smučarski izlet v SapP3 ' Vpisovanje za izlet je 24. t. ni. do 19. ure v čevlja1® Pirc, Ul. Sette fontan e 3 id čevljarni Gec v Rojanu, * \ Tra i Rivi 3. • Ker 26. t. m. ne bo sniUC» skega izleta PDT v Orni V j bo zato smučarski izlet na Sh sni«; iv#: nik 5. inarca, ko bodo tam čarake tekm e med tekm£>v cone A in cone B Tržaš«'* ; ozemlja. Vložene prijav*. Črni vrh veljajo t°rej ni nik. Kdor pa rte hi hotel smučarski izlet na Snežnik se je že prej prijavil za. ^ vrh), naj do torka javi. ne namerava udeležiti tež® leta. TRŽAŠKA BORZA Zlati šterling 7950-8000, pirnati šterling 1570-1600, <**£ ; 676-677, švicarski frank 172'if i francoski frank 172-175, av> ski šiling 21.5-22.5, zlato 900. OPOZORILO ČLANOM SLOV. GOSP. ZDRUŽENJA V začetku leta morajo pridobitniki napraviti vrsto raznih prijav y davčnih in drugih zadevah. Vse to zahteva mnogo pisarjenja, tekanja po uradih, iskanja informacij jn nasvetov. Opozarjamo zato vse člane SGZ. da tajništvo opravlja vse te posle za svojo' člane brezplačno, s čimer prihrani svojim čIanom mnogo izgube časa ih tudi materialnih izdatkov. Pozivamo torej vse člane, da se v vseh teh zadevah obračajo do tajništva SGZ med 11. in 14. uro vsaki dan. Izlet v Ljubljano Potovalni urad «Adria-Ex-press« priredi v nedeljo 12. marca izlet v Ljubljano. Kdor se hoče poslužiti te ugodne prilike, naj se zglasi fia omenjenem uradu v Ul. F. Severo 5. Potrebne informacije lahko dobi tudi po telefonu št. 29-243. Zadnji dan vpisovanja bo v soboto 25. t. m- Nočna služba lekarn v mesecu februarju Biasoletto, Ul. Roma 16, tel. 52-18; Depangher, Ul. sv. Justa 1, tel. 94-115; Manzoni, Ul. Set-tefontane 2, tel. 90-965; Mar-chio, -Ul. Ginnastica 44. tel. 95-417; Rovis, Goldonijev trg 8, tel. 80-09; Harabaglia v Barkovljah in Nicoli v Skednju imata stalno nočno službo. ROJSTVA SMRTI IN POROKE Dne 23. februarja 1950 se je v Trstu rodilo 8 otrck, umrlo je 6 oseb in porok je bilo 12. Poročili so se: ameriški vojak Hill Robert A. in gospodinja Mosetti Lilia. železničar CavaMaro Giuseppe in gospodinja Paoletti Evelina, čuvaj Bajc Salvatore in gospodinja Križmančič Terezija, narednik ameriške vojske Lancianese George E. in učiteljica Longhi Virginija, mizar Terzon Aldo in gospodinja Coccimiglio Frančiška, šofer Sferco Anton in gospodinja Voce Romapa, čuvaj Rigutti Mario in gospodinja Gorup Alojzija, mizar Žagar Tullio in gospodinja Caro-ne Gracija. oficir ameriške vojske Buser George in gospodinja Zanolla Adela, pleskar Mussin Mario in bolničarka' Hauser Miranda, trgovski pomočnik Lornezi Peter in gospodinja Pipan Marija. Umrli so;, 57-letni Jerčinovič Jožef, 74-letni Corsano Franc, 6741etna Bradaschia Marija, vd. Gasti, 611etna Sterpin Jožefa, por. Rados, 62-letni Blasco Jakob, 56-letni Riosa Mario. II RADIO 1^ JUGOSL. CONE TRSI* lovi# (Oddaja na srednjih v*1 240 m ali 1250 kc) PETEK 24. 2. 1»S* 6.30: Jutranja glasba; 6A®• Jjjj; ročila v ital. in objava spor y 7.00: Napoved časa - poroč slov.; 7.15: Jutranja 8lasb*;iha»; 12.00: Igra godba b?rfi.PJ2.4i; 12.30: Igrajo znani ^ vLr-ovd' Poročila v ital.; l3$0- ^*?K()r-časa - poročila v slov.; t„,ja cert pevskega zbora Pr°svL.t|c)-društva «Ivan Vojko« s prer,M: Kontovela s8»; 13.45: Ljudska univerza v 14.00: Igra vaški sekstet; |‘jj Pregled tiska in poročila v. 14.45: Pregled tiska in por- v Vfj-17.30: Aktualna politična šanja (v ital.); 17.45: Rit111' ,< glasba; 18.00: Športni pregle°d)!; ital.); 18.15: Komorna 18.45: Poročila v hrvaščini: ‘Lj Glasbena medigra: 19.15: F0t° r v ital.; 19.30: Napoved taSa.J.iiil ročila v slov.; 1945: Sind|K ura (v ital.): 20.00: Uganite Ki igramo (v ital.): 20.45: obzornik (v ital.); 21.00: S' ... nična glasba; 22.00: Življenj* j; goslovanskih narodov (v s[r()v 22.20: Revija znanih ork^ji: 23.00: Zadnja poročila v .jov.! j 23.05: Zadnja poročila v rij5. 23.r-,"-1-------------—■,v -1 ba I.VJ. d l/UIULUd v I 1.10: Objava sporeda; 23.1/. ap, I i za lahko noč; 23.30: ZaK»u KINO Rcssetti. 21.00: «Burlesco», P'tS revija. J Excelsior. 16.30: ((Cvetlice v ku», Greer Garson in w Pidgeon. Fenice. 16.30: «Velika znia' John Wayne. pli Fllodrammatico. 16.00: «LaS5 mladič«, Donald Crips. • g) Alabarda. 15.00: «Mayerh%i skrivnost«, ljubezen Habsburškega. Garibaldi. 14.30: «Totp doma«. , Ideale. 15.30: ((Ljubezen P0® lo» Sonja Henie. M- Impero. 16.00: «Maclovia* Fetix. Kf|V- Ilalia. 15.00: «MayerlinšK3 > nost«, ljubezen Ruoolfa " burškega . Vialc. 15.30: ((Nevesta na n nico« J. Cagney, B. Davis-^p« Vittofio Veneto. 16.00: lahko čaka«. Gene Tm Charles Coburn. * ’ (P* Adua. 15.00: «Desperados». dolph Scott. uorf Armonia. 15.30: «V gorah tvoja«, Betty Grable, J- ' li-Belvedere. 16.00: «Kr Ižarji*’ VVilcoton. jii- »Ob morju«. 15.00: «Angelska ša», avstrijski film. . 0t9 Azzurro. 16.00: «Gianni in P'n v Hollywoodu». Marconi. 15.30: ((Odpadniki*1' j, Massimo. 15.30: »Uporniki 'z r stanišča«, Fred Mac MurraP ^ Nevo Cine. 15.30: ((Nesrečna 0 gla«, Tom Neal. Odeon. 16.00: »Novi Robin 11 Douglas Fairbanks. - Mf Radio. 16.30: «Singapur» Fr*"',. Savona, 16.30: »Cilj je BubT,"njat Venezia. «Ljubimec brez uP-.pot Vlttoria. 16.00: «Hotel MoCa^, , Frank Sinatra. . A Po dolgi in mučni b * nas je 23. t m. za Zapustil naž d-aai '0*t IVAN LUX>, Za njim žalujejo sin z zaročenko EMILIJO ^ ZELJ, hčerka SANTINA z ffi žem ANTONOM SPANU‘ JEM ter vse o3talo sorodS ^ ■ jlra PogTeb dragega pokoju danes 24. t. m. ob žalosti na Opčinah, N ul. št. 110. Trst 24. II. 1950. primorski dnevnik ?3 = PODRUŽNICA UREDNIŠTVA PRIMORSKEGA DNEVNIKA V KOPRU - ULICA C. BATTISTI 301a - I. - TEL. Zadrugarji v Pučah Pionirji obdelovalnega zadružništva 2e ered ustanovitvijo obdelovalne zadruge v Pučah se je V tej vasici, hi- leži daleč od prometnih cest ir. gospodarskih središč,.mnogo govorilo o ustanovitvi zadruge. p0 mnenju ve. me član.stya, bi morala ta za. ruga že v samem začetku po-s. 'tmefijska zadruga najviš-• lega tipa, Zadružna zavest ljudstva v lcm kraju je bila že v samem cetk.u tako visoko razvita, da h.,SB^lo> brez vsakega izkustva, , t naPraviti velik korak k u zadružne oblike. s težavo se ie zmernejšim - Zodružqim aktivistom po-v^o, Prepričati članstvo, da 'a 23 potrebno daljše izku-in da je bolje napredo- Gostovanje SNG v Kopru //Sneguljčica" Slovensko narodno gleda-'Sct iz Trsta bo v soboto , februarja ob 17. uri igra- v obnovljenem gledališču v Kopru Pavla Golie otro-ko igro »SNEGULJČICA«. Prodaja vstopnic na dan Predstave pri gledališki bla-<»}ni od 10 do 10.30 in eno Ur° Pred začetkom predstave. vati cio stopnjevaje, od najmižje hoč nafvišie oblike, ako si °denio pridobiti trajen uspeh. članstvo j€ uvidelo in šlQ ur-na delo ter ustanovilo prvo ol!r™S0 višjega tipa v našem Ho zadru. ■ žju. ^ffspehj niso izostali. Ta pio-'r našega obdelovalnega za-a2ništVa j€ jel. uspehe, jS ;.as> skozi katero tako rekoč j c •?! kamion ali traktor, ima 91 žc Ste vsč kot dve leti' enega in aga, drugih celo več. Ima le, Sn; stiskalnico za grozd. 'Plin zg grozdje, svoj za-j.S d' ' ružn( ni dom, nov- zadružni hlev, Sr ^ vinjake,, zadružne go- e. gradili bodo zadružno hip.'! povešali' število zadružnih Wet 'S* lt^vito živine se ie. silno po. Za govedo itd. ha ne govorimo p pra-i»>S jih je .sedaj v Ppčal) tuLjJaboni toliko, .kolikor jih gg* •• • .............. - I Zr^^set let skupaj ni bilo; se je povečalo tudi šte- vilo vprežne živine. Nekateri so . mislili, dr. bosta traktor in avto odpravila vprežno živino; zgodilo se je Pa ravno nasprot. no. Traktor in avto sta vplivala na povečanje vprežne živi-ne, ker sta s tem, da sama opravita večje delo v najkraj-šem času. odprla možnost za obdelovanje zemlje tudi tam, kamor danes že ne moreta avto in traktor in jima mora odpreti pot vprežna živina, da bosta pozneje sam® uspešneje opravljala to delo. Pučanci so že pred dvema letoma imeli v načrtu zasaditi 40 tisoč novih trt in letos so pristopili k ustvarjanju tega načrta, ker so gi privzgojili potrebne sadike. Ti pridni in marljivi kmetje so postali luč obdelovalnega zadružništva. y našem okrožju, posebno, če pomislimo, da si morajo vse graditi sami iz temelja. Njim ni dala agrarna reforma modernih silosov in pro. stranih hlevov, ne vodovoda in električne razsvetljave. ' V na pobočju hriba ležeči vasi, skozi katero je šla razrita cesta, so stale in še stoje stoletja stare hiše ali hišice z malimi hlevi za eno ali dve kravi, svinjaki bolj podobnimi ku. pu kamenja kot svinjaku, so imeli edin0 vprežno sredstvo pokornega, z vsem zadovoljnega sivega tovornika — csla. To je bilo vse, kar so imele Puče. Tu Pa tam je .še priskakljala kaka ovc;; ali koza. In ob takih razmerah se je ta vas lotila dela za preosnovo svojega gospodarstva in preoblikovanje svoje vasi. Postaii so v resnici pionirji dela, ki se niso ustrašili težav in danes lahko služijo za zgled vsem ostalim vasem, celo onim, ki so bile naprednejše in so imele več pogojev, da gredo na isto pot. zadružnega življenja. Ni šlo brez težav in tud; ne brez napak. Toda to ni nič čudnega! Prvi in sami so dve leti oral; ledino obdelovalnega zadružništva v okrožju. Ali danes so težave v glavnem odstranjene in napake, manjše, zato so -pa uspehi večji, kar priča pred. vsem veliko število na novo vpisanih članov. To je dokaz uspešnega poslovanja;; jel dokaz prave PPti,-..po kateri hodijo tl pipitjrj j, , obdelovalnega zadružništva pvj -nas.----- / Njim gre zahvala, da imamo ŽENE ZA II. KONGRES ZA 8. MAREC D, an 8. marca, praznik med-bcri nih demokratičnih žena, naše istrske žene prazno-rpe tudi to leto v duhu zmag, so jih dosegle tudi v dobi po .^oboditvi. Naše žene se bliža-temu prazniku s tem, da na j**h področjih svojega delova-k storijo yse, da bodo prišle 5* H. kongres ASIZZ z novi-i. "spehi. ki tem mesecu so imele naše tlna dve okrajni plenarni zbo-jJanji, ifv,sicer' eno v Kopru. wprega se je udeležilo nad tj. Pegatk, in drugo v Bujah. lC,je sodelovalo okoli 90 za-jiJfS Na teh zborovanjih so 1$* demokratične žene izdela-SfPi letni plan kakor tud aS za predkongresno delo-^biOfSto, ki,si ga je zadala % ^ je razdelje. „ _____________ . glav- y (^organizacijski del. dalje Si^zne akcije, v področje svele Sa t=r v področje pro-iii Q;J" propagande. Sta? notranje organizacije k hi . va * hačrt reorganizaci-S. n.Sa in d-ugih refera- %klS>0 tako bo prenovljeno delo na 'aza^organizacijsko oltra.• s katerimi bodo imele organizacije vsakih Šal-(ini skuPno ‘selo- S|P bodo žene podpiralo v » '"božične organizacije NanvVi Vrsti ^AU. ko bo ta Srn c«It! 0 morala sc bodo vklju v Izoli in Bujah bodo na novo otvorjeni otroški vrtci. V počastitev 8. marca bodo povsod v mestih in podeželju priredile žene kulturne nastope, v samem Kopru pa akademijo. tem v zvezi je okrrjni odbor ASIZZ v Kopru napovedal tekmovanje okrajnemu odboru ASIZZ v Bujah. Tako vidimo, da bodo žene vsega istrskega okrožja storile vse, da bc čim lepše uspela proslavo 8. marca. ljudska univerza v PORTOROŽU priredi danes 24. t. ,m. ob 20 uri v dvorani hotela »Helios* v Portorožu predavanje »GOSPODARSKA povezanost TRSTA Z ZALEDJEM* predaval bo tov. dr. O. Ober-snel. *!&£-.,'ž'rala večje proslave po fW?krr>žju. naših antifašističnih uspeti tudi v , .v.™ , -.........--c v pro- % _ fndi številne ženč, da W ' ,ta način zagotovile po-0 t |S'0V,'° silo. V kolikor to»*le..a. nadomestiti te sile v ^7,n«vu ‘n družini bo \ij• nsvetila vso skrb za Slo 8n^e ženskih aktivov, ki -Ir, Prevzeli nadzorstvo in otroakih vrtich. jaslih. V K ras restavracijah jn tudi feznih družinah. Zlasti Ustanovna shupščina strokovne zveze gradbenih delavcev ES za koprski okraj V soboto 25. februarja ob 15. uri bo v mali dvorani obnovljenega gledališča v Kopru ustanovni občni zbor strokovne zveze gradbenih delavcev ES za krajevni odbor Koper Dnevni red : 1. Volitev delovnega predsedstva, verifikacijske in vo-livne komisije. 2. Poročilo o delu in nalogah strokovne zveze gradbenih delavcev ES% 2. Diskusija o poročilu. 4. Volitve plenuma in delegatov v okrajno skupščino zveze. 5. Zaključna resolucija. pstanovni občni zbor finega športnega društva „Proleter" v Kopru hcg.^ na ustanovni občni zbor sindikalnega šport- v Ko 'rUatva «Proleter», ki bo v mali dvorani gledališča Pfu v soboto 25. februarja ob 15.30. Dn j evn; red je sledeči: 2. Vo!iiVp delovnega predsedstva. 3. Volu6 vorifikacijske komisije. 4. p y,P . volivne komisije. ,5. p( 0c'f° pripravljalnega odbora, '6. pW>m in pravila društva. 7. DisoCil° verif‘kacijske komisije. 8. Voht*8^8 ° poro4ilu- Pr08ramu in pravilih. 10. « Hazrio. volivne komisije. danes 24 obdelovalnih zadrug v našem okrožju, ki so luč na poti zadružništva, borci boljše bodočnosti v brezkompromisni borbi kmečkega ljudstva za svoj obstoj, za svoj napredek. Delovno, kmečko ljudstvo v obdelovalnih zadrugah in delov, no ljudstvo v tovarnah so borci nove. sreče, novega boljšega živ. Ijenja delovnih ljufii. S. C, V nedeljo bodo v koprskem okraiu velika prostovoljna pogozdovalna dela V 'nedeljo bodo na raznih krajih koprskega okraja velika pogozdovalna dela, pri katerih bodo sodelovale vse množične organizacije. Za to se vršijo velike priprave. Ze so sestavljene delovne brigade, ki bodo šle v nedeljo na veliko in gospodarsko t^ko važno akcijo. Gospodarski plan za leto 1950 predvideva zasaditev vseh goličav, ,.i niso primerne za druge donosnejše kulture in na-saditev zaščitnih pasov. To bo vplivalo na zmanjšanje moči ■burje in ustvarjalo pogoje za večje padavine v poletnih mesecih. Ni potreba; da bi o tem na široko pisali. Naši ljudje vedo, kaj pomeni v poletnih mesecih en dež več ali eden manj. V taki zemlji kot je istrska, ki tako bogato vrača vloženo delo in znonj, pomeni desetine milijonov vrednosti v pridelkih zemlje. V Valmarinu se bo zbrala mladina gimnazije iz Portoroža in člani množičnih organizaciji iz Vangan . Marezig, Boršta in Bertokov. Tu je bilo že preteklo nedeljo na delo pri kopanju, jam precej prostovoljcev. V Dekanih bodo delali iz naslednjih vasi; Cezarji - Pobegi, Šmarje', Kcštabona, Puče, Krog in iz raznih tečajev in tovarn. V Semedeli pa bodo sodelovali dijaki slovenske in italijanske gimnazije iz Kopra in prostcviijci iz Kort ter jECampel, - .Salare. Dovršitev teh deli je predvi dena do 15. marca, ker po tem datumu čas za saditve ni več ugoden, ker je rastlinstvo^ že v častnem, razvoju. Bile,so. že sestavljene ;po«ozdovalne' brigade, ki bodo ined : e boj tekmovale za večjo'storilnost piri delti; Po končanem delu bodo proste zabave s krajšimi kulturnimi prireditvami. PoiinkiizPim so obiskali slovenske dijake v Tislo Preteklo soboto so dijaki Pomorskega tehnikuma iz Pirana obiskali slovenske dijake v Trstu. S tem so se oddolžili obisku Tržačanov, ki so bili konec .januarja v Piranu. Uprava Dijaškega doma in dijaki so jih toplo in prisrčno pozdravili ob prihodu. Zvečer je bila prirejena skupna zabava s plesom, kjer so se mogli dijaki še bolj spoznati med seboj, posebno s tistimi, ki še niso bili na Pomorskem tehnikumu v Piranu. S tem se vez prijateljstva in enotnosti v delu še bolj utrjuje, kar je koristno tako za dijake v coni B, kot za one iz cone A. Dijaki iz Pirana se tega v polni meri zavedajo in želijo, da b; jim dijaki iz Trsta čimpreje vrnili obisk. Zahvaljujejo se i jim toplo za vse, kar so storili zanje v času bivanja v Trstu. Drugi dan so obiskali tudi Pomorski muzej v Trstu ter si tam'ogledali razne modele in slike ladij ier jadrnic. Tako so tudi v Trstu izkoristili priliko, da si povečajo znanje zgodovine pomorstva. Zade oljni so se dijaki Po- morskega tehnikuma vračali v Piran. Vsi pa iskreno želijo, da bi bili medsebojni obiski čim pogostejši, kajti to ni samo v korist dijakqv, ampak zbiranja, Slovencev na STO-ju in dviganja pomorske zavesti pri vseh Slovencih. FR-EN DRUGA SKUPSC1NA Enotnih sindikatov STO-ja v Izoli V nedeljo 28. februarja se začne ob 9. uri v Izoli v dvorani «Arrigoni» druga skupščina ES STO z naslednjim dnevnim redom; 1. Izvolitev delovnega predsedstva in delovne komisije, 2. Politično - organizacijsko sindikalno poročilo, 3. Poročilo o ideološki vzgoji, 4. Diskusija, 5. Volitve okrožnega sindikalnega sveta, 6. Sklepi, 7. Razno. ANKARAN - VALDOLTRA Po poti izvažaoia gospodarskega plaoa Da bodo zadruge imele organizacijsko in strokovno močnejši kader Okrajna zadružna poslovna zveza , v Kopru je organizirala knjigovodski tečaj v Ankaranu - Valdoltri. Tečaj obiskuje 24 tovarišev in 6 tovarišic, ki se z veliko vnemo '.učijo v knji-govc^stveno — upravni stroki, tako, da bodo v 3 mesecih v izdatno pomoč našim obdelovalnim zadrugam in kmetnapro-zam. Za predavatelje so bili zbrani sposobni tovariši, ki bodo tečajnike uvedllj y knjigovodstvo in upravno poslovanje ter jih seznanili tudi z drugimi važnimi predmeti, kakor s planiranjem, statistiko, politično ekonomijo, zgodovino NOB in podobno. Važno je še to, da se učijo tečajniki zlasti slovenščine, kar je zelo po-trebnp že zaradi tega, ker je večina tečajnikov obiskovala v svoji mladosti samo italijanske šole. Tako vidimo, da se ljudska oblast trudi dati naši mladini vso možnost, da se strokovno izobrazi in tako sodeluje pri graditvi nove družbe. Tečajniki 'se vsega tega zavedajo ‘in so hvaležni- ljudski oblasti za vso njeno skrb ter obljubljajo, da Ljudska univerza v Kopru Danes zvečer ob 20. uri bo i) mali dvorani obnovljenega gledališča predaval tov. Ivan Regent, minister za prosveto IRS, o «BORBI IN USPE. HJE JUGOSLOVANSKIH NARODOV ZA PETLETNI P LAN v. Vabljeni rsi) bodo gledali po končanem tečaju na to, da bodo pridobljeno znanje uporabili y čim večji prid naše skupnosti. Tečajniki se zavedajo, da manjkajo ravno naši™ obdelovalnim zadrugam in kmetna-prozam ljudje, ki bodo lahko prevzeli upravno vodstvo v teh važnih gospodarskih ustanovah. S svojim strokovnim znanjem bo na ta način zopet mladina tista, ki bo pospešila razvoj socializacije Istrskega okrožja. Naj omenim še to, da smo 8. t. m. proslavili 101. obletnico smrti našega pesnika Franceta Prešerna. Predavatelj je v obširno zasnovanem govoi.i razložil življenje, delovanje in pomen Prešerna. Tečajniki pa so ipodali nekaj deklamacij Prešernovih pesmi. Tudi na stavkajoče delavce v Trstu nismo pozabili. Zanje smo nabrali 1.035 din prostovoljnih prispevkov. Končno povem, da gremo vsako nedeljo zjutraj na udarniško delo, popoldne in zvečer pa si privoščimo nekai zabave. lil Plimol&hi dnemihl Koper Planinski večer bo v soboto k. marca Planinsko društvo v Kopru priredi v soboto 4. marca ob 20. uri planinski večer v prostorih kopališča Sv. Nikolaj. Za prevoz z avtobusi in ladjo bo poskrbljeno. 25., 9C8NO ------------ KOPER; 26 febr. «Vetrnica«; 24., 27. 28. februarja «Mrtva roka; 3., 4., 5. marca «Nesrečna džungla*: 6., 7. marce ((Vsi poznajo Suzano*; 10., 11„ 12. marca »Veseli sleparji*; 13., 14. marca »Mala luka* : 17., 18., 19. marca «Tatovi koles*; 20., 21. marcE' «Družina Stnd-dard»; 24.., 25., 26. marca «Janetina krivda*; 27., 28. marca «Robin Hood»; 31.’ marca, 1., 2, aprila «Kozo- rogovo znamenje*. — ARRIGONI; februarja «Veseli Pripravljalni odbor PODRUŽNICA UREDNIŠTVA IN UPRAVE PRIMORSKEGA DNEVNIKA V GORICI - UL. S. PELLICO 1 - II.; TEL. 11-32 Zaključena so poslednja dela pred drugim kongresom ZSM Na kongres povabljene delegacije mladine iz Koroške, Trsta in Jugoslavije IZOLA 24., 25., 26. sleparji*; 27., 28. februarja «Lov na severnega človeka*; 3., 4.. 5. marca »Dama Monle-cristo*; 10., 11., 12. marca «Prijeten na. stneh«, J3„ 14. marca «Janetina krivda*; 17., 18., 19. marca «Mehikanska bikoborba*; 24 25., 26. marca «Toto-Mok6»; 27 28., 31. marca «Venerin po. ljub*; 1., 2. aprila «Dve siroti*. IZOLA — ODEON; 24 25., 26. februarja «Mrtvr, rcika*; 3 4.5. marca nFrankenstemo- vi možgani*; s 3. marca »Nesrečna džungla*; 10. 11., 12. marca «Tatovi koles*; _ 17., 18., 19. marca «Dvojno ziv. Ijenje; . 20., 21. marca «Venerin poljub*, 24.’ 25., 26. 31.. marca «Družina Stoddard*; 1., 2. aprila «Robin Hood*. PIRAN — TARTINI; 24., 25., 26. februarja »Sudanska sužnja; 27., 28. februarja «Mrtva roka*; 3., 4., 5. marca «Tatovj koles*; 6., 7. marca «Veselj sleparji*; 10., 11.. 12. marca «Nesrečna džungla*; 13., 14. marca «Mala luka*; 17., 18,, 19. marca «Družina Stoddard*; 20., 21. iharca «Janetina krivda*; 24., 25., 26. marca «Robin Hood»; 27., 28., 31. marca «Kozorcgovo znamenje; [1., 2. aprila «Toto-Mok6». Ze včeraj smo v našem listu poročali, da se slovenska mladina ped Italijo z največjo vnemo pripravlja na svoj drugi kongres, in navedli tudi nekaj primerov njihovega požrtvovalnega dela. Danes smo v tej zvezi prejeli nova poročila, ki govorijo, da tega dogodka mladina ne jemlje za šalo. Ker je kongres tik pred vrati, je mladina v glavnem opravila vsa potrebna dela. Po vaseh so bili na množičnih sestankih mladine izvoljen; žg vsi delegati za kongres. Tako bodo kongresu prisostvovali mladinci iz‘same Gorice in njene naj-bližnje okolice, prav tako Pa se bodo tj srečali z mladino Beneške Siovenije ter Kanalske doline, ki bo preko svojih delegatov načela ha kongresu vsa tista vprašanja, ki jih naj" bolj živo zadevajo. Predvsem ne smemo prezreti dejstva, da 'je lep ■ dokaz-nave- Sela kulslie za prosto cono Včeraj popoldne se je v. prostorih Trgovske zbornice sestala posvetovalna komisija za prosto cono. Seja se je vršila pod predsedstvom predsednika Trgovske zbornice dr. Poterzia. Udeležila sta se je tudi inšpektor carine in ravnatelj UTIF-a. Na tej seji; je zavzemalo glavno točko dnevnega reda razpravljanje in preučitev situacije industrije likerjev in določitev kontingentov za leto 1950. Nato so še pregledali delovanje nekaterih drugih industrijskih podjetij, ki se okoriščajo s kontingenti proste cone in ocenili korist r.jiihove produktivnosti. zanesti mladine na svojo mladinsko organizacijo, da se po vseh vaseh vršijo velike nabiralne akcije v denarju in v gmotnih prispevkih. Po kongresu bodo delegati pa tudi ostala mladina prisostvovali zaključni kulturni prireditvi, ki bo prav tam, kjer se bo vršil kongres. Mladina po vaseh, ki bo sodelovala pri tej kulturni prireditvi, se nanjo pripravlja z veliko pridnostjo. Prav gotovo šo se dosedaj izkazali za najmarljivejše mladinci iz Podgore, ki se večer za večerom shajajo in vadijo Nicodemijevo; trpdejanko «Scaropolov. Sklenili so, da postavijo na oder dovršeno delo in res prave like igralcev. Prepričani smo, da jim -bo to Uidi uspelo, če bodo' Še nadaije vlagati v svoje delo toliko pridfio; sli in skrbi za čim lepši izid igre. Nepravilno bi bilo. če bi pri tem, ko govorimo o mladini iz Podgore pozabili na mladino drugih vasi, .kajti tudi drugje si je mladina posebno v zadnjem, času pošteno zavihala rokave. Omeniti moramo mlade pevce iz Standreža, Peči, Vrha, Steverjana in tudi iz Podgore, ki na rednih večernih pevskih vajah vadijo lepe slovenske na rodne in umetne pesmi, s katerimi bodo nastopil; pri kulturnem popoldanskem sporedu. Velika čast za našo mladino pa bo prisotnost številnih dele gacij, ki bodo prišle v Gorico na dan kongresa. Dosedaj so se vabilu odzvali organizaciji mladine iz Trsta, ki bo v ta na. men poslala precej številno delegacijo, ter mladinska organizacija Slovenske Koroške ki bo prav. tako poslala v našo Gorico svoje zavedne in stvari predane mlade ljudi.,' ki prav tako kot mi, že dolga leta prenašajo zatiranje in občutijo boleče udarce knute nemškega nacionalizma. Na isti dan in v istem kraju si bomo podal; bratske roke mladi Slovenci iz Koroške, Italije in Tržaškega ozemlja, povedali si bomo, kakšne težave imamo pri delu in življenju — in tega bomo imel; ve_ liko povedati, kajti tako eni, kot drugi in tretji živimo pod tujci, ki kažejo razumevanje za vse drugo samo za nas ne. Tudi organizaciji Ljudske mladine Slovenije in LM Jugoslavije je ZSM poslala vabilo na kongres. Prepričani smo, da bo jugoslovanska mladina, ki je vedno kazala za borbo naše mladine veliko, t>, razumevanje, tudi to pot pokazala, kako glo- Množično izseljevanje iz Slovenske Benečije v tujino Kdor pozna Beneško Slovenijo le iz zemljepisne karte, ali razmere y katerih živi njieno ljudstvo iz pokrajinskega furlanskega; ali italijanskega časopisja, si prav gotovo prestavlja, da jie t0 pravljična dežela, ki sanja v vasicah ob obronkih Julijskih' predalp, ob bistrihpo-točkih in prijaznih dolinicah, kjier se živi brez trpljenja in skrbi. Da, le tako si predstavlja vsakdo Beneško Slovenijo, kdc-r je ni nikdar obiskal, ali imel stika s tamkaj bivajočimi. A tu ni še iz daleka tako. Beneška Slovenija je dežela, kjer je doma velika brezposelnost in posledica tega je seveda revščina. Obupnim socialnim, razmeram, v katerih živi ta del slovenskega naroda že nad . tisoč let, se pridružuje še gospodarska kriza,-(ki se stopnjuje iz dneva-v dan. Narava jim je odmerila kos puste,kamenite zemlje, ki ne more r^liti vseh. boko jih zanima useda sloven- j Kljub skrbnemu obdelovanju ske mladine izven matične dr-[vsake pedi zemlje, ki jo je tre-zave in nas počastila s prisot-! ba kopati z motiko ali lopato, nostjo svoje delegacije. | ne pridela nihče več kot le za Štandrež in Suvudnji; na nogometnem igrišču Za pust so se pomerili zakonski možje sosednjih vasi ŠEBRELJE - SVOBODNA GORIŠKA DANICI, zavestni in požrtvovalni graditeljici spomin socializma V največjem delovnem poletju Tvoje mladosti si omahnila v že globoko zaorano brazde razvoja, ko si pomagala graditi novi svet, nove ljudi, novo življenje. Zavratna bolezen, katere riiti zdravniška znanost ni mogla premagati. Te je iztrgala iz naših delovnih vrst. Izgubili smo s Teboj močno in odločno graditeljico socializma. S Kajuhovimi besedami «V solzah navdušenja, tovariš, gluvo skloni,« se tudi mi poslavljamo od Tvoje zemske vizije. Ne bomo Te več srečevali po naši svobodni Sloveniji, preprosto, zgovorno in delavno tovarišico. Ko smo se ob odprtem grobu poslavljali od Tebe, ko so ti Tvoji vaščani in delovne tovarišice iz daljnega Tržiča prinesli številne vence in cvetja, ko so tovariši v imenu K P. ki je vodila in vzgajala tudi Tebe, govorili besede slovesa in spomina," je bila naša misel: Ne, Danica, nisi umrla. Vsa Tvoja dela, ki si jih opravljala kot tajnica KLO v domačem kraju, nato na tečaju in še naprej v Tržiču, so ostala svetla stran 0 knjigi gradnje socializma' in novega življenja. Za to Tvoje delo v korist delovnega ljudstva si bila nagrajena z imenovanjem za u-darnico. Naš veliki pesnik izpod Krna, Gregorčič je v spomin naravoslovca prof. Erjavca zapisal: «.Ne, ni umrl. Oči le časne je zaprl«. Tako lahko zarišemo tudi mi Tvoji delovni nas bo Tvoja vztrajna delavnost in privrženost stvari delavskega razreda vedno vzpodbujala. Borili se bom0 še z večjo odločnostjo za visoke cilje, ki jih je začrtala velika Partija delavcev — kladivar-jev silnih, ki so planili iz teme suženjstva — v velike dneve svobode in danes kujejo v sebi nove ljudi, kujejo in varijo na velikem nakovalu svobode — socializem. Danica! Tvojo izgubo občutimo kot smo občutili izgub o vsakega partizana v času borbe. Ne bomo dopustili, da bi Tvoje mesto ostalo prazno. Kjer omahne eden, deset jih vstane, je bilo vedno gesto borcev. Novi človek, ki s ponosno dvignjeno glav o stepa naprej v veliko prihodnjost in z odločnim pogledom meri že prehojeno razvojno razdaljo, ne pušča vrzeli p strnjenih napredujočih vrstah. Na Tvoje mesto bo stopila druga tovarišica in nadaljevala tam, kjer si Ti prekinila. In bo v nas kot struna zazvenelo ob spominu nate, Danica. V veliki akord — magistrale novega življenja • pa bodo vpleteni tudi močni glasovi Trojega dela, To pa nam bo vsem — Tvoj živi spomin. Tvoji tovariši Zadnji dan pusta je bil v Sovcdnja-h velik praznik zaradi važnega nogometnega srečanja med moštvi (poročeni) iz Stan-dreža in Sovodenj. Na ta dan je treba priznati, da so Soyo-denjci preživeli dve res-veseli uri. Nogometna tekma, ki je bila napovedana za 15. uro, je priklicala na igrišče veliko število gledalcev, med katerimi je prevladoval ženski spol. Tekmam so vneto sledile posebno žene igralcev, ki so ob vsakem uspehu svojih mož burno ploskale in jih s kričanjem vzpodbujale k zmagi. Ekipi sta se s pričetkom tekme nekoliko zamudili, ker je njihovo prilič-no lepotičenje in oblačenje zahtevalo precej' časa. Največ pa so se pri oblačenju in lišpanju zamudili razsodnik in stranski sodniki, ki so vsi samci. Tako Poslovanje živinskih ambulatorijev Pokrajinski konzorcij živinskih oplojevalnih postaj v Gorici sporoča vsem živinorejcem, da se brezplačno zdravniško zdravljenje jalove goveje živine vrši v živinskih ambulatori-jih v Ločniku, Pevmi in So-vodnjah v sledečih dneh: LOCNIK; ambulatorij pri F.Ui Azzano (mlin) vsako sredo od 10 dalje. SOVODNJE: ambulatorij je pri oplojevalni postaji. Živino je treba pripeljati vsak drugi in zadnji petek v mesecu od 14 ure dalje. PEVMA: ambulatorij pri oplojevalni postaji vsako drugo in zadnjo soboto v mesecu od 14 ure dalje. so prišli igralci na igrišče šele ob 15.30, in sprejeti ao bili z burnim ploskanjem in nepopisnim smehom. Prva st® vstopila razsodnik in stranski sodnik, sledila pa sta jima igralca Pelicon (Sovod.) in Rud; (Standrež), oba z lepim šopcm »vrzot*. Po, izmenjavi «cvetic» je razsodnik zažvižgal in tekma se je pričela. Takoj ob pričetku je bilo opaziti, da i,e moštvo iz Standreža močnejše in prožnejše, toda Sovodenjci, čeprav je bilo med njimi mnogo starejših, so s svojo življenjsko izkušnjo odbili napade Standrežcev in tekma sp je zaključila tudi njim v čast. V tekmovanju so se prav vsi odlikovali, posebno pa sovodenj ski vratar in veliki kapetan Pelicon. Med Stan-drežci so se tudi vsi dobro izkazali, posebno pa Atena in desno krilo. Vratar pa se je ba. je prehladil in zato pokazal prav malo vneme pri izvrševanju svoje naloge. Tekma s.e je zaključila z zmago Standreža 1—0. Vse je potekalo v najlepšem redu in izredno veselem razpoloženju pred tekmo in po njej. tovariši in tovarišice — Dani- ca. Pri nadaljevanju našega dela za boljše in lepše življenje, za nove ljudi in ‘novi svet, NOVE SLOVENSKE KNJIGE! Dreiser: AMERIŠKA TRAGEDIJA. I. in II. del, polplatno 930 lir Dreiser: DNEVNIKI, polplatno ..’••• 240 » Andree: OSNOVE RADIOTEHNIKE, brošura . 220 » Bevk; OTROŠKA LETA, polplatno . . • 150 » Škerlj: O ČLOVEŠKIH RASAH IN RASIZ- MU, brošura ... 140 » Glezerman: MARKSISTIČNI FILOZOFSKI MATE- RIALIZEM, brošura 40 » Ziherl: FR. PREŠERN PESNIK IN MISLEC, brošura .... 70 » Dobite jih v slovenskih knjigarnah v Trstu in v Gorici. Nesreča na sredini korza Predsinočnjim se je na Korzu Roosevelt, v višini kavarne D’Arti, 27-letni motociklist, a-gent javne varnosti Elso Bor-toiužzi iz Porcio (Pordenone), zaletel zaradi preloma krmila v dve ženski, ki sta se sprehajali na pločniku. Nato se je vozilo obrnilo spet na ulico in se tam prevrnilo. Bortoluzzi je pri tem trčil z glavo ob cestni tlak in si prelomil levo ličnico ter si pretresel možgane, motor pa se je zavlekel ie kakih 30 metrov po ulici. Mimoidoči so Bortoluzziju, ki je obležal v mlaki krvi, takoj priskočili na pomoč in poklicali rešilni avtu Zelenega križa, ki ga je nemudoma odpeljal v občinsko bol nišnico Brigata Pavia. Povoženi ženski pa, k; ju je dogodek silno pretresel, sta se zatekli v neko bližnjo vežo in tam ugotovili, da je 30-letna Bignolini por. Morpurgo Marija odnesla samo nekaj lažjih prask na levem boku in da je 71-letna Schaur Terezija z Dunaja ostala popolnoma nepoškodovana. tri mesece potrebnih pridelkov za vsakdanje življenje. Pa še vse bi bilo dobro, če bi ti delovni ljudje našli zaposlitev v lastni državi, ker bi bili tako blizu doma, in pomoč družinam bi bila lahko znatnejša. A te sreče niso deležni Beneški Slovenci, zanje je cdprta pot le v tujino. Prvi val velikega izseljevanja iz Beneške Slovenije beležimo v dobi fašističnega režima. Takrat kakor tudi danes so jim odrekali delo vsepovsod v lastni državi, ker se ljudstvo ni hotelo vpisati v fašistično stranko in so bili preganjani tudi zaradi sycje naredne zavednosti. Razumljivo je, da so jim odklanjali tudi potne liste, zato se jih je mnogo izselilo na skrivaj, in v tujini so gojili vse to, česar v svoji domovini niso smeli izražati. Po kenčani drugi svetovni vojni, se je-velik del izseljencev vrnil pod redni krov misleč, da se jie morda kaj spremenilo no padcu fašizma in da bodo mogli odslej v miru živeti in delati na domači grudi. Pa zopet n; mogoče živeti na lastni domačiji, zopet jim nočejo dati dela; ne preostaja torej drugega, kot odd.it;- v tujino. »Pojdite v tujino" 'Tako je polagoma začelo padati število prebivalstva Beneške Slovenije. To je vzbudilo kot še nikdar vladnim krogom pozornost, a ne zato. ker so se jim zasmilili ti ljudje, ali da jim je prišlo morda na misel, da bi jim na kak način hoteli pomagati, da se omili gospodarska kriza, ampak zato, ker mislijo, da jim bo odslej laže raznareditj tiste, ki so ostali d.cma, ker se ne bodo megli tako upirati, ker jih je manj. Da prisilijo še več ljudi, da povežejo culico in gredo po svetu s trebuhom za kruhem, jim nalagajo vedno večje davke, da se tako pospeši propad gospodarstva. jih zatirajo, ker so Slovenci. Raznarodovalna politika je vsaki dan hujša. Ne dajejo jim šol v materinem jeziku, da bi se kulturno razvijali in sploh jim kratijo vse Prispevki za zimsko pomoč brezposelnim Zvezi trgovcev za goriško pokrajino so darovale v zadnjih dneh za zimsko pomoč brezposelnim sledeče tvrdke: Samsa Andrej 1000; tvrdka Koren 1.500; uslužbenci tvrdke Koren 500; Pavletič Viljem (Standrež) 1.400 in njegovi nameščenci 600; pekarna Stabile Ferruccio 1000 jn nameščenci: Nanut Leo. pcld 500, Scarabot Bernard 500, Pian Bruno 500, Bric Stanislav 500, Zotti Ivan 500, Devetak Emil 500, Marvin Albert 500 in Sutz Aleksander 500; pekarna Terpin e Mantini in nameščenci 8.180; Mervič Anton 1000. Cigoj Stefan 300, Bertoli Marija 500; Pich Alojz 100; Vec-chi Alojz 1000; Larise Leopold 500; Milani Štefanija 500; Kosič Benedikt 1000; Miani Jožef 100; Krajner Otto 500: Pon-toni e Bassi 500; N. N. 500: Zakrajšek Marija 100; Moncarn Alojz 300, Vinoagraria 1000; Katoliška knjigarna 3000; Kussi Rihard 1000; Valesio Evgenija 300- Skupno so darovali 30.380, kar znaša s prejšnjimi prispevki skupno 233.749 lir. Enourna stavka industrijskih delavcev v Gorici Danes od 1U. do 11. uri bodo po sklepu vseh treh sindikatov stavkali vsi industrijski delavci v našem mestu. Stavka je napovedana v znak solidarnosti z delavci v tržiški oljarni, kjer niso dosegli sporazuma z delodajalci. pravice, ki bi jih morali uživati. Kadar prosijo za kakršnokoli delo, gospodje, ki ne poznajo kaj je revščina in ne vedo kako hudo je ločiti se od domače zemlje, odgovarjajo na vse prošnje: pojdite V inozemstvo. — Seveda y maršalizira-ne države — tam boste našli lahko zaposlitev in zaslužek. Ko vidijo ti ubogi ljudje, da ni drugega izhoda in da bodo morda le z žulji v tujini mogli rešiti družino, vedoč, da jih bodo drugače visok; davki spravili popolnoma ob vse, tur di cb tisto ped zemlje, ki jo posedujejo, so začeli odhajati v množicah. Nikdar nismo še čitali v nobenem italijanskem listu statistike, koliko prebivalstva iz Beneške Slovenije se je izselilo v povojnem času. Kajpada to bi bilo sramotno za demokratično državo, kakor se naziva Italija, ker bi vsakdo zmajal z glavo, ko b; čital visoke številke in računal odstotke, rekoč «je mar to svoboda in demokracija?*. V 5 letih se je izselilo skoraj 15 odstotkov prebivalstva taj-panske občine Pa naj navedemo 'Primer, in sicer občino Tajpano, koliko ljudstva se je izselilo y zadnjih petih letih, da bodo čitatelji imeli vsaj majhno sliko, v kakšen položaj so razne italijanske vlade privedle Beneške Slovence. Pred zadnjo svetovno vojno je tajpanska občina, ki je sestavljena iz sedmih zaselkov, štela približno 3.600 prebivalcev. V zadnjih petih letih, kajti med vojno od leta 1940 do 1945 je emigracija prenehala, se je izselilo v inozemstvo za stalno 117 celotnih družin s 505 člani in 15 oseb. Torej v petih letih je zapustilo domačo zemljo in se nastanilo' v inozemstvu skoraj 15 odstotkov celotnega prebivalstva. Temu številu izseljencev je treba prišteti ie vse tiste, ki so na podlagi mirovne pogodbe optirali za FLRJ. Poleg teh se nahaja v tujini še 553 'oseb, ki so odšle tja za nedoločen čas. oziroma so delavci, ki imajo doma družino in se vrnejo, ko jim poteče sklenjena delovna večletna pogodba. Samo leta 1949 se je izselilo iz te občine 26 celotnih družin na vse stran; sveta, tako v evropske države kakor tudi v prekooceanske. Tudi bodočnost se ne kaže v boljši luči Ko vidimo te številke izseljencev in jih primerjamo s celotnim številom prebivalstva, ki jih je cbčina Tajpana štela pred desetimi oziroma petimi leti, pridemo do zaključka, da se je izselilo 30 odstotkov občanov. Izseljevanje pa ie ni končano. Ako računamo, da je v občini še vedno nad 600 brezposelnih. vemo, da j,ih čaka ista useda, če bodo hoteli živeti in vzdrževati svoje družine. Beneška Slovenija šteje 16 občin in izseljevanje se vrši skoraj povsed v enaki meri. To niso izmišljotine, to so dejstva in zgoraj navedene številke govore, kako strašno je življenje tam. kjer mačeha noče rezatj kruha svojim pastorkom v enaki meri kot svojim sinovom. KINO VERDI. 17: «Volk iz Silskega gozda*. A. Nazzari in S, Mangano. VITTORIA. 17: «Henrik V.», L. Oliver. CENTRALE. 17: »Tihotapstvo v Shanghaju*. G. Raft. MODERNO. 17: »Njeno veličanstvo in natakar*, H. La-mar. EDEN. 17: »Dogodivščina na Tihem oceanu*, R. Randell. BORBA MLADINE proti kolonialnemu izkoriščanju Demokratična mladina vsega sveta je proslavljala 21 tega meseca «Dan borbe proti kolonializmu*. Letošnje manifestacije za mir in proti kolonialnemu izkoriščanju bodo še močneje odjeknile v svetu kot lanskoletne manifestacije. Saj je prišel letošnji 21. februar po triumfalni zmagi kitajske narodnoosvobodilne armade, ki je osvobodila ogromno Kitajsko, kjer živj petina človeštva, stoletnega kolonialnega izkoriščanja in suženjstva. Letošnji «Dan borbe proti kolonialnemu sistemu* se proslav-ja v trenutku, ko stopa osvobodilna borba zasužnjenih kolonialnih narodov po triumfalni zmagi na Kitajskem v novo fazo. Demokratične sile v kolonijah zadajajo vedno bolj težke udarce vojaškemu- potencialu kolonialnih držav, ki se obupno prizadevajo, da bi obdržale svcje stare kolonije v gvoji oblasti. Tudi mladina narodov Jugoslavije je pri vsem svojem delovanju dokazala svojo solidarnost z borbo izkoriščanih kolonialnih narodov. To svojo solidarnost bo mladina vedno branila. Predstavniki mladine nove Jugoslavije, ki so prepotovali znatne predele Južne Azije, so se na lastne oči prepričali, kako visdko ceni mladina v kolonijah jugoslovansko, narodnoosvobodilno borbo. Ta borba je bila mnogim zasužnjenim kolonialnim narodom primer, kako se je treba boriti in premagovati ovire. Demokratična mladina Fran. cije, Nizozemske, Avstralije, Indije in neštetih drugih držav, je že mnogo prispevala k spoznavanju kolonialnih pro blemov. Toda mladina in nizozemski mladinci so skupno s pristaniškimi delavci onemo- mo danes ena samo, vsaj na videz, neodvisno državo — A-besinijo. Največji del Afrike je še dandanes pod kontrolo vsemogočnih družb, ki prodirajo vedno globlje v vse pore gospodarskega življenja. Velike družbe kot: East Afrika Comp., West India Comp., Niger Comp., British South Compa-ny, odločajo še danes o življe-njo In smrti mnogih narodov. Te družbe potrebujejo po eni strani surovine za evropsko industrijo, po drugi strani pa posredujejo dcvoz gotovih pro. izvodov na afriško tržišče. Tragika mnogih narodov v kolonijah je, da se njihovi sinovi kot najemniki te alf one vojske bere proti lastnemu ljudstvu. V čigavem interesu se na pr. danes borijo indijski najemniki iz plemena Ghurkas preti malajskim patriotom? Kdo pomaga in ščiti lastnike plantaž kavčuka na Malaji in zlatih rudnikov y Južni Afriki? Akcionarji društva Rano: Gold Mineš, Anglo Iranian Oil Company, British Africa Com-pany, Landon Tin Corporation izkoriščajo predvsem črno delovno silo, pa tudi črno milico za zaščito svojega kapitala, ki iz dneva v dan raste. Agentom kolonializma pa služijo tudi misijonarji, ki trobijo venoir.er o krščanski civilizaciji in neskončni pobožnosti in ponižno, sti ir, tako upropaščajo cele generacije — v interesu kapitalističnih držav, ki spretno izkoriščajo v svojih kolonijah. Krivice, ki se gode tako imenovanemu barvanemu ljudstvu, vpijejo v nebo. Medtem ko služi belec v rudniku Južne Afrike 30 funtov mesečno, 3. V Južni Afriki pride ena šola na 430 Evropcev, medtem ko pride ^ \§'kedn{u, „&uiabce“ itt „6už&bci“ fuxkč^aU ftudta... I ^ @ ^ P O D ^ ^ S T 1 Y'TRGOVINA • INDUSTRIJA • PROMET• FINANCE J Tržaški velesejem L 1950 Kompenzacijska centrala zahteva spremembo gospodarsko politične prakse MUCKA IN ZADOVOLJNA JUGOSLOV. MLADINA gočili že marsikateri transport Vojaškega materiala v Vietnam, Indonezijo. Vendar pa tudi buržoazija v novo nastalih azijskih državah ne spl. Prizadeva si, da bi vključila mladino v svoje reakcionarne načrte in jo izkoristila kot topovsko hrano za okrepitev sedanjega sistema v kolonijah. Nehrujeva vlada v Indiji je zato vključila tudi mladino v tako imenovano teritorialno armijo. »Študent*, list Vsein-dijske federacije študentov, pravi o tej teritorialni armadi, da ni »nič drugega kot vojska za državljansko vojno buržoaz ne države , za zatiranje delavcev, kmetov, študentov in sred njega razreda*. Indijska mladina ne bo nikoli pristala na to, da bi jo izkoriščali kot topovsko hrano za imperialistične interese, niti ne bo postala branilec kapitalistične diktature v deželi in proti interesom milijonov delovnega ljudstva*, piše «Student». Indijska mladina se je vedno borila za resnično, ne pa samo navidezno samostojnost in neodvisnost Indije. Obsojala je kompromisne politične kombinacije indijske buržoa-zije, ki je videla v Britanski skupnosti narodov (Corr.mon-svealthi garancijo za odstoj Indije. Indijski konservativci, la-buristični socialisti in nekdanji socialisti, ki so požirali ogenj kot na pr. predaednik indijske vlade Pandit Nehru, so se namreč po vojni kar na enkrat znašli na skupni liniji. Prepričati hočejo indijsko ljub stvo, da je Britanski imperij v stari obliki propadel. V svojem govoru na londonskem radiu 26. oktobra 1948. leta, po konferenci britanskih dominio-nov v Londonu, je Nehru med drugim izjavil: Stari britanski imperij se je postopoma razvil v britansko skupnost narodov. General Smuts pa je udaril v lirične strune, ko je izjavil, da je stari Britanski imperij’ umrl že konec 19. stoletja. Danes je to najširši sistem organizirane svobode, ki je kdaj keli obstajala v zgodovini. Poglejmo si prav na kratko kakšna je situacija v Afriki, surovinski bazi Zapadne unije Kakšna je politična in gospo darska situacija v Afriki. Na tem ačrnerr.* kontinentu ima- PUSTA SO POLOŽILI NA MRTVAŠKI ODER V PO DOMAČE IMENOVANEM DELU SKEDNJA «BUZO». PRI TRM SEVEDA NI MANJKALO VESELJA STARIH IN MLADIH IN ((RESNOST* SE JE ZAČELA SELE PRI POGREBNEM SPREVODU, KI JE TRAJAL CELI DVE URI, NAKAR SO GA Z VSO SVEČANOSTJO SEŽGALI. NAJVECJA ZASLUGA PA GRE SPLOSNO ZNANIM ŠALJIVCEM «BUZA» Dela za tržaški vlesejen. napredujejo po zadnjih poročilih zelo zadovoljivo. Gradnja na prostoru pri Montebellu napreduje po napovedanih načrtih. Računajo, da bosta sredi marca oba velika paviljona pod streho. Zanimanje za to gospodarsko manifestacijo, ki naj bi okrepila gospodarsko življenje Trsta in njega mednarodni pomen, je vedno živahnejše. Inozemstvo vidi končno nekaj konkretnega in zaledne države se že razgovar-jajo o površini prostora, ki ga bodo zavzele na velesejmu za svoje razstave. Finančni urad ZVU je medtem odobril prvi kredit okrog 120 milijonov lir, ki krije strošek za 2500 kv. m pokritega prostora in 4000 kv. m odprtega sejemskega terena. V bistvu so sprejeli tudi %a’M m • • delauceu in hltokounpakou ena afriška šola na 1850. Povprečni letni kredit za kulturne potrebe na pr. za Evropce v Južni Afriki znaša 25 funtov, za Afričane pa samo 2. V Keniji je najboljša zemlja v rokah evropskih kolonistov, 5 odst. belih kolonistov v tej deželi ima toliko zemlje kot 95 odst. domačinov. V Swazilan-du ima peščica Evropcev dve tretjini zemlje v svoiih rokah. V Keniji pride na pr. na 1000 novorojenčkov 500 smrtnih pri merov. Visoki primeri umrljivosti, strašne kronične epidemije, kot na pr. kuga v Keniji in stalna agrarna kriza pokosijo letno milijone človeških življenj. Težka je borba proti kolonialnemu izkoriščanju in zaostalosti v kolonijah. Tega se zavedajo vse progresivne mladinske organizacije. Centralni komite ljudske mladine Irana je izdal za 21. februar poseben apel, v katerem pravi med drugim: Tudi letos bo iranska mladina, kljub velikemu političnemu terorju, kljub preganjanjem, proslavila svetovni mladinski dan in storila vse. da se popularizira ideja solidarnosti z mladino v kolonialnih državah. Borbo za izgradnjo socializma na vasi zahteva vzporedno z gospodarsko, preobrazbo vasi tudi dvig splošne, gospodar-ske-polUične in strokovne vzaoje delovnih kmečkih ljudi. Dvig življenjske ravni pomeni tudi višjo kulturno stopinjo ir. družbeno zavest ljudi. Za pravilno in racionalno obdelavo zemlje so potrebni strokovno usposobljeni kadri, ki poznajo vse moderne pridobitve kmetijstva in živinoreje. Po II. plenarnem zasedanju CK KPJ je zadružno gibanje zajelo široke ljudske množice in število zadrug je začelo v vsej državi, kakor tudi v Sloveniji. naglo naraščati. Ta razvoj kmetijskih obdelovalnih zadrug kot rezultat pravilne politike KP Jugoslavije je diktiral hitrejši način dviganja zadružnega kadra, ki bo pripomogel hitrejši organizaciji in gospodarski okrepitvi zadrug. V predvojni Jugoslaviji je bilo i' Sloveniji le sedem nižjih enoletnih strokovnih šol za kmetijstvo, ki so bile dostopne le onim, ki so imeli dovolj sredstev za šolanje, to so bili predvsem sinovi in hčere velikih kmetov. Po osvoboditvi so v LR Sloveniji ustanovili 19 enoletnih kmetijskih šol za vzgojo kvalificiranih delavcev v kmetijstvu, dalje kmetijski tehnikum v Mariboru, veterinarski tehnikum v Ljubljani, razen tega pa tudi agronomsko fakulteto v Ljubljani. Kmetijski tehnikum v Mariboru, ki je eden najlepših na Balkanu, predstavlja žarišče naprednega kmetijstva. V tej šoli do tašča prvi rod kmetijskih strokovnjakov. Po dovršeni šoli se bodo absolventi razšli v vse kraje Slovenije ter bodo kot pionirji novega na-\njem, s seminarji, konzultaci- [ V Ljubljani se vrši tudi pet- prednega kmetijstva seznanjali kmetovalce s kmetijskimi stroji ter z boljšim, naprednejšim načinom obdelave zemlje. Razdeljen je na pet odse-korv: dva splošna, zootehnični, vinarsko-sadjarski in vrtnarski odsek. Danes je v kmetijskem tehniku že 500 učencev. Veterinarski tehnikum v Ljubljani obiskuje 120 učencev. Dvoletne kmetijske šole v LR Sloveniji pa so: mlekarska v Kranju, poljedelska v Rakičanu, vinarsko-sadjarska v Svečini, živinorejska v Kočevju, melioracijska v Ptuju, žreb-čarska v Ponovičah in vrtnarska v Medlogu pri Celju. Ud enoletnih šol je ostala samo veterinarska v Kočevju, z SO učenci. V šolskem letu 49-50 pa so pet enoletnih kmetijskih šol spremenili v dvoletne za izobrazbo kvalificiranih delavcev v državnem sektorju. Vse ostale enoletne šole Pa so spremenili v tremesečne tečaje za zadružne brigadirje, ker se je v zadružnem sektorju pokazala največja potreba po strokovni izobrazbi tega kadra. V te tečaje so sprejeti starejše zadružnike, ki so že v praksi pokazali svoje sposobnosti, manjkajo jim pa osnove teoretične postavke, do bi lahko v svojo prakso uvajali novejše izsledke napredne agronomske vede. Ti tromesečni tečaji se vršijo na desetih krajih Slovenije in sicer posebej za poljedelske zadružne brigadirje, Za živino-rejske brigadirje in Za vinar-sko-sadjarske brigadirje. Študij v tromesečnih tečajih je tako organiziran, da se pravilno kombinira čas učenja v krožkih z individualnim uče- jami in praktičnim delom na državnih ali zadružnih posestvih. Pri zboru tečajnikov ne gledajo toliko na šolsko kvalifikacijo, kolikor na prirodno SOBA DIJAKOV V INTERNATU KMETIJSKEGA TEHNI-KUMA PRI MARIBORU nadarjenost, karakter, poštenost in nagne nje k poklicu, ki ga bo tečajnik vrSil po zaključenem tečaju. Na tečajih se tečajniki spoznavajo s celotnim proizvodnim procesom svoje panoge, z novimi agro- in zootehničnimi ukrepi, s priaobitvaml novih znanstvenih aagnanj preizkušenih v praksi, temeljito se spoznavajo z organizacijo zadruge, s sistemom planiranja v zadrugi in normiranjem dela. mesečni tečaj za mladinke-zadružnice, ki bedo vodile domove igre in dela v zadrugah. S tem da bodo zadruge v čim večjem številu ustanovile domove kjre in dela in da se bodo najprimernejše mladinke na tečaju usposobile za vodstuo teh domov, bo omogočeno številnim materam v zadrugah, da se bodo aktivno vključile v proizvodnjo. Vsi ti tečaji in seminarji niso neki začasni ukrepi za dvig strokovne usposobljenosti zadružnikov. marveč je' to trajna metoda, ki se bo še nadalje izpopolnjevala. Poleg strokovnih predmetov poučujejo v kmetijskih šolah in tečajih tudi splošne predmete, ki dajejo tečajnikom široko splošno izobrazbo in omogočajo lažje razumevanje strokovnih predmetov. Posebna skrb je posvečena tudi političnim predavanjem. Delo vsakega kmetijskega tehnika, stro kevnjaka, kakor tudi brigadirja se ne more oddvojiti od. političnega dogajanja na vasi Vsak učenec ali tečajnik mora imeti pravilno jpolitično vzgojo. da razume proces socializacij e vasi in s tem linijo državnega vodstva in partije. Učenci kmetijskih šol, ki sami ne zmorejo stroškov šolanja in vzdrževanja, prejemajo visoke štipendije. Na kmetijskem tehnikumu prejema šti- pendijo 120 gojencev. Poleg tega imajo skoraj vsi učenci brezplačno oskrbo v internatu. Demokratičnost šolstva v FLRJ omogoča sposobnim in nadarjenim gojencem neoviran prehod, iz nižjih na višje kmetijske šole. V dobi stare Jugoslavije pa učenci nižjih kmetijskih šol niso mogli nadaljevati študija na srednji šoli. z neprestano strokovno tn kulturno rastjo kadrov v kmetijstvu. ki bodo nosilci napredne kmetijske proizvodnje, bo naglo zmagoval nov socialistični način gospodarjenja na vasi in obenem napredna socialistična miselnost, nastal bo nov lik slovenske vasi. Zgraditi so nov orjaški teleskop Reuter peroča: V observatoriju harvardske univerze «Boy-den* v Mlenfontainu (Južna A. frika) bedo montirali nov teleskop, s katerim bodo astronomi lahko fotografirali podre čje «Rimske ceste*, ki je oddaljeno 30.000 svetlobnih let. Strokovnjaki izjavljajo, da je prodornost tega teleskopa v vsemir je trikrat večja od dosedanjih instrumentov podobne konstruj. cije. Teleskop bo prepeljan v Južno Afriko v posameznih de- predlcg sejemske uprave za povečanje velesejmskih naprav. (Zadevni načrt je bil izdelan in tudi vsota 80 milijonov lir. ki je potrebna za prvi obrok, bo na razpolago, tako da bodo dela še letos opravljena. Ta prvi del načrta določa gradnjo pritličja in prvega nadstropja tako imenovane «palače narodov*, ki naj bi končno imela 4 nadstropja, vsako s koristno površino 1300 da zaledna tržišča poslujejo na precej drugačnih in različnih osnovah ter se poslužujejo re' cipročnih poslov, kontingenti-ran ja in kliringa itd. in da de-ba počakati na svobodnejše oblike mednarodnega trga, “g de tega moramo priponffliw da je takšno mnenje popolno ma napačno. Zunanje trgo#1 ska tehnika in politika tsP nih držav, v kolikor prijl [mislimo na države načrti*** DELO V MODERNEM BLAGOVNEM PRISTANIŠČU kv. m. Računajo, da bo za letošnjo prireditev prvi del grad nje zadostoval. Tržaški trgovski krogi se zadnje tedne zelo navdušujejo nad organiziranjem ((mednarodne hiše* v okviru velesejma. Misel je nekdo pobral pri podobni ustanovi v New Orleansu v ZDA, je pa končno nekaj splošno znanega. Gre za stalne razstave zalednih držav v tej mednarodni hiši ali palači. Podobni predlogi so bili z več strani, pa tudi z naše, že davno sproženi. Izvemo, da so vse zaledne države t. j. FLRJ, CSR, Avstrija in Madžarska naklonjene taki prireditvi. Glede predloga o veliki mednarodni »kompenzacijski centrali* (predlog je dal g. F. Ven- lih in montiran na 20 st. južne I zian še leta 1945) pa nekateri geografske širine. 'menijo, da še ni čas zanjo, češ P ort Artur-ključ Mandžurije Poraz imperialistične Japonske, likvidacija reakcionarne kuomintanške vlade, proglasitev Ljudske republike Kitajske ir. ustanovitev ljudske vlade Kitajske na čelu z Mao-CeTungom — piše »Pravda* — so ustvarili novo situacijo, ki je omogočila, da se na nov način pristopi k vprašanju o mandžurski železnici, Port Arturju in Dairenu.* Pcrt Artur je vojaška luka, Dairen pa trgovska luka na skrajnem južnem koncu Mandžurije na Kvantunškem polotoku. Prednost teh dveh luk v primeri z ostalimi lukami Mandžurije je, da nikoli, niti v najhujši zimi, ne zamrzneta. Zato se je carska Rusija, ki je tudi na Vzhodu iskala sigurno okno v svet, že konec 19. stoletja vsidrala v Port Arturju in Dairenu in tako zagospodarila na polotoku Kvan-tungu. Da ne bi izzvala odpora pri kitajskih patriotih, ki so bili vedno bolj alarmirani zaradi aneksionističnih apetitov Japoncev na Formozi in Koreji in prodiranje zapadnih držav na kitajski kontinent, je | ta in Churchilja pristati na te vzela carska Rusija polotok | koncesije. Kvantung, ki meri 3500 kv. km in šteje (danes) 1,500.000 prebivalcev, le v «zakup», in sicer za dobo 25 let (od 1898—1923). Med rusko-japonsko vojno, ki se je končala z mirom v Portsmouthu (1905), pa je Port Artur (in ves polotok Kvantung) okupirala Japonska. Leta 1915 je Japonska v ultiir.a-tumu prisilila kitajsko vlado, da je podaljšala «zakup» na 99 let, to je do leta 1997. Po Oktobrski revoluciji se je Sovjetska Rusija v posebni deklaraciji odpovedala vsem koncesijam carske vlade na Kitajskem, koncesijam, ki jih je že zdavnaj zgubila, pa jih je kljub temu prodala Japoncem. Po kapitulaciji Japonske pa se je Sovjetska zveza na osnovi sporazuma na Jalti med predstavniki treh velesil ponovno vrnila v Port Artur in Dairen. Kuomintanška Kitajska je morala tedaj v interesu čim prejšnje likvidacije japonskega odpora in po sugestiji Roosevel- Po novem sporazumu, ki je bil podpisan 15. februarja v Moskvi, se predvideva umik sovjetskih čet najkasneje do konca leta 1952. Umik je torej pogojen. Teda sporazum predvideva tudi vojaško sodelovanje. V primeru, da bi bila ena od obeh držav zapletena v vojno, »bosta Kitajska in Sovjetska zveza, .na predlog LR Kitajske in v sporazumu s sovjetsko vlado, skupno koristili vojaško pomorsko bazo proti napadalcu*. Vprašanje trgovske luke Dairen, ki šteje preko 600.000 prebivalcev, bo rešeno šele po sklenitvi japon. ske mirovne pogodbe. Za umik iz te luke, ki je bila po vojni odprta samo za sovjetske in kitajske ladje, niso torej podane nobene stvarne garancije. Ni dvoma, da bodo sovjetske čete do konca leta 1952 zapustile Port Artur, ne moremo pa to napovedati za sovjetske strokovnjake, ki so preplavili Mandžurijo in severne kitajske pokrajine. gospodarstva, se namreč ne J* več bistveno izpreminjala. Tf* ba ie tedaj biti realist in tn®* ničevati zamisli na podlagi d nih prilik. Kompenzacij**" centrala bi Trstu nedvorn"-koristila in prav tako tudi ž* ledju. Zapreka zanjo leži je: ponovno in izčrpno sro° °. ravnavali težave, s katerin® se bori tržaška tranzitna 1 j zunanja trgovina ter Pf.0II1jn Niti vseh teh težav vodilo marčnih sporazumov, s j rimi je ZVU yopo!W'rr-a zv/1 zala tržaško gospodarstvo Z &• rokratskimi gospodarskimi Pr j litiki. ki sede v rimskih I strstvih. Odveč bi bilo o . j še razpravljati, saj je *e celo neki uvodnik ro Veneto* s precejšnjo b" no in odkritostjo napadel r', sko birokracijo in njeno P*P?, no politiko. Kompenzacij®*: centrala bi na vsak način ” htevala močno zrahljanje silne srajce*, ki oklepa ^ gospodarstvo in bi znatno živila trgovski promet. čo splošne krize in močne 'atL, poselnoati, ki spravljata j*. Ško gospodarstvo v slepo *![ co, bj bil že čas, da odioi^f krogi opuste nekatera zgolj tendenčno-politična 5 ^ šča v gospodarskih vpraša1*)^ Tembolj, ker točno vedo, 5<> s tem prav nič ne prejudirj li svoje dokončne polih®. Medtem pa bi si gospodari*, Trsta in tedaj njega Pre^>, stvo vendarle malo bolj nilo. Ali smatrajo nekateri' c lo to za preveč? POGLED NA KMETIJSKI TEHNIKUM V MARIBORU ..................................................................................................................................................................................—nmmni,,,,,.... II. DEL SPISAL Celo Rustik je doziral za rop Irene šele po osmih dneh, ker so Numidovi razbojniki pometali vsa trupla v globok jarek in za silo prikrili dejanje. Stric Je pošiljal vohune na vse strani. Toda najmanjšega sledu niso dobili. Pogoltnila jo je noč, in stric si Je grizel ustnice v bledem srdu in strahoma čakal poročil z dvora. In sedaj Je prišlo pismo od Azbada, ogorčeno, polno groženj in oblastnih žaljenj. Očital mu je, kako strašno je raz- Vzradostil se je tega, ker je upal, da med vojno pozabita Azbad In Teodora na Ireno in zaeno tudi nanj in njegovo kazen. Iztok so Je približal Toperu za dva dni hoda. Vojsko Je ustavil in ji velel počitek. Radu in Jarožiru je poslal sle, naj takoj ustavita ropanje in se pridružita njemu. Sam se je nato preoblekel v tračanskega kmeta, odr bral nekaj tovarišev in odjez-žalil dvor, kako naj se trese dil proti Toperu, da bi si ogle-pred despojno in da je edina trdnjavo, rešitev ta, če neutegoma pošlje Ireno do njega, da jo povede k despojni. Rustik ni odgovoril na pismo. Ce sporoči, da Jo Je poslal, mu ne bodo verjeli. Ce pove, da so jo oteli neznani roparji, ga kaznuje dvor zaradi neprevidnosti. Zato je razmišljal in po bizantinsko sklenil, da hitro izterja jesenski davek in s polno blagajno uteče — kamor koli. V tem so se pojavili Sloveni. Ko se je čez štiri dni povrnil, so bili zedinjeni vsi trije voji. Narod je kričal in veseljačil »n kakor v pijani blodnji živel e-dino trenutkom zmage. Izkušene vojščake pa je zaskrbelo, ko so zapazili na Iztokovem čelu oblak skrbi. MNe zavzamemo mesta, če ne prevarimo Rustika. Polovica vojske bi si razbila glave. Tako Je ozidje Topera*. »Narodu o tem molčimo«, je pripomnil Jarozir, «da se ne upre*. »Molčimo in mislimo na uka-nen, so pritrjevali drugi vrli vojščaki Iztoku. Svarunič je ukano že nosu v glavi, eno in dve in še več, Zato je skrbel najprej za tolpo, ki bi ga samo ovirala pri delu. Ukazal jim je, da so zasedli prazna sela v dolini, strogo prepovedal požigati stanovanja, naročil varovati in stražiti ujetnike ter čuvati in skrbno pasti čredo. Najboljšo vojsko pa Je odbral in ločil od tolpe. Zanesljive mladce je razposlal na stražo proti vzhodu in zapadu. Vsak dan so morali poročati, če bi zapazili blt-žanje bizantinskih čet. Ko je tako oskrbel, da mu ni mogel nihče nenadoma za hrbet, je v temni noči jel voditi čete po šumah in globelih proti Toperu. Vsak vojščak je moral vzeti s sebo.i brašna za teden dni. Odločno je velel. naj vsakega sumljivega človeka, ki bi ga srečali, na mestu usmrte. Ni zaupal Rustiku, da bi bil tako kratkoviden in bi ne pošiljal iz Topera oglednikov. Ko je bila v dveh nočeh Klavna sila vojske poskrita v dumah, globelih in kotlinah, ki so proti vzhodu obdajale mesto Toper, je poveril vodstvo slabo oborožemb Slove-nov in Antov Jarožiru. Zapovedal mu je, da jih vodi pri belem dnevu, hrupno in kričeče, po navadi barbarov, pred Toper. Jaro/.ir je na povelje poblisni) z levim očesom. Dobro je razumel Iztokovo ukano. Udaril je takoj z velikim krikom v velikem neredu kakor čreda drobnice P« cestl proti trdnjavi. Prvo noč so se ustavili v dolini in zapalili ognje ter gnali hrup, da je Rustik zlahka zvedel v Toperu: barbari se bližajo. Navse- zgodaj drugo jutro se je podila četa v večjih in manjših zborih po cesti, po ložah tn travnikih, dospela popoldne pred Toper in zavila naravnost pred vzhodna vrata. Po ozidju se je blestelo šle-mov in oklepov. Na stolpu pri vratih je sta! sam Rustik in motril z zasenčenimi očmi prihajajoče zbore Slovenov. Ko je presodil moč, ko je videl divji nered, gole prsi, vihrajoče lase, tu in tam zvezen šlem na glavah barbarov, mu je legel porogljiv nasmeh krog ustnic. Z levico si je segel preko prs, kakor bi rekel: »Ba, ne boste predrli naših oklepov, psi barbarski!« Jarožir je ustavil tolpo toliko pred stolpom, da jih niso dosegle strelice, ki so začele frčati z ozidja. Sloveni so se kolebali po tleh od smeha, nekateri skakali po zapičene strelice, jih pulili iz zemlje in jih prožili z izbornimi toki nazaj. da so mnoge zasičale čez ozidje, kjer so se jim vojaki in zvedavi meščani strahoma ogibali. Vselej se je ob takem prizoru razlegel krohot med Sloveni in nove strelice so prifrčale prav na stolp in celo ranile nekaj vojakov. Divji krik je spremil tako puščico in tolpa se je čedalje bolj zabavala. Klicala je Bizantince na boj- «Pridite, želve pisane, da vam slečemo železne srajce! Dajte svoje črepinje pod zob naših sekir! Dajte in pridite iz krtove gomile! Sicer vam za-palimo hišo, kakor jžzbino! Na Peruna, na kolec vas nabodemo, kakor smo vaše brate, bežeče polhe, poljske miši. Da, da, miši ste, Bizantinci. V morje vas pahnemo kakor žabe v lužo!* Nove plohe strelic so pokrile ozidje, da je marsikateri vojak zaječal in se opotekel. In vnovič so se jim rogali Sloveni in jih zasmehovali. (Sledi) pelrolejsko piistanišče v Evini1 -P? Pariški a Le F »a aro* P°r da bodo izgradili marsejskf L trolejsko pristanišče V nari . je tovrstno pristanišče ^vr%i-List poroča o velikih prfl, • 1 nih delih, ki so v teku. 1952 bo marsejska luka gla promet 7,2 milijona t®" kočih goriv. L* zrno’ t«' Tranzitni promi f$Y ' V 1949 je priplulo v car** ^ : sko pristanišče 857 ladij, k1 izkrcale 660. 128 ton blags^j prejšnjem letu je 691 * izkrcalo 508.720 ton U %■ Decembra se je zasidralo V ^ rigrajski luki 75 ladij, 1(1,gi izkrcalo 63.173 ton blaga. njimi so bile italijanske. a ^ riške, britanske, tur-ke, navske, Benelui, . grške, nemške, tw-ft egiptovske, poljske, renri®^ in jugoslovanske ladje. mr ri' Pieieli smo... Rveopčt Priv redni sečnik (Zagreb) št. t. J naslednjo vsebino: planska s0. vreda u kapitalističkoM cialističkom poretku: gr kontrole pravilnoa utroik vesttelonih sredstva: not J kon o socijalnom os**f1e. naš ekonomski napreda • ^ staljivanje radne snaga- ^ trainja za jugoslovensk1 hanom u inostranstvu: pri vredne vljesti. »3.808. — UPRAVA: ULICA S. FKANCItSCO 5t. 20 — Telefonska št. 73-38 UoSS-S * Slrinr; siolpca Prgovsk, «. Lnančncupravnl 100, osmrtnice 90 llr. 00 »im. za vsak mm širine 1 stolpe: za vse vrste oglasov po 10 din. Odg. urednik STANISLAV RENKO. — Tiska Tržaški tiskarski zavod. - Podruž.: Gorica, ul. S. Pelllco MI., Tel. 11-32 - Koper, ul. Battistl 301a-I, Tel. NAROČNINA: Cona A: mesečna 280, četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2800 lir; cona B: Izvod 3, mesečno 70 din; FLRJ: izvod 4.30, ineseCno 1°° c|1 Poštni tekoči račun za STO-ZVU: Založništvo tržaškega tiska. Trst 11.5374. — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega Inozemskega Ljubljana, Tyrševa 34 • tel. 49-63, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90603-7. — Izdala Založništvo tržaškega tiska D.ZO.Z. -