Politiski pregled. * Darčni odsek. Darčni odsek je sprejel sledeči predlog posl. dr. Urbana: Davčni odsek izraža mnenje, naj bi vlada poleg predloge o hišnorazrednemu davku početkom jesenskega zasedanja predložila tudi zakonski načrt glede reforme hišnega davka, vštevši obdačenje tvornic in delavnic z ozirom na izjave, podane v davčnem odseku. — Tekom debate je finančni minister dr. Bilinski pozdravil predlog doktor Urbana. Vlada predloži na jesen poslanski zbornici stare vladne predloge s primernimi izpremembami. * Italljansko rsenčiliSte t Trsta. Tržaška nEdinost" se bari z vprašanjem italijanskega vseučilišča v Trstu. Stoji na stališču: slovensko vseužilišče v Ljubljano, italijansko pa v kako izključno italijansko mesto, kar Trst ni. Ce pa bi že res prišlo v Trst, je minimum Rlovenskih zahtev sledeei: potrebno število slovenskih ljudskih in obrtnih šol, paralelke na drž. gimnaziji in realki, predvsem pa, da bodi univerza v Trstu utrakvistična. * Masaryk t delegaeijah. nNarodni Listj" javljajo, da se bo s češke strani osiguralo dr. Masarjku mandat v delegacijah, da mu bo tako dana prilika gororiti tam o zagrebškem nVeleizdajniškem-1 procesu. * Bosanska duhovščina, pravoslavna, katoliška in mobamedanska je sklenila prirediti skupni protestni shod, ker jim vlada v volilnem redu za bodoči bosanski deželni zbor noče priznati pasivne volilne pravice. * Tritedenski dopust za čas žetre so koncem junija nastopili vojaki, da pomagajo doma na kmetiji. 18. julija se morajo vrniti. Oujemo, da se je vsem prosilcem ugodilo. * Viljem II. na arstrijskih orožnih rajali. Letošojih velikih orožnih vaj, ki se bodo vršile na Moravskem, se udeleži tudi nemški cesar Viljem, ki se nastani o tej priliki v gradu grofa Harracha v Velikib Mešericah. Župan velikomešeriški ga pozdravi o tej priliki najprvo v češkem in potem v nemškem jeziku. Glede vsebine nagovora še ni doseženo sporazumljenje z vlado. * Zarotniško vprašanje t Belgrada rešeno. Vojni minister je predlagal pred nekaj časom r ministrskem svetu, da se častnike, ki so se udeležili umorstva kralja Aleksandra, izključi iz armade. Ča&tnike do čina stotnika naj bi upokojili, častnike od podpolkovuika dalje naj bi se premestilo med rojne uradnike. Ta predlog je bil od ministrskega sveta sprejet in od kralja potrjen. S tem bi bilo vprašanje zarotnikov defiaitivno rešeno.