311311 glo/ilo kolektiva slovenijo avto ljubljana leto VI. posebna izdaja maj 1980 Cticiiže CJitGi, mi ti k imeni o, da &a linicja p uta ne &kcenema Umrl nam je Tito Umrl nam /e Tito! Novica, ki smo jo pričakovali, a nas je pretresla, kot da je prišla iznenada. Koliko je strnjenega v tej kratki, a težki novici, da nam je umrl Tito in kako je njena globina tesno povezana s tolikokrat potrjeno in v našo zavest vgrajeno spoznanje — Mi smo Titovi — Tito je naš. Zato nas tako presune vest — umrl je naš Tito. V današnjem času se prepleta več naših generacij, ena od njih je prav gotovo ljudsko najbolj bogata — to je tista, ki je v maju pred 35 leti, to je leta 1945. doživela prihod Tita v osvobojeno Ljubljano in ga tudi spremila danes, ko je Ljubljano za večno zapustil. Še pa živi generacija, ki je s Titom pripravila in prehodila pot k svobodi. 35 let je Tito res že naš, od vseh delovnih ljudi, za katere srečo je posvetil vse svoje življenje. Za srečo drugih pa lahko najbolj poskrbi tisti, ki brez nje tudi najbolj trpi, in naš tovariš Tito je to življenjsko resnico trpko spoznal. Njemu življenje in predajanje skrbi za druge, za nas, za ljudi vsega sveta, ni bilo vedno takšno, kakršnega je preživel med nami, v miru. Življenjska pot, ki jo je prehodil, ko je moral za mladih dni po delo v svet, ko je oblikoval pot k osvoboditvi svojih narodov, ko je navdušil vse jugoslovanske narode za pravičen in človeško globok družbeni red, katerega vizijo je bil sposoben le on sam zgraditi, ko je z močjo svojega ljudstva izgnal sovražnike iz naše zemlje, ko je v miru gradil pot narodne samostojnosti in bratstva med narodi, je bila življenjska pot osebnosti, ki je po svojem trpljenju, veličini in globini neponovljiva. In prav v tej enkratnosti leži naša sreča, da smo živeli z njim, se z njim srečevali, ga poslušali in mu sledili. Živeti z njim, biti udeleženec njegove poti, z njim oblikovati našo lastno zgodovino, to je za nas posebna vrednota, ki je ni mogoče več doživeti, niti je ni mogoče deliti z nobenim. Prav teh vrednosti, ki se jih bomo tembolj zavedali, kolikor dlje bomo sami, brez njegove očetovske skrbi za svoj narod, za svoje ljudstvo, za nas vse, bodo temelj, na katerem bomo gradili našo prihodnost. Tito ni odšel od nas. Ne bomo sicer imeli več priložnosti, da mu neposredno izrazimo naše veselje, da nas vodi, nikdar ga ne bomo videli več med svojimi delavci in mladino, radostnega in veselega, močnega in nezlomljivega. On bo živel med nami z vsem tistim, kar je nam, s svojo preprosto človeško in delavsko dušo in gigantsko močjo in voljo ustvaril, kar nas je naučil. Ponosni pred vsem svetom, da smo živeli s Titom in hodili skupaj z njim po njegovi — Titovi poti, bomo tudi v prihodnje uresničevali njegove zgodovinske zamisli: še bolj trdno bomo uresničevali vsebino delavskega samoupravljanja, bratstva in enotnosti ter prijateljstva z vsemi narodi sveta. In vse to, kar smo se od njega naučili, nam bo zagotovilo, da bomo tudi sami brez njegove prisotnosti, bratsko in delavsko združeni v njegovi Titovi Jugoslaviji in po njegovi Titovi poti, gradili srečo med ljudmi, temelječo na delu in medsebojnem spoštovanju. Bolj ko bomo na tej prihodnji poti uresničevali ta cilj, ki je bi! njegov življenjski cilj in ideal, tem bolj bomo občutili, da naš Tito ni odšel od nas in da njegovo življenje ni bilo zaman darovano nam, njegovim delavcem, mladini, vsem občanom. Tito bo še ostal med nami, še bo naš in njegova življenjska pot se ni končala z današnjim slovesom, ampak bo Titova pot tudi naša bodoča pot v še vedno srečno in človeško bogato življenje. Tovariš Tito — hvala Ti za vse, kar si storil za nas, za svojo in našo domovino, za Jugoslavijo in tudi za vse, kar si nas naučil. Za nas in med nami boš ostal, kot največji sin naših narodov in državljan sveta. Naj Ti bo večna hvala in slava! SOLZE SO ZADNJI POZDRAV, JOKAJO TUDI HEROJI TO JE ODLOČNOST, ENOTNOST, MOČ, TO JE TIHA, TAKO ČVRSTA OBLJUBA, DA Z OPTIMIZMOM GLEDAMO V JUTRIŠNJI DAN. HVALA Tl, TOVARIŠ TITO Prosti spis med šolsko uro dne 5.5.1980 Moje misli o Titu Kaplje solza se topijo v naših mislih, saj smo zvedeli, da je po dolgi bolezni umrl predsednik TITO. Toda bolezen je bila močnejša. Umrl je. Ta stavek je najgrši v mojem dosedanjem življenju. Tito je bil pokončno drevo, ki se je osušilo, a korenine so ostale. Korenine smo mi, Titova Jugoslavija. Tito mi, in vsem nam pomeni vse. V mojem srcu se je nekaj zganilo. Tisto nekaj sta žalost in ponos. Zares smo lahko ponosni nanj. Bil je trd kot kamen. V svojem življenju ga še nisem videla, a tako bi ga rada. Danes je deževen dan, pust, tih in mračen. Tudi narava čuti, da smo izgubili velikega moža. Dež so kaplje solza, kaplje solza so dež. Imela sem ga rada, tako rada, a nekaj grdega in groznega se je zgodilo. Moralo se je zgoditi. Tudi on se je rodil, tudi on je moral umreti. Na naših izkazih piše: »UČITE SE, UČITE IN ŠE ENKRAT UČITE SE!« TITO. Izpolnjevali bomo naloge, kakršne nam je zastavil on. Mi smo Titovi pionirji. Tito je naš. Učili se bomo, da bomo kaj znali, saj je to zelo pomembno. To je tovariš TITO vedno poudarjal. Cvetkoski Ljubica 4. c razred Osnovne šole PRULE Ljubljana Predsednik ZRN Karl Carstens svet je izgubil velikega državnika Brzojavka predsednika CK KP Kitajske kitajsko ljudstvo spoštuje Titovo politično daljnovidnost Kurt VValdheim, generalni sekretar OZN pomoč, modrost in daljnovidnost Predsednica britanske vlade Margaret Thatcher trden zaveznik v vojni Libijski polkovnik M. Gadafi velika izguba za svetovni mir Podpredsednik ZDA VValter Mondale občudovale ga bodo tudi prihodnje generacije ZADNJI POZDRAV VRHOVNEMU POVELJNIKU — Ohranite bratstvo in enotnost, našo največjo pridobitev ZAPUŠČA NAM SVOBODO KOT ŽIVLJENJE, MIR KOT SREČO IN SOCIALIZEM KOT PRAVICO Sandro Pertini, predsednik republike Italije dobil je bitko proti uvrščanju neuvrščenih Jaser Arafat, predsednik izvršnega komiteja palestinske osvobodilne organizacije Palestinci so izgubili velikega prijatelja Centralni komite KP SZ ime bo ohranjeno zgodovini Predsednik kanadske vlade Pierre Trudeau bil je legenda svojega časa Indijska predsednica vlade Indira Gandhi svet bo pogrešal njegovo izjemno osebnost Predsednik ZDA Jimmy Carter Tito je bil dominantna osebnost sveta Danska kraljica Margareta izguba za ves svet Fidel Castro Titova misel in delo sta bila v službi osvobajanja njegovega naroda Predsednik Francije Valery Gisoard d’Estaing avtentični glas neuvrščenosti Predsednik nemške socialdemokratske stranke VVillv Brandt žalujemo za velikim človekom Margaret Thatcher, Velika Britanija ustvaril je sodobno Jugoslavijo Italijanski ministrski predsednik Francesco Oossiga neutruden borec za neodvisnost TITO N! UMRL, TITO JE NASE ŽIVLJENJE, ŽIVLJENJE PA NE MORE UMRETI PREDSEDSTVU SFRJ IN PREDSEDSTVU CK ZKJ Z najglobljo bolečino se vsi delavci SOZD SLOVENIJA AVTO poslavljamo od predsednika SFRJ, predsednika predsedstva SFRJ, predsednika ZKJ, maršala JUGOSLAVIJE ter vrhovnega komandanta oboroženih sil SFRJ Josipa Broza — TITA. S to bolečino so prepletena vsa naša občutja ponosa, v katera se združuje vse tisto, kar nam je pomenil TITO, njegova dela in kar nam pomeni TITOVA JUGOSLAVIJA. S TITOM smo zmagovali v boju za srečnejše življenje in svobodo ljudi, za neodvisnost in enotnost države, za mir in sodelovanje med narodi in na to smo ponosni. V teh trenutkih bolečine se vsi delavci naše SOZD pridružujemo tudi ostalim z obljubo, da bo tovariš TITO živel v naših srcih in bo prisoten v bodočem delu naše samoupravne socialistične družbe. Koordinacijski odbor sindikatov SOZD SLOVENIJA AVTO % - § / OaS« (leto no/c delo .•i ^ * % % T« ro NAŠE DELO, glasilo delovne organizacije Slovenija avto, Celovška c. 150, telefon 557-351