VOJNA IN MESTO Poglavje o vojnah in njihovih posledicah je trpko, polno bolečin in razdejanja. Kakor pošast zavihra vojna nad deželami, da v divjem plesu pohabi in uniči vse, kar pride z njo v dotiko. Prej cvetoče dežele in mesta z razigranimi prebivalci postanejo v kratkem času opustošena pogorišča in razvaline. Leta in deset letja traja obnova, preden se zabrišejo vidne sledi, toda že zopet zagrmi razdejanje. Nekateri mislijo celo, da se sme označiti zgodovina človeštva z nepretrgano vrsto vojn. Tako je bilo doslej, prav tako je v naših časih in kaže, da vsaj zaenkrat še ne bo drugače. V tej verigi zaporednih vojn je človek utrjeval svoja naselja, da ubrani svojce in svoje imetje pred napadom in po ginom. Sovražni napadi so bili v prvi vrsti namenjeni me stom, kjer se je zbiral najmočnejši odpor in kjer sta bila nakopičena moč in bogastvo dežele. Dolga sto letja so nudila mesta dovoljno jamstvo za varnost de žele. Uživala so pri tem posebne pravice, ki jih je morala drago plačevati dežela v skrbi za obrambo mesta. Kadar so bila mesta poražena in uničena, se namreč dežela ni mogla dolgo več upirati zmagovalcu. Porazu so sledile sužnost in težke vojne dajatve. Ne bo odveč, ako si v naših nemirnih časih ogle damo, kako močan vpliv so imele vojne na oblikovanje našega mesta. Brez kratkega zgodovinskega pregleda bi nam ostalo marsikaj nejasno v zasnovi našega me sta. Ni pa naš namen posegati v področje zgodovinar jev. Poiskati hočemo le glavne značilnosti, da zaja- ARH. FR. TOMAŽIČ inemo problem obrambe v celoti in da si tako olaj šamo razumevanje nalog, ki jih stavi danes zračna obramba mestom. Ljubljana je v vrsti drugih mest dober zgled, na katerem moremo proučevati vpliv vojne na oblikova nje mesta. Tja v pradavnino moremo z zgodovinarji zasledovati vpliv vojne na selišča mostiščarjev, ki so se naselili na jezeru današnjega Ljubljanskega barja ter se z usihajočim jezerom selili dalje. Le oddaljeni od brega so se namreč čutili dovolj varne pred napadi sovražnikov. V prvem stoletju pred Kristusom so prikorakale rimske legije v ljubljansko kotlino. Zasedle so na ravno križišče cest in zgradili obzidje Emoni. Bimljani so dali novemu mestu pravokotno obliko ter ga pre križali z ravnimi cestami. Pravokotno obliko mesta so posneli po svojem taborišču, »škodljivo je,« pravi Julius Africanus, »dajati taborišču krožno obliko, ki omogoča sovražniku popolno obkolitev mesta, medtem ko ga pravokotna oblika prisili, da razdeli svojo vojsko v posamezne oddelke in z najmočnejšo četo napade ono stranico, katero pač misli najprej in najuspešneje napasti.« Po tem nauku so gradili rimski castrorum metatores, nekaki predhodniki renesančnih in današ njih urbanistov, taborišča in mesta. Lega Emone je bila skrbno izbrana. Med Gradom in Božnikom je ležala na naravnem pragu in imela z močvirnim barjem zavarovano zaledje. Masivno ob zidje z dvema jarkoma je zlahka kljubovalo puščicam, sulicam, mečem in raznim metalnim napravam, dokler 78 KRONIKA Talni načrt Emone. Štirikotno obzidje z obrambnimi stolpi In jarki okrog mesta so oklepali Emono. Zasnova Izvira Iz rimskih taborišč je vladal v rimski državi red. Na ravnih mestnih ce stah so se mogle zvrstiti čete in pripraviti na napad ali obrambo. Talni načrt Emone nam priča, da izvira vsa zasnova mesta kakor tudi izbira kraja iz ustroja in oblike vojaškega taborišča. Nič ni samovoljnega in nesmotr nega, vse je podrejeno strateškim vidikom utrjenega mesta, ki naj brani kot prvo mesto Italije rimsko državo pred sovražnimi napadi. Ko je Atila požgal in porušil Emono, je izginilo z zemeljskega površja vzorno zasnovano mesto, kakor ga ne srečamo več na podnožju ljubljanskega Gradu. Sledilo je kakih 500 nemirnih let, ko so vihrali na rodi od vzhoda tod skozi v Italijo in na zapad. Prve početke naše Ljubljane moramo iskati v utrjenem ljubljanskem Gradu in nato v Starem trgu. Nobenega sledu ni v novem naselju o značilni zasnovi rimske Emone. Težišče obrambe je preneseno v grajske utrdbe. V njihovo okrilje so se zatekli prvi meščani in sezidali obzidani Stari trg v podnožju Gradu. Zaži veli so zopet bregovi Ljubljanice in nastalo je miro ljubno mestece obrtnikov in trgovcev. Talni načrt novega naselja so prilagodili naravnim branikom Ljubljanice in Gradu. Mesto je raslo, se razširilo z Novim trgom na levem bregu Ljubljanice in zajelo Mestni trg v podnožju grajske strmine. Pričakovali bi, da bodo meščani po drli zidovje, ki je ločilo imenovane tri trge med seboj. Toda to se dolgo ni zgodilo, čeprav sta bila Novi in Mestni trg že davno dovolj trdno obzidana, vendar so ohranili notranje obzidje, ki je ločilo mesto v tri samo stojne enote. Opraviti imamo torej s sistemom treh z obzidji ločenih mest, ki jim ne najdemo zlepa para drugod v zgodovini. V nasprotju s pravokotno zasnovo Emone in njeni mi enakovrednimi pravokotniki zgradb opazimo pri Ljubljani prevladujočo vlogo Gradu, okrog katerega se v polkrogu razvija mesto. Grad postane za nekaj časa središče nove koncentrične zasnove fevdalnega značaja. Mesto se stiska za obzidjem v podnožju Gradu. Hiše se drenjajo in le ozka vrzel glavnih cest jih rahlo loči med seboj. Drago obzidje je narekovalo tako za- zidavo. Ulice se vijejo in lomijo, da bi se meščani laže branili, ako bi sovražnik vdrl skozi mestna vrata. Preprosto zidano kamenito obzidje z lesenimi gale jami in strelnimi linami, kakor jih vidimo na Valva- zorjevih risbah, je obdajalo od vseh strani mesto. Okrogli stolpi in iz rezanega kamna zgrajena mestna vrata so dajala mestni obrambi važno oporo. Pred ob zidjem je potekal globok jarek, ki je oviral sovraž nika, da bi se mogel brez težav približati obzidju. Bližnja ravnica okoli mesta je ostala nezazidana, da bi se sovražnik ne mogel skrivati pred napadom. Nove hiše Novega in Mestnega trga ter predmestij so povzročale skrbi meščanom. Obzidali so novi nasel- Valvazorjeva Ljubljana: pogled na Stari trg. V ozadju mestno obzidje z lesenimi galerijami. Okrog 1660. KRONIKA 79 Stier : Načrt za moderniziranje mestnih utrdb pod vplivom strelnega orožja. Okrog 1660. bini. Hiše izven obzidja pa so podrli. Porušili so cerkev sv. Martina in sv. Janeza Krstnika s samostanom av- guštincev, da bi sovražnik ne mogel najti zavetja za bližnjim obzidjem. Ogolili so tudi pobočje Gradu iz ven mestnega obzidja, dočim je bilo grajsko pobočje znotraj zidu močno zaraščeno, da so mogli meščani neopaženo odhiteti v grajsko trdnjavo. Največji sovražnik, ki je neprenehoma grozil, da napade mesto, ga opleni in požge ter odpelje meščane v sužnost, so bili Turki. Leto za letom so prihajali ropat v deželo. Meščani so v strahu, ki se jim je za- jedel v živo, radi prinašali velike žrtve za obrambo mesta. Zidovje ni bilo bog ve kaj trdno in treba ga je bilo vsako leto popravljati. Pomagali so jim tudi oko ličani, ki so se v uri stiske zatekli za mestno obzidje. Način bojevanja se od rimskih časov ni veliko iz- premenil in mestno obzidje je dajalo v svoji preprosti obliki zadostno oporo branilcem. Napad se je razvil redno v boj moža proti možu. Toda kmalu se je po javilo strelno orožje, ki je poganjalo s smodnikom izstrelke na večjo daljavo. Prvi topovi so začeli ogro žati mestne obrambne priprave. Treba se je bilo pri praviti na novi način obrambe, da bi bila kos sovraž nemu napadu. Z Dunaja so poslali že leta 1658. ko misijo v južnozapadne pokrajine. Tej komisiji je načeloval ces. inženir Martin Stier, ki je izdelal pro jekt za moderniziranje obstoječih utrdb. Ostri pomoli segajo v njegovem načrtu ven iz črte mestnega obzidja. Topovi naj bi bili postavljeni na teh pomolih, da bi obsipavali sovražnika s kroglami, ako bi se hotel približati mestnemu obzidju. Iz teh časov nam je tudi ohranjen zanimiv projekt novega mestnega obzidja. Zajelo naj bi v loku nova predmestja od Krakovega do današnje B1 ivveisove ceste in do mesarskega mostu. Začrtano je v čistem krogu s središčem ob Čevljarskem mostu in i pri ključki na skrajne točke starega mestnega obzidja. Novo obzidje naj bi bilo močno razčlenjeno z zvezda stimi obrambnimi pomoli. Oba projekta sta ostala samo na papirju in nista bila nikdar uresničena. V talnem načrtu iz tistih ča sov zapazimo samo en obrambni pomol, ki je bil zgrajen ob vicedomskih vratih že leta 1529. Dočim 80 ces. inženir Martin Stier samo preurejuje obrambne naprave, prinaša Pieronijev načrt krožnega obzidja nov geometrično izoblikovan element v talni načrt Ljubljane. Vzore zanj moramo iskati v italijanskih idejnih zasnovah utrjenih mest. Med drugimi je naj bolj znana Scamozzijeva iz 1. 1615. v obliki zaklju čenega kroga s številnimi ostrogami. Tesne, ukriv ljene in nazobčane srednjeveške mestne ulice, ki so v boju na nož tako dobro služile obrambi, zamenjajo ravne in široke ceste s premo usmeritvijo proti sre dišču mesta (Palma Nuova), odkoder so topovi ob vladovali vse ceste in dohode. Pobude izvirajo od ita lijanskih arhitektov, ki so se priporočevali veljakom bolj s spretnostjo v utrjevanju kakor pa s svojo umet niško sposobnostjo. Do uresničitve po enem ali drugem projektu ni prišlo, časi so se izpreminili, ponehali so turški vpadi, mesta so izgubljala na svojem pomenu kot braniki dežel, podlegala so močnejšim deželnim stanovom in plemstvu, skoro vsa oblast je prešla kmalu v roke de želne in državne uprave, ki sta prevzeli tudi skrb za varstvo državnih meja. Mestno obzidje je začelo raz padati in konec 18. stoletja je magistrat oddal na dražbi demolacijska dela, čeprav je še vedno nekoliko pomišljal, da bi utegnila peščica roparjev ali Turkov ali celo kaki uporniki oropati meščane, zažgati mesto in izropati državno blagajno. Popravljali so celo nekaj časa mestna vrata in jih hoteli razširiti — toda za man. Kmalu je obzidje padlo in Ljubljana je odprla na stežaj vse dohode v mesto. Devetnajsto stoletje je bilo pred durmi. Od vseh obrambnih naprav je ostal samo še Grad z grajskimi poslopji, smodnišnico in okopi. Za kratek čas je moral prevzeti podrejeno vlogo mestne obrambe, ko so Napoleonovi vojaki prodrli do Ljubljane. Od tedaj dalje pa se je zaredil mir v deželi. Ljubljanski meščanje so pozabili na turški strah in zaživeli mirno življenje malega mesta. Medtem pa se je vojskovanje do dna izpremenilo. V prejšnjih stoletjih so se merili vitezi in je veljalo Talni načrt Italijanskega mesta Palma Nova (Scamozzi) Iz 1.1593. KRONIKA Ljubljana s projektom novih utrdb iz sr. XVIII. stoletja bojevanje za privilegij plemičev. Nato so stopili v bojno vrsto hlapci in najemniki, končno pa so države uvedle splošno vojno dolžnost, kateri se je bilo mo goče nekaj časa še odtegniti z denarjem. Strelno orožje se je čim dalje bolj izpopolnjevalo. Topovi so sipali na vedno večje razdalje svoje izstrelke. Iznajdba je sledila iznajdbi. Boj moža proti možu je zamenjal boj stroja proti sovražnim vrstam. Vojske so merile odslej svoje moči na bojnih poljanah, njihove vrste so se podesetorile in postoterile. Splošna vojna dolž nost je postavila v bojno vrsto armade velikanke. Ta čas so mesta z redkimi izjemami izgubila vo jaški pomen. Utrjena mesta so bila prisiljena postaviti trdnjavske pasove in torte daleč v okolico mesta. Me sta so neprestano rasla. Opojnost mestnega življenja je privabila deželane, da so trumoma prihajali v me sto. Nastala so mesta z desettisočerimi in stotisočerimi prebivalci. Tudi Ljubljana je bila deležna tega na predka, rasla je in hitela, da ne zaostane za svojimi sosedami, katerim je bila nekoč kos v številu prebi valcev in v trgovini. Sto let mirnega meščanskega življenja je zabrisalo skoro vse spomine na vojne. Ljubljana je bila dovolj daleč v zaledju, da je ni zajela bojna vihra. Ko se je že izteklo 19. stoletje in je poteklo še 14 let 20. sto letja, ni nihče preveč resno jemal začetka svetovne vojne, ki se je odigravala na bojnih poljanah. Toda fronte so se razširile na dolžino in poglobile z daljno- strelnimi težkimi topovi. Ni bilo prizanešeno tistim mestom, ki so jih dosegli izstrelki. Bojne vrste so le žale ukopane v strelskih jarkih, odločitev se je od- mikala od meseca do meseca in mesta v globokem zaledju so bila varna pred katastrofo. Toda kmalu je završalo v zraku. Aevoplani so prenašali svežnje bomb v sovražno zaledje ter zadeli svojega nasprot nika v živo. Tudi Ljubljana je doživela 18. februarja 1916. tak napad. Iznad dvigajoče se ljubljanske megle so cepale italijanske bombe. Na Poljanskem nasipu pri cukrarni je padla prva žrtev: 7 letni šolarček Stan ko Zvršen. Bomba ga je tako razmesarila, da je umrl kmalu po prenosu v bolnico. To je bil krvavi opomin nedolžne žrtve, da preti odslej Ljubljani nevarnost, čeprav je oddaljena od bojnih poljan. Ob zaključku zgodovinskega pregleda lahko ugoto vimo, da so v veliki meri, da, celo odločilno vplivale vojne na oblikovanje našega mesta. Zadnjih sto mir nih let pomeni v razvoju Ljubljane le kratko pavzo, ki je bila ostro prekinjena s prvim zračnim napadom. Odslej bo moralo naše mesto voditi račune o obrambi in zaščiti mesta. Prilagoditi se bo morala zahtevam zračne obrambe, da se pripravi na napade in pravo časno odvrne katastrofo. Dvajset let je poteklo od svetovne vojne, v kateri so nastopila nova, dotlej neznana bojna sredstva. Teh 20 let ni poteklo v znamenju miru med državami. Čim dalje, tem bolj pogosto se vnema požar na raznih predelih in strašne podobe porušenih mest se vsak dan razgrinjajo pred nami. Saj stojimo z daljnogledi filmskega platna, številnih slik in podrobnih poročil skoro na bojiščih zapada in vzhoda, kjer se v vseh potankostih razkazuje vojna grozota. Doživljali smo agonijo in pogin cvetočih mest: Guernica, Irun, Bil- bao, Oviedo, Gijon, Madrid, Teruel itd. in na daljnem vzhodu: šanghaj, Nanking itd. Svet je danes preveč zvezan, da bi ne čutili vsi potresov iz takih daljav. Ako nas pa te slike in poročila skoro uspavajo, nas tem krepkeje opominjajo k čuječnosti tisoči in tisoči težkih bombarderjev, ki nestrpno čakajo rezkega po velja, da brez formalnosti nekdanjih ultimatov in vojnih napovedi zagrme sredi dneva ali nočne tišine nad mirnimi pokrajinami. In tedaj gorje mestom, nad katera bodo najprej prihrumeli sovražni aeroplani, da jih razrušijo, požgo in da iztrebijo ljudi brez razlike. Obleganje Ljubljane: zgoraj Ljubljana v srednjem veku, ko se je bil boj na nož; v sredini obleganje s topovi; spodaj zračni napad KRONIKA 81 Vojna se ne sme zavleči v nedoglednost. Za hitro od ločitev je najbolj prikladno zračno orožje, ki je naj bolj pripravno in dovolj učinkovito sredstvo za vojno V zaledju. Kakor-hitro pa poseže zračno orožje v vojno, odpade tudi vsaka razlika med vojakom in civilistom. Ni si namreč več mogoče predstavljati, da bi uživalo mirno prebivalstvo kake predpravice ali posebno za ščito. Vojna v zaledju bo postala hote ali nehote ne izogibna posledica novega načina bojevanja.« In Loef- ken pristavlja: »Zračni napad ima edini namen, zlo miti voljo in moč vsega naroda. Radi tega skuša za deti napadalec svojega nasprotnika na najbolj občut ljivem in ranljivem mestu. V ta namen bo nasprotnik uporabil vsa sredstva brez usmiljenja in brez ozira na to, koga zadene. Bodoča vojna se bo pričela s hu dimi zračnimi napadi.« Za nas te čudne misli niso nikaki mračni prividi prenapetežev. Po pripovedova nju poznamo te strahote, napram katerim je tudi med narodni Rdeči križ brez vsake moči. Izbran cilj bodo nudila sovražnim letalom naša mesta. Ulice so tesne in ozke, hiše se tiščijo druga druge, nadstropja so natrpana z ljudmi, tovarniške in vojaške zgradbe so razmetane med druge hiše, vse V svetovni vojni so prvič nastopila bojna letala In od tedaj se je zračno orožje povečalo In pomnožilo. Povečala se je hitrost In zvišala se je nosilnost letal Opevanega srednjeveškega viteštva je konec, usmilje nje in prizanesljivost ne plapolata več na bojnih pra porih. Boj vsemu živemu in vsemu imetju — totalna vojna je iznajdba naše dobe! »Bojno polje se bo raz širilo čez vsa ozemlja vojskujočih se narodov. Vojna bo zajela armade in civilno prebivalstvo .. .«, je že povedal general Ludendorff. Se bolj jasno smo sli šali to mnenje: »Če se ne vdaste nemudoma, bomo po rušili vso biskajsko deželo, pričenši z vojno industri jo; imamo sredstva, da to izvedemo.« Odslej ne gre več samo za življenje vojakov, v živ ljenjski nevarnosti so otroci, matere, ogroženo je na rodno imetje, kulturni spomeniki, vse, prav vse. Nikdo sicer še ne ve, kdaj se zgrne nesreča nad narodom, nihče si tega ne želi in Bog daj, da bi je ne bilo še dolga desetletja! Kajti cela desetletja bodo potrebovala mesta, da se vsaj za silo prilagode zahtevam zračne obrambe. Kaj vemo danes o bodoči vojni? Tako so se že pred leti spraševali urbanisti, ko so iskali prve pobude za svoje idejne zamisli bodočih mest. SchoBberger nam jo s skrbno zbranimi podatki takole predstavlja: »Ne bo več dovolj, da bo sovražnikova vojska pobita, treba ba zadeti v živo ves narod, ki živi v zaledju. Slika Iz porušene Guernlce (26. aprila 1937.) 82 KRONIKA je nakopičeno na majhnem prostoru kakor nalašč za cilj sovražnemu napadu. Letalcu ne bo treba meriti, kam naj vrže bombe. Skoro vsaka bo padla na godna tla in opravila svoje razruševalno delo. že majhno krdelo sovražnih letal bo v nekaj urah razdejalo zgradbe, požgalo mesto, zastrupilo zrak in raztrosilo smrtonosne klice. Ko je Alberto Onaindia, kanonik kapitlja katedrale v Valladolidu in rodom iz Biseave, prišel v Bilbao, je kot priča bombardiranja Baskom svetega mesta Guer- nice podal naslednje poročilo: »Konec preteklega tedna sem bil v Bilbao, ko sem zvedel, da se je ba skovska vlada odločila izprazniti Guernico, kjer sem imel svojce. Odločil sem se, da grem nemudoma tja. V Guernico sem prišel v ponedeljek, 26. aprila 1937., ob 16. uri 50 minut. Bil je jasen dan. Komaj sem stopil iz avtomobila, se je že pričel zračni napad. Prva bomba je razrušila hišo s tremi nadstropji in pobila šipe po vsem mestu. Semanji dan je bil in okoličani so bili v mestu. Radi bombardiranja so se prestrašeni razbežali na polje in zapustili živino. Imel sem priliko, opazovati, kako se je najprej pojavilo lovsko letalo, kateremu je sledilo takoj troje, nato še sedem in Zasute ceste v porušeni Guernici (26. aprila 1937.) Točnost bombardiranja: od 100 vžigalnih bomb z višine 2000 metrov pade v srednji krog 50 % bomb, v sosednji 34 %, v predzadnji 12 % in v zadnji 4 % kasneje še šest tromotornih letal. Bombardiranje je trajalo od 16. ure 30 minut do 19. ure 45 minut. Med tem ni poteklo pet minut, ne da bi se pokazala na nebu smrtonosna letala. Način napada je bil vedno enak: najprej ogenj iz strojnic, nato običajne bombe in končno ognjene bombe. Letala so se spuščala zelo nizko, njihove strojnice se besno regljale, cestni jarki so bili ])olni otrok in starčkov, ki so se vrgli na tla. Konec popoldneva se ni moglo več opazovati iz raz dalje 500 metrov, ker je bilo mesto zavito v oblake črnega dima, ki sta ga povzročila bombardiranje in požar, ki je zajel vse mesto. Ni bilo čuti niti tarnanja niti jadikovanja; nekateri so molili, drugi so dvigali roke, da bi izprosili božjo pomoč. Neko letalo se je spustilo na 200 m višine naravnost proti mojemu avtu in ga divje obstreljevalo s strojnicami. Imel sem še čas, da sem se skril v hrastovem gozdičku . . . Ob 19. uri je Guernica gorela . . .« Tako je bilo malo mesto Guernica, ki je štelo 7000 prebivalcev in h katerim je treba prišteti še kakih 3000 beguncev in okoličanov, počasi in po načrtu uničeno. V daljavo 8 km so bile požgane vse kmetije. Najprej so male skupine letal metale težke bombe in ročne granate na vse mesto, napadajoč četrt za četrtjo — po dobro premišljenem načrtu. Nato so se bojna letala spustila zelo nizko in kosila s strojnicami ljudi, ki jih je panika izgnala iz zaklonov, v katere so prodrle pol tone težke bombe 7—8 metrov globoko. Veliko nesrečnežev je bilo ubitih prav tako kakor ovce, ki so jih pripeljali okoličani na semenj. Taka je torej resnična slika zračnega napada na mesto. Največ materialne škode povzročajo razstrelilne bombe, ki so namenjene predvsem večjim objektom, važnejšim zgradbam, velikim napravam in utrjenim prometnim žilam. Strokovnjaki pravijo, da so bombe s 300 kg neka srednja mera za bombardiranje oblju denih mest. Posebno važnim objektom so odmerjene KRONIKA 83 Načrt zračne obrambe t obmejna straža 1* zasliši in zapazi prihod sovražnih letal in javi poveljstvu 2., ki alarmira protiletalske baterije 3. In bojna letala 4. ter obvesti mesto o bližajočih se sovražnih letalih. V zrak se dvignejo baloni 5., ki naj zapro pot sovražniku, preden se prikaže nad mestom. V mestu bije plat zvona in prebival stvo hiti na plan in v zaklone veliko težje bombe, ki tehtajo 1000 kg in še več. Raz strelilna bomba se po padcu najprej globoko zarije, nato razpoči in razruši z zračnim pritiskom in drobci vso bližnjo okolico. Njim slede ognjene bombe, ki so pa zelo lahke in jih sipajo letala v velikem številu. Utegnejo biti celo bolj škodljive, ker se razlije iz njih po eksploziji ža reča snov termita, elektrona etc, da zaneti velike po žare. Ako so razstrelilne bombe porušile ognja varne zgradbe, opravijo ostalo delo ognjene bombe z ognjem, ki se seli z ostrešja na ostrešje, od hiše do hiše, dokler ne ostanejo goli osmojeni zidovi. Obenem pa računa napadalec, da bodo te bombe povzročile paniko, ki mu bo pritirala človeške žrtve pred strojnice. Toda mesta imajo požarno brambo in reševalne oddelke, ki bodo skušala omiliti katastrofo in zatreti ogenj. Število prebivalstva je v zadnjem stoletju v mestih skokoma raslo. Zračna obramba hoče zaustaviti nadaljnje povečanje mest Odpornost meščanstva naj zato zlomijo nevarni strupeni plini, ki se bodo priplazili po tleh iz strupenih bomb. Zastrupljali bodo živila, živali in ljudi daleč na okrog. Tudi strupen dež in strupene megle obetajo. Ob hladnem vremenu bodo strupeni plini kosili cele tedne, ako jih ne bo veter odgnal ven iz mesta. SchoB- berger piše, da bo mogoče najbolj grozen in obenem učinkovit nočni zračni napad s strupenimi plini, ko se bodo strupeni plini razvili in razširili pri tleh ne moteno v brezvetrnem zatišju ter v obliki strupenih megel pomorili zjutraj vsakogar, ki bo brezskrbno sto pil na cesto ali dvorišče. Strupeni plini so težki in se bodo vlegali v doline, kotline, na dno ozkih ulic in nezračnih dvorišč ter čakali na svoje žrtve. Shema koncentričnega mesta, ki se je razrastlo iz srednjeveške zasnove v veliko mesto z nezdravim središčem Česar ne bodo opravile razstrelilne bombe, požari in strupeni plini, naj pokončajo bakterije. Te vrste bombe so namreč namenjene mestnim vodovodom in živilom, po katerih naj se razpasejo kužne bolezni ti fusa, kolere in kuge na vsa živa bitja. To orožje je menda zaenkrat še dvorezno, toda zdi se, da ga imajo vojaški strokovnjaki v svojem seznamu, čeprav ga poročevalci le neradi in z moralnimi pridržki ome njajo. Seznam morilnega zračnega orožja, ki bo prizadel v prvi vrsti mirno prebivalstvo v zaledju, še ni za ključen. Nihče danes ne ve, kakšna presenečenja nas čakajo. Pravijo, da se bodo krdela bombarderjev obeh nasprotnih taborov na svoji smrtonosni poti izogibala drug drugemu, da bi vsako zase moglo nemoteno se jati opustošenje in smrt. Pričenši z napadi na vojno industrijo in vojaške objekte bo sovražnik skušal nato razrušiti prometne in poročevalske naprave, elektrarne, plinarne, vodo vode, drugo industrijo, vseučilišča itd. Mesta bi po takih razdejanjih popolnoma ohromela. Brez luči, brez vode in brez zveze s svetom bi zamrlo življenje v mestu. 84 KRONIKA Gosto zazidana mestna središča, kjer se danes dre ma promet, pretaka življenje v gostih curkih, cvete trgovina in domuje kultura, bi se po toči razdiralnih in smrtonosnih bomb spremenila v razvaline, kjer bi gospodarila le še ogenj in strupeni plini. Uničeno bi bilo nepregledno premoženje, porušeni kulturni spo meniki, požgane knjižnice in šole. Odpira se mučno vprašanje, kaj čaka meščane v globokih jarkih naših ozkih in visoko zazidanih ulic. Ali ne bodo morale ulice in zatohla dvorišča začasno služiti kot pokopa lišča, zasuta s podrtinami bližnjih hiš? Prizanešeno ne bi bilo tudi redkim naseljem v bli žini vojaških objektov, vojne industrije, važnih javnih naprav, glavnih komunikacij in industrije. Bombe, ki bodo sicer namenjene važnejšim objektom, bodo v velikem številu zgrešile svoj cilj in razorale bližnjo okolico. V nevarnem in nabitem ozračju z rdečo, krvavo in strupeno zarjo bodoče vojne so se zganila mesta in države. Prirejajo vaje v zračni obrambi, vežbajo pre bivalce, gradijo plinske zaklone in utrjena zavetišča s priročnimi skladišči plinskih mask, da jih razdele ob prvi priliki med ljudi. Na javnih trgih opominjajo oblike velikih bomb mimoidoče na pretečo nevarnost. Policijska prefektura je na lanski svetovni razstavi v Parizu delila drobno knjižico z opozorilom: »Berite in shranite to knjižico, mogoče Vam bo nekega dne rešila življenje.« V njej se zrcali skrb velemesta za varnost prebivalcev. Z debelim tiskom in velikimi čr kami kliče: Vsa obrambna sredstva bodo stopila v akcijo, da za- drže sovražna letala. Kljub temu bo mogoče nekaj letal prodrlo obrambo. Ne čakajte, da se prikažejo nad Vašimi glavami. Odhitite čimprej, ako vas nič ne zadržuje, odhitite takoj, ko se pokaže resna nevarnost. Shematičen prerez podzemnega mesta, ki naj nndi zavetje pred nenadnimi zračnimi napadi Odprto mesto s hišami v vrtovih. Hiše naj stoje v smeri glavnega vetra, ki naj odžene strupene pline Odhitite na deželo, ako imate tam starše, prijatelje, hišo ali hišico. Odhitite z vašo družino, vrnili se boste, kadar bo minila nevarnost. Ne odlašajte, vzemite s seboj samo denar in živa bitja. Ne čakajte, odhitite. Beg iz mesta more ohraniti golo življenje. V njem vidimo najpreprostejši način zračne obrambe. Kako naj tudi nudijo gosto in visoko zazidana velemesta zavetje pred točo bomb? Vendar mesto ne more na mah izumreti. Mnogo jih bo moralo ostati v mestu, priklenjeni so nanj. Zanje pripravljajo globoke pod zemske hodnike in dvorane, kletna zavetišča, plinske zaklone. Vojni dogodki v Teruelu kažejo, da pridejo prav tudi kanali kot zadnje zatočišče. Pod zemljo grade danes objekte za vojno industrijo, hangarje, skladišča itd. V tej smeri bi se moralo mesto pogrez- niti globoko v zemljo ali vsekati v goro. Gozdovi in travniki z njivami bi prepregali deželo, v katere osrčju bi varno utripala srca živih bitij. Povrnili bi se k jam skemu človeku. Toda taki zračni obrambi bi se uprl danes vsakdo. Kako bi mogel zapustiti sončne trav nike, živa drevesa, cvetoče zelenice in sveži zrak. ki ga giblje in ziblje veter? Kakšna naj bo torej oblika in kakšen naj bo ustroj bodočega varnega mesta? Preden preidemo na idejne zasnove, si moramo predočiti sliko današnjega kon centričnega mesta, kakor ga že nekoliko poznamo iz opisa Ljubljane. Središče mesta je ohranilo skoro v neizpremenjeni obliki srednjeveški značaj. Okrog njega so se razvrstili kolobarji novih predmestij s še gosto in proti robu mesta redkejšo zazidavo. V osrčju mesta vlada občutno pomanjkanje prostora, ulice so tesne in stavbišča so popolnoma zazidana. Zgradbe rasejo zato v višino, v visoka nadstropja ter delajo KRONIKA 85 Shema novih ruskih mest ob Uralu i zgoraj Magnitogorsk, spodaj Stallngrad. 1. železnica. 2. industrijski pas, 3. zelenice, 4. glavna cesta, 5. stanovanjski pas, 6. parki. 7. poljedelstvo, 8. veter senco druga drugi. Velika napetost se javlja na tesno odmerjeni mali ploskvi, ki je povrh tega še zaščitena z mnogimi nedotakljivimi zgodovinskimi zgradbami. Koncentrično mesto hira na srcu — svojem središču — sledi že iz gornjega opisa, da je v današnji obliki najbolj neprikladna oblika za zasnovo zaščitenega mesta. Don Arturo Soria y Mata je zasnoval mesto ob pro metni cesti tako, da sega na vsako stran samo po 200 m v širino in da je njegova zunanja oblika po dobna širokemu traku. Ta osnova je navdihnila ruske urbaniste, da so v povojni dobi zgradili v zatišju Urala celo vrsto industrijskih mest na podoben način. Ogrodje novega mesta je zgrajeno na premici, sredi šča v smislu koncentričnega mesta ni več, vsi pasovi teko vzporedno k prometni žili prav za prav brez pra vega začetka in konca. Miljutin ga je prvi popisal leta 1930, ter pri tem razdelil shemo mesta v sledeče vzpo redne pasove: prometni, industrijski in upravni pas s skladišči in kolodvori, zaščitni pas zelenic, glavna cesta, stanovanjski pas, ki ga poddeli v vrsto javnih poslopij, v pas stanovanjskih hiš in otroški pas z za vetišči, dalje pas javnih parkov s športnimi igrišči, kopališči etc. in končno na skrajnem robu še poljedel ski pas z zelenjadnimi vrtovi in kmetijami. SchoBbcr- ger vidi v tem dolgem mestu idealno zasnovo novega, pred zračnimi napadi dovolj zaščitenega mesta in ga skuša s simetrično ureditvijo onkraj prometnega pasu spraviti v sklad z gospodarskimi zahtevami. 86 Mnogi se zavzemajo za ureditev mesta po načinu znanega angleškega vrtnega mesta, v katerem so hiše raztresene v vrtovih na velikih površinah. Središča naj bodo zračna in vsa z zelenicami prepredena. Zgradbe naj stoje po svoji dolžini v smeri prevladujočega vetra, da more očistiti mesto strupenih plinov. Dolgo in razprto mesto ne izključujeta v svojem programu žrtev pri zračnem napadu. Razmikata samo cilje sovražnemu letalcu in hočeta preprečiti, da bi vse mesto ohromelo. Tema dvema nasproti pa predlagala znani francoski arhitekt Le Corbusicr in francoski častnik Vauthicr zelo visoke utrjene zgradbe, ki naj vzdrže sunke sovražnih bomb. Njihovi nebotičniki stoje na »nogah«, pilotih ali stebrih ter se dvigajo vi soko iznad lenive in težke plasti strupenih plinov, da jih more veter nemoteno preganjati in odgnati ven na polje. Pred razdiralnimi in ognjenimi bombami naj varuje stanovalce trdno in ognjavarno zgrajena kon strukcija zgornjih nadstropij, ki naj bi zadržala tudi najtežje bombe. Nebotičniki so zamišljeni sredi pro stranih zelenic z jezerci in vodometi, ki naj izpirajo in očistijo zastrupljeno ozračje. Le Corbusicr pripo minja: »Od osmega nadstropja navzgor bodo stano valci varni pred strupenimi plini. Ogrožujoči kletni za kloni so nepotrebni, ker bodo nebotičniki zavarovani pred bombami z močnimi konstrukcijami, ki jih ne bo mogoče napraviti pri majhnih hišah . . .« Čeprav je povzročil predlog Le Corbusiera mnogo prahu, vendar mu skoro vsi priznavajo, da je vsega u vaze vanj a vre den in priporočljiv za preoblikovanje sedanjih gosto zazidanih mestnih središč. Velikopotezen načrt sicer ne ustreza težnjam današnjega neurejenega življenja, toda v njem vidimo lahko obris bodočega velemesta. Kako daleč more iti skrb za varnost mesta, nam kaže predlog italijanskega profesorja Marianija, ki si je zamislil mesto v obliki oklopnih, pokonci stoječih valjev. Bombe naj bi se odbijale od polkrožnih streh in drobci bomb naj bi zdrsnili ob okroglini valjev. Končno si oglejmo še zamisel dr. ing. P. VVolfa, ki se je s svojim projektom zaščitenega mesta skušal približati konceptu centričnega mesta. V glavnih obri sih je njegovo mesto zgrajeno na radialnem sistemu prometnih žil, ki jih skozi središče preseka široki pro metni pas železnic, vodnih cest in industrije. Ohranil je trgovsko središče mesta, kjer hoče postaviti zgradbe Le Corbusiers model velemestnega središča z utrjenimi nebotičniki. Predlog za novo zazidavo središča v Parizu KRONIKA Le Corbuslert ponazoritev zračnega napada v mestu z utrjenimi nebotičniki. Strupeni plini segajo 20 m visoko, vodometi čistijo zrak, vetrovi odganjajo pline neovirano iz mesta po opisanem francoskem vzorcu, tločim se je pri za- zidavi stanovanjskih četrti naslonil na rusko zasnovo progastih naselij. Izoliral je industrije in bolnice. Pro jekt je zanimiv kol sinteza raznih predlogov, toda na osnovi centričnega radialnega mesta. S tem se je naj bolj približal obliki evropskih mest. Kakor vidimo iz teh predlogov, posega skrb za za ščito mesta globoko v nadaljnji razvoj naših mest. Regulacijski načrti se bodo morali prilagoditi zahte vam zračne obrambe. Pred nami vstaja zaenkrat še nejasna slika bodočega mesta, ki ne bo izšla iz par- celacijskih načrtov in vsakodnevnih kompromisov na škodo splošne koristi. Nehati se bo moralo pretirano oboževanje in ščitenje zatohlih, vlažnih, temnih in gosto zazidanih ter nezdravih starih zgradb in mestnih predelov, da se mesto čimprej prerodi, pomladi, pre zrači in presonči ter tako uredi, da bo moglo služiti pravim in resničnim potrebam dobe, ki že prihaja. Strnimo v kratkem vodilne misli zračne obrambe, ki naj odločujejo pri zasnovi, izdelavi in gradnji naših mest: 1. Mesto je treba razdeliti v posamezne četrti, kakor: industrija, stanovanja, upravna poslopja itd., jih lo čiti med seboj in obdati z zelenicami. 2. Zelenice z jezerci in vodometi naj prepregajo vse mesto in ga povežejo z odprtim poljem. Segajo naj do jedra mestnega središča in naj oživijo sedanja ka- menita tla. 3. V trgovskem in upravnem središču je dajati pred nost visokim zgradbam — nebotičnikom, ki pa morajo biti zgrajeni po načelih zračne obrambe. Dvigajo naj se visoko v zrak iz prostranih zelenic daleč vsaksebi. 4. Za stanovanjske četrti je najbolj priporočljiva odprta in zelo redka zazidava z majhno gostoto pre bivalstva. Sem ne spadajo niti tovarne niti drugi ob jekti, ki bi mogli privabiti sovražnega letalca. 5. Industrijo je razmestiti ob prometnih žilah na raznih delih mesta, da ne ogrožajo svoje okolice. 6. Skupne javne naprave, kakor vodovode, električne centrale, plinarne, poročevalske postaje, gasilske do move itd. je treba razčleniti in osamosvojili za razne mestne četrti. Obrati naj bodo med seboj v zvezi, da priskočijo drug drugemu na pomoč v sili. KRONIKA 7. Preprečiti je, da bi se upravna, kulturna in za bavna poslopja kopičila na enem mestu ter s tem nu dila letalcu priliko, da more povzročiti paniko. 8. Bolnice, sanatorije in razna zavetišča spadajo brez izjeme v osamljeno lego zelene mestne okolice. 9. Iz mestnega središča je treba odstraniti tovorni in premikalni kolodvor. Osebnemu kolodvoru je po svetiti posebno pažnjo in ga skrbno prikriti in zava rovati. 10. Vse važnejše ceste naj potekajo skozi zelenice. Ceste skozi naselja in mestne četrti morajo biti dovolj široke, da jih ne zasujejo razvaline in da je mogoč, neoviran promet z rešilnimi vozovi. 11. Cestne železnice je zamenjati z drugimi vozili, ki niso priklenjena na tire in žice, da morejo v uri največje stiske nemoteno obratovati in zmanjšati šte vilo žrtev. 12. Zazidavo v strnjenih vrstah je treba opustiti. Odpraviti je vse dvoriščne zgradbe. Hiše je odmakniti od ceste v zelenice in vrtove. Stare in nove preveč za zidane in nezdrave mestne predele je treba čimprej izčistiti in sanirati. 13. Vsaka hiša, vsaka tovarna, skratka vsako po slopje naj dobi pravilno urejena in varna zavetišča. Poskrbeti je zaklone za pasante. 14. Mesto mora biti sončno in zračno, hiše ne smejo ovirati vetra, da očisti zastrupljeno ozračje. 15. Način gradnje je prilagoditi zahtevam zračne obrambe s posebnim ozirom na požarne katastrofe. 16. Velika poslopja je graditi v železobetonskem ali ognjavarnem jeklenem prostorninskem skeletu s po- Zaščiteno mesto po predlogu prof. Marianija. Hiše naj bodo varno zgrajene in naj kljubujejo zrač nim napadom in bombam 87 Zasnova zaščitenega mesta po zamisli dr. Ing. P. Wolfa: 1. bolnice, 2. železnice, 3. ceste, 4. industrije, 5. stanovanjske četrti, 6. trgovska četrt, 7. reka scbnim ozirom na vodoravne sunke, podobno kakor velja za potresna ozemlja. 17. Mesto ne sme imeti takih ranljivih točk, radi katerih bi pri zračnem napadu bilo ovirano reševanje in bi življenje ohromelo. 18. Pogled na mesto iz zraka naj nudi kolikor mo goče enakomerno sliko brez izrazitih in preveč vidnih oblik, pa naj bo zasnova mesta popolnoma iregularne ali strogo geometrične oblike. Ako premislimo naštete zahteve, ki jih stavi zračna obramba na gradnjo mest, vidimo, da se skladajo skoro brez izjeme s splošnimi načeli in zahtevami prometa, higiene, organizacije in uprave mest. Mesto, ki bi bilo zgrajeno po teh načelih, bi lahko prevzelo nase vse naloge mestnega življenja in jih zadovoljivo in za dolgo dobo rešilo. Danes rastejo mesta po diktatu malih in velikih par celacij in pod pritiskom nesmotrene gradbene delav nosti. Širijo se v kolobarjih, ki vedno bolj tesno okle pajo središče. Osrčje mesta pa onemoglo životari in Prerez zgradb med zračnim napadom. Vpliv vžigalnih, razstrelilnih in plinskih bomb. Masivne zgradbe so manj odporne kakor skeletne zgradbe. (Po Gibrln et Hecklv lz?L'archltecture d'aaJoard'hul) Posledica zračnega napada i A v ozkih ulicah zasujejo podrtlne cesto In je reševanje otežkočeno, B v ulicah, ki so vsaj za 5 metrov širše od obeh višin obcestnih zgradb, ni zaprta pot rešilnemu avtomobilu in reševalcem komaj diha v svoji srednjeveški stisnjenosti in ne zdravo pojmovani zaščiti. Res je, da prostornega, zrač nega, zelenega in sončnega koncepta za ureditev ni lahko danes zagovarjati proti zahtevam posameznika, ki se čuti oškodovanega povsod, kjer gre za skupne koristi, za javen blagor. V strahu in zaščiti pred zrač nimi napadi pa vidno raste velesila, ki bo kmalu pre križala sedanje račune, postavila nova načela za grad njo mest, zgradila, prenovila in pomladila naša mesta. Ne vdajamo se utvaram in miselnim zablodam, ako napovedujemo preobrat v gradnji naših mest. Dovolj podkrepljen pouk nam nudi Guernica, nam nudijo druga porušena mesta zapada in vzhoda. Mesto, kate remu je pri srcu, da si zagotovi obstanek in da zaščiti življenje in imetje meščanov, bo moralo v kratkem pristopiti k nalogam, ki jih vsiljujeta moderno orožje in ognjena zarja bližnje prihodnosti . . . 88 KRONIKA Zazidava blokov med ulicami: A nezdrava zazidava z dvoriščnimi poslopji, B izboljSano stanje z odstranjenimi dvoriščnimi zgradbami, C zračna zazidava sredi zelenja, D poslopje stoji sredi zelenice Povrnimo se k Ljubljani! Naše mesto leži na zemljevidu sredi ostrega klina, ki je zagozden med nemirnega severnjaka in vroče krvnega južnjaka. Komaj 30 km zračne črte odmerimo v načrtu od Ljubljane do najbližje točke državne meje. To pomeni 5 minut poleta za moderna letala, ki bi v zaletu preletela bližnjo mejo. Kaj bi pa to pomenilo v uri nesreče, si težko predstavljamo. Vprašajmo se: ali bo utegnila mati odnesti in odvesti svoje otroke na varno? In kam? Znana je ljubljanska megla, ki zavija mesto z ne predirnim gostim pajčolanom. Kadar v višinah sije sonce, tavamo mi v gosti megli, želimo, da bi nas pri krila v prvi najhujši sili sovražnim letalcem. Postala bi resnica mnogoterih življenj in obilnega imetja. Vendar se ne moremo zanašati nanjo, ker nas je že enkrat izdala, ko so italijanska letala med svetovno vojno zaplavala nad mestom. Grad z Golovcem in Rožnik s šišenskim hribom se gata kakor dva polotoka v telo našega mesta in ga skoro razpolavljata. Kakor nalašč se dvigata iznad gosto zazidanega središča, da bosta mogla nekoč da jati zavetje v svojih osrčjih, na višini svojih grebenov in v senci košatih dreves. Bombardiranju se bodo izmikali tudi cilji v redko zazidanih nekdanjih predmestjih, kjer danes še pre vladuje ploščina vrtov in kjer so zgradbe precej od maknjene vsaksebi. Ljubljana se je doslej branila industrije, ki je od hajala drugam. Nekaj pa jo je vendarle in ta je raz tresena po vsem mestu brez pravega reda. Najdemo jo skoro v središču, sredi stanovanjskih četrti, ob glavnih cestah in ob železnici. V to svrho bi lahko šteli tudi razne druge objekte, ki bi lahko pritegnili nase pozornost sovražnega letalca. Ako bi začrtali na načrtu okrog podobnih naprav kroge, ki bi označevali ogroženo območje, bi skoro zajeli vse območje zazi dane Ljubljane. Ljubljana je ohranila v svojem središču pod Gra dom skoro neizpremenjeno obliko srednjeveške za snove in zazidave. Ozke ulice, stisnjene hiše, zazidana dvorišča, kopice lesenih ostrešij, temni prostori in za tohlo ozračje so posebnosti starega mesta. 800 prebi valcev na 1 ha in še čez stanuje v blokih, ki nimajo skoro nobenega dvorišča. Tudi v novem delu mestnega središča ni mnogo bolje. Izginili so nekdanji s tako skrbjo negovani vrtovi prejšnjega stoletja. Danes se tu dvigajo večnadstropne hiše v strnjeni zazidavi, ki oklepajo mala dvorišča. Novodobna eksploatacija stav- bišč je v četverokotu med Aleksandrovo, Tvrševo, Beethovnovo in Gajevo ulico ustvarila tip pretirane zazidave. Tudi v novih mestnih predelih prevladujejo ozke ulice z visokimi hišami. Polje se umika, hiše rastejo tako rekoč sredi njih, zazidava preplavlja bližnjo oko lico. Iz lege in oblike poslopij lahko razberemo tu in tam nekaj črt pripravljenega regulacijskega načrta. Zanima nas in oglejmo si ga v malem merilu in sploš nih potezah. Zopet srečamo stara znanca Grad z Golovcem in Rožnik, ki se zajedata skoro do srede mesta. Manjša, južna polovica mesta se razliva proti jugovzhodu in KRONIKA 89 LJubljana leži v trikotu blizu državnih mej Talni načrt današnje goste zazidave nekdanjega Starega in Novega trga. Celo nad 800 prebivalcev odpade na 1 ha jugozahodu, večja, severna polovica pa se razprostira daleč ven na ljubljansko polje, tja do Št. Vida in Je zice. Težišče bodoče Ljubljane v projektiranem obsegu pade že onstran železnice na Tyrševi cesti. Mreža ulic in cest se prepleta, steka in razhaja ter zaključuje v severni polovici na zares široki obodni cesti. Ob vseh glavnih cestah udarjajo valovi zazidave preko označene ograde in se neugnano razlivajo dalje proti bližnjim vasem. Po tem načrtu naj bi dobiia Ljub ljana obliko koncentričnega mesta, v katero segata Grad z Golovcem in Rožnik. V trikotu med Tyrševo cesto in kolodvorskim ozemljem opazimo pahljačo re guliranega svetokriškega okraja. Tod najdemo spomine na velike zelenice prvega projekta, še na vzhodnem robu mesta naletimo ob Ljubljanici na zelene ploskve nezazidanih ozemelj. Vse drugo je pa namenjeno za- zidavi, ki naj prej ali slej zavzame odmerjene ploskve. Železnica se vije skozi mesto neposredno ob zazi danih kompleksih in kolodvorska ozemlja so že ob dana in obzidana. Bodoči industriji je odkazano, da se vsa naseli v zadnjih pravokotnikih trikota med Šmar- tinsko cesto in železnico. Soseda bo stanovanjskim blokom onstran cest. Na glavne prometne žile nas ne opozori njih širina, temveč nas opozore šele zazidani pomoli onstran ograjne široke ceste. Znotraj očrtane mestne meje jih le s trudom najdemo v skoro enakomerni cestni mreži. O legi javnih poslopij, kakor bolnice, sanatorijev, športnih prostorov, skupnih javnih naprav, nam načrt za enkrat ne daje pojasnil. V splošnem smemo reči, da hoče opisani regulacijski načrt uzakoniti obstoječe stanje in se prilagoditi današnjim zahtevam gradbene delavnosti. Ako uperimo nanj zahteve zračne obrambe, nam ne bo težko ugotoviti, da njeni oziri niso vplivali na obli kovanje načrta. Ne bomo se spuščali v podrobno na števanje tovrstnih pomanjkljivosti, ker bi se morali ustaviti pri vseh naštetih zahtevah zračne obrambe in jih obravnavati v vseh podrobnostih, kar bi nas pa spravilo iz začrtanega okvira. Poizkusimo raje poiskati zasnovo, ki bi bolje od govarjala našim željam. Opisali smo že močan odklon od koncentričnega mesta. Zapazili smo, da nastajajo v Rusiji nova mesta na drugi osnovi, na prometnem traku, ob katerem se razvija mesto v dolžino. Pri Ljub ljani si s to zasnovo ne moremo pomagati. Glavne ceste se stekajo v obliki zvezde in se združijo na osnovnici Tyršcvc ceste. V teku dveh tisočletij si je naše mesto zgradilo to prometno omrežje in ga ne more šiloma preklicati. Ako natančno opazujemo razvoj in širjenje mesta, ugotovimo, da se mesto ne širi v koncentričnih kolo barjih enakomerno na obodu, temveč predvsem ob glavnih prometnih žilah, ki se stekajo iz dežele v mesto. Vrzeli med posameznimi kraki se izpolnijo šele kasneje in počasi. Ako upoštevamo to naravno in pr votno gibanje ob prometnih cestah, izločimo zazidavo med posameznimi zvezdnimi kraki ter napravimo med njimi prostrane zelenice, smo se že močno približali zahtevam zračne obrambe. Ustvarili smo mesto zvez daste oblike, kjer se druži zazidava z zelenicami. Polje in vrtovi segajo do osrčja mesta, ki se zopet razliva s posameznimi kraki daleč ven v naravo. S tem smo prezračili in pomladili mesto ter ga povezali z naravo. Približali smo ga tudi deželi in mu odvzeli značaj zaprte in samosvoje celote. Ohranili pa smo obširno središče, osrčje mesta, zato ga hočemo prepresti z javnimi parki in ga na redko zazidali. Ohraniti hočemo nenadomestljive kulturne Skupina zgradb z nebotičnikom skoro v novodobni zazldavi. Od vrtov in prostornih dvorišč so ostali samo še prepadi svetlobnih dvorišč 90 KRONIKA Lega industrije, obrti in trgovine v Ljubljani po stanju iz leta 1930. (Sestavljeno po razpravi g. Zv. Hočevarja) dragocenosti, ki se danes stiskajo in skrivajo med kri čečo navlako nagromadenih poslopij. Odstraniti mo ramo že opisane nezdrave pojave v talnem načrtu mesta. Nova poslopja, šole, gledišča, cerkve, urade itd. naj obdaja zelenje, ceste naj se vijejo med zelenjem in naj v dovoljni širini družijo poslopja. Na ta način bomo sovražnemu letalcu razmaknili cilje, da ne bo mogel povzročiti tolike škode, kakor jo prizadene gosto zazidanemu središču. Poskrbeti moramo tudi, da ne bomo gradili naših hiš tako, kakor so jih naši pred niki, ki so živeli v strahu pred turškimi napadi in niso poznali niti bombnikov niti bomb. Vendar nas še vedno moti obsežno mestno središče, kjer so zbrane javne zgradbe, in kulturni spomeniki. Mesto v tej zvezdasti obliki še vedno ni izgubilo svo jega ranljivega osrčja, ki bi ob napadu ohromilo za zidane krake. Hočemo ga v novi zasnovi zmanjšati, izprazniti in izpremeniti v zavarovano prometno kri žišče z redkimi, toda visokimi in utrjenimi nebotičniki, ki bodo kljubovali razdiralni moči razstrelilnih bomb in dajali v višini zavetje pred strupenimi plini. Ostali deli mesta naj se razvijejo ob širokih in obsajenih glavnih cestah v samostojne in neodvisne celote, ki morejo v primeru napada zaživeti vsaka zase samo stojno življenje. Na ta način smo razčlenili mesto v posamezne organizme, ki pa tvorijo v skupni zasnovi organizirano enoto. Obširne zelenice obdajajo naselja in nudijo dovolj prostora za šolske zgradbe, športna in otroška igrišča, za bolnice in sanatorije, za izpreha- jališča in pokopališča. Industrijo pomaknemo daleč na rob mesta in jo razdelimo na več skupin ob pro metnih žilah, da zopet razmaknemo vabljive cilje sovražniku. S to novo zasnovo smo se do največje mere prila godili zahtevam zračne obrambe, upoštevajoč središčno ureditev mesta. Naloga zahteva seveda še potrebno izdelavo, kjer je prav tako treba upoštevati načela zračne zaščite. Toda ta opravek ne spada več v okvir geometrične sheme, temveč v področje regulacijskega Občutljivost Ljubljane v primeru zračnega napada Mestni regulacijski načrt v splošnih obrisih načrta kakega določnega mesta. Izbrali smo si idealno obliko z namenom, da čim jasneje in brez ozirov po iščemo ogrodje zaščitenega mesta. S tem smo pa že tudi poiskali glavne obrise in sil nice, ki naj oblikujejo regulacijski načrt našega me sta. Z gornjimi ugotovitvami bi lahko zaključili naša razmišljanja, kajti nadaljnje delo nas bi nujno vodilo K R 0 N I K A Delavska knjižnica v Ljubljani 91 Shema zvezdastega mesta z ohranjenim središčem. Obilo zelenic, ki segajo do središča. Industrija je razdeljena preko skoro nepremagljivih ovir. Znano je, da morajo biti danes regulacijski načrti zbirka kompromisov, re zultat obzirnosti in tako rekoč kompozicije detajlnih parcelacijskih načrtov. Koristi posameznika imajo od lične in močne zagovornike, dočim so javni in skupni interesi utesnjeni v pomanjkljiva in zastarela zakon ska določila in nekaj skromnih postavk mestnega proračuna. Toda ostali bi dolžni odgovora, kateremu se nočemo plašljivo izogniti. Zato si bomo vsaj v glavnih obrisih začrtali v talnem načrtu nekaj meja, ki naj zajeze poplavo in usmerijo zazidavo v meje, ki jih zahteva zračna obramba in ki ustrezajo skupnim koristim. Shematični načrt našega mesta nam kaže prikro jeno obliko zvezdaste zasnove. Na južni strani se raz hajata Tržaška in Dolenjska cesta, ob katerih sega zazidava daleč izven mesta. Na severni polovici opa zimo troje glavnih smeri: proti Št. Vidu, Jezici in Sv. Jakobu. Med Golovcem in železnico silita še dva tra kova ob obeh straneh Ljubljanice. Med posameznimi kraki leže zelenice, Grad z Golovcem in Rožnik s Ši šenskim hribom. Tako smo privabili naravo čim bliže v središče mesta. Industrijo bomo razmcstili radi pre vladujočih vetrov onstran južne, gorenjske in kam niške proge, da se more nemoteno razvijati in da ne bo po nepotrebnem ogrožala stanovanjskih četrti. Bolnico in sanatorije smo preselili v zatišje Rožnika in jih tako izločili iz gostega in zazidanega cestnega omrežja z namenom, da si jih obdržimo v neposredni bližini mestnega osrčja. Stanovanjski kraki, kakor tudi mestno središče naj se preoblikujejo po načelih zadostne zračne obrambe, kakor smo to že zgoraj opetovano popisali. Načrt sam je dovolj zgovoren in ne bi imeli kaj dodati, ako si hočemo ohraniti zamisel splošne shematične zasnove in ne poseči v podrobno izdelavo regulacijskega načrta. Staro mesto v podnožju ljubljanskega Gradu nam priča o tem, kako so se naši predniki prilagodili zahte vam mestne obrambe, kakor je zahteval tedanji čas. Shema zaščitenega mesta s samostojnimi mestnimi deli in utrjenim središčem. Zelenice obdajajo mesto in segajo v samo središče. Industrija je razdeljena v tri skupine Videli smo, da so vojne močno oblikovale naše mesto in mu vtisnile neizbrisen pečat. Zopet se povračajo nemirni časi, ko bodo igrala mesta vidno vlogo v vojni. Resnični dogodki in ža lostna usoda nekaterih mest na zapadu in vzhodu nas drami j o iz stoletne zaverovanosti, da ne preti mestom nobena nevarnost, ako jih ne preplavi in ne zajame Kako naj poskrbi Ljubljana za varnost mesta v regulacijskem načrtu? Splošni obris z glavnimi smernicami 92 KRONIKA bojni pohod sovražnikov. Odslej bodo lahko fronte oddaljene stotine kilometrov, pa bo vendar prišla ne sreča, ko bodo sovražni bombniki sipali svežnje bomb z neba na mirna mesta. Mesta preživljajo težke dneve, ko se v okosteneli obliki bojujejo proti upravičenim zahtevani nove dobe, ki zahteva zraka, sonca, zelenja in prostora. Zračna obramba prinaša v svojem seznamu zahteve, ki dru žijo v sebi skoro vse rešitve nastalih problemov pro meta, zdravja in smotrne ureditve mesta. Z njo raste velesila, ki bo prej ali slej prisilila mesta, da se ji prilagode. Ljubljana ni veliko mesto in se radi tega kažejo pri njej vsi veliki problemi v slabotne j ši luči in v manjšem obsegu. Ne smemo je primerjati z velemesti, kjer se problem zračne obrambe še bolj priostruje in kjer je skrb za javno varnost že davno izvabila oblasti iz zatišja. Toda varali bi se, ako bi se zanašali, da našega mesta ne more zadeti, če ne tako ogromna, pa za nas vendarle katastrofalna nesreča. Odložimo očala starinoslovcev in ljubiteljev romantičnih, toda ne zdravih starih delov našega mesta. Otresimo se pred sodkov, ki nas tirajo k vsakdanjim kompromisom in k zavlačevanju pravilne rešitve. Zamislimo se v vsi ljeni problem in ga skušajmo razvozlati tako, kakor zahtevata naš čas in skrb za bodočnost. Naša Ljubljana naj se zopet prerodi, prezrači, pre- sonči, ozeleni in pomladi ter tako pripravi na obrambo. Literatura: \Valter Schmid: Emona. Pierre Lavedan: Histoire de 1'urbanisnie. J. Vrhovec: Haupt.stadt Laibacb. Fran Zvvitter: Starejša kranjska mesta in meščanstvo. Jos. Mantuani: Najstarejši načrt Ljubljane (Kronika). Jan. Kocmur: K Tumovim spominom (»Slovenija«). Schoszberger: Baulicher Luftschutz. Le Corbusier: Le parcellement du sol des villes. Dr. ing. Rudolf Briške: Erfahrungen im Erdbebenseluitz und ihre Verwertung im Luftschutz. Dr. ing. Herbert Knothe: Tarnung und Verdunkelung. Dr. ing. Aleksander Lčifken: Baulicher Luftschutz. Dr. Paul WoIf: Luftschutz und Stadtebau. Le Corbusier: La ville radieuse. Dr. ing. Otto Blum: Stadtebau. Jean Ravmond: L'urbanisme a la portee de tous. Jos. Gantner: Grundformen der europiiisehen Stadt. KRONIKA 93