217. itev. Po3fnlna pfa?ait* v gotovini. V Uubllafil, v soboto 12. novembra 1921. izhaja rasen nesiali In prazstiEcsv u s a ti dan tb IG. utri ^*sssef«žne. Uredništvo jo v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6/1., Učiteljska tiskarna. Dopise frankirati in podpisati, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo. Oglasi: Prostor 1X55 mm po K 2. Uradni razglasi, poslano ter notice isti prostor K 3. Pri večjem naročilu popust. diasito Ju&osSev. secEJalno • demokratične stranke. Posamezna stav. so par = k 2, Lelo V. TeEefonsfca it. 312. Naročnina: Po pošti ali z dostavljanjem na dom za eclo leto K 336, za pol leta K 168, za četrt leta K 84, za mesec K 28. Za inozemstvo mesečno K 45, letno K 540. Reklamacije za list so poštnine proste. Upravni!tvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6/L, Učiteljska tiskarna. Protestni shod proti odpravi ministrstva za socijalno politiko. V četrtek, dne 10. t. ni. se je vršil v ljubljanskem »Mestnem domu« shod proti odpravi ministrstva za socijalno politiko. Shodu sta predsedovala ss. Svetek in Gol-majer. Poročal je poslanec sodrtig Kopač, ki je izvajal v bistvu naslednje : Dne 28. oktobra 1918 se je ustanovila naša mlada država. Buržoazija je vabila delavstvo k sodelovanju tega doma, češ i vi delavci morate dobiti v tem domu eno okence, skozi katero vam bo sijalo zlato sobice. Te obljube buržoazija ni dajala iz ljubezni do delavstva, tedaj mlada buržoazija, marveč iz stralm pred delavsko množico. Tedaj se je doseglo mnogo uspehov, najpoglavitnejši med njimi je brez dvoma osemurni delavnik. Ali ta solidarnost delavstva je trajala le kratek čas; prišli so preroki in rekli delavstvu: voz, ki ga vozijo soc. dem. voditelji, ima preveč zavore, treba je bolj hitrega in samostalnejšega dela. Med delavskim razredom je nastal prepir in razkol. Buržoazija je porabila to delavsko nesolidarnost. Ustavila je svoj umik pred delavskimi množicami — prešla je k napadu. Ponesrečen železničarski štrajk', preganjanje in odpust železničarjev. uk in jen je osemurnika pri prometu, Zaloška cesta, Obznana in zakon o zaščiti države, to so vidni znaki, da je prešla buržoazija v ofenzivo. In sedaj že poskuša napad na ministrstvo za socijalno politiko. Delokrog tega ministrstva je že označen v naslovu samem. To ministrstvo je poklicano voditi statistiko o razmerah delavstva napram delodajalcem ter skrbeti za zaščito delavca v slučaju bolezni, nezgode, brezposelnosti, onemoglosti, zaščito dece in invalidov, ki so žrtvovali domovini vse, kar so imeli — svoje zdravje, in ki hodijo danes kot za-vrženci beračit od hiše do hiše. Razne oddelke tega ministrstva hočejo gospodje od vladne večine dodeliti ministrstvu za trgovino, kar pomeni dati kozla za vrtnarja. Ministrstvo vodi danes gospod, ki ne pripada delavskemu razredu, pa zato nam res ne gre, gre nam za princip. Naj razpustijo ministrstvo za vere — to bomo lažje pogrešali, ministrstvo za šume in rude, se prav lahko dodeli kakemu drugemu ministrstvu. V imenu vseh neposedujočih invalidov, delavcev in otrok izrekamo ogorčen protest proti nameravani razpustitvi ministrstva za so-cijalno politiko. Klub socijalno -- demokratičnih poslancev bo za slučaj, da bi vlada izvedla ta zločin nad delavstvom in razpustila to ministrstvo, izvajal najstrožje konsekvence. Odobravanje. Predlagam v imenu strokovne komisije naslednjo resolucijo:. I. Strokovna komisija za Slovenijo vlaga v imenu njej priključenih delavskih organizacij Osrednjih društev v Sloveniji „ najodločnejši protest v' proti nameravani opustitvi ministrstva za socijalno politiko. Ministrstvo za socijalno politiko je edina ustanova, ki ima namen avtonomno pospeševati delavske socijalne zadeve v sedanjih kritičnih razmerah, ko je eksistenca ne-imovitih slojev vsak trenutek skrajno ogrožana. Vrhutega ima to mi-* nistrstvo velik pomen za delavsko varstvo, zdravstvo in socijalno zakonodajo, ki je še vsa nepopolna in potrebuje zlasti v današnjih razmerah izpopolnitve. Delavstvo vidi v predlogu na odpravo tega ministrstva velik atentat na njega državljanske pravice in na svoj socijaln! položaj, ter poziva osrednjo vlado, da ta svoj načrt umakne. Drugi del resolucije je predložil sodr. Bernot, ki je v daljšem govoru razpravljal o zmislu resolucije in dostavil, da se naj tudi ministrstvo za zdravje ne opusti. Govoril je tudi o alkoholizmu in posledicah' uživanja alkohola. n. Na shodu zbrano delavstvo zah-, leva, da ministrstvo za socialno politiko energičneje uvaja prepotrebne reforme. Tako n. pr. se je organizirano delavstvo izreklo Zji prepoved točenja alkoholnih pijač ob sobotah in nedeljah. Tudi narodni gospodarji so se izjavili, da bi bilo to delavstvu m državi v korist. Ministrstvo za socialno politiko ima poskrbeti, da se tej zahtevi ugodi, ne pa da se ozira na proteste dobička željnih gostilničarjev in trgovccv z alkoholom. Dalje naj ministrstvo za socialno politiko ugotovi, kaj potrebuje človek za svojo prehrano, obleko itd., koliko to velja, ter koliko delavcev tako ugotovljenega eksistenčnega min ima danes nima. Sploh naj ministrstvo za socialno politiko ugotavlja potom sistematične statistike resnično socialno stanje našega delavnega ljudstva, ugotovljene nedostatke naj pa sistematično odpravlja. Zahtevamo torej, da ministrstvo /:a socialno politiko ne le ostane, temveč naj se v tem zmislu izpo-: polni. Shod so pozdravili telegrafično trboveljski delavci. Obe resoluciji sta bili z odobra-f vanjem sprejeti. S primernim nagovorom je so-, drug Svetek nato zaključil impozantni shod. „ Seja ljubljanskega Da se pokrije deficit, se uvedejo novi občinski davki. Se preden je referent, sodrug Kocmur, obrazložil vse tozadevne predloge, je dr. Triller v imenu JDS izjavil,, da bo glasovala njegova skupina zoper proračun iz razloga, ker goji nezaupanje napram SLS, da bi mogla dobro gospodariti. Sodrug Kralj pa je v imenn kluba JSDS podal prograniatično izjavo: S predloženim proračunom sc ne strinjam popolnoma, ker bodo nove davščine v veliki meri prizadele tudi delavca in malega uradnika in ker v njem ni še raznih postavk, ki bi bile v interesu delavstva. Pred-, vsem manjka postavka za aprovlza-cijo, ki ni danes nič manj nujna, kot je bila med vojno. Draginja se veča in v naši občini jo je podpiralo tudi to žalostno dejstvo, da se celega pol !e(a ni mogel konstituirati novi občinski odbor. In grda demagogija je, če danes prihajajo demokratski listi in pišejo, češ, poglejte, gospodinje, kakšna draginja je sedaj, ker nas ni več na magistratu. Krivda draginje je v Belgradu, kjer so ravno demokrati forsirali čim največje izvažanje živil iz države! V svrho ureditve aprovizacije je potrebna usta- LISTEK. Grcnlender:' VALUTA. Pred vojno je bila beseda valuta manj znana, kakor danes; danes je ta beseda prodrla že do zadnje koče, pa naj si bo to v še tako zakotni vasi pri Zireli. Logatcu, Cirknici, v St. liju ali kjerkoli. Tudi delavec v tovarni se ni brigal za valuto. Med temi sem bil tudi jaz, ki ni .veliko pojmoval, kaj je »Valuta«. Sicer sc malo sramujem povedati, da sem tako pozne zvedel, kaj po-ineni ta beseda; vrhutega pa še to! .Na kakšen način sem zvedel. No, danes, ko sc že vse poklepeče, povem tudi jaz svoje skrivnosti. Oženil sem sc menda leta 1907. ,*ui se mi sicer, da je to že cela Večnost. Iniel sem pa pri izbiri ne- občinskega sveta. (Konec.) novev mestne tržnice. Kontrole nad cenami ni danes nobene prave. V primer naj le povem, da je občinsko sodišče ravno sedaj ugotovilo, da je n. pr. neka prodajalka na trgu prodajala maslo po 130 K, dočim sc je najvišja upravičena cena ugotovila z 88 K. V svrho kontrole cen bo treba organizirati tržno policijo. Napraviti bo treba čimprej hladilnico, da sc bodo mogla shranjevati živila mestne aprovizacije. Za te svrlie pravtako pogrešam po^ stavke v proračunu. Aprovizacija bi bila lahko že takrat, ko je bila maslo po 40—44 K, nakupila zalogo masti, toda — hladilnice ni. — Dalje pogrešam v proračunu postavke za omilienje stanovanjske bede, predvsem mestnim uslužbencem. Pod lastno streho moramo najprej spraviti mestne uslužbence. — Pereče je tudi vprašanje oskrbe mestnih ubožcev. Mestni ubožci dobivajo sedaj po 14 K na mesec! Lahko se je pač trkati na prsa, gospodje, in reči, mi smo socijalni, toda dejanja govore marsikaj drugače. Podpore ubožcem se morajo zvišati. — Lna izmed nujnih zadev je tudi mestno kopališče, ki se bo občini gotovo dobro rentiralo. Potrebo ko- pališča čutijo predvsem nižji sloji, ki nimajo udobnosti, da bi imeli kakor bogati doma svoje kopalne sobe. Glede rentabilnosti pomislimo le, koliko se je vozilo ljudi kopat v Zalog. — Poleg teh socijalnih vprašanj bo občina morala pospeševati znanost in umetnost, da Ljubljana pridobi na ugledu. Občina je med prvimi poklicana, da razpisuje razne natečaje, da ustanovi mestni muzej, s čemur bojinmagano tudi našim bednim, prav bednim umeinl-kom. — Temeljitih remedur bo treba pri pogrebnem zavodn, ozirajoč sc na revne delavske sloje. Celo pri pogrebih se kaže razredna razlika med delavstvom in med posedujočimi. — Pogrešamo v proračunu tudi večje postavke za gasilno In reševalno društvo, ki danes ne more več hitro ustrezati v sili. Čudim se, da se v tem ni ničesar napravilo, posebno pa še takrat, ko je po prevratu bilo lahko dobiti avtomobile po zelo nizkih cenah, i— V svojem delovnem programu imamo še več drugih stvari predvidenih, o katerih oa bomo govorili še pozneje. — Kar ss tiče načrtov o elektrarni, jih pozdravljamo, ker se bo s tem zaposlilo mnogo delavstva. Stroškov pri elektrarni bo okrog 7 milijonov, med temi velja samo premog 3V& milijona; naj zato pripomnim, Ja se bo moralo premog v bodoče dovažati s cenejšimi modernimi vozili. — H koncu izjavljam, da bo klub JSDS glasoval za proračun iz razloga, da pridemo iz lex-stiuija do rednega deLi, ki ga a ujm zahteva interes občanov z ozirom na sedanje razmere. K debati o proračunu je sodrug Kocmur pristavil še naslednje: »Dr. Triller je zadnjič podal iz-, javo, da JDS delu občinskega sveta nc bo delala težav in da se bo J omejila le na kontrolo, da torej ne bo delala tu demagogije. Konstati-. rali pa moram pri tem eno: V odsekih je klub JDS stavil vse mogoče predloge, glasoval zanje, v seji pa se sedaj izjavlja zoper te predloge. Proračun sam tudi ni naše delo, marveč je izdelan še pod bivšim občinskim odborom. Dolgo časa je vladalo doslej v občini ex !ex stanje in gospodarilo se je kar na »puf« brez zakonitih sklepov. Sedaj je novi občinski odbor preobložen s centi dela! — Špecijalne debate o proračunu ne bom predlagal, naj se sprejme §n bloc, — Na opazko, da se bo morala občina posluževati razlaščanja stavbnih zemljišč, kakor to določa ustava, povem, da se bo te pravice že poslužila, prosil bi pa za-; stopnike od JDS, da takrat nc de-: lajo pri izvedbah težave kakor pri potrditvi župana. (Dr. Triller: »Pri sedanjem ne!) Gospodje, naj po-; vem: Tudi sedanjemu županu se bodo delale v Belgradu težave. To vem pozitivno iz izjav gospodov z demokratske strani same. — Zad-i njič smo zvišali licejskemu učitelj-* stvn plače. Isto bomo morali storiti tudi pri delavcih. Seveda bo treba zasnovati za delavce fiksen služ-f beni red, ker gotovo ni vseeno, ali je v službi pri občini le 2 dni alj pa morda že 30 let. -- Za prehrano bo treba kredita, če jo hočemo izbolj-* šati. — Mestnim ubogim naj se podi pore zvišajo. Vire dohodkov bo treba dobiti, in sicer v te-Ie davščinah: Hišno-« najemninski in zemljiški davek osta-f neta ista. — V Kresiji se zvišajo na-< jemnine. ?—» Najemnine se zvišajo erarju in železniški upravi. Glede vojašnic je moj predlog, da se pro-i uči vprašanje prodaje vojašnic dri žavi. (Tak je bil moj predlog tudi v, odseku in nc, da se naj vojašnice: poderejo!) —• Izposluje sc dovoljen nje občinskih doklad na osebno do-; hodnino (ki bo zadevala le bogatej-* se sloje. Op. ured.). Izposluje naj se dovoljenje za nadaljnje pobiranje kanalskih pristojbin. — Primerno se zvišajo najemnine v mestnih hi« šah. — Pasji davek (izvzemši pse-« čuvaje) se zviša od 30 na 400 K letno. — Davek na vozila ostane v, sedanji izmeri, tako tudi davek n$ prenočišča. — Užitninska črta se prenese na periferijo mesta,, — Vj gostilnah in kavarnah se uvede ob-* činska doklada na račune (po 10.’ oziroma 11. uri) za vsako osebo' 1 dinar. Oproščeni tega davka so le lokali, kjer se dajejo le jedila. (Ta davek bo dal približno Wz milijona kron). Trošarina ostane, Globe ob« činskega sodišča teko v mestni za« klad. (Občinskemu sodišču se do-: voli takojšen kredit 30.000 K). Po izvajanjih sodr. Kocmurja sta' podala svoji programatični izjavi še načelnika kluba NSS, Tavčar, ter kluba SLS (dr. Stanovnik). Prvi Jq govoril tudi za ustanovitev komu-, nalne banke. Nato so sledile razne interpela-. cijc: sodr. Kocmur, sodr. Komaca, gg. Praprotnika, Marna in Jelačina, nakar je župan sodr. dr. Perič za-: ključil sejo, ki je trajala štiri in pol ure, ob pol 10. uri zvečer. (Vsled pomanjkanja prostora do« damo k temu poročilu še nekaj opazk prihodnje dni. — Op. ured.). Stanovanjsko vprašanje v Mariboru in njega rešitev. veste precej sreče, kajti kot navadni tovarniški mizar, sem dobil precej inteligentno žejio, ki jc imela 2530 kron dote, Ko sva sc poročila, sem sc štel že med takozvane »boljše?. zakaj kdor jc imel leta 1907. 2500 kron denarja, je že nekaj »veljak. Sklenila sva, da napraviva izlet z Gorenjskega v Trst in Benetke. V Trstu pravi žena pred odhodom v Benetke:; »Čakaj malo, grem tu noter, da zamenjam denar.* Obstojim na cesti in žena smukne na Corsu v neko trgovino. Ko pogledam nad vrata, je bilo tam zapisano »Cambio Valute«. Ko se vrne žena iz trgovine, drži v rokah italijanske lire in jih kar pred menoj prešteje, potem pa pravi napol glasno, aha, 90 vinarjev stane lira; naša valuta je boljša kakor italijanska. Tedj pa sem jo malo osramočeno vprašal: »Kaj pa je to, valuta?« Pa mi^odgovori: *No, kaj še tega ne veš?. To je razlika med denarjem V zadnjih’ treh letih je bilo mnogo stokanja radi pomanjkanja stanovanj, Celo samomor imamo zaznamovati radi deložiranja. Koliko gorja, koliko bolezni in drugih uč- ene in druge države; za eno našo krono sem dobila 1 liro in 10 cente-simov; ta denar bova v Benetkah rabila.« V soboto sem sedel doma pri peči, moja žena ni več tako »nobel« kakor je bila časih, sama hodi in nakupuje vse, nosi domov krompir in moko in vse drugo, kar potrebujemo, samo, če ji prinesem dovolj »valute«, ampak te preklicane »valute« nima nikoli dovolj! Kakor rečeno, v soboto zvečer je prikašljala domov z vrečico moke, in takoj, ko je vrata odprla, je rekla: »Ti, Joško, naša valuta jc zopet padla, moka je za K 1.20 dražja; tu se pa že vse neha, drugače ne bo šlo: Ti boš moral več denarja prinesti, če bomo hoteli živeti!« Molčal sem in premišljeval in pri tem sem se spomnil tistega dne v Trstu, ko sem prvikrat slišal čudno besedo »valuta« in ko jc žena dobila v banki za eno krono 1 liro in centesimov. V. .nedeljo pa berem 1 dolar je vreden 400 kron, 1 lira 16 kron. Tedaj pa sem se začel prerekati 7, ženo, o tej preklicani valuti. Seveda bi jo bil pri tem kmalu skupil in morda sem jo. Toda o tem naj sodijo čitatelji! Rekla mi je: »Pa kaj nas briga, kako visoko stoji dolar, frank, lira in druge špekulacijske valute- Jugoslavija naj se sporazume z Avstrijo, Nemčijo, Čehoslova-ško, in te države naj napravijo trgovinsko pogodbo, in vrednost denarja izenačijo; zadnje tri države so industrijalne pa nam bodo dajale stroje in druge potrebščine, mi pa imamo obilo agrarnih produktov, pa jim z njimi lahko pomagamo. Če bodo pa Italijani hoteli od nas kaj kupiti, morajo pa naše dinarje imeti ii: mi jim bomo že poevdali, po čim so naši dinarji.« Tako me je moja ljuba Anka kategorično zavrnila zopet po 14. letih in mi pojasnila, kaj je valuta. In prav ima! prilik imamo pripisati stanovanjski bedi, bi vedeli samo oni reveži po« vedati, ki stanujejo že tretje leto v, živinskih vagonih. Toda ti so še za, vidanja vredni! Kolikokrat sem že slišal vzdih: Oh, ko bi imel vsaj vagon . . . Zdi se mi, da jc pomanjkanje stanovanja najbolj občutljivo, časih celo bolj nego glad. Ali vcliK del našega ljudstva pogreša poleg stana tudi hrane in obleke. Imamo stanovanjske naredbe in imamo stanovanjske urade. Priznam, da so stanovanjske naredbe v principu bile dobre, čeprav; niso bile popolne. Ravnokar smo; dobili pravilnik k najnovejši stano-. vanjski naredbi in že čitam, da se zopet izdeluje, pri vladi nova stano-. vanjska naredba ali zakon, ld bo; imel veljavnost za celo državo. To« da vlada obrača, kapitalisti pa obrnejo. Pri nas govore, da je še mno-s go stanovanj, samo poiskati bi jih' bilo treba. In, če bi dovolili hišnim; posestnikom recimo, 20—30kratno; povišanje najemnin, bi takoj prišle tablice z napisom: ..Stanovanjc s 3—6 sobami za oddati/4 Tudi zidali bi tako, da bi bilo veselje. Toda tedaj ne bi sploh mogel noben urad- Stran 2. NAPREJ. Štev, 257. nik in noben delavec reflektirati na stanovanje. In vendar tudi ob današnjih razmerah zidajo hiše — samo ne v Mariboru, marveč v Ljubljani, v Zagrebu, v Belgradu in drugod po svetu. Pardon, skoraj bi bil pozabil, da je tudi v Mariboru sezidal g. Kifiman dve enodružinski hišici i>o novem sistemu, ki bi torej moraii biti cenejši. Ena teh hišic baje stane 205.000, po drugi verziji pa celo 250.000 K. Ako je prvo res, tedaj bi bilo treba plačevati najemnine letno 15.365 K, ali 1280 K na j mesec ako računamo 6.5% obresto-vanje in 2% amortizacijo. Toliko bi tedaj delavec, ki zasluži, recimo 100 K dnevno, nikakor ne mogel plačati. Saj bi moral skoraj 50% svoje plače dati samo za zid, da nc govorim o bolezni ali celo o brezposelnosti. Pa tudi uradnik ne bi mogel take najemnine plačevati. Zato treba prisiliti podjetnike, da zidajo hiše za Svoje uradnike in de-lavce nc glede na rentabiliteto. Na drugi strani pa je tudi država dolžna skrbeti za stanovanja svojih uradnikov in slug. Ne v zadnji vrsii , jo pa dolžna tudi občina skrbeti ne ' le za svoje uradnike marveč za vse občane, ki si sami ne morejo pomagati. Naš očinski svet je sklenil, da zida, v prihodnjem letu 50 stano- , vanj za svoje uslužbence. Prva skrb > bo tedaj, najti sredstva. Razume se, da iz rednih dohodkov v ta namen ni pričakovati niti vinarja, ker bo mestna uprava komaj prebredla redne potrebščine. Torej bo treba novih virov v obliki davkov, in sicer za izredne potrebe tudi izrednih dohodkov. Zavedam pa se popolnoma, da ni mogoče najti takih davkov, s katerimi se ne bi čutil nikdo prizadetega. Predlagatelju teh davkov ni treba računati, da si bo pridobil simpatije vseh slojev. Sicer pa to tudi ni potrebno. Glavno je, da je namen dosežen. Pri tem je vsekakor treba iskati možno in pravično pot. Ta pa je, da se ščiti malega in da se na drugi strani tudi \relikemu ne dela krivice. Predvsem si mora mestna občina ustanoviti stavbni fond. V ta fond se morajo stekati dohodki za to določenih davkov. Iz stavbnega fonda se plačujejo obresti v stavbne »vrhe najetega posojila. Stavbna glavnica bi morala znašati vsaj 100 milijonov kron, za katerih obrestovan je je potrebno 6.5 milijonov. Toliko bi moral torej znašati stavbni fond. Da se ta vsota dobi, predlagam naslednje davke: 1. Davek na plačilne listke po vseh hotelih, kavarnah, gostilnah in bufetih. Izvzeti naj bodo ljudske kuhinje in ljudske kavarne, kakor tudi abonmaji za delavce ter uradnike. Vsak gost plača pri računu do 50 K 5% in nad 50 K 10%, pri čemer ima natakar kot inkasant 5% provizije. Listke v ta namen založi magistrat v obliki blokov s tekočimi številkami in duplo. Ta davek je pravičen in ne bo nikogar preveč obremenil. Delavec in uradnik ne bo nikoli tiste malenkosti posebno občutil. Kdor dela velike Izdatke, ta ne bo posebno občutil tega davka. Davek bi nesel na leto okolo 2,500.000 K. 2. Davek na stavbne parcele, ki stoje prazne in jih nočejo njih po- sestniki zazidati. Davek znašaj 10% vsakokratne vrednosti. S tem se posestniku obenem da povod, da bo ali zidal ali parcelo prodal onemu, ki hoče zidati. Ta davek bi nosil letno okolo 500.000 K. 3. Davek na kupno ceno hiš, ki so bile od 1. januarja 1919 v Mariboru kupljene in ki bodo, to je iz-vzemši one stavbe, ki bi bile po tem roku sezidane. Davek naj znaša 10% kupne cene. Velika večina teh kupcev si je pridobila sredstva še le v vojni ali po vojni, torej na lahek način, in bi bili taki kupci moralno dolžni (banke) si sezidati hiše. Ta davek bo nesel za enkrat okolo 5,000.000 K. 4. Davek za vse zaposlene osebe pri podjetjih, za katere ne bi podjetniki preskrbeli stanovanj, ki so samostojne in imajo najeto stanovanjc v mestu. Davek naj znaša za vsakega oženjenega uradnika, uslužbenca ali delavca letno 2000 K in za vsakega samskega 1000 K. Ta davek bi nesel letno 2,500.000 kron. 5. Davek na večja stanovanja, in sicer po velikosti stanovanja in po številu prebivalcev v štirijaških metrih. Pri tem se računa kuhinja k stanovanjskim prostorom. Vse druge pritikline pa se ne vračunavajo. Določi se velikost stanovanja, ki naj bo prosta tega davka takole; Na 1 osebo do 25 m2 prostora, na 2 osebi do 35 m2 prostora in na 3 osebe do 45 m3 prostora in tako dalje, tako, da 10 osebam pripada 125 m* prostora. Za vsak nadaljnl kvadratni meter do 10 ma plača stanovalec po 100 kron, za nadaljnih 10 m8 od vsakega po 200 K in od nadaljnih 10 m2 za vsakega po 300 K na leto. N. pr.: Stranka A šteje 3 člane, ima pa prostora 75 m* to je 30 več kot ji gre; zato plača od prvih 10 m2 po 100 K, od drugih 10 m2 po 200 K in od tretjih 10 m* po 300 K. Skupaj torej 6000 K letnega davka v stavbni fond. Ta davek bo nesel letno okolo 1 milijon kron. Pri tem naj se seveda upošteva uradne osebe kot n. pr. zdravnike, šolske ravnatelje, ki rabijo eno sobo za sprejeme, ki se ne sme vštevati. 6. Davek na električne žarnice v zasebnih stanovanjih. Pii tem so poslovni prostori izvzeli. V vsakem prostoru je po 1 žarnica prosta. Za vsako nadaljno žarnico se plača letno 100 K. Vseh tukaj navedenih davčnih projektov z ozirom na prostor, ni mogoče tukaj natančnejše utemeljiti. Mislim pa, da so vsi utemeljeni, so pravični in tudi lahko izvedljivi. Navedeni davki ne bodo nikogar preveč obremenili, vendar pa bodo toliko nesli, kolikor mariborska občina potrebuje, da reši svoje stanovalce vsaj ene skrbi. Komur je za pro-cvit in za dobrobit ljudstva, ta se ne bo izvedbi tega predloga protivil. Sicer pa omenim samo, da bodo oni, ki bi slučajno kaj več plačali, dobili po drugi strani zopet y dvojni meri isto nazaj. Končno pa naj še pripomnim, da je dolžnost vlade, ne le, da pri teh načrtih ne dela občini nikakih ov«r, marveč, da sama priskoči s čim večjim zneskom mestni občini na pomoč. Andrej Balmn, obč. svetnik in nač. stanov, urada. Dudsko vseučilišče v Celju. S ponosom lahko povemo javnosti. da imamo v Celju vsaj nekaj in-tet.gence, ki se je zavzela za ljudsko izobrazbo. Ponosni smo pa tudi na disciplino naših sodrugov, ki jih vidimo vse polno vsak pondeljek v dvorani meščanske šole. Ne slišimo tam političnih predavanj in tega tudi ne zahtevamo, toda hvaležni smo vsakomur, ki nam pripomore, da se poleg težkega ročnega dela tudi seznanimo s širšo znanostjo. Ravno pri teh predavanjih opažamo veliko ukaželjnost delavstva. Upamo, da nam bodo ta predavanja pripomogla do večjega zanimanja in razumevanja lepih in poučnih knjig. Kajti ni dovelj. kar tam slišimo Potrebno je tudi, da se še sami primemo dela in študiramo naše lepe knjige, katerih ima naše Izobraževalno društvo »Svoboda« dovelj na razpolago. Akoravno nc bomo opazili, da bomo že letošnje leto in mogoče od samo ene urice vsakotedenskega predavanja bog zna kako pametni, vendar bo delovanje na tem polju gotovo plodonosno in tudi v ponos požrtvovalnim gospodom. Mnogo zamujenega sc bo še lah-Jko ob dobri volji dohitelo, posebno pa, če bi se še to delo popolnilo. Koliko nas je. ki smo zaradi zanemarjenih prejšnjih šol skoro pozabili Citati in pisati in pozabili bomo, če nc bomo ponavljali. Sram nas naj ne bo, povejmo kakor je. Nahajamo sc ravno na prehodu nacijoualne revolucije. V prejšnji dobi je naš delavec v našem kraju hodil par let v skromno ljudsko šolo. Tam smo se komaj navadili držati pero ali svinčnik v roki. Ker smo po večini sinovi revnejših staršev, so bili naši starši prisiljeni, da so nas poslali učit kake obrti ali pa smo šli v me-slo, v kako službo, kjer smo se večinoma morali učiti drugi jezik, Ker nismo imeli šolske podlage, smo se pač tako naučili kakor je bilo mogoče. Gotovo smo sc pri tem mučili, a obenem smo pozabili pisati in či-tati v materinem jeziku, in ker šol nismo nadaljevali, se drugega jezika tudi nismo mogli popolnoma naučiti. Odvisno je bilo od posameznika, kaKo se je sam brigal. In taki smo še sedaj Mi smo danes namreč tisti nemškutarji, ki smo'bili poprej »Der liane Windischerc. Gotovo odvračamo vsako krivdo od nas. Naravnost umevno je, da naše delavstvo še danes ni tako, karšno bi lahko bilo. Ioda ravno socijalni demokrati rabitno izobrazbo in jo tudi moramo za vsako ceno pridobiti. Kajti, čimbolj bomo popolni mi, tem bolj in bolj popolna bo tudi družba, v kateri živimo, Iz tega vidika pozdravljamo in se veselimo inštitucije ljudskega vseučilišča. Uverjeni smo, da bodo sodrugi, ki so od prvega početima začeli hoditi k predavanjem, ostali zvesti. Krasna predavanja smo že slišali, med temi omenim predavanje vladnega svetnika Lileka o francoski revoluciji, gospoda ravnatelja Bizjaka o osnovnih šolah, o solnčnih planetih, g. ravnatelja Serajnika o iznajdbi električnih sil, g. Špindlerja o Časopisju, g. dr. Dere« anija o vzgoji naše mladine. Vse to so bila predavanja, ki so izzvala med našim delavstvom velikansko zanimanje. Obeta se nam še mnogo zanimivega in podučnega. Iskreno želimo, da bi gospodje, ki so si na tern polju zarisali cilj ljudske izobrazbe, ne opešali, temveč ga še celo izpopolnili. Od naše strani pa je potrebno, da skrbimo za to, da nji> hov trud ne bo zaman in da dvorana ob pondeljkih točno ob pol 8. ne bo prazna. _ F. K. Brzojavi. KAKO ŠTEDIJO! Plače ministrov na razpoloženju. LDU. Belgrad, 11. nov. Finančna sekcija zakonodajnega odbora je danes razpravljala o naredbl, ki se tiče začasnega reguliranja plač ministrov na razpoloženju. Posl. Gjc-novič je zahteval, da se ta naredba ukine, s čimer se je strinjal tudi demokrat Angjelič. Končno pa jo sekcija sprejela z večino glasov predlog, ki se je v podrobni debati preuaredil tako-le: 1. »Ministri na razpoloženju, ki so bili najmanj šest mesecv aktivni ministri kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, imajo pravico do plače 6000 dinarjev na leto. Če so kot državni uradniki dobivali plačo letnih 6000 dinarjev, obdrže pravico do plače.“ Nekateri poslanci so zahtevali, naj velja za vse ministre na razpoloženju ena sama plačilna kategorija, končno pa je bil sprejet predlog, ki razdeil VPRAŠANJE INOZEMSKEGA DRŽAVNEGA POSOJILA. LDU. Zagreb, 11. nov. „Novo-sti“ poročajo iz Belgrada: Naša vlada je dobila preko bruseljskega poslaništva posojilno ponudbo za znesek dva milijona funtov šterlin-gov. O tej ponudbi se bo razpravljalo v primeri s pariškimi in londonskimi ponudbami. AVSTRIJSKA ZASEDBA ZA* PADNE OGRSKE: LDU. Dunaj, 11. nov. Interali-irana komisija v Šopronju ie z noto, naslovljeno na zveznega kaucelar-ja, ki je podpisana od predsednika generalne misije generala Ferrarija, danes pozvala avstrijsko vlado, naj takoj zasede ozemlje Zapadne Ogrske, ki je po st. germainski in trianonski mirovni pogodbi priznana Avstriji, izimši plebiscitnega ozemlja, ki je označeno v beneš_kem pro- ministre na razpoloženju v dve ka- S tokolu. Avstrijska vlada odreja se- tegoriji. Predlog se glasi tako-le: ..Ministri n. r., ki so bili najmanj leto dni aktivni ministri kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, imajo pravico na plačo letnih 10.000 dinarjev." PORAZ NAŠE ZUNANJE , POLITIKE. LDU. Belgrad, 11. nov. Iz Pariza poročajo: Na zahtevo angleške vlade je sklicalo glavno tajništvo zveze narodov z a 18. novembra sejo zveze narodov, na kateri se bo rešil spor med Albanijo in Jugoslavijo na podlagi § 1». pakta o zvezi narodov. Ta člen 16., na katerega se Anglija sklicuje, tluloča: Država, ki je član zveze narodov in ki se začne vojskovati proti določilom, katere po narodov, se smatra, da je ipso faeto pričela vojno proti vsem drugim članom zveze narodov. Ti se obvežejo, da prekinejo z njo vse politične in finančne zveze in da zabra-nijo vse odnošaje med svojimi državljani In med državljani države, ki se je pregrešila proti paktu. V tem primeru mora povprašati svet zveze narodov zainteresirane vlade, s kolikim številom čet se hočejo udeležiti vojne, ki naj bi prisilila dotično državo izpolnjevati obveznosti pakta zveze narodov. VELIKI SNEŽENI ZAMETI V L1KL LDU. Ogulin, II. nov. Po vsej Liki je zapadel debel sneg. Ob progi Ogulili - Gospič so velikanski zameti, visoki po nekaj metrov, ki preprečujejo vsak železniški promet. Danes je pri Vrhovim zastal v snežnem metežtt osebni vlak, katerega so lokomotive, ki so prišle na pomoč, s težavo pripeljale na postajo. Promet na progi Ogulin-Vrhovina - Gospič je popolnoma ustavljen. daj vse ukrepe, da bo mogla zvezna vojska in orožništvo že prihodnje dni vkorakati v to ozemlje. Obenem se dela na tem, da se bo mogla takoj vpostaviti civilna uprava, ko bo to po mnenju vojaških krogov mogoče. ODSTRANITEV MONARHISTIČNIH SPOMENIKOV NA DUNAJU. LDU. Dunaj, 11. nov. Dunajski mestni senat je danes sprejel nujen predlog, ki določa, da se morajo iz mestnih poslopij odstraniti vsi cesarjevi spomeniki in spominske plošče. Spomeniki in plošče, ki imajo umetniško vrednost, se bodo oddali v muzej dunajskega mesta. Glede izpremembe imen mestnih i • .. zavodov, ki spominjajo na monar- II 1.^ 13? ali 15. pakta o zvezi RUSIJA PROTI POLJSKEMU IZZIVANJU. LDU. Moskva, 11. nov. Predsednik revolucionarnega vojnega sveta rdeče armade In mornarice je izdal ukaz za vse oddelke, v katerem se poživlja k večji pripravljenosti za boj. in sicer z ozirom na izzivalno nastopanje poljske vojaške stranke pod vodstvom Pilsud-skega, ki v nasprotju z voljo delavnega prebivalstva Poljske in v nasprotju k oficielnira, na mirnem skupnem delovanju z Rusijo slonečim prizadevanjem deluje za vojsko. POMOČ STRADAJOČI RUSIJI. LDU Moskva, L nov. Ameriška pomožna akcija je do 1. oktobra odposlala na ozemlje Volge 530 vagonov živil. V caricinski guberniji strada 589.000 oseb. V tartarski republiki postaja umrljivost vsled lakote vedno večja. Od 75.000 otrok v okraju Mamacliš je 10.000 sirot. PolitKne vesti. -J- Stavka francoskih tekstilnih delavcev končana. Poročajo, da so vrli francoski sodrugi v se verni Franciji popolnoma prodrli s svojimi zahtevami in da sc je delo znova pričelo v četrtek zjutraj. Namesto znižanja plač, ki so ga podjetniki nameravali izvesti, so dosegli celo povišanje draginjskih doklad na uro od 80 centimov na 85, zraven tega so prodrli tudi z zahtevami za cenejšo oddajo živil. Stavka je trajala skoro tri mesece in le neomajeui vztrajnosti francoskih sodrugov se Je zahvaliti, da je tako dobro uspela navzlic vsem terorističnim nakanam militarističnih in policijskih oblasti. Danes je poivlh* celokupnega francoskega delavstva s to zmago enega njegovega dela znatno utrjen. -j- Socialno zavarovanja poljedelskega delavstva. Mednarodna konferenca za delo, ki je po ver-zaljskl mirovni pogodbi mednarodno priznana najvišja inštanca za ureditev delavske socialne postavo-daje, je dne 8. t m. sklenita: »Konferenca priporoča, da vsaka država, ki je član mednarodne organizacije dela, razširi na poljedelske mezdne delavce dobrote, ki jih nuja socialno zavarovanje zoper bolezen, invaliditeto in starost ter druge socialne nezgode industrijskim delavcem in trgovinskim uslužbencem pod euakimi pogoji.« — Sklep je bil sprejet z 82 glasovi. -I- Mirovna pogodba med Avstrijo in Ameriko je bila ratificirana. -h Torej, ali je res ali ne? Komunistično nemško glasilo »Frei-heiU zavrača vse govorice o pogajanjih med boljševiki in menjševiki za sestavo skupne vlade kot ne-osnovane. Pravi, da sedanji položaj v Rusiji nikakor ni ustvarjen za to, da bi bila taka pogajanja mogoča. Kdo ima prav: govorice ali nemški komunisti? Nam sc močno zdi, da izraža »Freihelt« le pobožno željo nemških komunističnih krogov in da se pogajanja na Ruskem X resnici .vršijo, ali sq se celo. že izvršila, ravno zbog sedanjega po« ložaja. Hudobnega bi na tem nič ne bilo, če prideta enkrat obe strani do pameti. + Svetovno mirovno sodišče. Klerikalci pišejo zadnje dni toliko O miru in svetovnem sodišču, da bi jih človek kar iz same človekoljubnosti in menda tudi miroljubnosti kar objel, če bi ne vedel, da ima pred seboj mačka v vreči. Svetovno mirovno sodišče je programna toč« ka socijalistov. Amerikanec Čarne« gie je delal propagando za mir in še danes so njegove ustanove v ta na« men. V Haagu so sezidali na predi log ruskega carja mirovno palačo. Vse to ni pomagalo. Predpogoj za mir je razorožitev in zveza narodov, — seveda ne imperialistov. Razoro« žitev je pa danes v ustih diplomatov le fraza, ki ima ohraniti v suženjstvu premagane države in suvereniteto zmagovalnih velesil. In če klerikalci govore o „svetem miru“, kako smešno je to! Le spominjajmo se na križarske vojne, na paganske vojne, na tridesetletno vojno, na inkvizi« torske vojne, šentjernejsko pariško noč, svetovno vojno itd.; kdaj so bili klerikalci proti vojni? Proti so le takrat, kadar jim ta ne nese has« ka, vedno so bili načelno za vojno, kadar jim je šlo za klerikalizem, za pridobitev vpliva ne le verskega ne« go zlasti posvetnega. Klerikalizem, je stal vedno ob strani vojujočih tu-* di nasprotnih taborov, če ni imel posvetno političnega vzroka za opozicijo. Tako načelo za „sveti mir“ je demagoško. Zato pa vam pove« mo, da tudi \vashingtonska konfe« renca zveze narodov ne bo slde« nila ne razoroženja, ne svetovnega mirovnega sodišča, ker tem ljudem ne diši ne to ne ono. O, ecclesia mit litans! + Uspeli atentat na japonskega ministrskega predsednika značt morda, kakor je soditi po zadnjih vesteh, začetek velike revolucije po vsei državi. Poročajo, da so na raz« nih krajih izbruhnili težki, organizi« rani nemiri, ki nosijo v sebi mnogo socialno-političnega značaja. Ni ču« da. ko je stala vsa doba, ki jo je vladal umorjeni ministrski predseck nik Hara, v znamenju najhujše ari« stokratslce in modernokapitalistične reakcije, ki je postavila milijone prebivalstva v obupne razmere ev« repskega proletariata. Revolucijo netijo tudi nacionalni motivi od japonskega imperializma usužnjenih narodov, kakor Korejcev in Mand« žurijcev. Dn@rae vesli« Občinska seja ljubljanska v četr« tek je bila v prvem delu zelo raz« burljiva. Prišlo je ponovno do nemi« xov, medklicev in prepirov, insce« niranih od strani opozicije JDS. Sam dr. Ravnihar, ki je demokrat, je izjavil, da so bili ti prepiri in nemiri prav bezniški (Nekateri od JDS so bili menda celo vinjeni.) Omenimo glasnega obč. svetnika Turka (JDS), ki se je obnašal kakor v gostilni. Razburjal se je predvsem nad de« baio sodr Kocmurja o elektrarni, Scdr. Kocmur je namreč govoril o. 5000 konjskih silah električnega to« ka, on pa je razumel, da bo treba najeti 5000 konj, da bodo iz Save v. ljubljanski vodovod vodo vozili in se Je kot strokovnjak v fijakeriji — razumljivo — silno razburjal, ker nima toliko konj. da bi vse vožnje sam prevzel — Dr. Puc je bil pa od same vzhičenosti rdeč ko puran, ko si je vežbal svoj glasilni organ v, ljubljanskem parlamentu. Občinsko sodišče za pobijanje draginje v Ljubljani. Da bode moglo sodišče res vršiti svojo dolžnost je v prvi vrsti potrebna podpora ob« činstva, ker brez podpore občin« stva in osobito konsumentov sodišče samo ne more zasledovati ali izšle-, diti izkoriščevalcev današnjih ne« urejenih gospodarskih razmer. Da bode občinstvo o delokrogu s°diš-: ča informirano, prinašamo izvleček najvažnejših prestopkov in kazni, ki jih sodišče za pobijanje draginje zasleduje in kaznuje. Kdor nima označenih cen življenskih potrebščin v. trgovini ali na trgu ali jih noče izobesiti na vidnem kraju se kaznuje z zaporom od 10 dni do 3 mesecev, in v denarju od 1000 do 10.000 di« narjev. Kdor kopiči življenske po« trebščinc v večji količini nego jih' sme po obsegu svoje trgovine obl« čajno imeti, sc kaznuje z zaporom od 1 meseca do 1 leta in v denarju od 25.000 do 200.000 dinarjev. Kdor; naredi potrebščine nerabne, da bi zmanjšal njih količino ali omejit njih prodajo, ali kdor ponuja višjo ceno od navadne, zato da bi si pridobil prvenstvo med kupovale! se kaznu« je z zaporom, od 10 dni do 3 mese-* Stev. 257. cev in v denarju od 1000 do 50.000 dinarjev. Kdor prodaja življenske potrebščine preko cen, ki so določene. se kaznuje z zaporom od 1 meseca do 1 leta in v denarju od 25.000 do 200.000 dinarjev. Isto kaze« dobi kdor krivo tehta ali zmanjšuje porcije pri prodaji. Kdor kupuje življenske potrebščine plačevaje višje cene nego jih Je določil občin- odbor sc kiiztiujc z zupororn 10 dni do 3 mesecev in v denarju od 1000 do 10.000 dinarjev. Kdor sc kavi z verižino trgovino življenskih potrebščin ali se spušča v druge nečedne špekulacije, ki merijo na po-draževanje cen življenskih potrebščin, se kaznuje z zaporom od_8 mesecev do 5 let in v denarju od 50.000 do 200.000 dinarjev. Za življenske potrebščine se smatrajo: hrana, (semkaj spadajo tudi živali, namenjene za klanje), obleka, obutev. kurjava, razsvetljava in milo kakor tudi materijal za izdelovanje teh predmetov. Strokovna šola. Strokovna komisija za Slovenijo v Ljubljani je priredila šolo za funkcijonarje strokovnih organizacij. Priglase sprejema s. F. Svetek, Šelenburgova ulica 6/11. Kako se rešuje stanovanjska beda v Ljubljani. Cenjeni gospod urednik! Pod gorenjim naslovom ste prinesli včeraj notico o gospej Marijii Leve. Ko bi Vi, g. urednik, zadevo poznali kakor jo poznam jaz, potem bi gotovo včerajšnjo notico iz Vašega cenj. lista izpustili. Zadeva je namreč malo drugačna kakor se jo slika v včerajšnji notici. Tudi pisec teh vrstic se je potegoval za stanovanje, v katerem je stanovala gospa Leve s svojim psičkom. Jaz imam 4 otroke in nisem tistega stanovanja dobil. Sem uradnik, ki moram v Ljubljani bivati in s 4 otroci imam slabše stanoavnje, kakor ga ima gospa Leve sedaj. Tedaj jaz nisem dobil tistega stanovanja, dobil ga je pa nekdo drugi, ki |e pa tudi že dve leti čakal na stanovanjc in ga mu iz srca privoščim; to tembolj, ker je njegova žena porodila sinčka po 14 dneh, ko se je uselil v l.evčevo stanovanje. Kar je v včerajšnji notici navedeno, ni točno! Na stanovanjski komisiji je sam dimnikar konstatiral, da se v Levčevem stanovanju ni kuhaio. Notica govori tudi o revščini gospe Leve. K temu bi samo to pripomnil, da bi jaz v taki revščini leakor živi gospa Leve, prav rad živel! Toliko v pojasnilo. — O. D. Invalidni nadpregled. Dotični, ki so se v Ljubljani v vojaškem uradu (Mestni dom) priglasili za invalidni »adpregled pridejo k nadpregledu v dnevih od 12. do 17. novembra 1921. Nadpregled se vrši v veliki dvorani »Mestnega doma« v Ljubljani in sicer v sledečem redu: Dne 12. novembra pridejo na vrsto od A—E. dne 12. novembra samo dopoldne cd F—I, dne 14. novembra od J—L O-eber), dne 15. novembra od L (-.edenik) do O, dne 16. novembra od P—S (Stiasnv), dne 17. novembra od S (Stopar) do 2. Tozadevne pozivnice se priglašenim dostavljajo. Ce bi pa kdo izmed teh, ki so se v Ljubljani priglasili, u kakor-aega koli vzroka ne prejel pozivni-ce do onega dne, kakor določa zgoraj navedeni red, naj se dotični istega dne dopoldne do 10. ure zglasi v vojaškem uradu (Mestni dom), odnosno če bi se kdo radi bolezni ne ltiogel odzvati pozivu, mora to naznaniti mestnemu vojaškemu uradu fn navesti vrsto bolezni. Člen 8. tozadevne ministrske uredbe se glasi: »Kdor ne pride pravočasno na pregled in ne opraviči izostanka niti v enem mesecu od dne, ko je poslovala komisija v njegovem kraju, temu se ustavi kredit za isplačevanje pokojnine in doklad do novega pregleda.« Vse češkoslovaške državljane, vojaške obvezance v Sloveniji poživlja češkoslovaški konzulat v Ljubljani da se pri njem zglase ustno ali pismeno. Zdravstveno stanje mestne ob« ewe ljubljanske od 30. oktobra do fi •u0^em'3ra 1921: Rojencev 18 moških, 18 ženskih, skupaj 36, 2 mrtvo-rcjenca: umrlo je 18 oseb, in sicer 10 moških in 8 ženskih. Za pljučnico sta umrli 2 osebi, za grižo 1, za srčno hibo 2, za jetiko 1, umor 1, ne- C Naznanilo se ie 1 slučaj blcrlatinke, 1 griže. Priglasitev zasebnih žrebcev k Mccnoevanju. Na podstavi zakonitih predpisov’ o Iicencevanju žrebcev sc razglaša, da morajo lastniki žrebcev, ki nameravajo v prihodnji plemenilni dobi spuščati svoje žrebce za pjemenitev tujih kobil, priglasiti te žrebce najpozneje do 15. de-cembra 1921 pri onem okrajnem K*avarstvu .(politični ekspozituri, mestnem magistratu), v čigar okolišu je žrebec postavljen. Pri priglasitvi žrebca, ki se izvrši pismeno ali ustmeno, se mora obenem naznaniti: a) ime, priimek in bivališče žrebčevega lastnika; b) pasmo in rod, starost in barvo, kakor tudi kraj. v katerem stoji žrebec. Opozarja se, da se za žrebce toplokrvnih pasem pod štirimi leti in za j mrzlokrvne žrebce pod tremi leti j splošno ne daje dopustilo za spu- 1 šoanje. Svoječasno se bode razglasilo, kje in kdaj bo pregledovala komisija priglašene žrebce in dajala dopustila (licenco). Poneverba. Kakor se čuje, so zasledili pri gasilnem in reševalnem društvu v Ljubljani poneverbo, tire baje za okrog 81.000 K. Preiskave so v teku. Maribor« »jutro« brenka zopet na svoje citre o neki klerikalno - socialistični občinski koaliciji v Mariboru. Delovanje naše stranke sicer tega ne izkazuje ali kaj hočete to dopovedovati demokratom, ki z namenom lažejo. Prepričani pa smo, da se zvežejo demokratje s culukafri, če jim to prinese vsaj en županski stolček v kakem slovenskem avtonomnem mestu. In ker oni brez zahrbtne zveze sploh ne morejo biti, na-prtujejo seveda tudi nam vedno zveze s klerikalci, »Novi čas« pa seveda logično svoji politični morali z demokrati. Nam to ne beli glave, ker nobenih zvez ne s temi, ne z onimi nočemo, kdor hoče z nami pošteno in odkrito delati, vseeno lahko dela. Kdaj se bo neki »Jutro« in druge meščanske trobente dokopale do tega prepričanja? Torej vendar enkrat. Naš od vsega prebivalstva, zlasti pa od potnikov toli »priljubljeni« policijski uradnik železniške policije Pantič, ki je s klofutami revidiral potne liste in bil celo dvakrat obsojen je —■ prestavljen. Ubogi Albanci, če jim bo usojeno dobiti gosp. Pantiča! Narodno gledališče, V torek se je ponavljala Andrejeva »Striček Vanja« pred 15 osebami. Temu je kriva tildi kritika, ki ne odgovarja predstavljanju. Skrajni čas pa je, da se napravi konec temu mučnemu položaju ne glede na levo ali desno, gospodje kritiki pa naj končajo tudi s kritikami, ki niso kritike, če aoSete res sami ubiti gledišče. — Gosp. Skrbinšek ostane, kot čujemo, še v Mariboru. Maksimalne cene v Mariboru. Občinsko sodišče za pobijanje draginje objavlja s tem vnovič, da so dosedaj določene najvišje cene sledečim živilom: Ooveje meso: I. kategorija sprednji del 22 K za 1 kg, zadnji del 24 K. II. kategorija sprednji del 18 K, zadnji del 20 K. 111. kategorija ne glede na vrsto 16 K. V tretjo kategorijo spada meso bikov sploh in meso druge govedi pod 140 kilogramov žive teže. Iz druge kategorije se lahko uvrsti mlada dobro rejena goveda v živi teži nad 400 kilogramov v prvo kategorijo. Dopustna je reklasifikacija mesa iz višje v nižjo kategorijo. Vsaka uvrstitev v višjo kategorijo se mora izkazati po uradnem potrdilu klavniške-ga živinozdravnika. Goveja drobovina: Sveži jezik 20 K za 1 kg, vampi 6 K, pljuča 8 K, obisti 16 K, gobec 8, možgani 16, parklji 5, vime 8, loj 20 do 30 K. Telečje meso: Sprednji del 18 K za 1 kg, zadnji del 20. Pri govejem in telečjem mesu je dopustna priteža v najvišji izmeri 20 odstotkov. Svinjina: Prešičje meso 32 K za 1 kg. Glede priteže velja zgoraj za goveje meso povedano. Slanina: sveža brez kože v debelosti do 7 cm 52 K za 1 kg, nad 7 cm do 9 cm 56 K, nad 9 cm po 60 K, prekajena slanina 66 K, papricirana slanina 72 K, prekajeno svinjsko meso 46 K, prekajena glava 20 K za 1 kg. Cene masti in sala za enkrat niso maksimirane. Klobase: Gnjatne klobase 64 K za 1 kg, debrečinska 44 K, brunšviška 34 K, pariška 40 K, posebna 40 K, safaladi in hrenovke 38 do 40 K, meseni sir 40 K, poljske salame 4S K za 1 kg. Mleko, jajca, surovo maslo in sir: naravno mleko 8 K za 1 liter, surovo maslo iz kisle smetane 76 K za 1 kg. Čajno maslo 90 K za 1 kg, sir 14 K za 1 kg. Nakupovanje mleka na periferiji mesta oziroma od prinašalcev na potu v mesto je prepovedano. Maksimalne cene jajc so z dnem 7. novembra t. 1. začasno ukinjene. Občinsko sodišče se je obrnilo na ministrstvo, da izposluje prepoved izvoza jajc. Ribe: Kr;\pi 20 do 25 K za kg, belico 12 K, ščuke 25 do 30 K za kg, raki 1 do 2 K za komad. --Kruh: se sme prodajati na vago, Jn sicer: Bell kruh, 50 odstotkov iz moke št. 00 in. 50 odstotkov Iz moke št. 2 16 K za kg, črni kruh iz moke št. 6 13 K za kg, pečeni hlebi morajo tehtati komad po pol kilograma, žemlje morajo tehtati komad po 5 dkg in se prodajajo komad pa 1 K v vseh prodajalnah in gostilnah. —; Krompir: 4 K kg, čebula 10 K. Kavarniške dnevne cene izven koncerta: za porcijo: črna kava, 3 K, ka-pucinec 3 K, bela kava 4 K, mleko 4 K, čaj v kozarcu 6 K, čaj v servisu 8 K, limonada 6 K, malinovec 5 K, čokolada 7 K, vrhnja smetana 1.50 K. V kolikor maksimalne cene navedene v zgornjem razglasu niso bile dosedaj objavljene, stopijo iste v veljavo dne 9 .novembra t. 1. — Druge maksimalne cene se bodo določile po preizkušnji tozadevnih kalkulacij. Občinstvo se opozarja na stroga določila uredbe za prekoračenje maksimalnih cen, zlasti, da je kaznjiv ne samo tisti, ki prodaja ampak tudi oni, ki kupuje preko maksmalnih cen. Tudi glede onih življenskih potrebščin, kojih cena ni maksimirana, je vobče strogo kaznjivo pobiranje pretiranih cen.— Opozarja se nadalje na določbe uredbe, ki predvideva stroge kazni za vsakogar, ki prodaja življenske potrebščine v trgovini, na trgu ali na drugem kraju, pa ne označi cene posameznim predmetom tako, da jih vsakdo jasno vidi. Zopet junaštvo! Pri nas imamo nekaj ljudi, katere vedno glava srbi, in ki si jemljejo vzor v italijanskih fašistih. Med te je zašla ona puhla napolinteligenca, ki misli, da v alkoholu in šovinističnih izpadih rešuje svoj narod. V soboto je sedela taka Šovinistična družba v gostilni Kirbiš v Vetrinjski ulici. Ko je prišel v lekai oblastveno dovoljeni kolporter Rajer, ki razprodaja zunanje nemške časopise in si služi s tem kruh. ga je ta družba pretepla in mu raztrgala vse časopise. Rajer je moral ostati vsled poškodb v postelji. Y tej družbi se je nahajal tudi neki železniški revident. Značilno je, da so pretepli tudi nekega gospoda, ki se je zavzel za Rajerja. —.Priporočamo novemu policijskemu šefu, da napravi kor.ee vsem faustovskim zalegam. Za to šcvinisiičnc družbo pa je jako Čudno, da se zgraža venomer nad italijanskimi fašisti — sama pa vrši isto ostudno delo. Sramujte se! Postregli bomo tudi z imeni, da spozna naša javnest te Iažircdoljube! Državna policija v Mariboru ima novega šefa. Želeti bi pa tudi bilo, da dobi nov.c in boljše uniforme, ker današnje ne delajo časti straži ne državi. Pevci iii pevke Maribora 1 Podružnica »Svobode« otvori zopet novi pevski kurz. Opozarjamo vse, ki se za lepo petje zanimajo, da se nemudoma priglase pri »Svobodi« v Delavskem domu. Prijave sprejema tudi gostilničar s. Fleis. Pouk v slovenščini, kurz »Svobode« se otvori zopet 15. novembra ob 7. uri zvečer v društveni sobi. Pristopajte! Nesreča, umor ali samomor? V torek zjutraj so našli na železniškem tiru mrtvega mladega moža Nikoliča. Truplo je ležalo tik za Magda-lenskim parkom in mu je lokomotiva utrgala eno roko in eno nogo. Radi razžaljenja kralja je bil obsojen delavec Ivan Krajnc iz ptujske okolice pred tukajšnjim okrožnim sodiščem na eno leto ječe. Če bi se zaščitni paragrafi o časti črtali iz našega zakonika, bi naša vlada res priznala demokracijo, tako pa je vsa povest o demokraciji in enakosti državljanov samo humbug. Iz tatinske kronike. — Pri kegljanju v gostilni Stosier v Mlinski ulici je ukradel neki železniški delavec penzijoniranemu policistu denarnico s 17 nemškimi markami in 1810 K. Pri takojšnji preiskavi so našli denar pri osumljencu in ga vrnili okradencu, moža so pa zaprli. — IZtablirala se je neka nova tatinska in žeparska družba, ki dobro posluje. Izsledili je še niso. — Rus Nikolaj Kozak je sklenil prijateljstvo z delavcem Plečašem, ki sta ga takoj zalila, tako, da je Plečaš zaspal. Rus mu je izmaknil 900 K, katere je delil s svojimi tovariši Trg-ljencem in Špegljičem. Policija pa je deteljico zaprla. PfUl- »Ptujski list« oziroma gospodje, ki v ta list pišejo, hočejo biti duhoviti. Zato nam v zadnji številki razlagajo kakšno vreme bomo letošnjo zimo imeli in nam priporočajo, naj sl oskrbimo dovolj kuriva, da nas ne bo zeblo, ko bomo pisali slabe dovtipe. Primorani smo vrniti prijateljem pri »Ptujskem listu« to priporočilo, ker so z onim prorokovanjem pokazali, da potrebujejo mnogo kuriva ne samo ko pišejo res slabe dov- tipe, pač pa tudi kadar študirajo, lepko bi se duhovite izkazali. Povedati jim moramo tildi, da niso pri prerokovanju o zimskem vremenu prave zadeli, ker letošnja zima ne bo ne suha ne mokra, pač pa pusta in dolgočasna. kakor je pusta in dolgočasna vsebina njih glasila. i Občinsko sodišče za pobijanje draginje v Celju se je v torek 8. t. m. konstituiralo. Predsednik je državnega pravdnika namestnik g. dr. M. Rus, referent pa okr. komisar g. dr. Farčnik. Stavka pri kapitalistični družbi »Zlatarka« v Celju! Dne 26. oktobra 1921 so se vršila pogajanja razpisana po pov. za soc. skrb na Mestnem magistratu v Celju za tvrdko brata Knez in Zlatarka. Na pogajanju se je sestavil načrt za enotne plače pri obeh tvrdkah. Tvrdka brata Knez (katera obstoja 6 mesecev) je regulirala plače od 25 na 35% deloma do 90%; za 90% pri onih, ki so bili pod minimom plačani. Tvrdka Zlatarka (prej Pachiaffo, svetovno znani delavski sovražnik) pa pri nekaterih 10—20%, pri nekaterih pa čisto nič. Za poboljšek je trem delavcem službo odpovedala. Delavstvo je dalo pravočasno svojo pismeno izjavo, da se s takim poboljš-kom ne strinja, ter je zahtevalo preklic odpovedi in primerno reguliranje plač. Ker se Upravičeni zahtevi ni ugodilo, je delavstvo dne 7. t. m. ustavilo delo. To pa gospodi kapitalistični nikakor ni ugajalo. Bančni ravnatelj (katerega ime še danes zamolčimo), je pri Inšpekciji dela zahteval, da se vajence in vajenke pri delu ne sme motiti in tistih ni malo pri »Zlatarkfe. Zastopnik organizacije je izjavil, da ne bo potreba motiti, ker itak ne bodo delali. Vsaj velja tudi za nje kolacijski zakon. Omeniti moramo, da so pr! tej tvrdki vajenke samo sredstvo za izkoriščanje: pomočnica Itak nobena ne postane. Delavstvo je strogo solidarno. Slulfturni vestnik. Repertoir Narodnega gledališča v Ljubljani. Drama: Sobota 12. »Oče«, A. Nedelja 13. »Požar strasti, popoldne ob 3. uri, izven. Nedelja 13. »Komedija zmešnjav, zvečer ob 8. url, izven. Pondeljek 14. »Revizor«, C. Torek 15. zaprto. Sreda 16. »Komedija zmešnjav«, B. Četrtek 17. »Revizor«, izven. Petek 18. 'fKomedija zmešnjav«, D. O p e-ra: Sobota 12. »Boheme«, B Nedelja 13. »Carmen«, izven. Pon de-ljek 14. zaprto. Torek 15. »Rigolet-to«. A. Sreda 16. »Evangeljnik«, D. Četrtek 17. »Carmen«, E. Petek 18. zaprto. Prejeli smo: »Jugoslovenska Njiva štev. 42 in 43. V štev. 43 piše dr. Juraj Majcen: Dva momenta iz histerije jugoslov. akademije znanosti in umetnosti.« — »Šport« štev. 44, ki ima zanimivo vsebino o športu in slike. — Tonka - Album. Založba umet. fotografskega zavoda »Tonka« v Zagrebu ob priliki 20-letnega javnega delovanja. Album prinaša 23 umet. reprodukcij in uvod, napisan od dr. V. Prestiria. Album je elegantno broširan- Naroči se ga lahko v Zagrebu pri zavodu »Tonka« Trg I. štev. 16. Iz stranke. V sredo, dne 16. t in. ob 16. uri se bo vršila v običajnih prostorih v Ljubljani. Aleksandrova cesta št 5 seja načelstva JSDS in K DZ. Posebnih vabil se ne razpošilja. Bz strok, orianiisdl«. Spor med tipografi In tiskarnami v Dalmaciji. Kakor poročajo iz Splita, je med tipografi in lastniki tiskarn prišlo do spora. Vsi lastniki tiskarn so delavcem štirinajstdnev« 110 odpovedali delo. P© S¥@f«. ~ Fašisti ne mirujejo. NTa »Pii azza Vittorio Emanuele« v Rimu jo prišlo predvčerajšnjem do spopa-i dov med komunisti in fašisti, pri če-t mer so izgredniki streljali. Pri tem je bil ubit en komunist in ranjena dva fašista. — Madžarski komunisti gredo v, Rusijo. Drugi transport madžarskih komunistov je nastopil pred dnevi potovanje Iz Budimpešte v Rusijo. Teh komunistov je 59 po številu. — Švedska akademija je skleni« la, da podeli Noblovo nagrado za literatu za leto 1921. Anastolit Franceu. — Podelitev Noblove nagrade za kemijo. Akademija znanosti jo berlinskemu profesorju )Walterju| Nernstu podelila Noblovo nagrado za leto 1920. za kemijo. Nagrada za leto 1921. za kemijo kakor tudi za fiziko sc postavi za leto nazaj. — Živi sežgani. V Fontaineb-< leu-ju na Francoskem je v goreči hišf zgorela skoro cela družina, obstoječa iz matere in štirih malih’ otrok. Požar je družino zalotil v. spanju in le očetu ter dvema sinen voma se je posrečilo, da so se težko ožgani rešili Iz hiše. ■"■■■■■ - > ■ —mmmmm* Dopisi. Koroška Bela. Ko smo v nedeljo 6. t m. delavci spremili k zadnjemu počitku našega starega sodruga, raj-< nega C. Lasnika, so tukajšnjega go*< spoda župnika jako boleli rdeči tra* kovi na vencu. Povemo mu pa, da mi s tem, da imamo rdeče trakove, nočemo izzivati nikogar, pač pa po* kazati, da je bil rajni eden tistih, ki je stal v vrstah onega delavstva, ki se bori za svoje pravice in boljšo bodočnost proletarskega življa. PredpisavatI pa sl v tem oziru no damo popolnoma nič, pa naj gre po-i tem pred krsto ali za nje. ali pa sploh ne. — Delavci._______________ Šport. »Šport« št. 45 je Izšel in prinaša poleg zanimivih slik obširno poroči« lo o nogometni tekmi med Čehoslo-i vaSko in Jugoslavijo, dalje Zagreb«? Pardubice, Autoinobilna tekma' Zbraslav-Jilovište, Stanje prvensN va L. N. P., Nogometne tekme, Ko« lesarske, motorne in automobllske dirke v Zagrebu, Športni pregled. Šport bo Izhajal v zimski sezoni štirinajstdnevno, opozarjamo pa že sedaj na krasne zimskošportne slike in čla:ike, katere bo prinašal. Na« roča se pri Športni Zevzi, Narodni dom fn velja četrtletno 56 K. — Pri-^ poročamo ga najtopleje. Društvene vesti. Danes vsi v Narodni doni na veselico kolesarjevi Prvič letos je pirredil kolesarski klub Ilirija prire« ditev, da krije vsaj deloma ojrrom« ne stroške celoletnega delovanja in udeležb na zunanjih tekmah, ker ni mogoče prirejati kolesarskih dirk z vstopnino, zato je dolžnost vsega občinstva, da pokaže svoje simpatije kolesarjem in jim omogoči nadalje nje uspešno delo na športnem polju. Kolesarska Ilirija je danes nedvomno prvak Jugoslavije in zasluži primerno priznanje. Vsi v Narodni dem! k' Martinovo gosko bodo dražili danes zvečer na veselici kolesar-* jev v Narodnem domu v korist našim kolesarskim športnikom. Martinovat v Narodni dom! k‘ Ko prceitate „Naprej“, ga oddajte Vašim prijateljem! LEPOTA kože, obraza, vratu, rok, tako kakor tudi lepa rast las, se morejo samo skozi razumno __________________________ nego lepote doseči. Tisoeora pripoznauja so dospela od vseh dežel sveta za lekarnarja FELLERA: ELSA LUMNO MLEČNO MILO najbolje blago, najfinejšo ,.milo lepote8; 4 kosi z za motom in poštnino K 98. ELSA OBRAZNA POMABA odstrani vsako nečistost kože, solntne pege, zajednnce, nabore itd., naredi kožo mehko rožnato-belo in cisto; 2 porcelanasta lončka z zamotom in poštnino K 52. ELSA TA&šOCHI *A POMADA ZA RAST LAS krepi kožo glave, preprečuje izpadanje, lomlenje in cepanje las, zaprečuje prhut, prerano osivelost itd.; 2 porcelanasta lončka z zamotom in poštnino K 52. Prodajate!, ki naročijo najmanj 12 kosov od jednega predmeta dobijo popust v naravi. Rszno: Lilijno mleko K 15, Brkomaz K 8, najflnejSi Hega-ptider Dr. Ktugera v velikiii originalnih škatljah K 30, najfinejši Hega zobni prašek v patent škatljah K 30, puder za gospe v vrečlcch K 5, žebni pra*ek v čkatljeli K 7, v vrečicah K 5, Sachct dišava za perlo K S, Scnam-pcon za lase K 5, rumenilo 12 listkov K 24, najiinejši parium po K 40 in 50, mečna voda za lase K 58. Za te razne predmete se zamot in poštnina posebtj račtma. CUGEH V.FEllER, UK 11811. IVA M 1(1 It. E NAPREJ. ?£?&K£l§£9BffiBe9sflSIUnBHHMia @ EU m m m m m ctaa m m m m m m m m m m §f i® 1*11® to VIC Mastni ir® !fa § m dcsfee še p® lak® ceeils moške obleke.............od K 650 naprej, moške raglane............od K 1100 naprej, moške hlače..............od K damski plašči............od K damski kostumi ...... od K damske modne obleke . . od K damska krila..............od K kožuhovina...............od K 150 naprej, 550 naprej, 600 naprej, 900 naprej, 300 naprej, 300 naprej. Vse fe s5«arS so na ogled o vsakem času. m p m m E33 m RS S n m Izvozna lesna tvrdka 7. lastnimi skladišči y Trstu ter z najboljšimi zvezami v celi Italiji, Grčiji itd. išče v svrho razširjenja trgovine prvovrstne žage, ki bi dobavljala les v vsaki množini in vsake vrste v komisijo ali proti plačilu. — Ponudbe pod „Izvoz“ na anoneni zavod DRAGO BEZELJAK, Ljubljana, Sodna ulica 5. in vse k istim spadajoče predmete, posamezne dele, igle, peresa, dobite edino pri m^TAMpinp i«* , Unt.černeV%’| \ LJUBLJANA J S te v. 257. NOVE KNJIGE Život Isusov od E. Reriaha (pre-veo E. M. Dominkovič) broširano K 60, vezano K 70. F, M. Dostojevski od Dr. D. Pro-haske (študij o sveslavenskom eovjeku), broširano K 80, u originalnom uvezu K 150. Marxlsam Panslavizam i Jugc-slavenstvo od Dr. M. Rado-ševica, broširano K 20. Modri Covjek od Stanka Tomašiča, broširano K 20. S ve narudžte obavija : ,Moderna knjižnica4 Zagreb, Nikoličeva ulica 8. .Salje se samo pouzedem. Preprodavaoci iuDatki znatan pojust. 1 teli liislmil Mite«: stolarjev, strugarjev, mizarjev in parketnega preddelavca, ki je vajen vseh parketnih strojev, sprejme v trajno delo podpisana tovarna. V poštev pridejo samo vešči in stalni delavci z dobrimi izkazili. — Pismene in ustmene prijave opremljene z natančnimi podatki o družinskih razmerah in dosedanji zaposlenosti, rojstnem kraju in starosti na: REMEC Co., tovarna upognjenega pohištva Duplica, pri Kamniku. Prometni zavod za premog d. d. v Ljubljani prodaja iz slovenskih premogovnikov plenjsfd, šentjanški in trboveljski premog vseh kakovosti v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo vporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava la čehoslovaški in angleški koks za livarne in domačo vporabo, kovaški premog in erni premog. Naslov: Prometni zavod za premog d. d. v Ljubljani, Nunska ulica 19. 5EE23BSZE3 Avg. Agnola Lilijana, taajsla testa it priporoča svojo zalogo stekla, porcelana, zrcal, svetilk, okvirov in vseh v to stroko spadajočih predmetov. Steklo za okna vseh vrst vedno v zalogi. Vsak pckvarjeu gramofon ali godbeni avtomat se popravi v lastni delavnici, oz. tudi na licu mesto, strokovno pod jamstvom in ceno. Izvršijo se tudi droga v preciz. mehaniko spadajoča dela. Velika izber gramofonskih plošč. Ugodna zamena. priporoča Dobra šteparlca zgornjih delov se priporoča cenj. čevljarjem. M. M., Za gradom št. 11, prej Nadvojvode Friderika cesta. Borzni posredovalec Dragan Vučkovič posreduje pri nakupu in prodaji državnih in vrednostnih papirjev, zastavnic, deviz in valut Zagreb, Sv. Duh 19. Telefon 6-69. Brzojavi: Vučkov Zagreb. Ježke, Kostimi divji, Kosti mesarske in kuhinjske, Las© ženskine, Cunle mešane, §tewiiiH stare, Odpadke od papirja kupujem vsako množino po najvišjih dnevnih cenah. V zalogi imam tudi vsako množina belih in plavili šcišeenili desinfisciranih cunj za sna-žen j e strojev. V. PANHOLZER, Uublfona, Praiakova Klica. na debelo in drobno: galanterijo, srajce, kravate, nogavice, moške in ženske, šolske potrebščine, jedilno orodje, žlice, vilice, nluminium, toaletno milo, ščetke za obleko, glavo, zobe in konje, čevljarsko orodje rinčice, dreto, sukanec. Istotam se dobe najboljši ŠIVALNI STROJI za rodbinsko in obrtno rabo, vse potrebščine za šivilje, krojače, čevljarje, NA DEBELO deli za :::: kolesa in šivalne stroje, igle, olje itd. ::: vseh vrst od preprostih do najfinejših dobite vedno v tovarni za slamnike in klobuke mm$® cepila, v Stoli u, pošla Mižale pii Lilijani. V popravilo prevzema tudi vsa tozadevna dela ter preoblikuje po najnovejši modi. V Ljubljani so sprejemajo pri tvrdki Kovačevič i Teržan v Prešernovi ulici 5, kjer so tudi vsi vsorci vedno na razpolago. ................. Poštni predal št. 13. Telefon intei*. St. 178. MHBKBBMaaBnaas^EaBBn 1 Muli, elttc-lfni ii gumijevi pii vseli vrst na tSrobRO in debelo. J Glavno zastopstvo polnih | gumijevih obročev za tovorne automobile lovapie Walter Martiny, Torino. Hydravlična stiskalnica za montiranje gumijevih obro-čev v centrali, Ljubljana, ..............-.... ———— Izdajatelj: lva»i Mlinar. iTisk .Učiteljske tiskarne v Ljubljani, Odgovorni, urednik: MaHs Žagar,