F-predlistFICKO.indd 1

8/6/16 06:43:21





LARI, MILI IN VALU

Martin Pogačar

KAZALO

90 Druga ...

FIČKO PO JUGOSLAVIJI

POSREDOVANA PRETEKLOST:





OSEBNE PRIPOVEDI IN MEDIJSKA OKOLJA


96 Fičko iz pripovedi

7 ZAHVALA

102 S platen in malih zaslonov

9 PRIPRAVA NA VOŽNJO ...

119 Avtomobilska ljubezen med algoritmom in cesto

14 KAM GREMO?

141 Miniature, umetnost in oblikovanje podob nekdanje ikone

158

JUGO NE TRAJE DUGO

32 Prva ...

HANNAH MARSHALL



162 Tretja ...

JUGOSLOVANSKA AVTOMOBILSKA





KRAJINA IN INDUSTRIJA


POŠRAUFANA SEDANJOST:

36

MED CESTO, GARAŽO IN MUZEJEM

Obrisi jugoslovanske avtomobilske industrije





41

166 Avto, muzej in tehniška dediščina

Zavodi Crvena zastava





51

172 Kragujevac: iskanje izgubljenega muzeja, ki ga nikoli ni zares bilo

In drugi proizvajalci ...





56

178 Muzeji na kolesih

Jugoslovanska avtomobilska krajina



62

196 Zgodba o malem oranžnem avtu

UVOD V AVTOMOBILNOST

ZDRAVKO DUŠA

68 Sklopka ...

204 Rikverc ...





NEKAJ MALEGA ZA


IN POGLED ČEZ RAMO

TEHNO(FIČKO)STALGIKE

75 Tehnična izkaznica

77

212 Obvezna oprema ...

Skice iz Fičkovega abecednika

84





214 Opombe 225 Literatura 230 Seznam fotografij in grafik

PLEH FIČKA

234 Imensko in stvarno kazalo

TANJA RADEŽ





6 FIČKO PO JUGOSLAVIJI

7

ZAHVALA

Stvari, predmeti, pripovedi, podobe, zapisi, gibljive in negibljive slike, zvoki, misli, ideje

in zgodovine, vse mogoče preteklosti, najbolj osebne sedanjosti in zamišljane prihodnosti

so del čutnega in imaginativnega ozadja tega pisanja, ki ga je peljala draž skrivnostnosti

starega. Zgodbe o stvareh in predmetih so skrite v molekulah kovine, v okruških pro-

padajočega skaja, v koscih, teksturah in vonjih, razpokah, udrtinah in rji, pa tudi v

prasketanju starih zvočnih posnetkov in trepetanju podob na platnu, med ničlami

in enkami algoritemskih kod, med smehom in globoko v tišinah. Zato najprej hvala

minulemu, ki se vedno znova prisedanja.

Knjiga, taka kot je, ne bi bila napisana brez pogovorov, komentarjev in pripomb

bralk in bralcev, Tanje Petrović, Ane Hofman, Nine Vodopivec, Jerneja Mlekuža,

Jovane Mihajlović Trbovc, Borisa Brovinskega, ter recenzentov Petra Stankovića,

Ota Lutharja in Jureta Gombača, ki so pomembno prispevali k oblikovanju in

izostritvi pogleda. Prav tako je ne bi bilo brez (n)ostalgičnega oblikovalskega posega

Tanje Radež in jezikovnega prečiščenja Tadeja Turnška.

Na koncu se zahvaljujem vsem, ki so z menoj delili svoje zgodbe in izkušnje, predmete

in misli. In vsem znanim in neznanim pripovedovalcem, igralcem, režiserjem, fotografom,

blogerjem, forumašem, šoferjem, ljubiteljem starodobnikov in muzealcem, da so na

filmske trakove, brezpotja interneta, v garaže, na ceste in v muzeje, v čustva, besede

in misli, ujeli in prelili svoje spomine in strast in ljubezen. Med njimi zlasti Hannah

Marshall, Snežani Anđelković, Jožetu Hribarju, Dušanu Žbogarju, Darku in Marku

Miladinoviću, Nikoli Konatarju, Petru Igrutinoviću, Zdravku Duši, Tomažu Alaufu

in Maretu Mutiću.





8 FIČKO PO JUGOSLAVIJI

9

PRIPRAVA

NA VOŽNJO ...

»Fičko mu je zlezel pod kožo«



»Pijan se je zaletel v Fička: voznik mrtev«

»Fičko, neminljiva ljubezen«



»Druženje s Fičkom in spomin na lepše čase«1

»Legendarni fičko se ne da«2



»Fičko je avto naše mladosti«3

»Policistu na meji padel v oko fičo«4

Naslovi časopisnih člankov in spletnih novic kažejo, da pri vprašanju življenja

fička po Jugoslaviji ni nobenega misterija. Kot bi, s pogledom izpod čela, rekel

Danilo Stojković v filmu Maratonci tečejo častni krog (Maratonci trče počasni

krug; Slobodan Šijan, 1982), stoječ nad odprtim grobom, kamor se je zvrnil

stari oče: »Živ je.« Čeprav je država razpadla, čeprav se je tovarna, kjer so fička

izdelovali, »vrnila« k Fiatu, svojemu polstoletnemu investitorju, in se je ta združil

z ameriškim Chryslerjem v Fiat-Chrysler, čeprav so ceste preplavili avtomobili,

ki svoje predhodnike prekašajo po zmogljivosti in varnosti. Čeprav je marsikateri

zgnil, končal v gozdu ali reki ... fičko živi.

Ne politika in ne rja, ne spreminjajoči se estetski kriteriji, niti pričakovanja

in zahteve voznikov ter tehnološko inoviranje avtomobila niso uspeli materialno

ali simbolno pokopati fička. Če hočemo ali ne, fičko ostaja z nami, ne samo

10 FIČKO PO JUGOSLAVIJI

11

zaradi vzdržljivosti in »upora« materiala v boju z zobom časa, ampak tudi zaradi

[Fičko je] naše okno v svet: on nas je postopoma uvedel v visoko družbo,

osebnih investicij v njegovo zgodbo, ki je velikokrat del intimnih zgodovin, in

čeravno skozi mala vrata. Kot reven sorodnik s podeželja »Fičko« sili tja,

v preteklost države, ki je, med drugim, vendarle uspela vzpostaviti tudi dokaj

kamor ga nihče ne vabi: na dirke, na parkirišča velikih inozemskih mest,

zgledno avtomobilsko industrijo (in je spet del intimnih zgodovin).

kjer ga zakrivajo široka pleča njegovih bogatejših sorodnikov, v širni,

Fička lahko vidimo kot gonilo in izraz t. i. ostalgije5 jugoslovanske avtomobil-

beli svet. »Fičko« poleg tega sodeluje v tisti mednarodni maniji »potovanja

ske industrije in oblikovanja, osebnih spominov in popkulturnih ter vsakodnevnih

rab. Je vozilo, v katerem se poleg ljubiteljev še danes vozijo tudi vinogradniki in

zaradi zadovoljstva« (Bellamy Partridge), maniji, ki se bistveno razlikuje

marsikdo, ki »boljšega« avta noče ali si ga ne more privoščiti. In z rabo dajejo

od nekdanjih potovanj pretežno zaradi potreb. Avtomobil je konjiček

predmetu ne samo novo življenje, ampak tudi moč, da ta predmet deluje na oko-

sodobnih nomadov, in če so veliki inozemski avtomobili plemeniti žrebci in

lico in na posameznika. Hkrati pa fičko v relativno majhnem prtljažniku v post-

tekaški konji, potem je »Fičko« skromno kljuse, ki pa se mu vendarle ni

jugoslovansko prihodnost vozi kovčke spominov, kolute migetajočih podob in v

treba sramovati svoje vzdržljivosti in želje po tekmovanju. 6

algoritme ujete zvoke motorja, zapiranja vrat, neuspeš nega »kurbljanja« ... Para-

doksalno, v tehničnem smislu je fičko komaj-še-avto, v simbolnem pa še danes

Ko na fička pogledamo takole, v širši perspektivi, vidimo, da se iz izpušne

predstavlja arhetip motorizacije jugoslovanskega prostora in pomemben del v

cevi valijo prepletajoče se teme in vprašanja, ki so tudi na začetku 21. stoletja še

življenjih ali spominih posamez nikov, družin, skupnosti.

vedno – in vedno znova – relevantna. Kaj nam, meni, tebi pomeni fičko danes?

Zato je fičko fenomen, ki si zasluži pozornost in podrobno obravnavo

Kaj pomeni in predstavlja ljubiteljem, »odraslim otrokom«, ki so v njem preži-

tudi 60 let po rojstvu in 30 let po tem, ko je s proizvodnih trakov pripeljal

veli del življenja ali ga celo spočeli oziroma začeli? Kaj danes narediti z avto-

zadnji. Življenje tega avtomobila po Jugoslaviji namreč odpira vrsto vprašanj,

mobilskim poglavjem jugoslovanske tehniške dediščine? Je dovolj muzej,

ki se ne tičejo zgolj zgodovine tehnike in industrije ter industrijske in tehniške

morda domača garaža? Kako je z ohranjanjem dediščine v medijskih krajinah?

dediščine, pač pa tudi osebnih in skupnostnih, posredovanih in obdelanih in

Kakšna je vloga razpada Jugoslavije in vzpostavitve novih držav pri definiciji

»nafriziranih« spominov ter širših tematik, povezanih z odnosom postsocia-

in ohranjanju (industrijske) dediščine na širšem postjugoslovan skem prosto-

lističnih družb do jugoslovanske preteklosti. Pri tem je treba vedeti, da se je

ru? Ali je nacionalizacija preteklosti nujna in ali je vedno ustrezna? Kakšen je

s »fenomenom fičko« že konec 1970-ih, se pravi globoko v socializmu in času

odnos med ljubiteljskimi in muzejskimi praksami ohranjanja dediščine?

fičkovega prvega življenja, ukvarjal Igor Mandić. Obravnaval ga je precej ironično,

Kdaj se pravzaprav začne (avtomobilska) dediščina, takrat, ko avto dokončno

čeprav ne prezirljivo, a vprašanje njegovega obstoja kot nacionalnega vozila je

obmiruje v muzeju, ali lahko govorimo tudi o živih muzejih in živi dediščini?

bilo odprto: »[N]ekaterim se zdi, da je ‚Fičko‘ že odigral svoje [in] so ‚Fičku‘ že

In končno, zakaj avto predstavlja tako močno vez s preteklostjo oziroma

zdavnaj obrnili hrbet. [...] Tako se hrbet obrača siromašnim prednikom, ki so

kako se skozi avto preteklost »prisedánja«? Zakaj je, pravzaprav, fičko na nek

veliko žrtvovali za naš napredek, v zahvalo pa od svojih potomcev dobijo ravno-

način avto-spomin? Je fičko danes ikona nekega političnega sistema, kulturnega

dušnost in sram.« Iz zapisa veje (samo)kritičen pogled, ki deluje tudi skozi

okolja, družbene ureditve? Sploh ne? Samo to, ali še kaj drugega?

primerjavo s tujimi avti, zaradi skromne prostornine, zaradi izgleda in obliko-

Fičkov že dolgo ne izdelujejo več, država, kjer so bili rojeni, je umrla. In

vanja, pa tudi zaradi simbolne prtljage: »Vsaka nacija ima tak avto, kakršnega

čeprav fičko že dolgo ni več resen avto, ostaja na začetku 21. stoletja predmet

lahko ima: mi smo si do danes zaslužili (samo) ‚Fička‘«. Kljub temu dodaja:

in simbol časa, ko je prejšnja domovina rasla in se razvijala, ko se je iz tako



12 FIČKO PO JUGOSLAVIJI

13

rekoč predindustrijske, pretežno agrarne predvojne družbe po drugi svetovni

vojni razvila v s(p)odobno evropsko potrošniško družbo. Obenem je simbol

časa, ko se je staro pospešeno umikalo novemu in ko to staro vseeno še ni bilo

dovolj staro, da bi bilo »dobro staro« (kje je že ta meja?). Fičko je zapuščina časa,

ko je avtomobil, nekoč prevozno sredstvo bogatih slojev, postal nepogrešljivi

del vsakdanjega življenja množic, s tem pa tudi pomemben določevalec razume-

vanja sveta okoli nas in nenazadnje generacijskosti, spolne emancipacije in

avtonomnosti, ter družbenosti na splošno.7

Fičko v mnogih zgodbah ostaja pomemben del preteklosti in sedanjosti,

včasih glorificirane in mitizirane, drugič problematizirane in razvrednotene.

S tem se kaže tudi kot predmet, ki razkriva težave socializma in postsocialistične

sedanjosti. Zlasti tam in takrat, ko ekonomska situacija preglasi zavestno,

profesionalno ali ljubiteljsko odločitev za »staro«. Prav zato lahko avto razume-

mo kot predmet, s katerim posredovanje, ubesedovanje, loščenje in obnavljanje

predmetov in podob o (in iz) preteklosti pelje v emocionalno nabito pripoved

o sedanjosti.

S to knjigo poskušam vsaj približno osvetliti fenomen življenja fička po

Jugoslaviji, v vsej pestrosti in kompleksnosti »aktivne vloge ne-človeškega

(angl. nonhuman) materiala v javnem življenju«.8 Vklopiti želim brisalce (če

bodo le delovali) in s pogleda obrisati kaplje nostalgije in spomina ter kritič-

no pogledati v mašino tega fenomena. Hkrati pa teh kapelj ne želim osušiti,

ampak želim iz njih destilirati tisto, kar eno najpopularnejših jugoslovanskih

prevoznih sredstev danes določa kot izraz materialne, (n)ostalgične, ideološke

spominske in zgodovinske vztrajnosti in luknjičavosti.

14 FIČKO PO JUGOSLAVIJI

15

---------------------------------------------

Kad u retrovizor vidjesmo Cetinje,

šoferšajbna pruži pogled

na debelo more sinje,

u Brajice stadosmo.

Te primismo ženu,

zlo vam jutro, Crnogorci,

čujete l‘ sirenu,

KAM GREMO?

tiru, riru, riru, riru.

Kakva li su ono na nas

plavo-bijela kola,

da to nije, kuku nama,

---------------------------------------------

cetinjska patrola.9

Prva, kuplung, druga, treća,

---------------------------------------------

ruski ti je mjenjač sila,

gari Lada niza stranu,

V teh verzih tako najdemo vse od Jadranskega morja, ki je v jugoslovanski

kano da je gorska vila.

turistični imaginaciji še posebej povezano z avtomobilom (spomnimo se, če smo

---------------------------------------------

le dovolj stari, rid na jadranski magistrali in mimobežnih razgledov, pa tudi hu-

dih prometnih nesreč),10 filmskega avtomobilskega pobega in lova, do različnih

Rambo Amadeus v pesmi »Đede Niko« poje o Ladi, verjetno največji in najbolj

dogodivščin in naključnih sopotnic in sopotnikov. In zato so ti verzi za otvoritev

poznani avtomobilski tovarni oziroma znamki iz nekdanje Sovjetske zveze,

razprave o jugoslovanskem avtomobilu v postsocializmu, in posebej o zvezdi

današnje Ukrajine. Lada sicer nima neposredne zveze z jugoslovansko situacijo,

jugoslovanske motorizacije, fičku, toliko ustreznejši. O sopotnicah in sopotnikih

razen tega, da sta tako Lada kot jugoslovanska Zastava predstavljali osrednji

v avtomobilu, o potovanju in mobilnosti nasploh, ki je temeljna avtomobilska

znamki avtomobilske industrije dveh socialističnih držav, da sta obe podjetji

funkcionalnost in hkrati skrajno mitizirana fama, in to prav skozi popkulturo,

sodelovali s Fiatom in da je bila Zastava generalni uvoznik Ladinih vozil za

je ne tako dolgo nazaj pel tudi Magnifico v komadu »Ljubljana – Portorož«:

Jugoslavijo. Ta na videz napačna izbira verzov pa, ne samo zaradi lepe rime,

vendarle ponazarja in poudarja vlogo in pomen avtomobila v človekovem

---------------------------------------------

življenju, toliko bolj v drugi polovici 20. stoletja in še bolj na vzhodu Evrope.

Potem mi je rekla, naj zavijem na stran,

Rambo v road-songu preigrava avtomobilsko zgodbo, in vidimo lahko, da avto-

da se nikamor ne mudi, da je pred nama dolg dan.

mobil v tej ironični upesnitvi ni samo prevozno sredstvo od doma do službe,

Na koncu sem pustil, da se zgodi,

ampak tudi del drugih vsakdanjih praks ter popkulturnih mitizacij:

kar si želi, c’est la vie, c’est la vie!

16 FIČKO PO JUGOSLAVIJI

17

Ra, pa, pa, pa, pa, pa, pa, pa, pa,

Avtomobili označujejo nacionalno identiteto kot tisti domači, ikonični

in sva šla na pot, pa, pa, pa ra pa, pa, pa, pa,

predmeti, ki izhajajo iz nacionalnih zgodovinskih sistemov produkcije in

kjer je tisoč rož, pa, pa, pa ra pa, pa, pa, pa,

znanja. Čeprav komoditete krožijo vse bolj globalno, pa določene oblike

Iz Ljubljane v Portorož!

na predmete osredotočenih znanj v določenih kulturah vztrajajo skozi čas

Pa, ra, pa, pa, pa.

kot sedimentne prakse. Avtomobilska industrija je bila vztrajen označeva-

---------------------------------------------

lec nacionalne ekonomske živahnosti in modernosti: 12 »avtomobilska

industrija je bolj kot katera druga postala vzorčna in indikativna; prisotnost

V popkulturni zgodovini in zlasti v cinematičnih in popevkarskih krajinah ne

ali odsotnost avtomobilske industrije v nacionalni ekonomiji razkriva

manjka vsebin, kjer osrednjo vlogo igrajo avtomobili in mobilnost ter s tem pove-

položaj in moč določene ekonomije.« 13

zana mitologija in romantika. Če omenim samo nekaj avtomobilističnih in film-

skih ikon: James Dean v Italijanski misiji (The Italian Job; Peter Collinson, 1969),

Smokey in razbojnik (Smokey and the Bandit; Hal Needham, 1977), Brata Blues

To se v današnjem svetu podizvajalstva in potiskanja kooperantskih panog na

(The Blues Brothers; John Landis, 1980), Noč na Zemlji (Night on Earth; Jim

obrobje bistveno spreminja, nenazadnje se avtomobilski industrijski centri

Jarmusch, 1992); ali nam bližji Naš avto (František Čap, 1962), Nacionalni

(recimo Detroit) spopadajo z velikimi težavami, v tekmi za osveščene kupce

razred (Nacionalna klasa; Goran Marković, 1979), Babica gre na jug (Vinci Vogue

pa se postavljajo vedno novi in vse strožji (okoljski) kriteriji, ki pa jih v praksi

Anžlovar, 1991); ali pa pesmi – poleg zgoraj omenjenih recimo še »Roadhouse

proizvajalci radi izigravajo (Volkswagen). A kljub multinacionalizaciji avto-

Blues« (The Doors), »Drive My Car« (The Beatles), »Mercedes Benz« (Janis

mobilske industrije – še posebej danes, ko se valimo po cestah v avtomobilih

Joplin), »On the Road Again« (Willie Nelson) in »V Ljubljano« (Marjana Deržaj).

različnih znamk, od mercedesov, BMW-jev, renaultov, fiatov in alf, do pred

A vendar vsaka vožnja z avtomobilom ni filmski ali glasbeni, divji (ali) romantični

časom izjemno redkih azijskih daewoojev, mitsubishijev in subarujev, ki pa niso

pobeg. Prav tako ni vsak »ruski« avto lada in ne vsak jugoslovanski zastava.

več v celoti izdelani v določeni državi – lahko vidimo, da nacionalna identifika-

Pri debati o avtomobilih slej ko prej, skoraj hkrati s popkulturo, naletimo tudi

cija ne izgublja pomena,14 zlasti ne v smislu, da državljani svojo identiteto

na nacionalno avtomobilsko identifikacijo, ki je skozi avtomobilizem jasno prisot-

»oglašujejo« in uprizarjajo tudi skozi avtomobilski vozni park, ob tem pa z

na v povojnem obdobju 20. stoletja (tudi zaradi vseprisotnosti množičnih medi-

avtomobili povezujejo tudi določeno državo in njeno stereotipno podobo (na

jev). Skozi »avtomobilski nacionalizem«, estetske kategorije in tehno-fantazije so

kaj pomislite ob sintagmi »nemški avto«?).

se določeni avtomobili in znamke bolj kot drugi vzpostavili kot emblematični

In kljub dejstvu, da avtomobili niso več lahko določljivega nacionalnega

označevalci prostora in časa, kot sinonimi dežele izvora, označevalci urbanih in

izvora, se vendarle zdi, da so vse bolj internacionalni vozni parki še vedno

podeželskih krajin, subkultur, osebnih izbir in ekonomske nuje, ali pa kvalitete

konstruirani skozi izrazito simbolne navezave na ideje o, recimo, nemški

izdelave in brezčasnega dizajna (recimo Rolls-Royce, Jaguar, pa Volkswagen,

kvaliteti in francoskem komfortu. In vsaj za naslednice nekdanje Jugoslavije

Citröen itd.). Zgodovina avtomobila in avtomobilizma v 20. stoletju torej pred-

lahko rečemo, da so po razpadu skupne države ostale brez resne avtomobilske

stavlja zgodovino mobilne emancipacije in hkrati tekme za nacionalno superior-

industrije in posledično brez osnovne mobilnostne, materialne in simbolne

nost in prestiž, iskanje in udejanjanje osebne svobode, obenem pa je simbol sistem-

identifikacije, ki je ne glede na vse tehnološke in ideološke težave v času Jugo-

ske ujetosti v »avtocentrično« miselnost in avtu podrejeno infrastrukturo.11

slavije vendarle obstajala.

18 FIČKO PO JUGOSLAVIJI

19

MATERIALNO, NEMATERIALNO?

spomine, medijske podobe, pripovedi in sanjarije, ki skozi avte zaživijo v mate-





VSEENO VITALNO


rialnosti. Moja hči, na primer, v »gužvi« na cesti zlahka prepozna in opozori na

»star avto«, in čeprav ima šele sedem let ter temu primerno malo izkušenj tako

In če skozi avto začnemo razlagati tisto nematerialno, lahko med drugim vidimo,

z avtomobili kot z njihovimi medijskimi podobami, in še manj s teorijo in

da avtomobili na nek način pomembno označujejo določena obdobja, ideolo-

prakso zgodovine tehnologije in njeno vlogo v človekovem življenju, je jasno,

gije in subkulture (recimo Ford T pred drugo svetovno vojno, »ameriške ladje«

da jo tovrstno »staro« na nek način nagovarja, celo fascinira. To nam govori

in rockabillyji v 1950-ih ali Volkswagnov Microbus v 1960-ih, ki so bili posredo-

o tem, da se naš pogled zelo hitro privadi na oblikovni ali tehnološki »sodobni

vani zlasti skozi film in glasbo) in so hkrati tudi simbol, ki lastnika-voz nika

standard« (da o komoditeti ne govorimo), ki pa v divjem ritmu neprestanega

na izrazito čustveni ravni ne povezuje samo s tukaj-in-zdaj vožnje, ampak tudi

izboljševanja vsega čedalje hitreje prehaja iz sodobnega v staro. In ko so

z zgodovino države, določenega obdobja ter avtomobilizma, industrije in dizajna

stvari enkrat tam, v garaži starega, toliko raje odpiramo vrata in dvigujemo

na splošno. V jugoslovanskem primeru pa avto, in morda najbolj fičko, postane

»haube«, da lahko pogledamo ne samo v tehnično, ampak tudi v simbolno,

retro-označevalec in hkrati prostor in orodje slavljenja preteklosti s perspek-

popkulturno in ideološko drobovje preživete in preživele tehnologije.

tive postindustrijske, podizvajalske sedanjosti. In ko govorimo o starih avtomobi-

Praviloma se vsaki tehnologiji, izumu ali inovaciji, ter posledično tudi

lih, je nacionalna, celo politična, vsekakor pa kulturna pripadnost in identifikacija

vsakokratni kulturno-zgodovinski specifični rabi, pa tudi postopkom izdelo-

skozi čustvenost in afekt, pomemben del vsebine zgodovinskega prtljažnika

vanja in oblikovanja, zgodi, da obvelja v »človekovi domišljiji [za] čudež in da

določenega avtomobila, ki iz preteklosti pelje v sedanjost in prihod nost po

predstavlja brezprizivno dobro za družbo. V praksi pa na koncu največkrat

raznolikih, bolj ali manj urejenih in očitnih poteh: osebni spomini, film, glasba,

postane vsakdanja stvar, ki ima nenačrtovane posledice«.17 Tudi z avtomobilom

digitalni mediji, muzeji in ljubiteljske intervencije.

se je zgodilo podobno, na kar nenazadnje nakazuje otroška navada mahanja

V tem oziru je zanimivo razmišljanje Jane Bennett o »vitalnem materializ-

mimobežnim vozilom, ki je v zadnjih desetletjih, ob povsakdanjenju prisotnosti

mu« (angl. vital materialism), ki predpostavlja posameznikovo fascinacijo in

avtomobilov v življenju, skoraj izginila. In skozi povsakdanjenje se je spremenil

ustvarjanje »skupnosti« s predmeti, kar »sproži previdnejšo, bolj strateško, bolj

tudi avtomobil. Navzven še vedno ostaja »avto«, praviloma na štirih kolesih,

ekološko obravnavo ne-človeškega – živali, rastlin, zemlje, celo artefaktov in

z volanom (vsaj dokler ga ne povozijo samovozni avti, takrat bo namreč šele

dobrin.«15 Pri tem se spomni Althusserjevega »materializma srečanja« (angl.

zares avto- mobil), motorjem z notranjim izgorevanjem (dokler ne prevlada

materialism of encounter) in pravi, da »svet ni determiniran, da v srcu stvari

alternativa, recimo električni pogon), streho in stekli. Vendar pa se tako pod

počiva element naključnosti [...], da imajo tudi ne-žive (angl. in-animate)

pokrovom motorja kot tudi pri drugih, na prvi pogled manj opaznih elementih,

stvari življenje, ki je globoko v sebi nerazložljiva vitalnost energije, trenutek

skriva pomemben preskok. Ta se morda v največji meri tiče varnosti, vse bolj

neodvisnosti od in odpora proti nam in drugim telesom: neke vrste stvar-moč

motorja in (alternativnih) pogonskih sredstev, v naslednjem koraku pa tudi

(angl. thing-power)«.16

različnih naprav ter funkcionalnosti notranjosti in opreme.

Ko se nam pogled, kdaj pa kdaj in vse redkeje, ustavi na avtomobilu, ki se ga

Ta preskok pogosto zaznavamo tudi na povsem iracionalni ravni, na ravni

nekateri spominjamo iz svoje mladosti, iz pripovedovanj, iz filmov, pesmi,

afektivnega odnosa do tehnologije nasploh in morda še posebej do avtomobila,

spet drugi pa jih prepoznavajo »samo« kot »stare avte«, v zgodovino na štirih

ki je tako temeljito redefiniral odnos človeka do drugega in do okolja, pa tudi do

kolesih hitro investiramo svoje tako ali drugače dematerializirane in posredovane

preteklosti in prihodnosti. Razkorak med »novim« in »starim« ter prepletanje





20 FIČKO PO JUGOSLAVIJI

21

pogosto spregledanih političnih, ekonomskih in kulturnih vplivov na procese

tehnološkega inoviranja18 širita in poglabljata tehnične spremembe in ino-

vacijske rešitve, od avtomatskega menjalnika do novih pogonskih rešitev,

ksenonskih žarometov, klimatskih naprav, navigacije, senzorjev, kamer in

vgrajenih video zaslonov.

Fascinacija z avtomobilom ter pravzaprav s celotno zgodovino in različnimi

rabami avtomobila in mobilnosti – torej celotna avtomobilska kultura – je

nekaj, kar presega vsakokratne tehnološke standarde.19 Nenazadnje poskok

v rabi in prisotnosti avtomobila sovpada s časom povojnega obdobja, kjer se zdi,

kot pravi Siegfried Zielinski, da so se po izkušnji s fašizmom, ki si je »prisvojil in

pervertiral javno sfero, ljudje umaknili v intimnost štirih sten, pri čemer je

pomagalo tudi širjenje osebne mobilnosti skozi avtomobil [...] kar je bilo usmer-

jeno k posamezniku kot lastniku in uporabniku mašine«.20 To posameznika

vpisuje v zgodovinskost razvoja arhetipa mobilnosti, kakor tudi v dimenzije

vsakdanjega življenja, ki je, kljub vse jasnejšemu zavedanju o okoljski proble-

matiki avtomobila, temeljito prežeto prav z interakcijo z in odvisnostjo od

avtomobila. To lepo ponazori farmakološko razumevanje človekovega odnosa

s tehnologijo:21 »[A]vto postaja dremava želva, saj je obtičal v mestnem pro-

metu s tisoči drugih avtomobilov; privlačnost avta, hitrost, svoboda gibanja

in neodvisnost od voznih redov vlakov in avtobusov, je tisti pogoj, ki vodi k

zastojem, vrstam na bencinskih črpalkah in odvisnosti od navigacijskih pripo-

močkov, kot so GPS naprave in prometna poročila«.22

To se sicer počasi spreminja, saj se prav zaradi okoljske in z njo povezane

energetske problematike iščejo in pojavljajo alternativne pogonske rešitve, ki

bi optimizirale rabo avtomobila (deljeno lastništvo in souporaba), kar pa poganja

tudi premislek o »avtocentrizmu« urbanističnega načrtovanja na račun pešcev

in kolesarjev. Kaj to pomeni za usodo avtomobilske mitologije, pa ostaja odprto

vprašanje. Vendarle sta inovacija in »novost« pomembno gonilo sprememb

in razvoja, tudi razvoja avtomobilske industrije in odnosa z avtom. Prav želja

po izboljšavah in hkrati po obvladovanju prostora, časa in telesa (povezava in

skoraj sočasnost pojava futurizma in avtomobilizma ni naključna), če pustimo ob

strani tržne prijeme za povečevanje prodaje, je eden ključnih vidikov zgodovine

22 FIČKO PO JUGOSLAVIJI

23

avtomobilizma, in to ne samo v smislu »performansa«, se pravi pospeškov,

Bennett. Vsekakor smo v pomembni meri tudi skozi (poosebljeni) avtomobili-

lege, porabe goriva in podobno, pač pa tudi udobja in estetike ter širših implikacij

zem radikalno vpeti v mreže družbenih odnosov, ki se razpenjajo med posa-

posameznikovih in kolektivnih fantazij in pričakovanj.

mezniki, skupinami in svetom predmetov, in nenazadnje tudi v mreže pretek-

A kaj je tisto, zaradi česar se zdijo stari avtomobili nekaterim ljudem tako

losti, sedanjosti in prihodnosti, ki pomembno določajo razmerja med kulturo,

privlačni, da so pripravljeni vanje vlagati ogromno sredstev in časa ter pod

naravo in tehnologijo.

njimi preležati dolge ure? Očitno imajo neko neoprijemljivo lastnost, prek

Zato je sicer vedno subjektivno, a tudi kritično in mestoma nostalgično

katere lahko prisedanjamo preteklost, nekdanjo popularno kulturo, slavo, po-

drezanje v to preteklost nujno. V brskanju po življenjih fičkov po Jugoslaviji

gum, avanturizem, mladost, uporništvo, pa tudi zgodovino in zgodovinskost

zagovarjam precej odprt pristop, oprt na osebno izkušnjo ter na izkušnje,

tehnologije, kar ni nepovezano s šmirom, vonjem po bencinu ter cviljenjem

posredovane skozi pripovedi, popkulturne (film, glasba in mediji na splošno)

pnevmatik v ovinkih in pri speljevanju, ki nam v visoko tehnizirani in pogosto

in muzejske postavitve ter intervencije ljubiteljev, kar prepletam z literaturo,

sanitizirani sedanjosti (transparentnost tehnologije in umik umazanega

ki je, zlasti na področju avtomobilizma in avtomobilnosti, ne manjka za zahod-

ukvarjanja z njo) pogosto umanjkajo.

ne družbe, a je precej luknjava, ko pridemo do nekdanjih socialističnih držav,

Zakaj oziroma od kod torej ta fascinacija s starim in s starimi tehnologijami?

in toliko bolj v njihovih postsocialističnih sedanjostih.

Na neki ravni je razumljivo, da v starem iščemo svojo osebno in tudi kolektiv-

no mladost, hranimo in gojimo nostalgijo, toliko bolj v post-Jugoslaviji.23 Pri

teh in podobnih obračanjih v preteklost gre pogosto za zmes melanholije in

nostalgije ter ironije in dejavnega poseganja v sedanjost skozi reaktualizacijo

preteklosti oziroma določenih predmetov oz. praks. Na nek način gre torej, kot

pravi Andreas Huyssen, za formiranje odziva (angl. reaction formation)24 na

hitro uhajanje sedanjosti, ki izziva priklic in prisedanjanje koscev pretek-

losti, ki nam je (kot se nam zdi, po krivici) ušla (čeprav je tako prav). Iskanje

preteklosti v predmetih in iskanje njihovega mesta v sedanjosti pa je primeren

teren za pripovedovanje zgodb, za vzpostavljanje alternative sesedanju časov-

nosti in tudi za komentiranje sedanjega stanja.

Glede na hčerin odziv bi si skoraj upal trditi, da je fascinacija s tehnologijo,

tako staro kot novo, nekaj prirojenega. To morda zveni pretirano, a glede na

to, da je tehnologija vendarle podaljšek človekovega biološkega in simbolnega

ter da temeljito spremlja, sooblikuje, določa in srka vase, strukturira in »ritmi-

zira« naša vsakdanja življenja, niti ne tako zelo. Sploh če se spomnim svoje

mladostne izkušnje, ko sem v žarometih in maskah avtomobilov prepoznaval

izraze veselja, žalosti, agresivnosti, ponižnosti in prijaznosti, skoraj bi rekel

temperament avtomobilov oziroma živost materiala, o kateri govori Jane



24 FIČKO PO JUGOSLAVIJI

25

določen način in v določenem trenutku in konstelaciji je tisti, ki je značilen

tudi za vrste praks, ki jih obravnavam v nadaljevanju. Pri tem pa avtomobilske

kulture, ki je v primeru Jugoslavije in v zgodovinski perspektivi pomembno

dopolnjena z avtomobilskimi krajinami, se pravi z vizualnim in estetskim

vplivom prisotnosti avtomobilov na podobo sveta, v katerem živimo, sploh v

perspektivi »čaščenja« starih avtomobilov, ne vidim v okviru »odvisnosti od

avta«28 ali ljubezenske romance.29 Pri raziskovanju avtomobilov in njihovih

življenj med in z nami izhajam iz perspektive »živete izkušnje bivanja z avti

v vsej kompleksnosti, dvoumnosti in nasprotjih«.30 In na tem mestu je primerna

misel Michaela Callona in Johna Lawa:

Pri delovanju in subjektivnosti ne gre samo za kalkulacijo in interpretacijo.

Verjetno pri tem svojo vlogo igrajo tudi čustva. Kroženje in premestitev

[angl. circulation and displacement ] sta prav tako ključna ... Strast,

čustvo, afektivnost so povezani s potovanjem, s kroženjem. Jezik nam izda

vse to. Biti premaknjen [zamaknjen; angl. to be moved ], transportiran,

izlet, so vse metafore premestitve. Kakor tudi odvisnost [angl. addiction ],

AVTOMOBILSKE KULTURE,

beseda, ki izvira iz latinščine, ad ducere , odpeljati stran. 31





AVTOMOBILSKE KRAJINE


Poudarek na kroženju in premestitvi je v postjugoslovanski zgodbi z jugo-

O vlogi in pomenu avtomobila v kulturi in zgodovini je bilo napisanih precej

slovanskimi avtomobili ključen, saj v tej situaciji govorimo o razpadu države

razprav, od Car cultures Daniela Millerja, do Siegelbaumovega zbornika The

leta 1991, prekinitvi političnih in gospodarskih ter v veliki meri tudi kulturnih

socialist car,25 pa do zbornika Automobilities s prispevki Mimi Sheller, Nigela

in družbenih vezi (kamor spada tudi prekinitev oziroma redefinicija odnosa

Thrifta, Johna Urryja, Tima Edensorja in drugih.26 Ti avtorji obravnavajo različ-

z obdobjem jugoslovanskega socializma in širšo zapuščino in dediščino tega

ne vidike avtomobilnosti in avtomobilske kulture, pri čemer se, z izjemo Sie-

obdobja). V zameno so bile bolj ali manj uspešno vzpostavljene nove, (nad)nacio-

gelbaumovega zbornika, praviloma ukvarjajo z zahodom. A v pomembni

nalne vezi in mreže, ki pa vseeno počivajo na ideološkem in zgodovin skem rezu.

meri v svojih raziskavah presegajo ustaljeno prepričanje, da je »avtomobilska

In v dobi vseprisotnih medijev, ki agresivno določajo prisedanjanje preteklosti

potrošnja [...] povezana z racionalnimi ekonomskimi odločitvami, a hkrati

skozi podobe in zvoke, je tak rez manj opazen. Nenazadnje tudi zato, ker rez

vključuje tudi estetske, čustvene in senzorične odzive na vožnjo, na sorodstve-

ideološko temelji na eliminaciji dela osebne in kolektivne pretek losti – ta je skozi

ne vzorce, družbenost, življenje in delo«.27 In prav poudarek na estetiki,

medije in seveda materialne sledi (avto je ena izmed njih) prav očitno prisotna,

čustvih ter čutnih, visceralnih odzivih na vožnjo v določenem avtomobilu na

se vedno znova vrača in kroži. Premestitev v smislu izgube in nadomestitve

26 FIČKO PO JUGOSLAVIJI

27

okolja z okoljem, kjer so sledi preteklosti tako prisotne, je v pomembni meri

---------------------------------------------

značilna tudi za avtomobilizem, saj so na avtomobile pogosto vezani tako osebni

U otmjenom krugu snobova šetača

kot kolektivni spomini. Zato je treba opozoriti, kot pravi Mimi Sheller, da:

i mnogo ljepota nadražajnih čari

javlja se sirena:

Emocionalna sociologija avtomobilnosti prispeva k teoretiziranju o pove-

ja pjesnički gonim četiri kotača

zavah med preferencami posameznih voznikov na mikro ravni, agregacijo

vulkanizirana.

specifičnih avtomobilskih kultur na srednji ter vzorcih regionalnih, nacio-

nalnih in transnacionalnih emocionalnih/kulturnih/materialnih geografij

Malo kaučuka i željezni pancir

na makro ravni. 32

ogradivši srce od umrlog mesa

ja odbijam polet životnih tjelesa;

To pomeni, da v zgodbah o socialističnem avtu in avtomobilizmu po letu 1991

najzad postah svoj vlastiti banker

lahko najdevamo tako zelo osebne, intimne izkušnje, ujete v spomine, značil-

i muvam po asfaltu srca

nosti avtomobilskih kultur (recimo razkorak med ljubitelji in muzeji) in krajin,

elektromagnetizovana.

hkrati pa v postsocialističnemu življenju jugoslovanskega avtomobila lahko

zaznamo izrazito težnjo po (ponovnem) povezovanju, zlasti med ljubitelji (k

Asfalte! Asfalte!

čemur prav gotovo prispevajo tudi digitalni mediji). Tudi zato je poudarek na

glavna sirovino moga rodnog sela,

čustvenih in afektivnih investicijah toliko pomembnejši: »Občutki, povezani

gusto se rastapaš ispod hoda vrela,

z vožnjo, so eden od načinov, prek katerih se čustva utelesijo v odnose, ne samo

z drugimi ljudmi, ampak tudi s predmeti, kar vključuje kinestetične dimenzije

ti si samo nova pjesma gradu.

interakcije človeškega telesa z materialnim svetom.«33

---------------------------------------------

Čustvenost in afektivnost pa odpirata prostor tudi mitologiji. O avtomobilu

Avtomobili torej zasedajo posebno mesto v zgodovini človeštva in še bolj v

kot »mitskem predmetu« je že na začetku 1940-ih, daleč pred fenomenom

množičnega »poavtomobiljenja« sveta, pisal tudi hrvaški pesnik Tin Ujević,

vsakdanjem življenju. Želja po potovanju in vse hitrejšem premagovanju

ki ga je po Mandićevih besedah prepoznal in doumel kot »novi medij, ki je

razdalje je to prevozno sredstvo izstrelila med najpopularnejša in vsekakor

‚zamajal‘ zastarelost in ozkost trgovskih središč v velemestih, razširil ulice in

najbolj razširjena prevozna sredstva 20. stoletja. Prav zaradi množičnosti in

avenije, zamenjal videz poti in prometnih arterij ter zakone prometa«.

vseprisotnosti je avto hitro postal predmet in prostor, v katerem se prepletata

34 Še

več, fenomen avtomobila kot predmeta na poti »od vasi do mesta« je leta

in dopolnjujeta funkcionalnost (prevoz od točke A do točke B) in mitologija

1932 ujel v verze pesmi »Autom kroz korzo«:

oziroma afektivna obravnava vsega, kar »avtomobiljenje« vozi s sabo (hitrost,

oblikovanje, ljubezni, odprta cesta, razgledne točke, izleti v naravo, gneča,

nesreče, poškodbe itd.). To v pomembni meri vzpostavlja avtomobilske kulture.

Pri tem je ključen vidik subjektivnosti, intimnosti, emotivnosti in afektivnosti

avtomobilizma ter avta. Kot pravi Mimi Sheller:

28 FIČKO PO JUGOSLAVIJI

29

Avtomobilske kulture posedujejo družbeno materialne in predvsem

AVTO MED IKONO IN STVARJO,

afektivne dimenzije, ki so spregledane v sodobnih strategijah vplivanja na





MED ZAHODOM IN VZHODOM


odločitve, povezane z avtomobilom in vožnjo. Model individualistične

»racionalne izbire«, ki je dovolj vpliven, da ga imamo za samoumevnega v

Skozi 20. stoletje je cela vrsta avtov, v različnih obdobjih in na različnih krajih si-

debatah o politikah transporta, izkrivlja naše razumevanje tega, kako so

cer različno, zasedala mesto kultnih avtomobilov, ob katerih se ljubiteljem še

ljudje (in njihova čustva) zakoreninjeni v zgodovinsko sedimentirane in

danes šibijo kolena in solzijo oči. Od slavnega Volkswagnovega hrošča, Citroëno-

geografsko vtisnjene vzorce »vsakdanje mobilnosti«. 35

vega spačka, Chevroleta Corvette, Jaguarjevega tipa E, Mercedesovega 300SL,

Škode, Trabanta in nenazadnje fička ... Ta vozila so zaznamovala popkulture ter

Zastavin fičko je vsekakor zelo materialen ostanek preteklosti, je predmet, ki

avtomobilske kulture in krajine celotnega sveta (praviloma sicer prevladujejo

ob »trku« s posameznikom lahko zada hude in tudi nematerialne rane: nostal-

»zahodnjaki«), medtem ko so bila vzhodna vozila na zahodu bolj kurioziteta in

gijo, romantizirano spominjanje, obujanje lepih in morda malo bolečih izkušenj.

eksotika, doma pa, zlasti proti koncu socializma, pogosto razumljene kot žalobno-

»Kombiniranje občutenja sveta skozi čute s čutenjem, ki izvira iz teh sre-

-šaljiv poskus avtomobilizacije (posebej z današnje perspektive).

čanj,«36 kot predlaga Mimi Sheller, je torej uporabno, saj odpira vrsto pogledov

To ne pomeni, da evropski vzhodnjaki niso sanjali štirikolesnih sanj. Te so

in vprašanj o razmerju med človekom in predmetom, o srečevanjih človeka in

se praviloma začele istočasno kot na zahodu, vendar pa so v nadaljevanju,

predmeta ter nenazadnje o življenju predmetov v življenjih ljudi. Poudarek

zlasti pa po drugi svetovni vojni, krenile po precej drugačnih industrijskih,

na materialnosti in čustvenosti ter afektivnosti jugoslovanskega avtomobila

politično-ideoloških, tehnoloških in kulturnih kolesnicah. Mnogi med njimi

in njegove vloge po Jugoslaviji pomembno izpostavlja tako materialno kot

– vzhodnonemška trabant in wartburg, sovjetska lada in zaporožec, poljski

nematerialno podstat vsega tega. Materialnost nam sicer na svoj način govori

fiat, češka škoda, če omenimo samo najbolj znane – so kultni status (v različnih

zanimive zgodbe, a so te veliko bolj intrigantne in privlačne skozi subjektivno

modalitetah) zasedli na obeh straneh železne zavese, malo zaradi eksotič-

perspektivo posameznika, ki zapiše svoje občutke pod videom na internetu ali

nosti in drugačnosti in malo tudi zaradi čudenja nad vzhodno tehnologijo, ki

pa si obleče delovni kombinezon, vzame v roke orodje in se odpelje v drug svet.

je bila neredko predmet ironije in posmeha (spomnimo se le na cinematično in

tržno usodo Zastavinega juga v ZDA). Malo pa preprosto zato, ker je navkljub

sodobnemu prepričanju, da je bila socialistična ekonomija v celoti in vseskozi

podstandardni »šmafu«, socialistični avto našel pot tudi na zahod, kjer je cenov-

no in oblikovno konkuriral primerljivim vozilom.

Svoje avte-heroje je torej imela tudi socialistična Jugoslavija. Najprej

Zastavinega fička, kasneje Zastavo 101, v različnih delih Jugoslavije znano

kot stoenka, »stojadin« ali »kec«, potem vrsto modelov Yugo in nazadnje florido,

pa tudi »posvojene« DKW-je, austine, citroene, ople, volkswagne in renaulte. Pri

tem moram opozoriti, da je skozi zgodovino Jugoslavije pomembno vlogo igrala

fascinacija z zahodom, kar se je odražalo tudi na avtomobilskem področju, saj je





30 FIČKO PO JUGOSLAVIJI

31

bila avtomobilska deziderata bolj zahodna kot domača. Lahko bi celo rekli, da

se je fascinacija z jugoslovanskimi avtomobili in industrijo vzpostavila za nazaj,

medtem ko je bila v svoji sedanjosti jugoslovanskost avtomobilizma, kot je s

sedanjostmi pogosto, pač sedanjost brez investiranih »retromaničnih« in ro-

mantičnih fascinacij (glej razdelek »Miniature, umetnost in oblikovanje podob

nekdanje ikone«). Vendarle je ob pogledu čez ramo jasno, da je širši zgodovin ski

pomen jugoslovanske avtomobilske industrije nezanemarljiv.

Na pot pisanja te knjižice me je popeljala fascinacija s tehniko, ki se je v

času od otroštva do danes povezala z željo po razumevanju intrigantnega

razmerja med tehnologijo, kulturo in družbo ter spominom. Pokazalo se je, da

je fičko pravzaprav tista prava več-kot-samo-stvar, ki me – in upam, da bralko

in bralca tudi – popelje na precej daljše potovanje, kot bi si lahko mislili, kadar

sedamo v avto ali odpremo knjigo. Fičko na nek način predstavlja materialni

in simbolni »časovni stroj«, skozi katerega se prisedanjajo osebne, kolektivne,

naše in njihove, moje in tvoje osebne preteklosti, preteklost Jugoslavije in s

tem preteklost vseh novonastalih držav na tem območju.





32 FIČKO PO JUGOSLAVIJI

Prva ...

JUGOSLOVANSKA

AVTOMOBILSKA





KRAJINA IN INDUSTRIJA





34 FIČKO PO JUGOSLAVIJI

35

Ob razmišljanju o vlogi avtomobila v družbi, o pomenu avtomobila v socializ-

mu in še posebej o življenju jugoslovanskega avtomobila po Jugoslaviji se zdi

vabljivo na avto kot materialni artefakt ter na njegovo življenje in družbeno

vlogo pogledati skozi perspektivo avtomobilske krajine. »Zgodovinjenje« in

»dediščinjenje« avtomobila skozi koncept avtomobilske krajine nam odpreta

pogled na procese »poavtomobiljenja« pogleda na svet oziroma avtomobilizacije

jugoslovanskega sveta – tako z zgodovinskega in arhitekturnega vidika kot tudi z

vidika jugoslovanske ideologije, mitologije ter tehniške zapuščine in ostalgije.

Poleg tega lahko na avtomobilsko krajino, kot del siceršnje spomin ske krajine

s spomeniki, arhitekturo in drugim vred, gledamo z določene zgodovinske točke

v preteklosti (medijsko posredovane podobe) oziroma v sedanjosti (nepos-

redno izkustvo). Hkrati pa lahko v vsakokratni sedanjosti iščemo in najdemo

(bolj ali manj) premične predmete-avtomobile, ki v sedanjost prevažajo ostal-

gije: tako materialno – surovost pločevine, zbledelost laka, odstopajoče notranje

oblazinjene obloge – kot simbolno ostalgijo – osebne spominske, čust vene in

čutne investicije.

S tem se odpira prostor za tisto neotipljivo, kar se skriva v zvoku motorja ali

zapiranja vrat ter v vonju železa, šmira in bencina, in hrani čar in grozo nabuh-

losti rjavenja in sprhnelih oblog iz penaste gume. Tako lahko avtomobilske

krajine opazujemo in po njih potujemo po precej različnih koordinatah in

poteh. Skozi proti-postavljanje različnih vidikov pa odstiramo pogled na vlogo

avtomobila nekoč in danes, od zunaj (spreminjanje opazovalčevega pogleda) in

od znotraj (spreminjanje voznikovega oziroma potnikovega pogleda).

V tem poglavju bom postavil materialni okvir jugoslovanske avtomobilske

krajine v časovni perspektivi, pri čemer bom najprej predstavil obris (ne iz-

ključno) surove, industrijske, materialne plati produkcije vozil v Jugoslaviji.

Takšno ozadje bo primerna podlaga za naslednja poglavja, kjer razpravljam

o, vsaj na prvi pogled, manj materialnih vidikih oziroma o vitalnosti posredo-

vanih in neposredovanih avtomobilov in avtomobilskih krajin.

Ko govorimo o podobah preteklosti oziroma razmišljamo o tem, kako je

preteklost izgledala (pri tem moram poudariti prav vizualno imaginacijo, ki

neredko povozi zgodovinopisje), ne moremo mimo medijsko posredovanih

36 FIČKO PO JUGOSLAVIJI

37

podob (film, fotografija, televizija, promocijska gradiva, načrti ipd.), skozi katere

dosegel šele leta 1956.39 Brez težav si lahko predstavljamo, da so glavnino po-

prisedanjamo preteklost in jo potvarjamo za nazaj. A drugače skorajda ne gre,

vojnega arzenala avtomobilov in tovornjakov tvorila tovorna ter vojaška vozila,

saj so vse, kar iz preteklosti imamo – poleg tega pa so tudi najzgovornejše –

šele nato osebna, ki so bila večinoma zaplenjena poraženim vojskam ali pa so v

medij ske podobe, ki izdatno napajajo naše predstave in spomine. Siegfried

državo prišla kot darila zaveznikov. Z reorganizacijo ter nacionalizacijo nekaterih

Kracauer je o filmu zapisal, da je »edinstveno opremljen za snemanje in razkri-

predindustrijskih proizvodnih obratov in z vzpostavitvijo novih pa se je Jugo-

vanje fizične realnosti [...] edine realnosti, ki nas zanima [...] v prehodnosti

slavija v povojnem obdobju postavila na pot obnove in razvoja, industrializacije

sveta, v katerem živimo.«37 Filmske, pa tudi glasbene in zvočne podobe naselju-

in modernizacije. In temu je bila podrejena tudi avtomobilska industrija.

jejo življenjska okolja, prav tako pa sooblikujejo človekovo imaginacijo sveta,

V pogledu ideologizacije preteklosti je zanimiva zgodba, ki razkriva sistem-

in sploh preteklosti, ki se v sedanjost prevaja tudi skozi predmete drugih

sko pozabljanje, obenem pa pokaže tudi na primer »zgodovine od spodaj«. Posre-

prostorov in časov (glej poglavja »Druga ...«, »Tretja ...« in »Rikverc«). A najprej

doval jo je avtomobilski navdušenec »Byrkus« na forumu Avtomobilizem.com,

k zgodovinskem ozadju.

prvič pa je bila objavljena v reviji Avto leta 1971:

Pravzaprav smo ves čas lagali. Ne nalašč, pa vseeno: pisarili smo o prvem





OBRISI JUGOSLOVANSKE


jugoslovanskem avtomobilu, o Zastavi 101, in v zagnanosti pozabili na





AVTOMOBILSKE INDUSTRIJE


tiste čase, ko je na Slovenskem zabrnel resnično prvi, doma narejeni avto.

Bilo je v zgodnjih povojnih letih, ko so bili avtomobili še redkost, ceste pa

hudo prašne. Ni pa manjkalo amaterskih navdušencev, ki so se prepuščali

Opustošenje po drugi svetovni vojni je bilo v SFRJ precejšnje, saj je že v

osnovi slabo industrializirana in pretežno agrarna družba med vojno izgubila

napredku tehnike.

okoli 10 % prebivalstva, škoda na industrijskih objektih pa je bila ocenjena na

36 % predvojne vrednosti industrijskih obratov.38 To pomeni, da je bilo uničene

TATRA JE OŽIVELA

oziroma nedelujoče precej industrije in drugih proizvodnih obratov, porušene

Lovro Osredkar, Ljubljančan, se rad spominja tistih časov. Začel je 1929.

ali poškodovane pa je bilo tudi veliko osnovne infrastrukture (mostovi, ceste,

leta kot mlad pomočnik v delavnici, kjer so izdelovali lesene kalupe za

železnice). V kontekstu avtomobilske industrije lahko rečemo, da velikanske

karoserije. Tam je tudi spoznal kleparja Dudeka, Čeha po rodu, in pri

škode na tem področju ni bilo, saj v Jugoslaviji pred vojno avtomobilska industrija,

njem se je naučil prvih kleparskih veščin. Začel je s pločevinastim vogalom

z izjemo nekaj delavnic, ki jih pa ne moremo šteti za industrijo, ni obstajala.

za avtobus. Okrog lipovega panja je ovijal pločevino in tolkel po njej toliko

Kljub temu so manjši obrati, kjer so ročno sestavljali avtomobile, v nekaj prime-

časa, da so bili nared vsi štirje vogali. Led je bil prebit. Potem je šlo laže.

rih vendarle predstavljali osnovo za razvoj državnih avtomobilskih podjetij,

ki so v porušeni državi začenjala z relativno novo industrijsko panogo, ki pa

Ko se je Lovro preselil k ljubljanskemu avtoprevozniku Magistru, je znal

je imela močan ideološki in družbeni potencial.

narediti že celo avtobusno karoserijo. Po osvoboditvi, ko je večino avtobusov

Po podatkih Statističnega urada FNRJ naj bi bil med drugo svetovno vojno

pobrala vojna, so predelovali kar stare tovornjake. Mojster za te reči je

jugoslovanski avtomobilski arzenal prepolovljen, predvojni obseg pa naj bi

bil Jernej Kožar, Lovrov prijatelj, tudi Ljubljančan. Ko je Kožar nekje

38 FIČKO PO JUGOSLAVIJI

39

našel staro vojaško Tatro, sta staknila glavi. Karoserija in podvozje sta

Najbolj se je svetlo modri kabriolet izkazal 1950. leta, ko je na gorski dirki

bila uničena, le v motorju je še ostalo nekaj življenja.

na Lovćenu prinesel Kožarju naslov: prvak Jugoslavije!

Kožar je direkciji za avtopromet pri predsedstvu vlade LRS pisal prošnjo

Z leti je naš prvi avto zamenjal več lastnikov. Kdor mu je skušal slediti, je

za »dodelitev avtomobilskih ruševin«. Všeč so mu bile tiste, ki so jih pri

prišel do razpotja: po nekaterih podatkih je ostal nekje v Zagrebu, po drugih

Odpadu hranili pod oznako K 2 s. In je pripisal: »Ruševine bi uporabil za

so ga odpeljali čez mejo v Avstrijo.

modeliranje in kompletiranje športnega avtomobila. Delo bi izvršil sam.«

Če ga kdo od vas, ki berete te vrste, pozna in ve, kje je, naj nam sporoči!

Veseli bomo vsake vesti.

NA LIPOVEM PANJU

Še bolj bomo veseli ugovora, češ da to sploh ni prvi jugoslovanski avto.

Osem mesecev sta ravnala in upogibala obline. Prednji konec sta »pošpegala«

po chevroletu, zadnjega sta na kratko spodrezala in spodvila.

Ugovora z dokazi namreč! 40

Kar je nastalo, je bil čeden, dvosedežni kabriolet, s pomično platneno

No, že v naslednji številki revije Avto (letnik 1971, številka 13, stran 4) je moč

streho, ki se je škarjasto odpirala, in s premakljivimi stranskimi okni. Vsa

prebrati naslednje:

karoserija je bila kot lupina in nekaj posebnega: bila je samonosna, ker avto

TEHNIČNI MUZEJ NA DVORIŠČU

ni imel šasije. Celo izbuhnjenim blatnikom sta zaupala trdnostno nalogo.

Sem poslednji lastnik našega avtomobilskega veterana. Kabriolet, ki ste ga

Avto je bilo moč odpreti spredaj, pri motorju, in zadaj, za prtljago. Imel je

popisali v 12. številki pod naslovom »Komu gre prvenstvo?« sem kupil v Za-

tudi vrata, ki so se odpirala nazaj.

grebu, potem ko sem prebral oglas v »Večernjem listu«. Avto je bil znamke

Avto je bil 4120 mm dolg, 1720 mm širok in 1340 mm visok. Najnižje mesto

NAŠ, ročno izdelan, na armaturni plošči je pisalo IZDELAVA OSRED-

je bilo 220 mm od tal, pripravljen na vožnjo je tehtal 1050 kilogramov.

KAR. Všeč sta mi bili oblika in cena. Ko sem ga registriral, je dobil številko

Tujega dela plod je bil le Tatrin motor: štirivaljni zračno hlajeni bokser, s

1200 kubiki gibne prostornine je zmogel 30 KM. Poganjal je zadnja kolesa.

RI 76-14. Prejšnji lastnik mi je povedal, da so avto naredili v mariborskem

Čehoslovaki so takšne motorje vgrajevali v vojaška vozila z oznako K 57.

TAM in da ga je v začetku vozil tovariš Kardelj. Ne vem, če je to res. Dobro

Ko sta avto zapodila po cesti, ga je bilo veselje videti: zmogel je debelih sto

mi je služil več kot tri leta. Bil sem mlad in vozilo je moralo marsikaj prestati.

kilometrov na uro, bil je kos vsem klancem, pa ni bil prepožrešen: porabil je

Po dobrih in slabih poteh sem prepotoval 20.000 kilometrov. Potem se je, po

11 litrov bencina na 100 kilometrov.

moji krivdi, zdrobil zobnik v diferencialu. Napake nisem uspel odpraviti in

Seveda brez težav ni šlo. Prednji pokrov je bil pretežek, z drgnjenjem je

zdaj rdeči kabriolet je moral v pokoj. Morda bi bilo res bolje, če bi našel svoj

nekajkrat preluknjal bencinski rezervoar. Tudi na drugih koncih je pločevi-

prostor v muzeju, namesto da stari na vaškem dvorišču. Če vas zanima,

na zaradi tresljajev večkrat počila. Vse ostale, vsakdanje napore pa je

vam lahko pošljem natančne podatke o vozilu in naslov prejšnjega lastnika.

avto potrpežljivo prestajal.

Josip Klobučar, Ravna Gora, Gorski Kotar. 41

O njem so pisali po vsej državi, fotografija je šla na prvo stran avtomobil-

sko-motociklističnega časopisa »Motorizacija« (letnik 1948, številka 8–9).

40 FIČKO PO JUGOSLAVIJI

41

Kot uvod v jugoslovansko avtomobilsko industrijo je ta zgodba zanimiva na več





ZAVODI CRVENA ZASTAVA


ravneh. Najprej zato, ker opozarja na pomanjkanje širšega zavedanja o zgodovini

avtomobilizma na področju jugovzhodne Evrope, nekdanje Jugoslavije in Slo-

venije, tako na začetku 1970-ih kot danes (s tem kaže na to, da je zavedanje o

Izhodišče razvoja jugoslovanske avtomobilske industrije je bila vzpostavitev

materialnem propadanju in izginjanju dediščine časovno in strukturno vse-

industrijskega okvira, pri čemer je bilo verjetno ključno sodelovanje Zastave

prisoten fenomen industrijske dobe, ki pa v vsakem obdobju najde svoje izginja-

s Fiatom, ki je po besedah zgodovinarja jugoslovanskega avtomobilizma Marka

joče predmete). Govori o tako rekoč ročno izdelanem avtomobilu in poudarja

Miljkovića osnovni razlog in pogoj za razvoj avtomobilske industrije v Jugo-

pristop »naredi sam«, ki se je v razvoju avtomobilizma večinoma izgubil in ostaja

slaviji. Posledice tega pa so bile precej širše. Kot pravi Miljković, je razvoj av-

samo še v ljubiteljskem avtomobilskem »starodobništvu«. Prav ta pristop, lahko

tomobilske industrije in posledično avtomobilske kulture »dal ljudem veliko

bi rekli »umaži si roke in napni mišice«, se zdi ključna afektivna komponenta

več svobode, kot so prej lahko sanjali [...] Paradoksalno ali ne, pokazalo se je,

ukvarjanja z avtomobili, ki interakcijo s predmetom postavi v kontekst telesnega

da je bila jugoslovanska družba v tem pogledu ‚najsvobodnejša‘ v obdobju

in čutnega »spopada« z materialom (restavracija ali demolicija). Poleg tega pa ta

med drugo polovico 1960-ih ter začetkom 1980-ih, kljub temu, da danes o

večkratno posredovana zgodba odkriva pasti spomina in ideologije, saj je bil

Jugoslaviji revizionisti pogosto govorijo kot o ‚temnici narodov‘«.43 Čeprav je

ta avto očitno spregledan tako s strani države kot avtomobilske industrije, (nič

svoboda težko merljiva, sploh ko govorimo o svobodi v preteklosti (kar je posto-

bolje, se zdi, ni danes), poleg tega pa sta ideologiziranje in popkulturalizacija

pek, ki je vsaj malo nostalgično, a vsekakor ideološko pogojen), pa je v zgornji

zahodnega in vzhodnega avtomobila to zelo specifično, a medijsko slabo zabele-

ugotovitvi vsekakor pomenljivo, da se pri tem vzpostavlja pogled v preteklost,

ženo avtomobilsko preteklost in dediščino enostavno povozili.

ki v kontrastu med nostalgijo in revizijo najdeva tudi oprijemljive podatke o

Začetki »državnega« avtomobilizma v SFRJ, sprva izrazito ideološko po-

pomenu mobilnosti za razvoj države. To nas sicer pelje izven parametrov debate

gojeni, so bili v pomembni meri začetek tehnološke in družbene modernizaci-

o industriji v polje spomina (več o tem v nadaljevanju), a je vseeno po-

je. Skozi privzemanje »dekadentnih« popkulturnih vzorcev se je Jugoslavija tudi

membno za razumevanje vloge avtomobilske industrije v Jugoslaviji tistega

skozi avtomobilizem oziroma svojo značilno kulturo avtomobilizma vzposta-

časa. Še posebej, če to oceno postavimo ob bok razmišljanju Igorja Mandića, ki

vila kot polno motorizirana država, ki s tega vidika ni prav dosti zaostajala za

je zapisal, da je bil fičko »prvi drag predmet neke sodobne psihologije potrošnje,

opevanim zahodom. V študiji Los Angelesa je Reyner Banham leta 1971 zapisal:

bil je prva magična luč, ki nam je služila kot smerokaz iz dolgoletne zaostalosti,

»Kakor so se prejšnje generacije angleških intelektualcev učile italijansko, da

naša Ariadnina nit, ki nam je pokazala pot iz področja koč, blata, opank in

bi lahko brale Danteja v originalu, sem se jaz naučil voziti, da bi lahko bral Los

veselic do širokih asfaltiranih cest, motelov, samopostrežnih trgovin, striptiza

Angeles v originalu«.42 V primeru fička bi lahko v tem rekli, da se je Jugoslavija

in beat-glasbe«.44

naučila avtomobilske industrije, da bi vzpostavila državo. Za današnji čas pa bi

Preden je torej Zastava postala znana pod imenom Zavodi Crvena zastava,

lahko rekli, da se moramo v času sanitiziranega avtomobilizma, ko sami ne

so v kragujevški livarni, ki je začela obratovati leta 1853, izdelovali orožje za

moremo več zamenjati niti žarnice v žarometu, naučiti vihteti orodje (in ne

srbsko kraljevo vojsko. Z orožjem se je Zastava ukvarjala tudi kasneje, pred

samo mehanično, pač pa tudi komunikacijsko), da bi lahko razumeli oziroma

drugo svetovno vojno v času Kraljevine Jugoslavije, v obdobju Socialistične

brali stare avte in zgodbe, ki se skrivajo pod rjo in preperelimi prirobnicami

federativne republike Jugoslavije in tudi danes (tovarna Zastava Oružje). Bolj

ter v medijsko posredovanih zvokih in podobah.

kot tovarna orožja pa je zgodovino tovarne in celotne Jugoslavije zaznamovala





42 FIČKO PO JUGOSLAVIJI

43

44 FIČKO PO JUGOSLAVIJI

45

proizvodnja osebnih in tovornih vozil, med njimi tudi danes legendarnega

Naslednje leto, 12. avgusta 1954, sta Zastava in Fiat v Torinu podpisala pogodbo

fička, avtomobila, ki je bil na nek način »alegorična figura industrializacije«

o odkupu licence in že nekaj mesecev kasneje se je začela proizvodnja prvih

Jugoslavije.45 Zgodovina avtomobilske industrije v Kragujevcu sicer ne sovpada

vozil, Fiatovih modelov AP-55 (poznanega kot kompanjola), 1400 BJ in 1100,

povsem z nastankom socialistične Jugoslavije, saj so tam že leta 1939 izdelovali

ki velja za prvi licenčni Zastavin avto.52 Pri tem velja omeniti legendo, da naj

licenčne češke Prage ter Chevroletove kamione in jih za jugoslovansko kraljevo

bi Gianni Agnelli Titu licenco podaril, kar je vsekakor vir kontroverze, saj

vojsko izdelali okoli 400.46

Miljković omenja, da Tito, v dvojni igri vožnje med vzhodom in zahodom oz.

Bolj ali manj neprekinjena proizvodnja vozil, ki v resno spremenjenih

med socializmom in kapitalizmom, leta 1969 najprej ni želel sprejeti Agnellija

pogojih in s povsem drugo vsebino traja še danes, se je začela v Zastavi leta

na uradni obisk,53 verjet no pa podrobnosti o zakulisnih političnih igrah ne

1953. Obdobje od osvoboditve do Informbiroja leta 1948 je bilo pod vplivom

bomo nikdar izvedeli.

sovjetskega razvojnega modela in odločno usmerjeno v plansko gospodarstvo

Fičko pa je svoje dolgo in pestro jugoslovansko in postjugoslovansko

po sovjetskem vzoru, podobno kot na Češkoslovaškem, kar je tam povzročilo

življenje uradno začel 18. oktobra 1955 kot Fiat 600. Ta model je oblikoval

precejšno degradacijo pred vojno dobro razvite avtomobilske industrije.47 V

legendarni Fiatov inženir Dante Giacosa (1905–1996) in je bil odgovor na izziv,

Jugoslaviji zaradi nizke stopnje predvojne industrializacije in siceršnjega

kako izdelati majhen, varčen in cenovno dostopen avtomobil, ki lahko sprejme

vojnega opustošenja takih težav sicer ni bilo, je pa bila vloga sovjetskega in-

štiri potnike. Zdi se, da je bilo pri izdelovanju ljudskih vozil v tistem času kar

ženirja Mirčeta Kadarjana vsekakor odločilna za prva leta razvoja jugo-

običajno, da so za mero jemali potnike; tudi Citroënov 2CV, spaček ali »dežnik

slovanske avto mobilske, pa tudi ostale industrije.48 V obdobju začetne industri-

na kolesih«, je recimo moral zadostiti pogoju, da je cenovno dostopen, da

alizacije je bila avtomobilska industrija primarno usmerjena v sodelovanje z

lahko sprejme štiri odrasle osebe ter da je vzmetenje dovolj mehko, da se jajca

vojsko, ki je potrebovala motorizirano opremo (tovornjaki), ter deloma v

na zadnjem sedežu med vožnjo po sveže zorani njivi ne razbijejo.54 Leta 1955 so

agrikulturo (traktorji).49 Po letu 1948 pa je več prostora dobila tudi zamisel o

v Zavodih Crvena zastava izdelali dobrih tisoč vozil, tri leta kasneje pa že

osebnem vozilu.

3.596. Da bi lahko uresničili načrte o povečanju proizvodnje na 12.000 vozil letno,

V pomanjkanju ustreznih avtohtonih nastavkov avtomobilske industrije

so povečali zmogljivosti in zgradili nove proizvodne obrate. Dve leti kasneje so

je v tem času potekalo iskanje zahodnih partnerjev, ki bi bili pripravljeni investi-

pognali montažne linije in izdelali že več kot 13.000 avtomobilov.55 Sodelovanje

rati oziroma zagotoviti tehnologijo. V igri je bilo več kandidatov, francoska

s Fiatom je bilo tako za Zastavo kot za državo, pravi Miljković,

Renault in Delahaye, italijanska Fiat in Alfa Romeo, britanska Rover in Austin

(slednjega so kasneje izdelovali v novomeškem IMV-ju), avstrijski Jenbacher

eden od najpomembnejših državnih projektov, glede na to, da je avtomobil-

in ameriški Willys. Na koncu je bil izbran Fiat, ki je imel v svojem asortimaju

ska industrija predstavljala najpomembnejši sektor industrializacije

tovornjake, kombije in osebna vozila.50 Osnovno formalno izhodišče za povojno

Jugoslavije po drugi svetovni vojni. Edina težava pri teh ambicioznih

proizvodnjo vozil v Zastavi pa je bil referendum zaposlenih leta 1953:

načrtih je bilo dejstvo, da Jugoslovani nikoli prej niso izdelovali avtomobilov

in tako pravzaprav niso vedeli, kako se to dela. 56

Na referendumu 26. avgusta 1953 je bila sprejeta odločitev o proizvodnji

avtomobilov v Zastavi. 96 odstotkov zaposlenih v takratnih Zavodih

V tem pogledu je sodelovanje s Fiatom pomenilo tudi priložnost za šolanje

Crvena zastava je soglašalo z uvajanjem novega proizvoda. 51

kadrov ter model načrtovanja industrijskega razvoja, oziroma je šlo, kakor

46 FIČKO PO JUGOSLAVIJI

47

stvari postavi Miljković, za tehnološki transfer, kar pomeni »planski prenos

Poleg fička, ki je medtem že postal pravi hit, je Zastava leta 1961 na osnovi

tehnologije, ki ga koordinira tuje podjetje ali država s specifičnim naborom

Fiatovega modela 1300 začela izdelovati model Zastava 1300, popularnega

ciljev«.57 Crvena zastava je tako postala eden največjih industrijskih obratov

»tisočtristo« oziroma »tristača«, ki so ga proizvajali do decembra 1979, med

in je pred razpadom države zaposlovala

ljudmi pa je bil znan tudi kot »jugoslovanski mercedes«.62 Oktobra 1971 se je zače-

la proizvodnja prvega vozila srednjega razreda, Zastave 101. »Stoenka«, »stojadin«

okoli 56.000 delavcev. Za Crveno zastavo je delalo tudi več kot 200 koope-

ali »kec« je nastala na osnovi Fiata 128 iz leta 1967, do leta 1991 pa naj bi jih nare-

rantov, tako da je tovarna dejansko predstavljala »motor« jugoslovanskega

dili milijon. Za povrh je bila stoenka leta 1981 imenovana za avtomobil desetletja.

Prvi avtomobil, ki so ga povsem samostojno razvili in izdelovali v Zastavi,

gospodarstva. Zato je, tako kot Fiat v Italiji, imela Crvena zastava v Jugo-

je bil Yugo 45 – prvi primerek je bil narejen ročno konec leta 1978. Serijska

slaviji posebno mesto in pomen – pridobivala je cenejše državne kredite

proizvodnja je stekla leta 1980, septembra 1984 pa je bila podpisana pogodba

in garancije ali odpise dolgov v kriznih obdobjih. 58

o izvozu juga v Združene države Amerike. Tja so prodali 141.511 primerkov,63

kar je vsekakor zadosti, da je jugo s svojim dizajnom in slovesom pustil sledi tudi

Pomen Zastave ni bil velik samo z vidika avtomobilske industrije, ampak je

v ameriški humoristični zapuščini, pa tudi v avtomobilski krajini in kinemato-

podjetje predstavljalo pomembno gibalo razvoja drugih, spremljajočih panog.

grafiji.64 Drugi samostojni oblikovalski in inženirski dosežek je bil Yugo Florida,

Tako je bil že konec 1950-ih postavljen temelj za periferno industrijo izdelo-

ki ga v Zastavi proizvajali od leta 1988, njegovi zgodovina in sedanjost pa sta

vanja potrebnih polproizvodov in sestavnih delov.59 Za potrebe avtomobilske

precej manj romantični, zabavni, tragični in melanholični kot tisti njegovih

industrije se je začel razvoj gumarske industrije, kranjska Sava je med drugim

predhodnikov.

začela izdelovati tudi pnevmatike. Poleg tega je avtomobilska industrija zahte-

V zgodovini Zastave velja za najboljše leto 1989, ko so proizvedli 180.950

vala predvsem razvoj proizvodnje in distribucije naftnih energentov, plastike

lastnih izdelkov ter dodatnih 42.614 avtomobilov in 4.827 tovornjakov v koope-

in tekstilne industrije. Postranska posledica širše industrializacije in motori-

raciji, od tega so 26.777 vozil izvozili. V tem času je bilo v Zastavi zaposlenih

zacije pa je bil tudi razvoj industrijskega oblikovanja, arhitekture, fotografije,

53.357 ljudi, v proizvodni proces je bilo vključenih 280 kooperantov iz 130 mest

oglaševanja in nenazadnje tudi razvoj turizma.60

tedanje Jugoslavije.65 Nazadnje so licenco za izdelavo fičkov prodali turški

Z željo po povečanju proizvodnje so leta 1962 zgradili novo tovarno, ki je

tovarni Tofas, ki je proizvodnjo nadaljevala do leta 1990.66

imela proizvodno zmogljivost 27.000 vozil letno, leta 1965 pa se je proizvodnja

povzpela na 50.000 vozil letno. V pogodbi o poslovno-tehničnem sodelovanju

s Fiatom iz leta 1968 je bilo dogovorjeno, da proizvodnjo povečajo na 170.000

NA POTI V ZGODOVINO:

avtomobilov letno. Ob Fiatovi pomoči je Zastava proizvodnjo do leta 1968





ZASTAVA PO SFRJ


razširila na 85.000 vozil letno. V tem času je imela Zastava sedem tovarn, pet

v Kragujevcu in po eno v Makedoniji in na Kosovu. Konec 1960-ih je Zastava

S koncem države je bilo konec tudi ne tako nepomembne avtomobilske in-

svoja vozila začela tudi izvažati, prvih 6.000 je bilo prodanih na Poljsko. Kmalu

dustrije v tem delu sveta. Po letu 1991 sta se jugoslovanska avtomobilska kra-

so sledila še druga tržišča: Finska, Kolumbija in Grčija, ne dolgo za tem pa

jina in industrija temeljito spremenili. Propadle ali preoblikovale so se mno-

tudi Nizozemska, Belgija, Zahodna Nemčija, Francija in Velika Britanija.61

ge jugoslovanske avtomobilske tovarne: novomeški IMV, mariborski TAM,





48 FIČKO PO JUGOSLAVIJI

49

50 FIČKO PO JUGOSLAVIJI

51

sarajevski TAS, IDA iz Kikinde, koprska Tomos in Cimos, kragujevška Zastava,





IN DRUGI PROIZVAJALCI ...


na tržišče pa so pripeljali tudi manj znani proizvajalci.

Ekonomske posledice razpada za kooperante po nekdanjih republikah,

Zastava, kot rečeno, ni bila edini proizvajalec avtomobilov v Jugoslaviji, zato

pa tudi sankcije mednarodne skupnosti proti Zvezni republiki Jugoslaviji in

je prav vsaj na kratko omeniti nekaj tovarn, kjer so v različnih obdobjih izde-

kasneje Srbiji v postjugoslovanski zgodovini tovarne, so predstavljale začetek

lovali lastne znamke tovornih vozil, licenčna osebna vozila in vojaška vozila

novih težav in postopno zapiranje proizvodnih zmogljivosti. Razmeram ni

ter s tem prav tako pomembno prispevali k motorizaciji in razvoju jugoslovanske

pomagalo niti Natovo bombardiranje tovarne leta 1999, ko je bilo uničenih

avtomobilne krajine in industrije. Med drugim so bile to Tovarna avtomobilov

160.000 m2 proizvodnih površin. Kljub temu so iz obnovljene proizvodnje že

Sarajevo (TAS), kjer so izdelovali licenčne golfe, Industrija delova automobila

septembra 1999 prišla prva vozila.67 Leta 2000 je tovarna Zastava Automobili

(IDA) iz Kikinde, znana po Oplovih kadettih, in Fabrika automobila Priboj

pridobila certifikat JUS ISO 9001 za razvoj, proizvodnjo, prodajo in servisiranje

(FAP), kjer so izdelovali tovorna vozila. Eno od njih je »nastopilo« v še enem

avtomobilov, kar je predstavljalo pomemben korak k obnovi proizvodnih zmoglji-

road-songu Ramba Amadeusa, »FAP mašina«, ki je več kot vredna citiranja:

vosti. Naslednje leto so v Zastavi začeli proizvajati modificirana modela, Koral L

in Florida L. Leta 2007 se je začela, spet po Fiatovi licenci, proizvodnja Zastave

---------------------------------------------

10, prvega avta, ki je prišel z Zastavine robotizirane linije. Končno je bila sep-

tembra 2008 med srbsko vlado in Fiatom podpisana pogodba o skup nem

Dje je FAP mašina?

vlaganju v tovarno. Mešano podjetje je v večinski Fiatovi lasti, od leta 2012

A dje nam je FAP mašina?

pa je v lastniški strukturi tudi ameriški Chrysler, s katerimi tvorita skupino

Dje nam je FAP mašina,

Fiat-Chrysler, izdelujejo pa licenčne Fiatove modele 500L. S tem, ko je Fiat

Fabrike Automobila Priboj?

prevzel tovarno, se je končala zgodba o Zastavi kot jugoslovanski, in kasneje

Najmilija situacija u mom šoferskom životu,

srbski, paradni tovarni avtomobilov; zgodba, ki je šla od zanesenjaških in

Najmilija situacija u mojoj šoferskoj karijeri!

majavih začetkov, ustaljenega ritma vzponov in padcev, izgradnje Zastave kot

blagovne znamke in njene vzpostavitve kot »jugoslovanskega« proizvajalca

Je kad dođe ljeto,

avtomobilov, in nenazadnje ironizacije Zastavinih avtov v vsakdanjem življenju

15. juli, a ja dobijem turu da iskrcam u centru grada.

in (tujih) filmih, nacionalizacije znamke oziroma rebrandinga Zastave kot

Tad zatvorim prozore,

srbskega avtomobila in tovarne, do končne vrnitve k podjetju, ki je Zastavo

upalim grijanje,

postavilo na zemljevid Jugoslavije, Evrope in ZDA ... Da o osebnih zemljevidih

dok u kabini ne bude 60 stepeni.

in itinerarjih, ki živijo v spominih delavcev, voznikov in sopotnikov ter v zvočnih

Ali ne zato što ja volim da se znojimmm,

ter slikovnih zapisih, niti ne govorim.

već zato da bi se iznerviro!

Onda stanem na semafor, ugasim auto,

ugasim svoju FAP mašinu

i čekam da mi dođe neki nervozni vlasnik kabrioleta pun manekenki.

52 FIČKO PO JUGOSLAVIJI

53

Pun šofera i manekenki.





INDUSTRIJA MOTORNIH VOZIL


Tad namjestim auspuh u visini njihovih glava,





NOVO MESTO


ubacim u četvrtu,

pritisnem kuplung,

Začetki tovarne Industrije motornih vozil (IMV), današnjega Revoza, kjer iz-

delujejo francoske Renaulte, segajo v sredino 1950-ih let. Leta 1954 so v pod-

kresnem mašinu, dam gas do kraja, povučem ručnu, puštam kuplung.

jetju Agroservis na pobudo Mirka Bulca začeli popravljati kmetijsko mehaniza-

Nafta ne može da sagorijeva zato što je auto pod opterećenjem

cijo. Pod okriljem Agroservisa je nastala še Motomontaža, »podjetje za

i nafta izbija pod pritiskom i kupa one manekenke.

remontna in servisna popravila ter proizvodnjo motornih vozil DKW v koope-

Nemojte se dragi prijatelji čuditi

raciji s kovinsko-predelovalno panogo in z montažo avtomobilov in motorjev«,69

što je na njima svo od mojije‘govana,

kjer so kmalu po ustanovitvi začeli sodelovati z nemškim podjetjem Avto Uni-

jer tuda je prošla FAP MAŠINAAAAAA! 68

on in sestavljati vozila DKW (predhodnik Audija).70 V vozila so začeli vgrajevati

tudi domače proizvode, stekla, pnevmatike, žaromete, akumulatorje (v kar so

---------------------------------------------

bila med drugimi vpeta podjetja Saturnus, Iskra in Sava). Leta 1959 se je pre-

Vsakdanje življenje delavcev v tovarnah je bilo vsekakor prepleteno z »zajeban-

imenovalo v Industrijo motornih vozil (IMV) in začeli so izdelovati lastna

cijo«, ki so jo zaposleni pogosto uporabljali kot protiutež težki ekonomski situ-

dostavna vozila.71 Leta 1963 je IMV 1000 »kot prvi jugoslovanski avtomobil

aciji, ki je svoj vrhunec dosegla v gospodarski krizi 1980-ih. Popkulturalizacija

dobil avstrijski atest, kar mu je odprlo pot na tuje«.72 Podjetje je v letih od

industrije, kot v Rambovi pesmi zgoraj, je v precejšnjem pomanjkanju urejene

1967 do 1972 sodelovalo z British Motor Company (BMC), sestavljali so austine,

zapuščine avtomobilskih tovarn in razumevanja življenja delavcev v (avto-

razvilo se je izobraževanje delavcev, ki so na izobraževalna potovanja potovali

mobilski) industriji v primerjalno-časovni perspektivi pogosto edino sredstvo

tudi v Veliko Britanijo. V začetku leta 1973 (v obdobju 1969–1972 so renaulte

posredovanja in prenosa dediščine avtomobilske industrije v sedanjost (pesem

sestavljali v ljubljanskem Litostroju)73 pa so po pogodbi s francoskim Re-

je bila izdana leta 1997 in je že takrat na nek način posredovala socialistično

naultom začeli s proizvodnjo Renaulta 4, staroslavne katrce.

dediščino). Še posebej danes, ko so bolj kot življenje delavcev in razvoj indu-

Leta 1965 so v IMV-ju začeli izdelovati tudi počitniške prikolice, ki so se po

strije v ospredju ekonomske posledice političnih in ekonomskih odločitev po letu

kvaliteti, izolaciji, teži in dizajnu kosale s takrat prevladujočimi britanskimi

1991 – propadanje ali preobrazbe tovarn, nekaterih tudi v podružnice večjih

izdelki in so osvojile severno Evropo. Podružnice so odprli v več državah (v Belgiji,

avtomobilskih koncernov (v teh procesih so delavci kolateralna škoda).

Franciji, Švici, Veliki Britaniji, ZR Nemčiji, na Danskem, na Švedskem in v Grčiji),

Slovenskemu bralcu najbližji pa sta vendarle dve tovarni vozil, IMV in

v belgijskem Gentu pa so postavili sestavljalnico prikolic.74

TAM, ki sta pomembno zaznamovali razvoj jugoslovanskega in slovenskega

Junija 1988 je bil na podlagi skupnih vlaganj Renaulta in IMV-ja ustanovljen

gospodarstva druge polovice 20. stoletja, v bolj ali manj otipljivih različicah in

Revoz. V njegovem programu se je konec leta 1989 slavni katrci, zadnjo so

vsekakor čustveno nabitih ocenah, pripovedih in poročilih pa nastopata še danes.

naredili decembra 1992, pridružil Renault 5. Ta model je julija 1996 svojo pet-

indvajsetletno življenjsko pot sklenil prav v Revozovi tovarni. Aprila 1993 je

stekla proizvodnja modela Clio, ki ga je spomladi 1998 nasledil drugi Clio,

leta 2001 pa osveženi Clio II in ne dolgo za tem Twingo. V Revozu, ki je danes

54 FIČKO PO JUGOSLAVIJI

55

v francoski lasti, poteka serijska proizvodnja novega Twinga za celotno

Turčijo, Indonezijo in Kolumbijo, izdelovali pa so tudi vozila za Jugoslovansko

evropsko tržišče od leta 2007.75

ljudsko armado. TAM je bil med prvimi 48 podjetji v državi, kjer so začeli uvajati

delavsko samoupravljanje. Obseg proizvodnje je naraščal do leta 1986, ko je iz

proizvodnje pripeljalo 200.000. vozilo, tovarna pa je nudila delo 8.175 ljudem.





TOVARNA AVTOMOBILOV MARIBOR


Zgodovina TAM-a se je v drugi polovici 1980-ih prevesila v obdobje krize, sanacij,

preoblikovanj, iskanj rešitev znotraj tovarne in s pomočjo države ter v obdobje

Začetki tovarne TAM segajo v čas druge svetovne vojne, ko so Nemci v oku-

razpada države in tržišča ter privatizacije.

piranem mestu postavili tovarno letalskih delov. Objekte so gradili vojni

Po razpadu Jugoslavije je bila uvedena reorganizacija podjetja, ustanovlje-

ujetniki iz različnih držav, sodelovali so tudi Mariborčani, vzporedno z grad-

nih je bilo več manjših podjetij (MPP Vozila, MPP Gonila, MPP Tesnila ...), ki so

benimi deli pa so izobraževali tudi bodoče delavce in strokovne kadre. Po

nadaljevale proizvodni program nekdanje tovarne. Kljub vsemu je bil leta

osvoboditvi se je proizvodnja iz letalske industrije preoblikovala in specializi-

1996 za vse odvisne družbe, tudi za Tovarno avtomobilov Maribor, uveden

rala za »sestavo vozil v razstavljenem stanju. Nato je Zvezno ministrstvo za

stečaj. Marca leta 2001 so s pripojitvijo razcepljenih družb ustanovili podjetje

industrijo odločilo, da se bo podjetje preusmerilo v avtomobilsko proizvod-

Tovarna vozil Maribor (TVM), kjer so izdelovali avtobuse in nadgrajevali

njo«.76 Pomemben mejnik za TAM je bil december 1946, ko je vlada FLRJ

oziroma predelovali dostavna vozila znamke Iveco ter šasije. Leta 2004 je

sprejela dokument o preimenovanju Tovarne letalskih delov Maribor Tezno

postala večinski lastnik TVM Skupina Viator & Vektor. Po velikih finančnih

v Tovarno avtomobilov Maribor, ki sta ga podpisala Josip Broz Tito in minister

izgubah TVM v obdobju 2008–2010 je bil leta 2011 na okrajnem sodišču v

za industrijo Boris Kidrič. Slavica Tovšak, direktorica Pokrajinskega arhiva

Mariboru vložen predlog za uvedbo stečaja podjetja.

Maribor, ugotavlja, da je bil to ustanovni akt ene izmed prvih tovrstnih tovarn

Po razpadu države je zgodbo o propadu TAM-a spremljalo le malo javne

avtomobilov v državi: »Začetek je bil težak. Kot v celotni državi so imeli težave

razprave o pomenu dediščine in njenega ohranjanja, da o delavcih ne govorimo.

zaradi vsesplošnega pomanjkanja materiala, specialnih strojev, gradbenega

V postsocialističnih diskurzih prekinitve s preteklostjo je bila neslavna »trans-

materiala, strokovno usposobljenih kadrov«.77 Najprej so popravljali vozila

formacija« TAM-a in marsikaterega drugega podjetja raje interpretirana kot

iz kontingenta UNRRA,78 ki jih je Jugoslavija dobila kot pomoč za ponovni

še en dokaz o zavoženosti in zablodelosti jugoslovanske industrije in socialistič-

zagon opustošenega gospodarstva. Prvi avtomobil, ki so ga naredili v TAM-u,

nega projekta nasploh. Tragika situacije prežema žalostne zgodbe o delavcih

je bilo tovorno vozilo Pionir, ki so ga izdelovali po češki licenci. Izdelovali so ga

brez dela, ta problematika pa je vzpodbudila tudi filmsko upodobitev tega

15 let in v tem času izdelali 17.416 vozil. Tako je TAM postal največji proizvajalec

problema. Film Mirana Zupaniča Zmaga ali kako je Maks Bigec zasukal kolo

tovornjakov in avtobusov v Jugoslaviji.

zgodovine iz leta 2011, v katerem protagonist ugrabi direktorja, prikazuje

Pomembna prelomnica za TAM je bila sklenitev licenčne pogodbe z za-

človeka, ki se bori za svojo pravico do dela in dostojanstva v situaciji, kjer

hodnonemško družbo Klöckner-Humboldt-Deutz za proizvodnjo tovornjakov

racionalen in organiziran upor skoraj ni več mogoč. Nevzdržnost situacije

januarja 1957. V vozila novega programa je bilo vgrajenih 30 % domačih delov.

režiser označi takole:

Leta 1961 se je tovarna preimenovala v Tovarno avtomobilov in motorjev

Maribor. Pod novim imenom je na tržišče kmalu prišla družina vozil TAM

Maks Bigec je zame predvsem zelo naivna oseba. Po svoje je tudi nor, a na

2000, ki so jih prodajali v vse več držav, v Bolgarijo, Egipt, Kongo, Gano, Zambijo,

način, ki prej škoduje njemu kot komu drugemu. Po svoje pravičniški, po

56 FIČKO PO JUGOSLAVIJI

57

svoje preprost, po svoje omejen, a vendarle nepokvarjen in čist človek, ki

avtomobil (osebno vozilo, avtobus, tovornjak), ki prav zaradi svoje mobilnosti

verjame v tovarištvo, solidarnost, ljubezen, človekovo dostojanstvo. Brez

v prostoru in času predstavlja kapsulo, ki ni samo potniški prostor in prostor

naivnosti, aktivizma in svojevrstne norosti teh vrednot najbrž ni več mogoče

spominov, ampak tudi kanal, po katerem preteklost prehaja v prihodnost, zaradi

oživiti; skupnost, ki teh vrednot ne živi, pa se je sama obsodila na izumrtje.

svoje relativne majhnosti pa je stik s tako »pripeljano« preteklostjo toliko inten-

79

zivnejši in neposrednejši (za razliko na primer od nepremične arhitekture, ki jo

jemljemo kot infrastrukturno nespremenljivko). To je verjetno najočitneje prav

z vidika materialnosti: teksture starih materialov (ki jih tipamo) so podvržene





JUGOSLOVANSKA


koroziji časa. Propadanje predmetom daje tudi poseben vonj, ki se meša in prepa-

ja z vonji uporabe, od vonja po cigaretnem dimu, izpuhih in vlagi do, nenazadnje,





AVTOMOBILSKA KRAJINA


»vonja po železnici«, ki se naseli v stare tapecirane predmete. S tem in iz tega pa

predmeti in prostori v predmetih gradijo svojo časovnost, zgodovinskost in

Kljub relativno visokim številkam proizvedenih Zastavinih (in ostalih jugo-

starost. Predajanje materiala času omogoča prehajanje (in spoznavanje) starega

slovanskih) vozil se po magistralah, cestah, poteh ter med trtami in klasjem,

v sedanjost(i). Tako imamo v vsakokratni sedanjosti več kot zgolj sledi starega,

med morjem in gorami in pod modrim nebom nekdanje države niso vozila

staro je tukaj in zdaj, sodoloča razsežja in pomene starega in novega, pa tudi

samo vozila jugoslovanske proizvodnje. V nasprotju s prepričanjem, da je bila

celotnega miljeja sedanjosti. In stari avtomobili, tehnološki vsiljivci, ki preba-

Jugoslavija odrezana od preostalega sveta – z izjemo neuvrščenih in vzhodne

dajo sodobne avtomobilske krajine, nam ponujajo opazovanje odmikanja

Evrope, od koder so med drugim prihajali trabant, zaporožec, wartburg, škoda,

predmetov v preteklost (vedno definirano z ozirom na sedanjost) in hkrati

poljski fiat – so se po državi vozili tudi z avtomobili zahodnih in prestižnih

tudi vračanje večno starega v sedanjost.

znamk, čemur je v veliki meri botrovalo dejstvo, da je okoli 10 % Jugoslovanov

Avtomobilske krajine pa niso samo so-označevalci materialnih in simbolnih

delalo v tujini, zlasti od srede 1960-ih naprej.80 Ne glede na svoj nacionalni

krajin sedanjosti, ampak nam, prav zaradi »časovne mobilnosti« avtomobilov,

izvor so avtomobili dosegali in živeli življenja avtomobilskih ikon, zbujali obču-

odstirajo tudi korodirane podobe preteklosti. V prepletu z medijsko posredo-

dovanje ali posmeh in iz takšnih ali drugačnih razlogov privlačili poglede.81

vanimi podobami se avtomobilske krajine tako izkažejo kot polje imaginacije

A če govorimo o avtomobilski krajini sedanjosti, lahko najprej za ponazoritev

preteklosti in tudi zgodovine avtomobilizma. Komplementarno križanje starih

vzamemo primer obiska druge države, ko poleg značilnosti oblačenja, arhitekture,

predmetov v sedanjosti z medijskimi zapisi o in iz preteklosti nam razkriva

vonjev, zvokov in okusov slej ko prej opazimo tudi »poteze« avtomobilskih oblik,

kompleksno podobo preteklosti (v najrazličnejših krajinah), ki prav zaradi

navade vzdrževanja vozil in šoferske navade (trobljenje, izsiljevanje, mirno

vseprisotne mediacije marsikaj tudi zamegli in izbriše iz zgodovine, osebne

vključevanje ipd.). To vključuje tako različne prometne režime in načine vožnje

in kolektivne imaginacije (kot na primer zgornja zgodba o doma narejenem

kakor tudi – in predvsem – vizualno oziroma oblikovno plat vozil, od karoserij-

avtomobilu) ter iz osebnih in kolektivnih spominov.

skih dodatkov do drugih elementov personalizacije vozila. Avtomobilska krajina

Kako si lahko danes predstavljamo jugoslovansko avtomobilsko krajino? Ena

dodaja izkušnji potovanja v tujino tudi element, res poenostavljeno rečeno,

magistrala so vsekakor mediji in osebne pripovedi, druga pa muzeji in posamezni-

»značaja« kraja in ljudi. Za razliko od ostalih »krajin« (naravnih, arhitekturnih,

ki, ki obnavljajo in predelujejo stare avtomobile in jim dajejo nova življenja

spominskih) je avtomobilska na nek način drugačna, saj je njen osrednji element

oziroma podaljšujejo stara. V vsakem primeru je imaginacija jugoslovanske

58 FIČKO PO JUGOSLAVIJI

59

avtomobilske krajine bolj ali manj posredovana. Če se zapeljemo po prostranstvih

Mercedes W123

interneta, lahko najdemo vrsto prispevkov, ki začrtajo njene obrise. Spletna stran

Mercedese so si zares lahko privoščili samo premožnejši, predvsem

Naša Jugoslavija ima tudi razdelek o avtomobilih, kjer je predstavljen izbor avtov,

»gastarbajterji«, ki so svoj »uspelo mi je« pogosto stereotipno zapakirali in

ki naj bi bili »najpopularnejši v SFRJ – avtomobili, ki se jih radi spominja-

predstavili prav z mercedesom. Čeprav so imeli nekoliko šibkejši motor,

mo«.82 Med njimi prevladujejo Zastavini avti, ne manjkajo pa trabant, škoda

pa je avtomobil kot izraz nemške kvalitete dosegel kultno mesto tako v

in wartburg, lada in hrošč, princ, ami, spaček, žaba in katrca (za hip se ozrimo

skozi okno in pomislimo na ljubkost ljudskih poimenovanj avtomobilov).

vsakdanjem življenju kakor tudi v taksi-zvezdništvu in filmu.

V obdobju Jugoslavije je pomembno, včasih kultno mesto in status zasedlo

kar nekaj vozil, ki niso bila jugoslovanskega porekla. Tudi hrvaška spletna

Wartburg

stran Tportal je pred časom objavila izbor desetih avtomobilov, ki so zaznamo-

Wartburg je imel pogon na prednji kolesi, zadek pa mu je zaradi neugodnega

vali avtomobilsko in siceršnjo zgodovino Jugoslavije.83 Pri tem je pomenljiv

težišča rado odnašalo. Iz motorja je prihajal značilen zvok dvotaktnega

tako izbor avtomobilov kot tudi motiv zanj. Slednji očitno odraža »običajno«

ritma, iz izpušne cevi pa značilen modrikast dim. Zato besedilo pesmi

jugonostalgijo,84 glede na stil pisanja pa tudi tehno-nostalgijo, fascinacijo s

»Wartburg limuzina« skupine Atheist rap ni naključje:

starimi avtomobili, kar je razvidno predvsem iz podajanja osnovnih tehničnih

lastnosti (glej poglavje »Sklopka ... Nekaj malega za tehno(fičko)stalgike«).

Na ta način je do predmeta občudovanja vzpostavljena časovna in tehniška

---------------------------------------------

distanca, z izborom konkretnih avtov pa je vzpostavljena tudi intimna, čustvena

Wartburg limuzina ima pet brzina,

in afektivna vez s preteklostjo jugoslovanske avtomobilske krajine in tudi z

pravi dosta dima i točak joj se klima.

jugoslovansko preteklostjo nasploh. Na prvem mestu je, nepresenetljivo, Zastava

A gde ima dima i vatra postoji,

750, sledi pa izbor avtov, ki v popularni imaginaciji še danes zasedajo kultna

jao, Bog te jeb’o, pa to motor gori.

mesta. Za ponazoritev si poglejmo nekaj primerov.

Jes’ da motor gori, ali zato piči

Škoda 120 LS

pa se svaki šofer sa Wartburgom diči.

Škode so veljale za športne limuzine, saj so imele motor zadaj in za tiste

Šasija mu čvrsta, debela dva prsta,

čase zelo športen dizajn. Na voljo so bile v limuzinski izvedbi, za ljubitelje

‘mortizeri tvrdi, stradala mi krsta.

»prave športne vožnje« pa kot kupe. Vendar pa performans ni bil prav

Wartburg limuzina najduža mašina,

zelo športen, saj so imeli motorji prostornine samo liter in še deci čez.

čet‘ri metra lima i pet meteri dima. 85

---------------------------------------------

Lada 1300

Na osnovi Fiata 124 je bila narejena Ladina limuzina, ki je bila namenjena

tistim, ki so si zaželeli »luksuz in komfort«. To je bilo vozilo direktorjev

in partijskih funkcionarjev, slovela pa je kot neuničljiva in zanesljiva.



60 FIČKO PO JUGOSLAVIJI

61

Renault 4

... ali po domače katrca ali katra je bil pravzaprav domač avto iz IMV-ja v

Novem mestu med letoma 1973 in 1992, v tem času pa so jih naredili

575.960. Zato je bila prostorna in zanesljiva katra pogost prizor na cesti

in je v spominih ostala do danes.

VW Golf

Volkswagnovega golfa so proizvajali v Tovarni avtomobilov Sarajevo (TAS),

od koder so med drugim prihajali tudi hrošči in jette. Tovarna, ki je domače

tržišče zalagala z nemškim avtom jugoslovanske izdelave, je danes v lasti

Volkswagna, sloves golfov »enke« in »dvojke« pa kljub temu ostaja neokr-

njen del jugoslovanske avtomobilske krajine. Urbana legenda iz tistih časov

pravi, da je bil golf z oznako TAS na maski motorja boljši kot original.

Opel Kadett

Kadett je verjetno najbolj prepoznaven in za marsikoga najboljši Oplov

model, kar jih je kdaj vozilo po prostorih nekdanje Jugoslavije. Tri genera-

cije teh vozil, C, D in E, so zaznamovale otroštva, mladosti in družinske

dogodivščine, v domove in ceste pa vnesle nekaj nemške kakovosti. Nosili

so oznako IDA (Industrija avtomobilskih delov), tovarne iz Kikinde, kamor

so prihajali že gotovi avti. Opremljeni z znakom IDA so v nekem trenutku

predstavljali tudi slabšalno oznako, zato ni bilo nenavadno, da so ljudje

lastništvo »pravega« nemškega avta dokazovali tudi tako, da so »sramotilni«

primerno izhodišče za nadaljnjo razpravo. V nadaljevanju bom osvetlil fenomen

napis enostavno sneli. 86

t. i. tehnostalgije, ki je po mojem eden ključnih faktorjev pri mobilizaciji moti-

vov in želja, ki ženejo afektivna ravnanja, povezana z ohranjanjem sedanjosti in

Takšna predstavitev na nek način prispeva k problematiziranju postjugoslovan-

prihodnosti avtov: preplet zgodovine industrije, koncepta avtomobilske krajine

skega mita o črno-beli, uniformni in uniformirani preteklosti, tako da opozarja

in tehnostalgije sestavlja primerno ozadje, kamor bom v nadaljevanju vključil

na vizualno, oblikovno in proizvodno raznolikost avtomobilske preteklosti.

diskusijo o osebnih spominih, filmu, televiziji in deloma glasbi, o življenju

Predstavitve v stilu izbiranja »top 10« so lahko samo pristranske. Kljub temu pa

starih avtov v družabnih medijih ter nenazadnje o življenju avtomobilov v

ponujajo, v navezavi s predstavitvijo jugoslovanske avtomobilske industrije,

muzejih in na cesti.





62 FIČKO PO JUGOSLAVIJI

63





UVOD V AVTOMOBILNOST


Tale stvar, ki postaja element družinske dediščine, je skrajno preprosta. Ko za-

ZDRAVKO DUŠA

daj dvignete rebrasti pokrov, ki omogoča solidnejše zračenje, ugledate nekaj,

kar je še najbolj podobno malo bolj zapleteni škropilnici starejšega tipa. Dva

jermena poganjata skromen preplet kovinskih elementov, desno je v črni škatli

ventilator. Vse skupaj skoraj ni omembe vredno, dokler sosed v kabini ne obrne

kontaktnega ključa.

Takrat se igrača strese, začne utripati, jermena se zganeta v tek in kolesca z

njima, ventilatorska škatla drgeta, oni za volanom dodaja gas, zatrese se auspuh,

in ko se čez rohnenje usuje še cingljanje slabo naštelanih ventilov, je to to: zvok

– ne zvok, glas! – fičota.

Danes avtomobilov ne ločite več po zvoku. Vsi tečejo enako tiho, pridušeno, verjetno

nekakšnim standardom o dopustni glasnosti prilagojeno. Pred petimi desetletji

si avto zaznal že po glasu, ko se je ustavil pred hišo. In si vedel, ali se bo na vratih

prikazal lastnik značilno nabijajočega hrošča, ali je s športno navitim fiatom

Ko sem leta 2014, ob nujnem čiščenju stare garaže, potegnil iz nje na dan belo

850 pridivjal nori mulec iz sosednje vasi, ali pa so se z njive vrnili sosedje s stoenko.

karoserijo in vse, kar spada zraven, je fičo sameval med drugo šaro že dve deset-

Fičov glas je med prvimi načenjal bukolično harmonijo vetrov, ščebetanja,

letji, raje več. Pri hiši je moral biti torej že kakih štirideset let, nekako od leta

grmenja, šuma dežnih kapelj, klepanja kos in človeških glasov. Pred njegovo

1975, če sem prav izračunal. Mehanik, ki se je zavzel zanj, je bil pravzaprav

pojavo je bila krajina tišja, morda je z njim primerljiv le še brenčeči glas mopeda,

kriv, da sem se spustil v ta posel. On in odpravnina, ki sem jo dobil ob odhodu v

ki je po podeželju risal vzorce poštarskih poti. Kasneje so se pridruževali glasovi

penzijo. Mehanik me je s svojim žicanjem, naj mu prepustim staro kripo, da jo

tomov vinkovičev in drugih traktorjev, jutra je naznanjalo pokanje predvžiga v

bo imel za dele pri obnavljanju drugih, prepričal, da je stvar še nekaj vredna;

motornih kosilnicah, dneve so izpolnjevali motokultivatorji, dokler se ni z leti

odpravnina mi je dala idejo, da bi se, kot rečejo ženske, »pocrkljal« na pragu …

vse seštelo v kakofonijo, brez katere bi bil zdaj tak dolgčas.

Eh. Ne vem, kaj sem reševal s tem, ko sem ga rešil, ampak zdaj je tam, pod lindo ,

Sosedje, ki že grejejo vsak svoj kozarec vina v dlani – kakšen pa bi bil prihod fičota

kakor se reče nadstrešku, pred vrati hleva, v katerem ni več živine, bel, kot je bil

k hiši brez krsta! – otipavajo karoserijo, pobrcajo v gume, odprejo prtljažnik.

včasih, pravzaprav še bolj, saj se zdaj sveti, včasih je bil matiran.

»A pragi so bili še dobri?« Ne, niso bili, pravzaprav smo morali odrezati celotno

Ne morem verjeti, da je to avto.

dno in privariti novega. Pragi, pomodrujejo potem, so bili zmeraj problem. Zelo

64 FIČKO PO JUGOSLAVIJI

65

radi so začeli gniti in avtomobil ni več prestal tehničnega pregleda. S kitom,

da se je fizl zamajal in odnesel zadek postrani in je do nebes zarezalo tudi cviljenje

mislim, da nekdo celo z gipsom, so mazali tiste oškrbke in jih premazali z barvo,

gum. Malo globlje proti jutru je kruto božanstvo, ki dela selekcijo med potentnimi

upajoč, da preglednik ne bo krepkeje pritisnil s palcem na trhli rob in odmajal

mladci, količinsko uravnovesilo žrtvovanja, izgubljena s civiliziranjem veselic

z glavo. Vse drugo se je dalo laže popraviti.

– v zmečkanem plehu, ki je na fičota spominjal le še po pokrovu motorja na zad-

Fičo je s sabo pripeljal začetke garažne kulture. To, kar danes še vedno vidite pri

ku in zadnjih lučeh. Ko je domači sin v soboto zvečer speljal z domačega dvori-

nekaterih mulcih – kako vneto brskajo po motorjih bolj ali manj odsluženih (a

šča, so nastopile tesnobne ure, ko se ni vedelo, kaj bo prinesla noč. Stari so lahko

vendarle njihovih! za dvesto, tristo evrov, ampak njihovih!) krip in s frendi deba-

samo upali, da mulc ne bo norel okoli s pijano klapo, ampak ga že čaka lepo poče-

tirajo, kalkulirajo, šraufajo – je bil standard. V Slovenijo se je pripeljala ljudska

sana pupa in mu bo prisedla na vožnji v poletni večer.

tehnika. Forgazar in puntine , pa to so vsi vedeli, kaj je, in vsi so se hoteli spoznati Čeprav – seks v fičku? Ne želite si ga. Ni težava v tem, da avtomobilček ni velik,

na motor, ambicioznejši tudi na podvozje in zavore, po garažah so se začeli kopi-

ampak da ima nezložljive sedeže. Tisto, kar se danes loči na sedalo in naslonjalo,

čiti potrebni in nepotrebni deli, mehanična delavnica je bila samo strošek v sili,

ki ju po mili volji pomikate naprej in nazaj, spuščate in dvigate, dokler se notranjost

fičota se je, če je bilo le mogoče, porihtalo doma. Itak je bil ponavadi samo džunto,

skoraj ne spremeni v malo manjši kavč, sta bila dva sprednja sedeža na bolj ali manj

kot rečejo pri nas na Tolminskem, še zdaj ne vem, kaj pomeni, a to je bila univer-

fiksnem okviru: prevleka iz skaja, navlečena preko kovinskega ogrodja v obliki črke

zalna rešitev: ko je fičo crknil, se mu je zamenjalo džunto in je šel spet naprej.

L, z minimalnimi približki vzmeti pod sedežnim delom, zadaj je bila z enakim

Če ni bil džunto, je bilo pa treba mogoče vseeno tudi do mehanika. Domača

materialom preoblečena klop. Okvir se je dal nekoliko pomakniti naprej in nazaj

nega se je ob nedeljah – takrat je imel teden še šest delovnih dni – dopolnila s

po kovinskem vodilu, privitem v poden – in to je bilo to. Uvodni del je bil, ko je štiri-

pranjem avtomobila, dvorišča so postala razstavni prostori za avtomobilske

kolesnik obstal na kakšnem kolovozu med drevjem, še znosen, če ni bila zima in

preproge, sedežne prevleke in kar je še bilo neambicioznih pritiklin v notranjosti

preveč bund vmes, potem pa je nastopilo logistično vprašanje: pomakniti prva

avta. Avtomobilskih šamponov ni bilo, pralo se je z detergenti za posodo, kar je

sedeža kar se da naprej in se truditi s kopulacijo na zadnjem sedežu, ali na nazaj

seveda isto, a takrat se pač še niso vznemirjali z blagovnimi znamkami.

pomaknjenih prednjih sedežih premagovati štrleče ovire volana in šalthebla, pri

Pranje je bilo za mladega lastnika tudi delovna terapija po sobotni noči, ko je fičo

čemer se je prej ali slej zgodilo, da so si noge poiskale izhod pri vratih (teh zadaj

letel od gostilne do gostilne in z veselice na veselico, dostikrat napolnjen s petimi

ni bilo!) in je avtomatsko posvetila lučka. Umik noge, blagodejna tema, nekoliko

ali šestimi osebki. Z njegovo pojavo se je spremenila kultura prostega časa, zabave,

mečkanja, naval, noga v vrata, nova prha luči na … Uf. Naslednjič je bila obvezni

parjenja. Dve generaciji prej so še vsi hodili peš. Eno generacijo nazaj so bili

del opreme fičota deka, ki se udobno pogrne zunaj po neudobnih tleh.

fantje obsojeni na bicikle. Fičo pa je bil enačaj za novo svobodo. Z njim je začela

Fičo je postal značilen krajinski element ob nočnih rekah, na zapuščenih kolovozih,

pešati tradicija ubojev na vaških veselicah. Namesto da bi si frajerji kazali pesti

trčili ste nanj, ko ste hoteli otroke popeljati v neokrnjeno naravo, se mu ognili

in slačili suknjiče, so za volanom turirali motorje, da je tulilo do nebes, in na

okrog jase, na kateri ste se namenili nabrati borovnice. Iz slovenskih pejsažev se

parkiriščih pred gostilnami delali obrate na mestu: gas , spust , ročna , gaaaaaaas , ni umaknil niti potem, ko so ga s cest izrinili močnejši in boljši. Karoserije, zarinjene

66 FIČKO PO JUGOSLAVIJI

67

v goščo malo stran od poti, opuljene vsega uporabnega in prepeljane s traktorji do

Gledam, ne vidim nič. On je medtem že stopil do odprtega prtljažnika in takoj

prve domnevno dovolj umaknjene lokacije, so smetile po grapah, pod mostovi, na

nekaj našel. Ko grem preverit, je že odprl motor in me opozarja na ventilator. Ni

bregovih potokov, med srobotom in leščevjem, delno zmečkane, a še vedno podoba

ti ga sčistil, vse je zabasano s papirjem. To so ti nanosile miši.

fičkov. Svoje uporabno življenje so nadaljevali po delih, kot kolesa, ki so zamenjala

Počutim se kot takrat, pred štirimi desetletji, ko je prvič pripeljal k hiši. Tudi

nekdanje trde kolarske izdelke, so ublažili in polepšali vožnjo z vozovi na vprego

takrat so prišli sosedje in smo natočili vino. In tudi takrat smo začeli najprej

(dokler niso izginili tudi vozovi), kot navlaka »za vsak primer« po garažah in

začeli odkrivati, kaj vse je narobe.

mehaničnih delavnicah so tu in tam celo dosegli svoj uporabni namen in podalj-

šali življenje še delujočemu nasledniku. Ljudska praktičnost in kultura recikliranja

čisto vsega, kar je bilo še uporabno, sta razgradila italijansko-jugoslovanski

uvod v avtomobilizem na prafaktorje in se ozrla po čem boljšem.

* * *

Izpit sem naredil pozno, pri štiriinštiridesetih, tako da je bil prvi avtomobil, ki sem

ga kupil, Fiat Tipo. Ni še imel servo volana, tudi ABS ne, drugače pa je bil tisto,

čemur se je reklo nižji srednji razred: sedeži so bili udobni, raztegljivi in premični,

vzmetenje solidno, vrata okrepljena, zvok je bil primerno pridušen.

Do takrat so me prevažali s katrco in stoenko in, za službene potrebe in po žurer-

skih večerih, s čim bolj človeškim. Nobenega sentimenta nimam do te relikvije,

pobiram kozarce za sosedi, ki sem jim zamolčal, da sem za prenovo plačal več,

kot je oldtimer v resnici vreden. Na spletu jih cenijo okrog tisočaka, jaz sem dal

jurja tristo, potamalem.

»Slabo ti ga je porihtal,« reče bagerist, ki mi rije okrog hiše in se je tudi pridružil

na glažu vina. Res je, mu priznam, v vratih je vdolbina, ne vem, kako je nisem videl.

Ne, tule poglej, pravi. Streha je popolnoma neravna. Zgrbančena je.





68 FIČKO PO JUGOSLAVIJI

Sklopka ...





NEKAJ MALEGA ZA


TEHNO(FIČKO)STALGIKE

70 FIČKO PO JUGOSLAVIJI

71

Ročno spustimo takoj, ko speljemo.

pustijo pečat zaradi svojih tehnoloških ali stilskih inovacij, drugi pa zaradi

Bane, »Ure vožnje«

vloge, ki so jo imeli v kulturi narodov in generacij. Samo majhno število

avtomobilov pa ostane v spominu tako zaradi tehnologije kakor zaradi

Vsak avtomobil ima svojo »osebno« avto-zgodovino. In na te zgodbe so vezane

čustev, ki jih vzbujajo, še manj pa jih pusti tolikšen pečat, da postanejo

tudi osebne zgodbe, spomini in pripovedi, ki so pravzaprav tisto, kar ohranja

prave ikone svojega časa. In čeprav je postal modni hit takoj po prvem na-

avtomobilske krajine preteklosti tudi danes. Pri vsakršnem prisedanjanju

stopu v javnosti, zdaj že davnega leta 1955, je fičko še danes trendovski. 89

preteklosti skozi predmete in zgodbe vsaj mestoma zdrsnemo v nostalgijo.

Kadar govorimo o nostalgiji, povezani s tehnologijo, lahko pravzaprav govo-

V večini izvedenk je torej fičko komaj lahko dosegel polovico današnje najvišje

rimo o tehnostalgiji, ki je pri starih avtomobilih še posebej izrazita, saj se v

dovoljene hitrosti na avtocestah, kar pa je bilo dovolj, da se je lahko začela moto-

odnosu do starih avtov meša materialno s simbolnim, orodje in šmir s spomini

rizacija, gradnja cestnih povezav, obenem pa tudi redefinicija medosebnih

in željami, fizično delo z načrtovanjem in domišljanjem obnove, zgodovina

odnosov in razumevanja prostora. Kljub razširjenemu in pogosto neutemelje-

določenega vozila z njegovo sedanjostjo in, nenazadnje, preteklost s seda-

nemu prepričanju, da je bilo obdobje socializma v Jugoslaviji, kot omenjeno

njostjo prostora, po katerem se avtomobili in vozniki vozijo.

zgoraj, obdobje črno-belega, strogo uniform(ira)nega in dolgočasno sivega,

Fičko je svojo cestno kariero in avtomobilsko zvezdništvo naredil kot tisto

kar naj bi se odražalo tudi na avtomobilskem področju, pa moramo vendarle

malo vozilo, ki je le v močnejših izvedbah in srečnejših stanjih zmoglo »100 na

vedeti, da se v dobi vseprisotnih medijev podobe preteklosti pomembno soustvar-

uro«. V času, ko so ga izdelovali, je s proizvodnih trakov prišlo nič manj kot

jajo skozi avdiovizualne zapise. In ker je bil prevladujoč standard črno-bela

923.487 primerkov.87 In nemogoč je odgovor na vprašanje, koliko se jih po cestah

tehnika, si preteklost pogosto predstavljamo črno-belo, kar še posebej pri

vozi danes. Po nekaterih ocenah jih je na prostoru bivše Jugoslavije danes

postjugoslovanski dnevno-politični obravnavi in problematiziranju jugoslovan-

registriranih 20.000.

skega obdobja pogosto pride prav.

A zakaj je (bil) fičko tako popularen, da se z njim še danes vozijo ljudje z

Ob tem seveda ne smemo spregledati, da prav medijsko posredovane podo-

različnimi motivi po različnih opravkih? Vsaj del slave lahko pripišemo njegove-

be, sploh v digitalnih medijskih okoljih, nudijo vsekakor pestrejši pogled na

mu ponarodelemu imenu: fičko ni pomanjševalnica od imena fiat, ampak je tako

preteklost, medijski prostori in medosebne interakcije (družabni mediji) pa

ime junaku iz stripa, ki je izhajal v Borbi konec 1950-ih. Junaku, ki ga je narisal

odpirajo prostor individualnim intervencijam. To pomeni, da poleg avdiovizual-

Milorad Dobrić, je bilo ime »Kurir Fića«, in po njem je Zastava 750 dobila ime.88

nih zapisov pot med ljudi vse pogosteje najdejo tudi dokumenti iz tovarniških

Zapis na portalu Zastava Automobili pa razkriva izrazito afektivno ozadje

arhivov, tiskano oz. skenirano propagandno gradivo, fotografije in posnetki

življenja in razsežnosti fenomena fička:

iz osebnih zbirk. Tako nostalgični kot historično-revizionistični pogled v

»črno-belosti« sicer najdevata vsak svoje kvalitete in »dokaze«, prav tako pa

Poleg tega, da je bil dostopen, je bil tudi neverjetno šarmanten, zaradi

oblikovalski slog reklamnih gradiv ali pa tehnološki standard fotografij na

česar je postal najslavnejši Zastavin avtomobil v zgodovini. Kot eden

svoj način posredujeta in sooblikujeta podobo preteklosti v sedanjosti.

najboljših vozil v kategoriji malolitrskih vozil se je fičko vsekakor uvrščal

V času svojega jugoslovanskega življenja je bil fičko – avto s pogonom na

med prevozna sredstva z najizrazitejšim značajem. Nekateri avtomobili

zadnja kolesa in motorjem zadaj – označevalec jugoslovanskega vsakdana

72 FIČKO PO JUGOSLAVIJI

73

tudi zaradi robustne zasnove ter relativno preprostih in nebolečih vzdrževal-

pojav nostalgije ni omejen samo na postsocialistične posameznike in družbe.

nih posegov. V različnih obdobjih je bil najpogosteje osnovno ter, poleg kolesa

Čeprav je morda ravno tam najoprijemljivejši, je to zgolj zaradi specifične

ali motorja, največkrat tudi edino motorno prevozno sredstvo mnogih družin,

prizme, ki vsakršno ukvarjanje s socialistično preteklostjo politizira do mere,

delavcev, študentov, kmetovalcev. Kljub prostorski skromnosti so s tem vozilom

da preproste popkulturne preference postanejo problematični izrazi občudo-

ljudje dolga desetletja prevažali raznovrstne tovore in hodili na družinska

vanja neustrezne preteklosti. V tem oziru lahko rečemo, da se tehnostalgija

potovanja in počitnice. In kot tak je ostal pomemben del spomina, tehniške

praviloma izogiba politizaciji, a v postsocialističnih razmerah vendarle napaja

dediščine, popularno-kulturnih in zgodovinskih krajin nekdanje Jugoslavije;

tudi to območje.

in kot taki sta preteklost in sedanjost tega avta začinjeni z anekdotami in

Tehnostalgija je torej nostalgija za staro, preživeto tehnologijo,91 na nek

spomini. Hkrati je bil vir neusahljive zabave in frustracije, saj je marsikateri

način gre za bolj ali manj romantično in romantizirano utapljanje v podobah

že s proizvodnega traku pripeljal malo rjav, s seboj pa je bilo treba voziti

in mehanskem ali elektronskem drobovju starih naprav, radiev, gramofonov,

komplet orodja in nabor najnujnejših rezervnih delov.

vlakov in letal, računalnikov in kuhinjskih aparatov. Čas, ko je dovolj dobro le

Pri tem so zgovorne tudi anekdote, ki vključujejo ekspedicije z vlakom v

vedno novo in najboljše, ki pa prav zato ni nikoli zares dovolj dobro, je, paradok-

oddaljena jugoslovanska mesta, recimo v Sarajevo ali Beograd, in nočno čakanje

salno, tudi čas predstavljanja oz. prodajanja novega skozi retro-preobleke. V

v vrsti na prevzem; »specifikacije vozila«, se pravi želje po opremi in barvi (danes

tem pogledu se zaloga predmetov in tudi praks, ki najdevajo uteho in provokacijo

je samoumevno, da imamo to izbiro), v tovrstnem lovu niso igrale pretirane

v prisedanjanju starega in starih tehnologij, nezadržno širi. Odnos med komer-

vloge. Iz pripovedovanj je razumeti, da je kupec dobil takšno vozilo, kakršno

cializacijo, retrifikacijo in tehnostalgijo je precej zapleten, saj vključuje tako

je ostalo, ko je prišel na vrsto, kar pomeni, da si je vsak kupec iz preostalih

afektivne prakse, povezane s čaščenjem določenega izdelka/tehnologije, kakor

vozil nabral manjkajočo opremo: rezervno kolo, vzvratno ogledalo ali škatlo s

tudi težnjo po komercializaciji in prodajanju tovrstnih izdelkov. Tukaj je treba

prvo pomočjo. Težave so bile tudi z rabljenimi vozili in rezervnimi deli, verjet-

izpostaviti ne samo odnos človeka do predmeta, tehnologije, zgodovine in/ali

no pa tudi s strankami. Kroži namreč anekdota, da je ob obisku v Beogradu

ideologije, ampak tudi afektivnost. Jane Bennett opozarja, da je človeški afekt

slovenski voznik Zastave želel najti rabljena rezervna vrata. V trgovini so mu

ključen, hkrati pa opozarja na afekt, ki »ni značilen za ljudi, organizme, celo za

za relativno dobro ceno ponujali nova, pa ni bil zadovoljen. Nato je prodajalec

telesa: afekt tehnologij, vetrov, rastlin, mineralov«.92 To je očitno tudi na polju

vzel vrata, brcnil vanje in rekel: »Evo, rabljena vrata, bo v redu?«

medijev in medijske arheologije, ki išče in »izkopava« stare naprave ter jih

Ampak poglejmo fenomen tehnostalgije malo pobliže. Čeprav se sliši

spravlja k življenju, ob tem pa je križana tudi z afektivnostjo zvoka in podobe.

kot opis bolezenskega stanja, nostalgija in njene mnogotere izpeljanke nikakor

Načeloma velja, da se nostalgija prebuja na približno dvajset let, a se

niso bolezen.90 Klasično razumevanje nostalgije sicer pravi, da je to bolečina

vendarle zdi, da pri avtomobilih to ne drži, saj se zdi fascinacija z avtomobili

ob zavedanju izgube doma, ki da so jo najprej zaznali in znanstveno zagrabili

brez- ali nadčasna. Še huje, zdi se, da je prehajanje avtomobilov v »dobro staro«

pri švicarskih vojakih v 18. stoletju, ki jih je med vojsko grabilo domotožje.

že nekaj časa prekinjeno, saj nam v navalu novega zmanjka časa, da bi se na-

Danes je teoretsko in praktično polje vprašanja nostalgije, predvsem v antro-

učili ceniti staro. In če verjamemo Heideggerju, ki pravi, da je trenutek, ko se

pologiji in kulturnih študijah, dodobra preorano in največkrat zavrača pretirano

naprava polomi, tudi trenutek, ko to napravo lahko ponovno izkusimo,93 nam

pasivizacijo, ki je temu občutju zlahka pripisana zlasti v postsocialističnih

ljubiteljsko in profesionalno zanimanje za avtomobile ne odpira samo vprašanj

družbah, ki naj bi za tem najočitneje in najbolj boleče bolehale. Vendar pa

o tehnologiji in njeni zgodovini in sedanjosti, pač pa tudi o izkušnjah ljudi, ki

74 FIČKO PO JUGOSLAVIJI

75

so s temi napravami živeli in/ali z njimi pogosto, ljubiteljsko ali pa »zares«, še

širših procesov razvoja in tesnega prepleta tehnologije in kulture. In, kar ni

vedno živijo.

nepomembno, v takšno tehnološko čudo zlahka investiramo svoje ideje in priča-

Retrifikacija se ob tehnostalgiji, kot rečeno, dogaja tudi v avtomobilizmu.

kovanja ter nečemu, kar je na videz izrazito strojniško, tehnično in mehansko,

Retro-dizajn s sodobnimi potezami ter barve, recimo Renaultova staro-rjava

dodamo vidik subjektivnosti, s čimer se naprava zares vpiše v naše doživljanje

ali pa efekt matiranega laka (ki ni zares matiran lak, ampak nalepka), so vse

preteklosti in tudi sedanjosti. Zato je prav, da osvetlimo nekaj izrazito material-

prodajne strategije in produkti, ki bolj ali manj odkrito »odkrivajo« novo in

nih, tehniških vidikov fičkovega življenja, ki so marsikomu nepoznani, a vendarle

pri tem najdevajo staro; kupci pa to očitno kupujejo.

pomembni v vsaki razpravi med ljubitelji.

A vendar »retro-tehno« ni najpomembnejši del tehnostalgije. V to polje

veliko bolj spada surova, nerafinirana in nesanitizirana tehnologija, ki ljubitelja

najpogosteje nagovarja skozi teksture materiala, udrtine in praske, skozi staro

barvo, skozi vonj, recimo po šmiru in bencinu, ali na splošno »po starem«, pa

tudi skozi zvoke avtomobila ali pa žvižganja vetra skozi špranje, pogosto pa

TEHNIČNA IZKAZNICA

tudi skozi povsem telesen, fizičen angažma, recimo ročno dviganje ali spuščanje

avtomobilskih stekel. In prav tega ne manjka pri starih avtih, pa naj ležijo na

Prvi fičko, Zastava 600, ima samonosno karoserijo, zadaj je nameščen motor

kakšnem skednju, lepo spolirani v garaži ali pa muzealizirani. Za vse to je značil-

prostornine 633 cm3, ki zmore 22 konjskih moči. Presek cilindra je 60 mm, hod

no »videnje« tehnologije skozi perspektivo sedanjosti, kar jo navdaja z drugač-

bata 54 mm in kompresijsko razmerje 7,3 : 1. Tehta 585 kg. Na sprednji premi

nostjo preteklega sveta. In v tem pogledu tehnostalgija ne more biti racionalna

so prečno postavljene poleliptične listnate vzmeti z osrednjim naslonom na ka-

in hladna. V naboru materialnega leži afektivni vidik tehno-fascinacije in lepo

roserijo, vzmetenje pa je zaradi kratke polosi zasnovano neodvisno za vsako

dopolnjuje strokovno ohranjanje in standarde zaščite in prezentacije:

kolo, kar je posebej pomembno za udobje med vožnjo; na zadnji premi ima

vijačne vzmeti.

Po desetletjih ali stoletjih uporabe nekega stroja ali pripomočka lahko na

Pri nesimetrični obremenitvi koles ta sistem deluje kot stabilizator in

njem poleg običajnih in pričakovanih sledi obrabe, ki so posledica čisto

blaži nagib karoserije. Na prednjih kolesih ima enojne vilice in amortizerja,

namenske uporabe, zasledimo tudi številne modifikacije in predelave, ki so

vzporedno postavljena med karoserijo in osnovo kolesa. V prvih modelih so

na vseh kolesih bobnaste zavore, kasnejši imajo spredaj kolutne.

bile opravljene bodisi z namenom, da stroju podaljšajo dobo uporabnosti,

Zastavini fički so šli skozi več oblikovnih in tehničnih modifikacij. Nasled-

izboljšajo produktivnost, uporabniku omogočijo večjo varnost, razširijo

nji, močnejši model, 750, ima motor prostornine 767 cm3 in 18 kW in dosega

njegovo uporabnost, ali pa z njimi lastnik oz. uporabnik priredi stroj oziroma

hitrosti vse do 110 km/h. Ima precej unikatno prednje vzmetenje: listnate

napravo svojim osebnim potrebam ali zgolj estetskim merilom. 94

vzmeti delujejo kot stabilizator, postavljene pa so, skupaj s plinskimi amortizerji,

med prednji kolesi.

Tehnostalgija in afektivnost srečevanja s tehnologijo in njenim prisedanjanjem

Ko je Fiat prenehal izdelovati svojo različico Fiata »seičento«, so se v

nam lahko olajšata razumevanje tega, kako je tehnologija delovala ter kakšne

Zastavi odločili, da posodobijo obliko. V zgodnjih 1970-ih so predstavili model

so bile njene rabe skozi čas, obenem pa nam odpirata tudi prostor razumevanja

750M z novim motorjem prostornine 795 cm3 in termostatsko kontroliranim

76 FIČKO PO JUGOSLAVIJI

77

sistemom za hlajenje. V tistem času so opustili »brke« na maski, najprej dvoje

SKICE IZ FIČKOVEGA

od treh in nato vse, uvedli pa so novo značko. Konec 1960-ih so obrnili tudi

vrata: znameniti »kontraš«, kot se je temu popularno reklo v dobrih starih





ABECEDNIKA


časih, z vrati »za kure lovit« oziroma »na žensko«, se pravi z vrati, ki se odpirajo

v nasprotni smeri kot je standard danes, je dobil varnejša vrata. Model 750 S

Ko govorimo o tehničnih specifikah avtomobila, ne moremo mimo knjige

(special) je na tržišče prišel leta 1979 in je imel novo podobo armaturne plošče

Predraga Kneževića Fićin bukvar (prva izdaja je iz leta 1957), knjige, ki je na

in instrumentov, ki jo je navdihnil Fiat 126 (imel je tudi obratomer), motor z

nek način biblija voznikov fička. Izšla je v več izdajah, danes pa jo je moč kupiti

močjo 22 kW pa je pognal vozilo tja do 120 km/h. V 1980-ih je prišel nov in

za okoli 4 evre v spletnih knjigarnah nekdanje Jugoslavije ali pa prek globalnega

tudi zadnji model, Zastava 850, z močjo 23,4 kW in prostornino motorja 848 cm3,

spletnega knjigotrškega giganta, kjer se cene gibljejo med 20 in 30 evrov. Naj-

fička pa je gnal vse do 125 km/h. Ta model se ponaša tudi z diskastimi pred-

hitreje je knjiga dostopna v digitalni obliki, kjer pa se med pomikanjem med

njimi zavorami. Obe verziji, 750 in 850, so proizvajali do leta 1985 v različi-

stranmi izgubi vonj starega, skoraj preperelega papirja, prsti se med porume-

cah L, LE in SC.95

nelimi stranmi ne sušijo več, prav tako pa ne popušča staro, strto lepilo.

Knežević namreč v knjigi, med drugim v poglavjih »Spoznavanje s fičkom«,

»Fičko v rabi«, »Fičko v šoli vožnje« in »Podaljševanje fičkovega življenja«,

nazorno opisuje avto in daje napotke za uporabo in vzdrževanje. Knjiga je

zanimiva predvsem zaradi dveh stvari: dobrih deset let po prvih kilometrih fičkov

po jugoslovanskih cestah avto predstavlja skozi prvoosebni pogled, nudi pa nam

tudi vpogled v asortima problemov, ki se nam danes velikokrat zdijo tako daleč

in neresnični, in daje rešitve zanje. V poglavju »Fičko o sebi« Knežević njegovo

zgodbo pove v prvi osebi ednine:

Rojen sem v Torinu, celih trinajst let preden je v Beogradu izšla druga,

razširjena izdaja mojega abecednika. Težave mojih številnih ustvarjalcev

so trajale kakšno desetletje. Nočem si laskati, a lahko rečem, da moje dolgo-

trajno rojevanje vseeno lahko opravičim z mojimi nespornimi kvalitetami.

Ko sem se prvič pojavil med vrstniki na salonu avtomobilov, s svojim zunan-

jim izgledom nisem uspel preveč zasenčiti Parižanov. Vendar pa ne bi mogli

niti reči, da nisem bil eleganten. Bolj ko so me spoznali, rajši so me imeli.

Šalili so se, da sem »večji znotraj, kakor zunaj«. Udobje, hitrost in ekono-

mičnost so me postavili v evropski rang. Novica, da so mi v senci Eifflovega

stolpa podelili zlato medaljo za najboljši avto med »malolitražci«, se je





78 FIČKO PO JUGOSLAVIJI

79

slišala daleč naokoli. Do srca Šumadije je prispela prav tako hitro kakor do

Slavoloka zmage.

Ni mi bilo treba prav dolgo čakati, že sem dobil brate tudi v Jugoslaviji.

V stari zgradbi nekdanjega Vojno-tehniškega zavoda v Kragujevcu se jih

je leta 1955 rodila petindvajseterica. Družina fičkov je rasla in že leta

1961 dosegla nataliteto 10.000 članov [...] Nekaj deset tisoč bratov se

rodi vsako leto v tem lepem mestu ob Lepenici. Radostno tekajo po naših

cestah, asfaltnih in makadamskih, podobno kot še desetkrat več mojih

sorodnikov v inozemstvu. 96

Ko beremo tale 50 in več let star zapis, se izkaže, da je več kot primeren pogled

na fenomen fička z današnje perspektive, saj ne samo, da poosebi avto, ampak

famo jugoslovanskega avtomobila raztegne prek Evrope. Jugoslovanskost

oziroma slovenskost, italijanskost in evropskost je bil tudi argument razstave

Eurovision Lab. v Muzeju novejše zgodovine Slovenije leta 2015, kjer so s kon-

ceptom časovne kapsule obiskovalcem želeli približati preteklost. Za logotip

je skupina pod vodstvom Urške Purg izbrala fička, in to iz preprostega razloga:

na vprašanje, ali je »naš«, »italijanski« ali »španski«, je bil odgovor: »To je bil

avto!«, s čimer so meje nacionalnosti avtomobila padle, pomemben je bil »le« še

predmet, ki presega tovrstne delitve.97

Knežević nam razkrije pogled najprej na to, da je bila italijanska provenienca

fička povsem neproblematična (pustimo ob strani Titove zgoraj omenjene za-

mere), da je z avtom, ki je v osnovi italijanski, jugoslovanska avtomobilska

industrija zapeljala na avtokarto Evrope in postala del evropske avtomobilske

zgodovine in krajine, ki se v tej imaginaciji razteza od Pariza do Šumadije.

Poleg tega desetine tisočev »bratov na kolesih« predstavljajo močno simbolno

zaledje industriji, ki je v 1960-ih producirala avtomobile in ki je očitno pred-

stavljala državni ponos. Zdi pa se, da se že skozi »zgodovinjenje« avtomobila

vzpostavlja določena nostalgija.

Ob tem uvod in pravzaprav cel Fičkov abecednik odpira pogleda na zgo-

dovino avtomobila, na njegove tehnične karakteristike in splošne napotke za

80 FIČKO PO JUGOSLAVIJI

81

vzdrževanje, ki se nam zdijo danes tako samoumevni ali pa avtomatizirani

Danes si težko predstavljamo, da bi nekdo napisal priročnik »Avto za telebane«,

oziroma preloženi v obseg dela serviserja, da so zapisani kot nasveti skorajda

saj je postalo nekako »naravno«, da s polnoletnostjo mladostniki pridobijo tudi

smešni, vsekakor pa zabavni. Po drugi strani je vsaj zabavno tudi dejstvo, da

izpit za vožnjo in se nam, nepresenetljivo, zdi, da je tehnika vožnje pravzaprav

nam v neprestani »transparentizaciji« tehnologije, ki postaja samoumevna,

nekaj prirojenega, če ne celo genetsko predisponiranega. Jasno je, seveda, da

iz življenja izginjajo avtomobilski »problemi«, kot so težave z vžiganjem,

se je tehnike vožnje še vedno treba naučiti. Kar pa ni več običajno, je to, da bi

mokre zavore in podobno. V zameno pa moramo tudi za naj osnovnejši in s

se nekdo tehnike vožnje učil ob knjigi. Prav tako se danes nihče več ne ukvarja

stališča varnosti izjemno pomemben »zdravniški poseg« k serviserju. Prav

z vmesnim gasom oziroma sklopko, da ujame vrtenje zobnikov v menjalniku, kaj

zato je Abeced nik toliko prikladnejši za bujenje in hranjenje tehnostalgije.

šele z nastavljanjem dotoka zraka v uplinjač, kar so morali početi vozniki nekoč,

Poglavje »Odhod«, ki sledi poglavju o zaganjanju motorja, kjer avtor omenja

tudi pri fičku. Pravilno nastavljen dotok zraka namreč optimizira porabo goriva

tudi uporabo »čoka« ali »zauga« pri zaganjanju hladnega motorja (kar je danes

in zagotavlja, da fičko bolje »vleče«.99 Danes za to skrbi elektronika, operativno

največkrat urejeno samodejno in zato na to redkokdo pomisli), podrobno

razumevanje delovanja motorja pa izginja.

osvetli tehniko vožnje:

Tako kot prehaja novo v navadno, prehajajo tehnologije v običajno, nevidno

gibalo in okvir življenja. Težko si predstavljamo, da voda, razen poleti v dolgih

Motor teče, prestavna ročica je v nevtralnem položaju. Pritisnite pedal

kolonah na mejnih prehodih ali cestninskih postajah (in še takrat predvsem za

sklopke. Primite prestavno ročico in jo iz nevtralnega položaja potisnite

žejne potnike), lahko predstavlja problem za avto (hladilnik motorja) in šofer-

skrajno levo, k svoji desni nogi. Od tam jo, ne prepočasi, premaknite v prvo

ja. No, v dobrih starih časih so se šoferji srečevali tudi z vodo v kabini. Tako

prestavo. Če je fičko na ravnini, lahko počasi spustite ročno zavoro. Po malem

poglavje »Voda v avtu«, na primer, odkriva težave zaradi zastajanja vode v

kabini: »Noge imam mokre, kot da bi jih namakal v lavorju,« se je pridušal neki

dodajte plin, da motor dobi obrate. V nadaljevanju počasi spuščajte sklopko.

bralec. Knežević pa v nadaljevanju strokovno obdela težavo in ponudi tudi

Ko začutite, da obrati motorja začnejo padati (ko motor začne, popularno

nasvet, kako je treba skrbeti za odtočne kanale, ki se med vožnjo radi zamašijo,

rečeno, jenjati), takoj začnite dodajati plin. To dvoje je pravzaprav treba

ali pa jih zamaši nepoučeni mehanik ali lastnik v želji, da bi preprečil dotekanje

narediti sočasno. Z levo nogo spuščate sklopko, z desno dodajate plin. V

vode v kabino. V tem primeru jih je treba očistiti z vžigalico ali izvijačem ter tako

trenutku, ko ob spuščanju sklopke motor začne jenjati in ko ste ga podkre-

vodi, ki se je med vožnjo nabrala v kabini oziroma v dnu školjke, omogočiti prosto

pili s povečano količino goriva in zraka, mu dodali plin, takrat fičko spelje.

pot.100 Podobno si danes težko predstavljamo težave zaradi mokrih zavor, Kne-

Srečno!

žević pa se je tega še kako zavedal in je tudi za tovrstne primere podal ustrezna

Bilo bi odlično, če bi šlo tako gladko in lahko, kakor gre branje teh vrstic, ki

navodila. Najpogostejši razlog mokrih zavornih oblog najde v pranju avto-

mobila in pri tem opozarja, da mokre zavore slabše delujejo. Nasvet: med po-

so pisane z željo, da bo besedilo čimbolj enostavno in dostopno vsakomur.

časno vožnjo pod visokimi obrati na rahlo pritiskajte na zavoro, tako se bodo

Lahko se, recimo, zgodi, da prestavna ročica ne gre takoj v prvo prestavo.

zaradi trenja boben in obloge osušili in zavore bodo spet normalno delovale.

Ne pomislite takoj, da so vam prodajalci podtaknili vozilo z nedelujočim

Za konec poglejmo še eno od ključnih stvari, ki jih je moral šofer obvladati,

menjalnikom. To je pri vozilih, ki nimajo sinhronizirane prve prestave,

če je hotel zagotoviti varno in neprekinjeno vožnjo – svečke. Iz otroštva se

pogost in povsem normalen pojav. 98

spomnim, da je bila to večna težava in neskončno opravilo tudi pri domači

82 FIČKO PO JUGOSLAVIJI

83

stoenki. Če kaj ni delovalo, so bile, ob platinah in uplinjaču, svečke prva stvar, ki

je preživela državo, vojno in nastanek novih držav. Nenazadnje tudi zato, kot

jo je bilo potrebno preveriti. Zaradi naoljene svečke ali pa zaradi povečanega

na vprašanje, zakaj ima rad prav Zastavo, odgovarja Danijel Kadarjan, ker »je

razmaka med elektrodama namreč ni bilo iskre, zaganjač je sicer vrtel motor,

to znamka avtomobila, s katero smo odrasli, s katero sem odrastel tudi jaz. Za

a ta ni »kresnil«. Abecednik zato priporoča, da se svečko spiha in preveri raz-

nekatere je bil to prvi avto, za druge edini, nekateri ga imajo danes … A ne glede

mak, ali pa se jo zamenja z novo, kar je vsekakor potrebno narediti na vsakih

na to ima vsakdo, ki je odrastel na teh prostorih, vsaj eno izkušnjo, povezano

12.000–15.000 km, pri čemer Knežević svetuje, da se uporabljajo svečke,

prav z avtomobilom te znamke.«104

kakršne priporoča proizvajalec, »italijanske Magneti Marelli CW 225 N ozi-

Zgodba o Zastavi in fičku je na nek način izrazito generacijska zgodba in

roma CW 225 N2, ali pa domače svečke Bosna (Trudbenik Doboj) F–70. Nekateri

hkrati zgodba, izrazito povezana z Jugoslavijo in postjugoslovansko zgodovino.

naši vozniki z izjemnim skepticizmom kupujejo svečke domače proizvodnje,

Vsekakor je vse manj transgeneracijska, saj se vse več ljudi rojeva in odrašča

čeprav za to nimajo nikakršne osnove«.101 To zadnje nam govori o skepticizmu

v družbah in državah, ki z Jugoslavijo delijo geografske koordinate, simbolnih

do domače proizvodnje, ki se ni kazal samo pri avtomobilizmu.

in ideoloških pa vse manj. Z oddaljevanjem jugoslovanske zgodovine pa iz vsak-

Do konca 1980-ih je bil fičko tehnološko preživet, poleg tega pa ni več

danjih življenj ne odhaja samo pomemben del skupne zgodovine tega prostora,

izpolnjeval rastočih potreb in zahtev uporabnikov. Razmere že dolgo niso bile

pač pa tudi zavedanje in priznavanje pomena avtomobilski in z njo povezanim

več naklonjene majhnim in relativno šibkim vozilom z omejeno prostornino

industrijam. V procesu razpada države in nacionalizacije zgodovin v obdobju

(tako motorja kot kabine), toliko manj »socialističnemu« pedigreju in vse bolj

po letu 1991 je jugoslovanska avtomobilska industrija postala srbska, slovenska

intenzivno pripisovanim, s socializmom povezanim slabostim. Poleg tega naj

ali bosanska ter skoraj dosledno podizvajalska, na kar nakazujejo tudi razno-

bi, po besedah Miroslava Milutinovića iz srbskega Združenja zgodovinarjev

like sedanjosti ostalin nekoč skupne avtomobilske industrije in krajine, med

avtomobilizma, fička prenehali izdelovati tudi zato, ker je imela Zastava tiste

tem ko je »jugoslovansko« v procesih očiščenja preteklosti socializma zabri-

čase »velike izvozne načrte s projektom Yugo Amerika, in so zato žrtvovali

sano ali izbrisano.

fička, da bi naredili prostor na proizvodni liniji za sodobnejšega juga«.102

V nadaljevanju bom pobrskal po nekaj epizodah iz sedanjosti, ki nam

Tudi malo večja Zastava 101, model na osnovi Fiata 128, sicer ni dosegala kak-

razkrivajo, kako jugoslovanska industrijska in tehniška dediščina vsaj v nekem

šnih posebnih standardov, čeprav je bila »do nekje 1980-ih tehnično napredna

delu živi naprej; kako ljudje, ki se z njo ukvarjajo ljubiteljsko ali profesionalno,

in po zasnovi (odmična gred v glavi motorja, zobati jermen, zmogljiv motor,

pravzaprav predstavljajo nadnacionalno vez med preteklostjo in razpršenimi

odlična lega na cesti – sprednji pogon, posamične obese spredaj – na nek sicer

postjugoslovanskimi sedanjostmi, in predvsem, kako ljudje, ki se spominjajo

preprost in primitiven način tudi zadnje, peta vrata ...) celo pred mnogimi

svoje preteklosti ali pa gradijo svojo sedanjost skozi ohranjanje »neke druge«

konkurenti«.103 Tista, ki smo jo imeli pri nas doma, je imela celo (naknadno

preteklosti, dejansko pomembno prispevajo k vzdrževanju, obnavljanju, poli-

vgrajeni) protivlomni alarm in belo luč za vzvratno vožnjo.

ranju, »šraufanju« in »pedenanju« tehniške dediščine, ki je v postjugoslovan-

Ob tem se je zaradi specifične geopolitične situacije jugoslovanski avto-

skem času postala nezaželena, problematična, označevalec zaostalosti, ali pa

mobilski trg vseskozi odpiral tudi na zahod, tako da dobri, hitri in lepi avtomobili

je preprosto izginila iz kanonov legitimne preteklosti in dediščine. Zgodbe v

niso bile samo neuresničljive in nedosegljive sanje, ampak tudi otipljiva real-

nadaljevanju nam govorijo, da zgodovina in sedanjost jugoslovanske avto-

nost, ki zastarelemu designu in tehničnim rešitvam pač ni bila prav prizanes ljiva

mobilske krajine, katere emblematični označevalec je prav fičko, še zdaleč

konkurenca. Kljub temu je Zastava postala in ostala jugoslovanska znamka, ki

nista preživeti, pozabljeni ali celo nepomembni.

84 FIČKO PO JUGOSLAVIJI

85

PLEH FIČKA

Na likovni akademiji pa se je začela povsem druga zgodba. Vsi smo vozili nekakšne

TANJA RADEŽ

oldtimerje, ki pa takrat še niso imeli te starčevske oznake. To so bili prelepi avto-

mobili, ki smo jih našli preko zanesljivih zvez, si jih z neznano čim kupili ter se

z njimi potepali po svojih študentskih poteh, po svetu, polnem novih možnosti.

To so bili alfa romeo, diana, fiat, mercedes in vedno kaka zanesljiva rdeča katrca

Priznam, sem pleh fička. Zanimajo me avtomobili, rada vozim in se vozim, nisem

v rezervi. Avto je bil za bodoče oblikovalce najboljši prijatelj, spremljevalec na vseh

izbirčna. Všeč so mi avtomobili, vsi, tudi kombiji, kamioni, celo traktorji. Predvsem

zabavah, identiteta svobode, požiralec štipendije. V prtljažniku pa kantica za

pa starejši, tisti s tankimi volani. S kotičkom očesa ošvrknem vsako avtomobilsko

bencin, ki ga je mnogokrat tem nekje nenadoma kar zmanjkalo.

prilogo v časopisu, strokovno znam opazovati in poklepetati o sodobnih avto-

V tistem obdobju je bila domovina polna krasnih avtoodpadov. Glede na to, da

mobilih, kadar je res nujno, spremljam razvoj Tesle, ker sem ponosna, da se tako

sva se v ustvarjalnem tandemu Tandar z Daretom takrat prevažala naokoli z

imenuje, in avto mojih sanj je fičko, svetlo modre barve z brčicami na smrčku.

mercedesom, ki je še vedno med živimi, samo slovenski avtoodpadi za popolno

Avto je ena taka hecna zvesta stvar, na naših slovenskih dvoriščih in parkiriščih

formo velikega avtomobila niso zadoščali. Obiskovala sva žive muzeje odsluženih

objekt identitete, ugleda in banalnega boja za parkirni teritorij. V avtu si kot

avtomobilov v krogu 300 km okoli Ljubljane. Ni ga večjega uspeha kot najti

polžek s hišico ali želva z oklepom in avto je zvest kot kakšen kuža, v glavnem.

novo-staro prednjo šipo z zeleno zatemnitvijo na vrhu in jo celo pripeljati domov.

Sploh pa je avto svoboda, z njim greš lahko kamorkoli in s seboj vzameš knjig za

Na srečo so avtoodpadi mimogrede postali vir navdiha za mnogo projektov, tudi

celo polico ter nekaj prijateljev.

kakega, ki še čaka na uresničitev. Celotna scenografija za mladinsko oddajo

Moj oče ima do vseh strojev, vključno s pralnim, zelo spoštljiv odnos, tako je bilo

Tok-tok je bila narejena iz avtomobilskih delov, in fičo kosi so bili takrat glavni

tudi do avtomobilov, nič humorja ali pretiranega veselja. Naš domači avto je bil

gradbeni element. Najin stari zeleni mercedes je bil sanjski avto, a včasih se

vedno siv. Mame tistih dni so redko imele izpit, če pa že, pa iz previdnosti niso vozile.

sanje uresničijo prezgodaj in prinašajo s seboj tudi polno tegob.

Imam dva strica, in ko sta bila še mlada moška, jaz pa mini otrok, smo veselo dirkali

Nekega vročega poletnega dne so nama prijatelji kupili darilo. V skrbi za najino

po gorenjskih cestah. Zeleni ami in temno modri spaček sta me za večno zapisala

bodoče zdravje so sprejeli sklep, da bo to pes. Ker je bil tistega usodnega dne na

med avtoljubke. Naše vožnje so se pogosto končale na letališču Lesce, kjer smo za

tržišču le veliki nemški šnavcer, so prinesli njega, velikega malega kosmatega

povrh še malo poleteli z motornim letalom.

črnega mladiča z rdečo rutico okoli vratu. V trenutku mu je bilo ime Fičo, ker je

V srednji šoli smo pešačili, niti enega mini spomina na kakršen koli avto nimam,

bil tako velik, pa obenem majhen. Ta zgodba nima srečnega konca, zato bom tu

nihče ni imel avta in rdeče rumeni vlak z vonjem po cigaretnem dimu je bil prevozno

končala. A fičko v vseh oblikah se je vselil in ostal globoko v srcu. Dvajset let

sredstvo med domom staršev in samostojnim življenjem.

kasneje se je moji sestri pridružil krotki klapouhi kuža, in ker je pritlikavi nemški





86 FIČKO PO JUGOSLAVIJI

87

šnavcer, je ponovno dobil ime Fičo, kar me je najprej malo zmedlo, danes pa me

neizmerno veseli – on je moj pasji nečak. Ime Fičo sploh na njegovem rojstnem

otoku Hvaru razveseljuje staro in mlado. Kot vemo, se na otokih skrivajo zaloge

fičkov v vseh oblikah, vozni in sfrizirano registrirani, nevozni in pozabljeni pod

borovci, v poljskih šopah, celo v podvodnih globelih. Otoški fičo je simbol, mali

premični spomenik času, ki teče počasneje. Nekaj let sem sistematično fotografi-

rala vse otoške fičke, potem pa sem odkrila fenomen tovornjačka TAM in zdaj

malo nezvesta sledim njim.

Leta 2000 sta prijatelja in baletnika Goran in Dejan ustanovila Fičo Balet. To je

sodobno-plesno gledališka skupina, ki s plesnimi predstavami, izobraževanji in festi-

vali ljudem na sodoben način omogoča doživeti umetnost. Na spletni strani razložita,

da je Fičo zanju simbol regije, v kateri sta zrasla kot baletnika. Kombinacija Fičo

Balet se jima je zdela smešna in to je bilo obdobje, ko so stvari nastajale še dosledno

neresno. Po logotip za Fičo Balet sta prišla v naš studio. Dolga leta smo skupaj

ustvarjali sodobno podobo, ki je vedno temeljila na zavedanju, od kod izviramo.

Ker je naša skupnost majhna, slej ko prej prideš na vrsto in postaneš tudi model.

Tako sem se leta 2006 pustila fotografirati prijateljskemu studiu ob izidu Kulta ,

Gospod Hribar je poleg Martina, ki je napisal to knjigo, eden redkih, ki je moj

nove priloge časopisa Delo . Ker sama za eno sliko nisem dovolj, mi je družbo na

strasten odnos do avtomobilov takoj vzel zelo resno. Dekle ali dama si mora

oglasni fotografiji delal mali rdeči fičko, maketa pravega avtomobila. Lani

enakovredno vlogo pri pogovoru o avtomobilih priboriti. Lahko rečem, da imam

sem spoznala gospoda Hribarja, ki je zaslužen za to, da je v domačih trgovinah

nekakšno srečo, ker se dobro počutim v vseh vrstah avtomobilov. Rada se peljem

z igračami na policah z avtomobilčki tudi fičko. Gospod Hribar oglasa v aktual-

na Hvar v sestrinem malem cliu, rada se vozim po Prekmurju v naročnikovem kom-

nem času ni spregledal, našo gesto si je zapomnil in mi v zahvalo malo po tem,

biju, všeč so mi dirkalni renaulti, stari audiji in nedosegljive limuzine. Zadnje čase

ko sva se spoznala, zaupljivo prepustil volan svojega svetlomodrega fička. Pre-

ugotavljam, da se pred priljubljeno kavarno sumljivega slovesa vsiljivo ustavljajo

stavna ročica, sklopka, zavora in volan, vse deluje tako, kot se za avto spodobi, le

vseh vrst luksuzni avtomobili, in ko odmislim hrup in strup, zadovoljno opazujem

prvi dotik je precej nezanesljiv. Peljali smo se en krog po naselju in veseli dogodek

pločevinasto razstavo in testosteronsko predstavo. V moški družbi pa o avtih

posneli s telefonom.

raje modro molčim, le z obrvjo pomignem, če opazim kaj zanimivega.





88 FIČKO PO JUGOSLAVIJI

89

Na eni od bežigrajskih ulic stoji avtokleparski atelje, v katerem se pogosto

oglasim. V njem ustvarjata prijatelja, lepa brata Damjan in Dušan, enojajčna

dvojčka, ki s svojimi močnimi rokami dan za dnem gladita pomečkane avtomobile.

V njuni delavnici lahko pogosto srečam kako prevozno sredstvo po svojem okusu,

in glej ga, zlomka, trenutno se je na njihovi dvigalki znašel fičko, ki si ga je zaželel

njun oče, ker se počasi poslavlja od svojih delovnih zmag. Karoserija čaka na

svojo novo podobo, le kdo bo lastnik prenovljene limuzine?

Na Dolenjskem ima naša družina hišico z malo garažico in senčno brajdico. V

njej stojita samokolnica in mešalec za beton, kako lepo bi bilo še malemu fičku

v tej izbrani družbi, ob nedeljah zjutraj bi ga peljala k maši, a ker v cerkev ne

hodim, bi me počakal v senci pod lipo, ko bi telovadila na mirnski trim stezi,

zgrajeni z evropskimi sredstvi. Ampak zakaj prav fičko? Morda zaradi oblike,

zaradi nekih zaspanih ostankov otroške razigranosti, humorja, ki ga danes

nosi s seboj, zaradi strahu pred večjo odgovornostjo, iz želje, da bi imela stvari,

ki so mi prav, ali pa zgolj zato, ker je mala garaža dovolj dolga le zanj.

Imam tri prijatelje, ki so ponosni lastniki fička. Eden je Boštjan, profesionalni

nostalgik, in ko sem ga pred leti spoznala, je imel šestnajst avtomobilov in fič-

ka vmes. Skoraj vse avtomobile je prodal, fička pa ima še vedno rad. Ima maj-

hen muzej in ga lahko skrije med pločevinaste škatle in sesalce. Njegov fičko je

šiki-miki, spoliran, lep kot slika. Drugi je Zdravc, sosed iz knjige, ki jo držite v

rokah, poleti sem pod tepko ob potočku tako dolgo sedela v njegovem fičku, da mu

je postalo jasno, da nas mora peljati na dirko po Tolminu. Njegov fičko je nava-

den bel fičko, tak, kot je prišel iz mame tovarne. Tretji pa je Slavko, za katerega je

fičko le ena od mnogih logičnih izbir. Slavko iz Skaručne, vasi z lepim imenom, je

službeno kulinarični velestrokovnjak, privatno pa divji možakar, in v njegovem

rumenem fičku na gorenjskih ovinkih ni prav varno češenj zobat. A vožnja z njim

je visoko na seznamu dosegljivih želja.





90 FIČKO PO JUGOSLAVIJI

Druga ...





POSREDOVANA


PRETEKLOST:


OSEBNE PRIPOVEDI





IN MEDIJSKA OKOLJA


92 FIČKO PO JUGOSLAVIJI

93

Odkar vem zase, sem imel rad vožnjo,

relativno osebno izkušnjo prav skozi film in fotografijo prenesli do številčnega

hitrost, hiše in ljudi, ki so se nekako čarobno

občinstva in jih s tem zapeljali v celuloidne sanje). Prav zato sta kino in avto

premikali mimo mene.

arhetipska primera, ne samo posredovanja prostora in časa, ampak tudi redefi-

Bane, »Ure vožnje«

nicije medčloveških odnosov, saj »vožnja preoblikuje mobiliziran peščev

pogled z novo kinetiko motorizirane hitrosti in s privatizacijo avtomobilske

Hitrost je ena tistih draži in omejitev človekovega življenja, ki je skozi sto-in-

‚kapsule‘, ki je izolirana od ljudi in ceste«.107 S tem se je prav skozi potopljenost

-nekaj-letno zgodovino avtomobilizma pomembno prispevala k vzpostavitvi

v tehnologije posredovanja vzpostavila dvojnost prihajanja človeka k svetu in

mitske in vsakdanje vloge in podobe avtomobila. Razumevanje in čaščenje hitro-

prihajanja sveta k človeku. V obeh primerih človek bolj ali manj nepremično

sti je pomembno figuriralo in se tudi napajalo v (italijanskem in ruskem) futu-

sedi pred zaslonom, enkrat pred platnom ali ekranom, drugič za vetrobranskim

rizmu, ki je globoko zaznamovalo 20. stoletje prav skozi preplet idej, aspiracij in

steklom.108 In v obeh primerih mimo njega, stran ali pa naravnost vanj drvijo

dejanskih tehnoloških možnosti mobilnosti, tehnologije in hitrosti.105 »Vaši

podobe, na katere nima prav veliko vpliva. No, lahko zapre oči ali pa zavije

[italijanskih futuristov] umetnosti hitrost služi kot izraz in kino kot orodje,« je

vstran. Res je sicer, da je morda bolj intuitivna povezava kina in vlaka, če ne

leta 1912 filozofu Henriju Bergsonu napisal Robert Delaunay.106 Kot je ugota-

zaradi tehno-ritma naprave in mašine (vrtenje filmskega traku in udarjanje

vljala že vrsta raziskovalcev avtomobilnosti in kulture avtomobila, je avto tista

koles po tračnicah), pa zaradi nehotene kolektivnosti in odsotnosti vpliva na

naprava, ki je človeku omogočila relativno neodvisno odločanje o času in poteku

potek »zgodbe«, ki je v pristojnosti režiserja in strojevodje. Pri vožnji z avtom

potovanja, načrtovanje poti, izbiro sopotnikov in nenazadnje cilj potovanja.

je režiser šofer. A vendar obstaja med avtom in kinom – če pustimo ob strani

Hkrati je telo po prostoru pomikala z nepredstavljivo brzino, ga s tem izpostavlja-

podobnost organizacije industrije v ozadju, in če še dlje zadaj pustimo »montažo«,

la užitku in adrenalinu, običajno na tanki črti med življenjem, slo in smrtjo, kar

ki ima pomembno mesto v obeh industrijah – neka tajinstvena vez, ki se kaže

je v besedo ujel J. G. Ballard v romanu Trk (1973), to kontroverzno obdelavo

skozi odmik od sveta in vpisovanje posredovanih zgodb in podob v presek izkuš-

simforofilije pa je leta 1996 v istoimenski film predelal David Cronenberg. In

nje avtomobilnosti in mentalne mobilnosti, ki se odpira v temi sedenja v dvo-

prav smrtna nevarnost in anticipacija nehanja sta osnovna vez med avtom in

rani ali v avtomobilski kapsuli.

filmom, saj je avto omogočal predajanje oziroma izzivanje smrtne nevarnosti,

V enem primeru torej »potnik« sedi pri miru in potuje skozi bolj ali manj

film pa poleg beleženja tega nasploh predstavlja tudi sredstvo posmrtnega

fikcijske filmske krajine, v drugem pa, čeprav prav tako sedi pri miru v avtu,

ohranjanja. Tako morda ni naključje, da sta se avto in kino pojavila pravzaprav

ravno tako potuje, a skupaj z avtom skozi urbane krajine in podeželje (in tudi

sočasno in določila koordinate časa, ko se je ob valu znanstvenega in tehnološ-

tukaj se mu pred očmi odvijajo avdiovizualne pripovedi, montaža, prese-

kega razvoja začelo obdobje, lahko bi rekli, »velike mediacije«, obdobje, ko se je

netljivi obrati). Na nek način gre za sedacijo, saj obe dejavnosti v ustreznih

svet sicer skrčil in čas potovanj skrajšal, v zameno pa se je povečala posredova-

okoliščinah dajeta prostor sanja(rje)nju in zretju skozi »zaslon«, a vendarle

nost, avdiovizualna mediacija med posamez nikom in svetom.

spodbujata in pravzaprav omogočata in raztegujeta pojmovanje gibanja in

Razvoj in vzpon množičnih in elektronskih medijev in avtomobila v času

mobilnosti, hkrati pa imata pomembno vlogo tudi v prisedanjanju preteklosti.

med obema vojnama in zlasti po drugi svetovni vojni tako daje slutiti, da je

V nadaljevanju se bomo popeljali skozi nekaj epizod posredovane jugo-

človek v iskanju tujega in oddaljenega najprej našel posredovane podobe (če

slovanske tehniške, industrijske, mitske in popkulturne preteklosti in dediščine,

pomislimo na zgodnje raziskovalce nedostopnih geografskih razsežij, ki so svojo

utelešene ali materializirane v fičku, ki se zrcali in prisedánja skozi osebne





94 FIČKO PO JUGOSLAVIJI

95

pripovedi in spomine in medije, v naslednjem poglavju pa skozi nekaj zgodb iz

»pošraufane« sedanjosti, ki vztrajno rastejo iz socialistične osebne in kolektivne

preteklosti in v katerih na različne materialne in simbolne načine nastopa

fičko. Za vse te zgodbe je značilno, da jih poslušamo, gledamo, beremo, čutimo,

vonjamo ... Skratka, prisedanjamo del preteklosti, ki pa je odločno zaznamova-

na, ozaljšana in tudi obremenjena z jugoslovansko politično in popkulturno

preteklostjo. Tako bomo vsaj deloma »pošmirglali« rjo z drobcev postsocialis-

tične sedanjosti avtomobila, ki mu je zgodovina namenila pomembno mesto

v življenjih običajnih ljudi, v materialni in avdiovizualni krajini jugoslovanske

popkulture in v avtomobilskih krajinah jugoslovanske in postjugoslovanske

sedanjosti. Ob tem bomo tudi vsaj malo »spolirali« kosce te preteklosti, ki

nam skozi trepetanje celuloidnega traku ali pa skozi digitalne algoritme in

čustveno obarvane pripovedi, skozi rjaste luknje v pločevini, ali pa v lesku

sveže polakirane karoserije, razkrivajo pogled na jugoslovansko tehnično in

kulturno dediščino, hkrati pa nam odstirajo zanimive vidike sedanjosti.

Fičo – prevozno sredstvo s kolesi ali, bolj velikodušno, »avtomobil«.

Čeprav je namenjen prevozu manjšega števila potnikov na krajših raz-

daljah, so s fičkom cele družine (s kovčki, tetami in lonci »filanih paprik«

za po poti) potovale na obisk k sorodnikom na drug konec države. Nakup

fička v 1960-ih je bil dogodek, enako pomemben kot rojstvo ali smrt v

družini. Iniciacija novega fička se je vršila tako, da je lastnik vanj naložil

neverjetno količino navdušenih otrok iz soseščine in jih peljal »en krog«.

Potem je po vrsti sledilo: ritualno pranje; pozorno nameščanje nalepke

»YU«; opremljanje interierja z miniaturnimi »kopačkami«, boksarskimi

rokavicami ali opankami. Medtem je tovarišica zašila zaščitno cerado,

kamor je lastnik napisal registrsko številko, spredaj in zadaj, za vsak

primer pa še – na streho. Fanatizem, ki je povezan s ponosnimi lastniki

fička, je znan daleč naokrog, tako kot primer upokojenega zastavnika iz

Novega Beograda, ki je skozi svoje okno z bazuko streljal na mladoletni-

ka, ki mu je s fička poskušal ukrasti brisalce. 109

96 FIČKO PO JUGOSLAVIJI

97

FIČKO IZ PRIPOVEDI

avtomobila – fičku je sledila Zastava 1300, Zastava 101 in nazadnje

jugo. Kakor veliko avtov drugje, je to majhno vozilo dobilo moč, da je dati-

Pripovedi o avtomobilih so izmuzljiv izraz afektivnosti ter pomena in vloge

ralo družinsko zgodovino in duha nekega časa. 111

avtomobila v vsakdanjem življenju posameznika, družine in skupnosti. Ne

Čeprav ga pri nas nismo imeli nikoli, je bil fičko del družinskih zgodb, o njem pa

samo zaradi materialnosti, ki jo rekonstruirajo z besedami, se pravi pripovedo-

sem največ slišal od mame, saj je že enkrat v poznih 1950-ih ded najprej imel

vanja o prostoru, kapsuli, kabini avtomobila, ki predstavlja izložbeno (javno)

italijanskega Fiata 600, kasneje pa Zastavo 600 (ta dva sta v spominih postala

izpostavljen in hkrati izoliran prostor privatnega, intime in varnosti (mladost-

eno, »naš fičko«); kasneje pa je zamenjal še nekaj socialističnih avtomobilov,

niki in otroci), a hkrati tudi ranljivosti v prometu in nasilja nad sopotniki (npr.

škodo in Lado 1300, nazadnje pa je vozil Lado Samaro. Ena teh družinskih

nevarna vožnja, izbor glasbe in kajenje), ampak tudi zato, ker v družinah avto

zgodb pravi, da so s fičkom v 1960-ih hodili tudi na morje. V avto so se napokali

funkcionira kot sredstvo mobilnosti in s tem orodje izkazovanja, utrjevanja in

moja mama, njena sestra ter moja dedek in babica. In še mamina babica. Pet

definiranja družinskih vezi. Kot sredstvo mobilnosti toliko bolj predstavlja ogrod-

ljudi je šlo v Strunjan taborit, se pravi s šotorom, kjer je bilo prostora za šest

je ustvarjanja skupnega izkustvenega polja, ki se gradi skozi skupne itinerarje,

oseb in za vse, kar gre zraven (moj ded ga je dal narediti po naročilu). Ded je

peripetije in izkušnje.

šotor in vso opremo za taborjenje (plinsko bombo, kuhalnik, vso posodo, pribor,

Skozi povsakdanjenje avtomobila smo v precejšnji meri pozabili na

zložljivo mizo in stole), vključno z doma narejenimi zložljivimi kuhinjskimi

skupnostno vlogo avtomobila, ki se je gradila skozi ekonomsko in praktično

omaricami, po vojaško zapakiral in vse skupaj zložil na streho (tudi prtljažnik

utemeljeno vlogo avtomobila kot tiste redke dobrine, ki pomaga pri tvorjenju

je naredil sam), v mini prtljažnik spredaj, pod zadnje sedeže, pod noge … In so

občutka pripadnosti. Po besedah kolegice iz Madžarske je glasna zastava, ki

šli na pot ... Samo predstavljamo si lahko, kako je pot izgledala, zlasti če po-

so jo imeli pri sosedih v vasi, predstavljala označevalec rojstva in smrti ter

mislimo na povprečno hitrost ter kolone avtomobilov, ki so se po »stari cesti«

vsega vmes. Ker je bil lastnik enega redkih avtomobilov v vasi, so ga sokrajani,

valile proti morju, od Ljubljane do Postojne, čez Črni kal in naprej čez Istro,

ob različ nih urah dneva in noči, pogosto prosili za prevoz v porodnišnico ali

ali pa čez Ilirsko Bistrico proti Reki in naprej proti jugu. Zgodnje ure odhoda,

k zdravniku, zvok glasnega motorja pa je ostale opozarjal, da se »nekaj dogaja«.

postanki, zastoji, malice, vonj pregretih motorjev in izpušnih plinov.

Skozi take in podobne pripovedi avto nastopa kot več-kot-predmet, vzpostavlja

Ta zgodba, in cela vrsta zelo podobnih, se v času precej večjih avtomobilov

se kot član družine in skupnosti ter definira tudi razsežja ekonomije uslug.110

in avtocest, v času skoraj brez postankov in ustavljanja (zaradi malice ali pa

In tudi fičko v pogovorih pogosto figurira na tak način –poosebljen in »pridru-

zato, ker je zakuhala mašina ali pa počila guma) zdi skoraj nepredstavljiva. In

žinjen« postane tisto prevozno sredstvo, ki odpre vrata v svet. Mnoge pripove-

kot taka je zgodba preživela kot del družinske zgodovine, s čimer je ta

di in legende govorijo o tem, da je bil fičko doma povsod:

umeščena v širšo zgodovinsko sliko tega območja in takratnega časa. To je

bila zgodba mojega deda in babice, je tudi del osebne zgodovine moje mame

Fičko povezuje družinsko preteklost in preteklost širše skupnosti. Njegova

in tete ter, posredno, tudi moje. Glede na to, da neposredne izkušnje s fičkom

pot skozi družino lahko priročno organizira spominske okvire kot časovni

v otroštvu nimam – zaporedoma smo imeli stoenki, zeleno in belo – pa lahko v

označevalec. Fičko je bil v Jugoslaviji navadno prvi družinski avto in je

strukturo te pripovedi še vedno vpišem svojo izkušnjo, ki v pomembnih vidikih,

predstavljal prvi člen v kanonski sekvenci jugoslovanskega družinskega

ki sem jih omenil zgoraj, recimo v zvezi s potovanji, »pakiranjem« in cijazenjem





98 FIČKO PO JUGOSLAVIJI

99

proti morju, niti ni dosti drugačna. V obeh avto nastopa kot tisto pomembno,

cenjeno in izpostavljeno prevozno sredstvo, na katerega se vežejo spomini.

In ti spomini niso nujno samo avtomobilistični. Nasprotno, skozi izkušnjo

»avtoomogočenega« potovanja je nastala vrsta spominov na otroštvo, na takratne

čase, na občutke »rajzenfibra«, na vonj bencina na črpalki ali izpušnih plinov,

ki se je mešal z vonjem pregretega robidovja ob cesti, valove morja in petje

škržatov, na zvok dežnih kapelj po strehi in vetrobranu ter ritmično pomikanje

brisalcev, na pogled na Luno skozi okno in čudenje nad tem, da nam tako

zvesto sledi, na vonj po novih kavbojkah in kavi na poti iz stare Gorice. Tako avto

v retrospektivi nima samo vloge »omogočevalca« potovanja, ampak je tudi so-

ustvarjalec in posredovalec spominov in prav zares kapsula prijetnega občutka

varnosti na dolgi poti. Hkrati pa je prav skozi avtomobilsko potovanje postal

dostopen marsikateri del sveta, ki bi sicer ostal znan samo na zemljevidu.112

Spomin na otroštvo, na počitnice ali nakupe čez mejo se v tem primeru

spne s spominom na avto. Še več, avto v takih pripovedih, ki so odločujoče

pogojene z izkušnjo postsocialistične sedanjosti, v kateri avto ni več luksuz,

pač pa vseprisoten podaljšek oziroma ekstenzija posameznika in družine,

predstavlja vez s preteklostjo, ki je tudi zaradi radikalno spremenjenega ra-

zumevanja mobilnosti toliko bolj oddaljena in zato »surovina« nostalgije in

osebne mitologije. Hkrati pripovedovanje o preteklosti skozi perspektivo

vozila, recimo dedovega fička, odkriva podrobnosti iz maminega otroštva, ki

s fičkom nimajo neposredne zveze, a so vendarle odločilno pogojene z zgo-

dovino jugoslovanskega štirikolesnega mobilizatorja. Poudarek na morju

tukaj ni naključje, saj s tem v zgodbo vstopi pomemben del avtomobilske

kulture, namreč turizem, ki je bil zlasti v drugi polovici 20. stoletja panoga, ki

je svoj razcvet gradila prav na avtomobilizaciji življenja.113 Pri tem si lahko

pomagamo tudi s pesmijo »More, more« Darka Rundeka iz leta 1996, v kateri

se z dobro mero ironije in nostalgije »spominja« morja in fička ter nujnih

stvari, ki jih je na morje za vsako ceno treba vzeti:





100 FIČKO PO JUGOSLAVIJI

101

---------------------------------------------

Otkada idemo na more svake godine,

uvijek nove stvari su potrebne.

Al na kraju svašta fali,

jer naš fićo je premali

Popis smo pisali tjednima prije puta,

a svako brisanje nanosi bol.

Svakoj stvari pravo mjesto nađi

i ne prepuštaj se svađi.

I ne zaboravi:

drveni ugljen, roštilj, tri ligeštula,

suncobran, peraje, maske,

naočale za sunce, karte,

tenisice, termosicu, Tarzana,

Karl Maya, šlauf,

badmington, japanke, loptu, šunku, špeka,

foto aparat

i veliki karnister s vinom.

More, more,

ti si najljepši za me kraj.

Ti si prirode divan dar,

koji stalno me zove.

---------------------------------------------

102 FIČKO PO JUGOSLAVIJI

103





S PLATEN IN MALIH ZASLONOV


ker je bil za marsikoga (ekonomska) nuja, ki presega vsakršno ljubiteljstvo ali

nostalgično obravnavo. Afektivnost, zapletena v odnos s fičkom, pa gre vendar-

le preko dihotomije nuja – nostalgija. Kot ugotavlja Marko Živković, je bil fičko

Ker je pogled nazaj pogosto nagnjen k romantiziranju in nostalgiji, je pri tem

»oseba, družinski član in nenazadnje sredstvo za uspavanje otrok, z vožnjo gor

vendarle treba poudariti, da takšno romantično gledanje na preteklost skozi

in dol po ulici. To je podoba fička kot ultimativne intimnosti – fičko kot zibelka

avto ni nekaj posebno novega. To velja tudi za fička, pri čemer – sploh, če

in medicinska sestra, zvok motorja in značilne vibracije pa kot uspavanka.«114

gledamo iz današnjega časa – pogosto pozabljamo, da so fička izdelovali 30 let,

»Filmi« izkušenj in spominov so prežeti s podobami osebnih spominov,

kar pomeni, da so se avto, vozniki in potniki peljali skozi številne proizvodne,

hkrati pa se v pomembni meri napajajo tudi iz akumulatorja medijskih re-

kulturne, politične in ekonomske modifikacije. V časovni sploščitvi pretek-

prezentacij preteklosti. K utrditvi avtomobila kot simbola emancipacije in

losti se splošči tudi »fenomen fičko« in se hitro pokaže kot nekaj monolitnega.

mladostniške neodvisnosti sta prispevali tudi jugoslovanska kinematografija

Tako lahko spregledamo dejstvo, da je do – recimo temu – kolektivne »legen-

in televizija ter fička postavili na mesto kultnega jugoslovanskega avtomobila.

dizacije« fička prišlo že v času Jugoslavije in ne šele po razpadu države ter

(Avto v jugoslovanski kinematografiji bi lahko imel posebno zgodovinsko

vzniku različnih nostalgij. Deloma je razlog za to tudi vrsta modifikacij na

poglavje, saj je primerov glorifikacije in čaščenja avtomobila kar precej.)115

vozilu, od načina odpiranja vrat do opustitve okrasnih letev na prednjih blatni-

kih, »brkov« na maski, zamenjave značke ipd. Ob variacijah v prostornini in

moči motorja so takšni oblikovni posegi in spremembe »dobro staro« proizvedle

KINO, AVTO

že v času proizvodnje fička, saj se prav skozi te detajle vzpostavljata kronotipi-

zacija (umeščanje v čas) in hierarhizacija, renome, vrednost in občudovanje

Za začetek naj omenim dve slovenski in »nefičkovski« filmski oziroma glas-

starega vozila, na kar se lahko lepi tudi lastnikov ponos in fascinacija mimo-

beni uprizoritvi. Naš avto Františka Čapa iz leta 1962 je morda najbolj znan

idočih. Po drugi strani pa je tudi posledica ideološke produkcije pomena feno-

slovenski avtomobilski film oziroma tisti, ki je v slovensko filmografijo in slo-

mena jugoslovanskega socialističnega avtomobila, pri čemer je odločno sodelo-

vensko popkulturno zgodovino zapeljal avto kot statusni simbol. Oziroma bo-

val tudi predsednik Josip Broz Tito, ter popkulturne mitizacije avtomobila

lje, Čap je v svojem zadnjem slovenskem filmu avto kot statusni simbol pro-

skozi rabe v filmu in vsakdanjem življenju. Za nazaj je težko govoriti o nostal-

blematiziral do mere, da je šele uničeni buick osvobodil lastnika spon

giji, s precejšnjo gotovostjo pa lahko trdimo, da je do neke mere in na ravni

pričakovanja sosedov. A film nam sporoča nekaj veliko bolj banalnega, sploh

ideje o »dobrem starem« obstajala in pomembno sooblikovala simbolno vlogo

če ga vzamemo v smislu, kot predlaga Kracauer.116 V sceni, ko v obalno mesto

fička, saj so klubi ljubiteljev fičkov obstajali že v 1970-ih.

pripelje razmajani buick, ga spremlja kopica otrok, ki tečejo za njim. Ta prizor

A zdi se, da je estetska in tehniška nostalgija eskalirala po razpadu Jugosla-

nam danes odpira pogled v preteklost fascinacije z avtomobilom, in ni naključje,

vije in njenega simbolnega univerzuma, ko se je ekonomsko, politično, pred-

da najbolj odkrito navdušenje nad mehanizirano mobilnostjo še vedno kažejo

vsem pa kulturno in socialno polje post-Jugoslovanov zožilo, hkrati pa je kot

prav otroci, medtem ko pri odraslih, ob navdušenju ter odobravanju ali zgraža-

»neustrezna« odpadla, med drugim, tudi tradicija industrije in industrijskega

nju, zaznamo tudi vsaj sledi zavisti in privoščljivosti.

oblikovanja. Vendar pa je ta avto svoje življenje – na ravni »šraufa« in najlonk

Ekstradiegetska zgodba tega filma pa se ne konča tukaj, ampak se, v dobri

– v Jugoslaviji in po Jugoslaviji začel oziroma nadaljeval v veliki meri tudi zato,

stari maniri sploščenja preteklosti, izjemno lepo veže s pesmijo »V Ljubljano«,

104 FIČKO PO JUGOSLAVIJI

105

ki jo je pela Marjana Deržaj leta 1965. Zanimivo pri tem je, da je podnaslov

On je mudar, hrabar

pesmi »Naš mali avto«, s čimer se vzpostavlja časovno ne povsem ustrezen

ludo vozi.

enačaj med filmom in pesmijo. V videu, ki je izrazito statičen, Deržajeva sedi

Ko je dasa u ekstazi

v Citroënovem spačku (2CV) ter prepeva pesem, medtem ko se v ozadju spre-

kada preko stotke gazi?

hajajo ljudje in po prometni ulici vozijo avti. V tem ne pretirano režiranem

spotu še enkrat vidimo, da je bila avtomobilska pestrost leta 1965 precejšnja,

On je šmeker svetskog glasa,

saj poleg spačka ter Zastavinih fička in 1300 v ozadju vidimo še nekaj drugih

za njim šizi cela masa.

»zahodnih« avtov.117 Do določene mere, se pesem in film vsebinsko pokrivata,

kar je bilo očitno dovolj, da v popkulturnem imaginariju pesem in film že pol

Flojd, Flojd, Flojd, Flojd, Flojd …

stoletja pogosto jemljemo kot eno.

Ko je onaj strašan baja

Dobrih petnajst let za Čapom, leta 1979, je Goran Marković posnel celo-

večerni film Nacionalni razred (Nacionalna klasa), snov za zgodbo pa je našel na

cica-mace što odvaja?

dirkah s fički, ki so imeli svoj tekmovalni razred.118 Ta fenomen je predstavljen,

Ludo vozi, ludo voli

filmiziran in arhiviran skozi pripetljaje protagonista, dirkača Flojda, enega

ko će ludom da odoli.

bolj popularnih dirkačev v Beogradu.119 Njegovo urbano orodje in orožje je

---------------------------------------------

fičko, nabrit in dirkaško pobarvan in opremljen. Svojo popularnost Flojd

izkazuje tudi tako, da – preden zapelje z domačega dvorišča – potrobi, skupina

Tukaj avto kot tak ni več prestiž, niti ne predstavlja zahteve sodobnega tre-

otrok pa mu odpre vrata. Tako imamo spet na delu otroško fascinacijo in nje-

nutka ali vira napetosti v skupnosti, pač pa gre za povsem povsakdanjeno

no filmsko upodobitev (ter posledično medijsko arhivizacijo filma in fasci-

obravnavo avtomobila kot orodja, ki svojo specifiko in intrigantnost gradi na

nacije), ki pa se ji pridruži vrsta lokalnega »fenovstva«, »vzorništva« in hkrati

popkulturalizirani vlogi avtomobila na hiperurbanizirani sceni, kar odseva

performans popular nosti: Flojd je moderno oblečen »šmeker«, nosi sončna

tudi v izbiri igralske zasedbe, kostumografije in scenografije ter glasbe. Fičko

očala Ray Ban, vse skupaj pa spremlja in poudarja naslovna pesem Zorana

v tem filmu pravzaprav igra osrednjo vlogo, takoj za glavnim junakom dirkačem

Simjanovića:

Flojdom, čigar fičko je njegovo orodje ne samo za dirko, ampak tudi za izvajanje

mačističnega obredja po mestu. Legenda nacionalnega razreda in fička kot

---------------------------------------------

karizmatičnega predstavnika živi še danes, nenazadnje v miniaturah (glej

Ko je ona luda glava

razdelek »Miniature, umetnost in oblikovanje podob nekdanje ikone«), poleg

što do podne uvek spava?

tega pa so ga leta 2015 za reklamne potrebe uporabili agenti srbske avto-

mobilske zavarovalnice.

Refleks mu je kao munja,

Fičko je našel pot tudi v postjugoslovansko kinematografijo. Posebej

za njim jato riba cunja.

zgovorno vlogo ima v filmu Od groba do groba Jana Cvitkoviča (2005), kjer ga

On je mudar, hrabar, vozi

vozi prijatelj poklicnega pisca in bralca osmrtnic na pogrebih. Avto pa je malo

tako treba.

»pošportnjen«, z »litimi feltnami«, varnostnimi gumicami na prtljažniku ter

106 FIČKO PO JUGOSLAVIJI

107

priprtim pokrovom motorja, kar nakazuje na predelavo »mašine« ter potrebo

skozi čas postane dovolj staro, da se vpiše na mesto še starejšega. In pri tem nič

po izboljšanem hlajenju. Prijatelj osmrtničarja vozi po pogrebih, nekega dne

ne pomaga ponesrečena naslovnica izdaje Preglovega romana založbe Učila

pa nesrečno naleti na premočne nasprotnike in umre. Pokopljejo ga v fičku.

International iz leta 2014, ki jo krasi podoba Citroënovega 2CV (podrobnost za

Skozi film se fičko prisedánja kot materialni protagonist, ki igra svojo vlogo,

navdušence, gre za fotografijo ene kasnejših izvedb, z oglatimi žarometi). Podob-

ki praviloma želi dodati kanček smešnosti. A njegova vloga je zaradi družbeno-

na vprašanja pa so več kot očitno begala še kakšnega gledalca, saj sem med

zgodovinskih posledic prepletanja kontekstov jugoslovanskega socializma,

raziskovanjem naletel na spletni forum, kjer se uporabniki sprašujejo, za kateri

razpada države in časa, ki je sledil in ki ga živimo danes, več kot zgolj filmska.

avto je šlo. Ugotovil sem, da ga nisem edini zamenjal s spačkom, poleg tega pa

Odločitev za fička v filmu izkazuje motivirano naključje, ki nagovarja gledalca,

se je izkazalo, da je bil DKW, verjetno eden od tistih, izdelanih v IMV-ju.120

hkrati pa zgodbo umešča v širši zgodovinski kontekst. Skozi ta preplet v sedanjost

Med televizijskimi uprizoritvami, ki v objektiv vzamejo fička, je serija iz

življenja po Jugoslaviji kot neobremenjena dediščina vstopa tudi avto, na kate-

leta 1975 Na vrat na nos (Grlom u jagode) Srđana Karanovića in še posebej

rega se vežejo osebni in kolektivni spomini.

epizoda »Ure vožnje« (Časovi vožnje) iz leta 1975.121 Če epizodo gledamo danes,

vidimo, da je družbena vloga avtomobila takrat že zelo dobro definirana.

Avto je sredi 1970-ih (čeprav se serija dogaja v 1960-ih, ne gre spregledati





TV IN VETROBRANSKO STEKLO


retrospektivnega prisedanjanja) predstavljen kot nuja sodobnega človeka.

Danes nam ta serija, in še posebej epizoda o urah učenja vožnje, ponuja vrsto

Na podoben način deluje tudi televizijska (re)prezenca avtomobila, skozi ka-

zgovornih komentarjev takratne družbe in avtomobilske kulture. Eden od

tero se zrcali preteklost. Skozi televizijska prikazovanja filmskih dogodivščin

protagonistov serije, Boca, se v nadaljevanki takole spominja svoje mladosti:

Jacquesa Tatija v vlogi gospoda Hulota so Francozi na primer uspeli fenomen

spačka dodobra usidrati na cestah in v srcih gledalcev po svetu. In ko ome-

Vsi moji vrstniki in tudi jaz smo sanjali, od najzgodnejšega otroštva, o

njam spačka, je prav, da v zvezi s posredovanim in avtomobilskim spominom

svojem avtomobilu, kakor so davno prej viteški mladeniči sanjali o svojem

omenim tudi slovensko mladinsko serijo Odprava zelenega zmaja, posneto leta

konju. Že misel na avtomobil je ustvarjala nek občutek hitrosti, vsemogoč-

1976 po istoimenskem romanu Slavka Pregla, ki podobno mitizira avto in njegovo

vlogo v vsakdanjem življenju. V televizijski različici, ki se dogaja na izletu

nosti, neustrašnosti, premičnosti. To je izviralo v nekakšnem otroškem

prijateljev v slovenske gore, nastopa skoraj kot osrednja vloga tudi avto, ki so ga

občudovanju prevoznih sredstev in mašin. Od najzgodnejšega otroštva

protagonisti poimenovali »Old punca«. Če se navežem na uvodne besede o

smo želeli postati zaviralci, vlakovodje, piloti, kapitani, gibanje, hitrost.

»prehajanju stvari v staro«, lahko zapišem, da se mi je, ko sem kot otrok gledal

Nekaj čarobnega je bilo v tem.

nadaljevanko, »Old punca« res zdela stara. Sčasoma pa sem podrobnosti pozabil

in tako sem »Old punco«, za katero pravzaprav nikoli zares nisem vedel, kateri

S tem se, še enkrat, pokaže vseprisotnost (otroške) fascinacije s tehnologijo, kar

avto je bil, v svojem spominu zamenjal s spačkom, kar je postala tudi referenca

je še zlasti povedno za obdobje nastajanja serije in njenega dogajalnega časa, ko

pogovorov med vrstniki.

se je ideja oziroma vizija prihodnosti povezovala s tehnološkimi fascinacijami,

Tukaj vidimo, kako nesrečno luknjav in do dejstev neprizanesljiv je lahko

takrat določena prav z avtomobilom, vlaki, letali, in glede na časovno bližino pris-

spomin oziroma kako hitro najdemo nekaj, tudi v avtomobilskem smislu, kar

tanka na Luni tudi z vesoljskimi potovanji in tehnologijo. Danes se fascinacija

108 FIČKO PO JUGOSLAVIJI

109

s tehnologijo ni prav dosti zmanjšala, glede na vseprisotnost tehnologije v

končno pripelje zgodbo do osrednjega dramskega zapleta, nakupa rabljenega

naših življenjih je morda celo zrasla, a se je pri tem pomembno preusmerila na

avtomobila, in s tem povezanih frustracij.

področja digitalnih komunikacijskih tehnologij.

Prizor iz epizode »Ure vožnje«, ki se odvija na bolšjem trgu avtomobilov, je v

Na drugi strani protagonistka Svetlana izpostavlja tematiko družbenega

kontekstu tega pisanja zanimiv na mestu, ko se ob nakupu avtomobila srečajo

prestiža in merjenja družbene vloge po zunanjih indikatorjih, kakršen je avto:

stara generacija s starimi vrednotami, povezanimi z avtomobilom, ter mladina,

ki ima o rabi in pomenu avta precej drugačna stališča in pričakovanja. V grobem

No, dokler sem študirala in še prej, ko sem hodila v šolo, je bil avtomobil

lahko rečemo, da ta »medgeneracijski avtomobilski nesporazum«, kjer se soočita

glavno merilo družbenega prestiža. Glede na to, kakšen avto je nekdo vozil,

avtomobilska funkcija in estetika, različni pogledi o namembnosti in po-

smo lahko ugotovili globino žepa, karakter in njegove želje. Čeprav sem

membnosti, različni vzorci mitiziranja avtomobila in afektivne investicije,

na avtomobil navajena od otroštva, sem se kasneje, kot mladenka, rada

omogoča dober vpogled v spreminjanje vloge avtomobila v jugoslovanski družbi

poznih 1960-ih in 1970-ih let, ko je avto odločno postajal potreba in vse bolj ne-

vozila s fanti po serpentinah na poti iz golf kluba. Všeč mi je bilo, če so

odtujljiva pravica mladih: ne samo za delo, niti ne samo kot družbeno orodje pri

fantje pome prihajali ob zvoku cviljenja zavor. V tem je bilo nekaj prijetnega,

zagotavljanju statusa in uspeha v medvrstniškem postavljanju, pač pa (če malo

čeprav je zdaj to del minulega mladostnega snobizma. 122

karikiram) kot osnovno preživitveno orodje; tako vidimo tudi, kako se skozi avto

in njegove rabe spreminjajo kriteriji zaželenega, nujnega in bistvenega.

Pri tem prikazu odnosa do avtomobila pri starih prijateljih je zanimiva tudi

Avtomobil, ki v tej epizodi pelje Karanovićevo zgodbo, je fičko. Pri tem naj

latentna razslojenost jugoslovanske družbe, kar je vidno v delu, ko Svetlana

opozorim na vidik, da si avto delita prijatelja Bane in Boca, avto pa so jima

govori o mladostniškem snobizmu. Vendar pa nam vizualna podoba izdaja, da

skupaj kupili njuni starši. Ta skupni nakup, ki ni bil brez težav pri dogovarjanju

je takšna tudi kot odrasla, le da je to očitno ponotranjila do nezavednosti.

o dejanskem lastništvu in deljenju uporabe (kriterij uporabe »par/nepar«,

Povsem drugače stvar ubesedi Uške:

se pravi, da ga sta ga vozila eden na parne in drugi na neparne dni), je bil takrat

posledica pomanjkanja denarja. Če to primerjamo z današnjimi razmerami,

Ne glede na to, kaj mislimo o avtomobilih, ali je to luksuz ali ne, jaz osebno

ko deljeno lastništvo oziroma uporaba (spet) postajata »popularna nuja«,

mislim, da človek danes avtomobil potrebuje, glede na čas in tempo, v

lahko ugotovimo, da se nekoč ekonomska rešitev vrača kot okoljska.

katerem živimo. Seveda sem proti zdravljenju kompleksov z luksuznimi

A vrnimo se k zgodbi: »Damjanov zelenko«, kakor mu pravi druščina,

avtomobili. Imam rabljeno škodo, ki je svoje dala skozi, pa sem s tržnice

odpeljejo na breg Donave, kjer opravijo ritualno družinsko pranje vozila, potem

prišel še na avtomobilsko tržnico, da vidim, ali lahko spet kupim nekaj

pa se mulca odločno zapeljeta naprej po poteh odraščanja. Okrog avta se odvije

rabljenega. 123

več dogodkov in zapletov, od avtošole in izpita (Boca na izpitu pade, mama pa

se jezi: »Kaj smo si mi zato od ust trgali, ti ponavljač ti?«), zaljubljenosti,

V Ušketovi izjavi je pod navidezno racionalnostjo prisotne tudi nekaj grenkobe

zdravniških pregledov, pa do ponovne frustracije, razslojevanja po imidžu,

in frustracije ob spremenljivih časih, propadanju in staranju, ne samo avto-

ko Bane v upanju, da bo uspel na zmenek povabiti dekle, spet »izvisi«, saj ima

mobilov. V tem oziru je zanimiva pripoved osrednjega lika, Baneta, o svojih

konkurenca, ki je vozila mopede in motorje, takrat ko je Bane kolo, danes

izkušnjah s prevoznimi sredstvi, ki sega od skiroja do kolesa in motorja in

precej boljše avte, kot je ljudski fičko. Na koncu Banetova mama med solzami





110 FIČKO PO JUGOSLAVIJI

111

reče možu: »Odrašča, veš,« prek česar si spet lahko predstavljamo generacijski

razkorak, ko se starejši generaciji avto in sposobnost upravljanja te tehnologije

zdita prelomnica in korak v odraslost, mladina pa svojo vozniško kariero že razume

precej bolj vsakdanje, nujno in neizbežno. Avto v marsičem postane sicer po-

memben predmet, ki pa postaja vse lažje zamenljiv: v Karanovićevem filmskem

nadaljevanju serije Jagode v grlu iz leta 1985 fička zamenja Volkswagnov golf

»enka«, hkrati pa se spremenijo tudi težave, ki spremljajo protagoniste deset

let kasneje.

Skozi filmske in televizijske mediacije avtomobila se ne odpirajo samo

branja avtomobilistične preteklosti, ampak tudi širšega družbenega konteksta.

Skozi film lahko rekonstruiramo, kako je bila razumljena oziroma zamišljana

vloga avtomobila, hkrati pa tudi, kako se je vloga avtomobila v Jugoslaviji spre-

minjala skozi čas. Tovrstne cinematične in televizijske tematizacije avtomobila

so hkrati tudi tematizacije tedanjega časa, ki kljub fikcijskemu značaju, kot smo

videli, še vedno ponujajo precej gradiva in namigov o vlogi avtomobila v jugo-

slovanskem vsakdanu. Še več, ponujajo nam zgodbe o tem, kakšna je bila

družbena in kulturna, pa tudi ekonomska funkcija avtomobila, tudi in predvsem

fička kot osrednjega avtomobilskega proizvoda jugoslovanske avtomobilske

industrije. Pri tem moramo vedeti, da film družbene trende hkrati odseva in

postavlja. Ob tem pa nam odstira tudi pogled na to, kako so razumeli oziroma

konstruirali pogled na pomen avtomobila v konstrukciji simbolnega sveta.

Se pravi, kako se je tudi skozi film in glasbo sestavljala popkulturna imaginacija

avtomobila in vožnje ter s tem posledično odnos do življenja, zgodovinskega

trenutka in družbe. V tem primeru je – prav skozi oblikovanje odnosa do avta –

izpostavljena zlasti medgeneracijska konfrontacija. In takratne celuloidne

sanje nam danes zagotavljajo pogled v preteklost, ali bolje, prek njih prisedanjamo

drobce preteklosti in jih vgrajujemo v poglede in interpretacije o svetu tukaj

in zdaj. In s tem na nek način dajemo prihodnost tako avtomobilu in njegovim

mediacijam kot tudi filmiziranim podobam jugoslovanske preteklosti, vključno

z igralci, režiserji in sploh tematizacijami takratne jugoslovanske sedanjosti.





112 FIČKO PO JUGOSLAVIJI

113





114 FIČKO PO JUGOSLAVIJI

115

116 FIČKO PO JUGOSLAVIJI

117





DOKUMENTARNI FILMSKI ZAPISI


in nenazadnje ob rekonstrukciji pogleda skozi pripoved o fičku lahko reflekti-

ramo tudi sedanjost v vsej njeni drugačnosti in samoumevnosti.

Faktografsko morda ustreznejši, a hkrati prav tako nostalgični in afektivni so

Precej drugačen je pristop, ki ga je ubral avtor nekoč izjemno popularne

dokumentarni prispevki o fičku, kakor recimo v kratkem prispevku HRT

otroške izobraževalne oddaje »Kocka, kocka, kockica«,126 ki je nagovarjala

»Zgodba o fičku«,124 kjer gre za sodobno dokumentarno televizijsko upodobitev

otroke 1980-ih po vsej Jugoslaviji. Oddaja, v kateri je predstavljen postopek

avtomobila v vseh razsežnostih njegove rabe. Prispevek je zasnovan na montaži

izdelave fička, je bila posneta na začetku 1980-ih. Danes si lahko s takratne

posnetkov iz kragujevške tovarne, dogodkov na cestah v mestu in na vasi,

perspektive ogledamo ekranizacijo proizvodnje, zanimivo, skozi prvoosebno

spremlja ga načrtno izbrana poskočna instrumentalna glasba. Glasbena izbira,

pripoved. »G. Fičko« se tako sklicuje na sam postopek izdelave »sebe« (»Tako

večinoma sving in v takšni žanrski izvedbi med drugim tudi priredba ruske

sem izgledal tudi jaz, preden so mi na podvozje privarili stranice in streho,

skladbe »Podmoskovski večeri«, vzpostavlja časovni odmik oziroma deluje kot

privijačili vrata in vstavili stekla ter žaromete.«), na koncu pa voditelja popelje

sredstvo, kako čim jasneje ponazoriti preteklost socialistične avtomobilske

na divjo testno vožnjo. Dogajanje spremlja skupina otrok, ki z velikimi očmi

izkušnje in zgodovine. K temu pripomore tudi pripovedovalec v ozadju, ki fička,

opazujejo voditelja na poti skozi proizvodni obrat, mimo stiskalnic pločevine,

ob tem, ko na kratko predstavi zgodovino avtomobila, tudi odločno pooseblja in

sestavljanja in vstavljanja različnih delov avtomobila. Ko na ta posnetek gle-

mu da glas, ki imitira »starinsko« narativno formo:

damo 30 let kasneje, se nam lahko zdi smešen in naiven, tako v smislu režije kot

predmeta, ki ga raziskuje, saj so se v tem času spremenile tako otroške oddaje

kot tudi izdelava avtomobilov.

Sentimentalni avtomobili so se včasih na skrivaj sestajali na obrobju

A ravno v tem je vrednost takih medijsko-arheoloških najdb, ki nam

mesta, v motelih. Kakor ta dva, beli in črni fičko ... Znal je dirkati za drugimi

odstirajo poglede na preteklost in jo tako tudi ohranjajo, čeprav v precej pre-

avtomobili ... Kadar je bil utrujen, se je odpočil v restavraciji ob avtocesti ...

hodnih in neobstojnih razsežjih digitalnih prostorov (ta posnetek sem našel

Kadar je bil žejen, se je ustavil na bencinski črpalki ... Če je bil bolehen in

na Youtubu, od koder pa je kasneje izginil oziroma bil izbrisan zaradi kršenja

slaboten, je odšel na avtomobilski servis ... Ni maral megle, dežja in snega,

avtorskih pravic). Poleg tega pa tovrstne vsebine, ki jih naključno in z lahkoto

a je vseeno vozil ... 125

najdevamo v družabnih omrežjih, predstavljajo tudi prostor za afektivno arti-

kulacijo spominov in pogledov na preteklost, na teme in na predmete, ki jih

Skozi takšno poosebitev se fičko še dodatno utrjuje kot ikona preteklosti,

lahko vidimo v različnih avdiovizualijah. Uporabniki so tako, recimo prav

skozi izbor in »montiranje« podob v avdiovizualno pripoved, kjer je kronološki

pod tem posnetkom, objavljali kratke izjave: »To je bila moja najljubša oddaja,

oziroma zgodovinski čas sploščen, pa tudi fičkova zgodovina kondenzira in

in tudi mi smo, jasno, imeli takrat fička«, »To je bilo otroštvo«. Take izjave po-

za nazaj zgosti preteklost. Tako so brez zgodovinske kronologije zmontirani

deljujejo dodatno vrednost takšnim posnetkom, saj z zgoščeno in fragmentira-

črno-beli in barvni posnetki fičkov in ljudi iz različnih časovnih obdobij izjemno

no pripovedjo, navadno podkrepljeno z ustrezno glasbo, pri uporabnikih

orodje za mitizacijo avtomobilskega fenomena. Na ta način se trideset let

vzbujajo občutja pripadnosti deljeni skupni preteklosti in omogočajo izražanje

zgodovine destilira v deset minut podob, v katerih pa ne gledamo samo avto-

spominskih občutkov.

mobila, ampak tudi, če sledimo Kracauerjevi ideji, kosce preteklosti, ki se je

odvijala ob avtomobilu: od mode do podob mest, kakršnih se komaj spomnimo,





118 FIČKO PO JUGOSLAVIJI

119

AVTOMOBILSKA LJUBEZEN





MED ALGORITMOM IN CESTO


Žal mi je jugota :( Kot pravi moj prijatelj: naj živi avto,

ki ga popraviš z izvijačem, kombinirkami, izolirnim

trakom in sem in tja s kakšnim udarcem s pestjo.

»ship-shop«

Ko se strga kabel za dvigovanje okna, potem okno blokiraš

z izvijačem! Kaj šele pravi frajerji starejše generacije,

ki so dami, ki je stala ob zaustavljenem fičku, lepo rekli,

naj si sleče najlonke, saj se je strgal jermen!

»Vojky«

Glede na to, da se danes kljub vse boljšim avtomobilom in vse več cestam, kraj-

šim potovalnim časom in avtonomnemu obvladovanju gibanja po prostoru vse

več življenja odvija tudi v digitalnih medijskih okoljih (pri tem mislim na brez-

potja interneta in vseprisotnost mobilne tehnologije), je pomembno izpostaviti

tudi digitalni vidik posredovanega postjugoslovanskega življenja fička. Tukaj

se bomo posvetili življenjem fička v digitalnih medijskih okoljih, ki ponujajo

veliko gradiva za raziskovanje in imaginacijo fičkove postsocialistične in

postjugoslovanske sedanjosti, »tehnostalgične« ter afektivne investicije po-

sameznikov v staro tehnologijo in njena nova posredovana življenja.

Zaradi vseprisotnosti digitalnih vsebin in olajšanega kroženja informacij,

v tem primeru zapisov, slik in zvokov starega avtomobila, je avtomobilski fenomen

(nekdanje Jugoslavije) v digitalnih medijskih okoljih, milo rečeno, vseprisoten

(če nas ta tema zanima). To seveda ne pomeni, da sta šmir in vonj po bencinu

sublimirala v algoritem, pač pa gre bolj za to, da sta avto in internet prav zaradi

vseprisotnosti postala nerazdružljiva prijatelja v izkazovanju ljubezni do

mobilnosti in preteklosti. Družabna omrežja dajejo med drugim prostor tudi

prikazovanju postopkov čiščenja, peskanja, razstavljanja in sestavljanja,

skratka zelo fizične, materialne, tudi naporne in umazane obnove, pa tudi

120 FIČKO PO JUGOSLAVIJI

121

nebrzdanega uničevanja. Ne glede na vsakokratno misijo avdiovizualno bele-

cmok v grlu. Ne spomnim se, če sem zajokal, ampak pogled na uničenega fička

ženje in komuniciranje teh aktivnosti redno in zvesto sledi zadnjim trendom

me je zadel močneje kot kateri koli prizor mrtvih ljudi in požganih stavb«.129

komunikacijske tehnologije in – poleg srečanj ljubiteljev v živo – predstavlja

Avtor bloga ubira ironičen pristop, ki ga pili skozi fiktivne zapise o življenju

»poligon« predstavitev in prikazov, informacijsko stičišče. Kot pritiče vsakemu

rdečega fička v različnih, skoraj neverjetnih ali pol-verjetnih, pripetljajih.

kolikor toliko spodobnemu hranjenju nostalgije, so digitalna medijska okolja

Pri tem uporablja različne formate, prevladuje pa novičarski:

idealen prostor tudi za trženje produktov, povezanih s fičkom.

Poleg tega pa je internet tudi prostor, ki omogoča druženje in izmenjavo

Zaradi goste megle, mokrega cestišča, pokvarjenega semaforja, slabe

nasvetov. Spletni forumi so na primer bogat vir informacij in nudijo zanimiv

horizontalne signalizacije, ugasnjenih luči in neprilagojene hitrosti nekega

vpogled v kulturo ljubiteljstva starodobnih vozil. Tudi fičko ni izjema, saj je

voznika je prišlo do trčenja tanka T-%% sivo-olivne barve z registrsko

na prostoru Jugoslavije prav gotovo eden najpogosteje in najbolj čustveno

tablico 20442 ter rdečega avtomobila Zastava 750 (med ljudmi poznanega

»obnavljanih« avtomobilov. Forumi nudijo prostor za posvet, debate o po-

kot fičko, op. a.) z registrsko tablico OS-27.06.91. Preden je prišlo do trčenja,

stopkih obnove, vir za iskanje rezervnih delov, objavljanje slikovnih dnevnikov

obnove. Ljubitelj Nikola Konatar, ki je svojega prvega fička kupil leta 2007 in

se je tank pomikal po Trpimirovi is severne smeri, fičko pa po Vukovarski

ga potem počasi obnavljal, pravi, da so bili prav spletni forumi njegov prvi

ulici proti vzhodu. Zaradi sile udarca je vozili vrglo 10 m od roba cestišča,

stik s svetom ljubiteljev fičkov.128 V tem smislu so forumi priložnost za druženje,

pri tem pa je fičko »zajahal« tank in pravi čudež je, da nihče od udeležencev

ki daleč presega digitalna okolja, in omogočajo spoznavanje in spletanje in

ni bil poškodovan. 130

ponovno iskanje vezi na celotnem območju nekdanje Jugoslavije.

Na ta način vzpostavlja distanco do sedanjosti, hkrati pa v pripovedi vpeljuje

elemente preteklih zgodovinskih kontekstov, od jugoslovanske preteklosti, ki

PRIPOROČILA RDEČEGA FIČKA

jo ponazarja fičko, do zapuščine jugoslovanske vojne, ki je tudi na tem področju

pustila globoke sledi v vsakdanjem življenju ter na hrvaški lokalni in nacionalni

Internet torej v razsežnosti in raznolikosti posredovanih vsebin predstavlja

politiki. Ta zapuščina se prepleta s problematiko postsocialistične ekonomske

izjemno pester vir tako slikovnega kot zvočnega materiala. Ena od blogerskih

realnosti, ki ima širši odmev v spreminjanju namembnosti prostorov in stavb,

intervencij, blog z naslovom Rdeči fičko priporoča (Crveni fićo preporučuje),

kot na primer, ko banke zasedajo najprestižnejše lokacije v mestih. V tem

ponuja zanimivo branje in ironično preigravanje z zgodovino fička in Jugo-

smislu je brati še en prispevek z bloga, ki se navezuje tudi na debato zgoraj o

slavije, ter hkrati z današnjimi razmerami v hrvaškem Osijeku. Gre za blog

povezavi filma in avtomobila, hkrati pa tudi na vlogo kinematografije in avto-

Osiječana, ki si je za predmet obravnave izbral spomenik rdečemu fičku, ki so

mobila danes, ko prva izginja, avto pa ostaja preferenčna kinodvorana izoli-

ga v spomin na začetek vojne na Hrvaškem postavili v Osijeku. Ob začetku vojne

ranega posameznika:

26. junija 1991 se je namreč voznik fička postavil nasproti tanku JLA, ta ga je

nonšalantno pomendral, rdeči fičko pa je postal simbol, spomin in opomin na

Piratstvo, torenti, monopoli, odpiranje premočnih kinopleksov po trgovskih

razpad države in vojno. O moči tega dogodka oziroma posnetka je pisal tudi

centrih, padec standarda in kupne moči, obsedenost meščanov z umetniškimi

Živković: »Pogled na fička je bil prelomen. Takrat sem prvič [v vojni] začutil

instalacijami so le nekateri izmed razlogov, da v Osijeku in tudi drugih

122 FIČKO PO JUGOSLAVIJI

123

mestih vse manj ljudi hodi v klasični kino. To občutijo tudi Osječki kine-

in fička. Preplet okolja in fička, realnosti in fikcije, zgodovine in sedanjosti, ter

matografi, ki so bili prisiljeni prekiniti projekcijsko dejavnost in prostor

ob tem širše tematike spominjanja in ohranjanja spomina, prinaša vest z dne

kina Evropa dati v najem kragujevškem podjetju Zastava Automobili a. d.,

28. novembra 2011:

ki namerava v tem prostoru odpreti ekskluzivni razstavni in prodajni salon

V petek so člani Kulturno umetniškega mehaniziranega društva »Fičko«,

med ljudmi popularnih, kvalitetnih in poceni Zastavinih vozil! […] Ta salon,

skupaj s predstavniki mesta Osijek in mestnega komunalnega podjetja

z imenom »Crveni fičko«, bo zvezda Zastavine ponudbe!

Unikom, v središču mesta, na vogalu Kapucinske ulice in Promenade Petra

Za tiste, ki jim je žal za sedmo umetnostjo v mestu: kot smo ekskluzivno

Preradovića (blizu rahmetli kina, kjer je danes ekskluzivni Zastavin salon

izvedeli od predstavnika Zastave, bo vsa obstoječa kinematografska

Europa), zasadili model fička. Postopek sajenja je bil sledeč: izkopali so

oprema, tudi platno in ozvočenje, vključena v novi salon, in bo uporabljena

jamo, v jamo natočili pet do sedem litrov motornega olja, posadili fička,

za prirejanje tematskih filmskih projekcij, zlasti v povezavi s svetom ok-

zasuli jamo, člani društva »Fičko« pa so dogodek pospremili z a capella

tanov, higieno vozila in zgodovino avtomobilizma, posebej fička! 131

izvedbo pesmi Oj šogore, šogore, vodi narod u gore. [...] Prvi posajeni avto

V tem zapisu se ob krizni sedanjosti kinematografa, ki je med drugim tudi

je šele prvi v vrsti nedoločenega števila fičkov, ki jih nameravajo »Fičkaši«

posledica digitalizacije medijev in sočasno vznikajočih praks, sveti prihodnost

posaditi, zlasti v tem lepem fičkoredu, a tudi drugod po mestu, takrat ko

avtomobila, ki ga ni več. Avtor prihodnost ironično očrta skozi nabor različnih

bomo to najmanj pričakovali. 133

karoserijskih in motornih izvedenk, ki fiktivno nadaljujejo fičkovo jugoslo-

vansko zgodbo v tržni ekonomiji. En model ni dovolj, treba je poskrbeti za

Sajenje fička lahko skoraj preberemo kot sajenje zapuščine jugoslovanske

ljubitelje tistega starega, za bolj športne voznike, za mlade in seveda za dru-

industrije in mitologije v hrvaško zemljo, kar postane še posebej zanimivo v

žine. Avto, ki je nekoč zmogel opraviti vsakovrstne naloge v eni izvedbi, v

luči postjugoslovanskega ukvarjanja s socialistično preteklostjo na Hrvaškem

upodobitvi »Rdečega fička« ponuja diverzificiran spekter namenskih modelov:

in širše, pa tudi skozi uporabo vizualnih in tekstovnih elementov, ki poudarjajo

»Zastava 750 Klasik, Zastava 750 Gran Turismo, Zastava 750 Cabrio Rosa,

zemeljskost, taktilnost, ukoreninjenost. Ne glede na to, da gre za ironiziranje,

Zastava 750 Cabrio Youth in Zastava 750 Hatchback. Ob otvoritvi osiješkega

ki je morda posebej očitno v opisu sajenja, ki se vrši v parametrih umazane

salona pa bo organizirana tudi svetovna predstavitev dolgo pričakovanega

avtomobilskosti v neenaki borbi z naravo (zalivanje sadike z motornim

najnovejšega modela Zastava 750 Karavan SW, ki bo zaokrožil ponudbo družine

oljem) in v ideji »fičkoreda«, ki v imaginacijo prihodnosti nosi podobe drevoreda,

vozil 750 in napoveduje neke vrste obrat v proizvodni filozofiji tega regionalnega

ki ga sestavljajo zasajeni fički, pa primer odpira vprašanje na ravni ohranjanja

regijskega avtomobilskega giganta.«132

avtomobilske in širše industrijske dediščine socializma.

To se zdi kot šala in pretiravanje, in je dejansko ironiziranje izvorno ne-

diverzificiranega vozila, ki se je vseeno dobro znašlo v visoko diverzificiranih

vlogah in postalo predmet raznovrstnih predelav in dodelav. V zapisih na

blogu Crveni fića preporučuje sta tako sedanjost kot preteklost »žrtvi« fikci-

onalizacije, a vendarle ostajata prisotni skozi »materialno realnost« okolja

124 FIČKO PO JUGOSLAVIJI

125





AVTOSLAVIJA.


Jugoslavijo, vozilo na potovanja, izučilo toliko voznikov, pa tudi mojstrov,

AVTOMOBILI. LJUDJE. ZAPUŠČINA.

mehanikov, zaznamovalo toliko otroštev, zmagovalo na dirkah in bilo

konec koncev neodtujljivi del spomina vseh, ki so odrasli v Jugoslaviji. 135

Okoli dediščine (socialističnega) avtomobilizma in avtomobila je zgrajena

Vprašanje z začetka zgornjega citata je več kot na mestu. Odpira pogled na idejo

tudi spletna stran Autoslavia. Avtorji prispevkov ne posegajo po ironičnih

in delovanje tega spletnega mesta, ki ga očitno vodi želja po predstavljanju in

postopkih prisedanjanja in redefiniranja dediščine, ampak avtomobilsko

medijskem prisedanjanju (jugoslovanske) avtomobilske krajine. Na to nami-

dediščino in zapuščino prisedanjajo resneje in skozi več kanalov (podstrani):

guje že ime: Jugoslavija postane Avtoslavija. In prav ta igra poimenovanj je

»Zapuščina«, »Kult«, »Oglasi«, »Srečanja«, »Dopisniki«, »Instagram« in »Blog«.

ključni mehanizem, ki odpre vrata v kapsulo avtomobilske preteklosti, ki se ni

Prispevki v »Zapuščini« prikazujejo izseke iz življenja obnovljenih starih avtov

končala, ampak je svojo prihodnost našla v pripovedih, spominih, obnovljenih

in njihovih ponosnih lastnikov skozi kratke zapise in izbor stilskih fotografij.

avtih in medijsko posredovanih podobah. Tako Autoslavia ne prispeva samo

Zapisi predstavijo zgodovino vozila ter lastnikove vzgibe in razloge za spopadanje

k pripovednemu in slikovnemu ohranjanju dediščine. Zgodbe o spačku, ka-

z avtomobilsko dediščino. V objavi z dne 22. oktobra 2014 spoznamo avtorja

trci, mercedesu, Volkswagnovemu kombiju, so zgodbe o avtih, ki so bili ne-

in lastnika fička iz Novega Sada, ki skozi fotografijo in tekst razkrijeta svojo

koč »gola vsakdanjost«, a so zaradi medijskih, popkulturnih in nacionalnih pre-

povezanost, strast in ljubezen:

zentacij in mitizacij iz neopaznosti vsakdana prešli v zgodovinsko opaznost (ne

tako zelo drugače, kot določena popularna glasba prehaja v »označevalskost«

Medtem ko je govoril o svojem Fičku, Zoran ni snel nasmeha z obraza. Morda

določenega časa): postali so označevalci jugoslovanske avtomobilske krajine.

fičko, kot pravi, ni prva ljubezen, je pa vsekakor tista, ki mu ogreje srce,

Na tem mestu lahko celo govorimo o avtomobilskem zeitgeistu, o tem, da

kadarkoli sede za njegov velik bakelitni volan in skromen števec, v kakršnega

se v obliko, način izdelave in uporabo dostopnih in popularnih materialov ter

danes gleda vse manj voznikov. Ljubezen do Zastavinega fička je nepojasnlji-

tehniških rešitev (recimo bakelitni volan pri fičku ali pa izvirna rešitev za prezra-

va in pogosto iracionalna, vendar pa so njihovi vozniki zato srečni, le redke

čevanje kabine – loputa) naseli, spet medijsko posredovana in določena, podoba

opazovalce pa pusti ravnodušne. Kaj ni prav to prava ljubezen? 134

preteklosti, ideja in ideal o tem, kako se je včasih živelo. Tukaj je ključna časovna

perspektiva, saj takšno branje vsekakor predpostavlja časovno distanco, kar po-

Strast in ljubezen do avtomobila sta, sodeč po prispevku, prežeti z zavedanjem

meni, da je pogled usmerjen vedno iz nekega časovnega konteksta, iz določene

o pomenu ohranjanja starega. Hkrati se napajata tudi v sedanjosti, iz odzivov

zgodovinske situacije nazaj v pretekli kontekst in zgodovino. In v tem razkoraku

opazovalcev in ostalih ljubiteljev, ki postjugoslovansko življenje tega avto-

se bohoti romantizacija preteklosti, avtomobilske prav tako kot kakršne koli

mobila spremljajo z zanimanjem in navdušenjem, ne samo nad že eksotičnim

druge. Ampak ta romantizacija ima tudi zelo materialno podstat (glej naslednje

starim, pač pa z določeno tehnostalgijo, ki se zvede na preplet materialnega

poglavje), del česar je tudi vzpostavljanje medosebnih vezi med ljubitelji starih

in simbolnega, subjektivnega, afektivnega:

avtomobilov. Posledica tega je, da tovrstna premična dediščina kroži, hkrati z

njo pa krožijo zgodbe in rezervni deli, ki se ne ozirajo na geografijo in politiko.

Kakšna je Avtoslavija brez fička? Brez nacionalnega vozila iz Zastave, ki

Eno od orodij strani Autoslavia, ki omogočajo takšno kroženje, je tudi

so ga proizvajali med letoma 1955 in 1985. Brez vozila, ki je motoriziralo

podstran »Oglasi«, kjer uredniki zbirajo prodajne oglase za avtomobile s

126 FIČKO PO JUGOSLAVIJI

127

področja nekdanje Jugoslavije. Objave v tej rubriki pa so praviloma veliko več

prav tako motivi in želje uporabnikov, ki posnetke objavljajo. V grobem lahko

kot »zgolj« oglas, saj je pri vsakem avtu na kratko predstavljena tudi njegova

ločimo dva tipa vsebin, uporabniško ustvarjene ter prenesene iz drugih medijev,

»osebna« zgodovina, kolikor je je znane, oziroma kratka predstavitev modela.

oba pa sta pomembno dopolnjena z aktivnostjo uporabnikov, ki posnetke

Poleg teksta pa so osnovno komunikacijsko sredstvo fotografije. Avtomobilski

komentirajo, »všečkajo« in delijo. S tem soustvarjajo zapise o preteklosti in

oglasi na splošno, in tisti na strani Autoslavia prav tako, predstavljajo krožišče

sedanjosti, dopolnjujejo vsebine in sodelujejo pri nastajanju oziroma ohranja-

informacij med različnimi oglasnimi portali, uporabniki in ljubitelji, a osred-

nju materialne in digitalne dediščine.136 Ker iskanje po digitalnih vsebinah

nja – čeprav morda nenačrtovana – vloga in pomen ležita prav v dvojnem,

na Youtubu ne omogoča prav sistematičnega dela, sem ubral pristop iskanja

posredovanem in »pošraufanem« prisedanjanju pestrosti jugoslovanske avto-

po ključni besedi: fićo oziroma fičko. Ta pristop ustreza vožnji brez jasnega

mobilske krajine.

cilja, a z jasno potjo.

Forumi in blogi ter spletne strani imajo svoje specifično tehnološko ozadje,

Eden od rezultatov, »Fićo kabriolet Zastava 750« uporabnika »SilentHill«,137

ki v veliko primerih uspeva ohranjati zvesto bralstvo tudi v času, ko v digitalnih

v dobrih štirih minutah prikaže kronologijo predelave fička v kabriolet. Foto-

medijskih okoljih prevladujejo družabni mediji in jemljejo prostor in uporab-

grafije korakov predelave, od rezanja in brušenja do »švasanja« in barvanja,

nike starejšim, manj dinamičnim platformam. Družabni mediji, ki jih kot svoj

so urejene in z osnovnimi montažnimi pripomočki, torej z digitalnim urejeval-

disperzni kanal uporabljajo recimo tudi blogi, tako omogočajo bogatejše obja-

nikom slike in zvoka, sestavljene v kratko video pripoved, ki jo spremlja pesem

vljanje in izmenjavo zvočnih in slikovnih vsebin. S stališča raziskovanja življenja

skupine Aerodrom »A do Splita pet«. Pesem sicer poje o rdeči Alfi:

fička prav tako ponujajo izčrpen vir digitalizirane avtomobilske dediščine in v

več primerih tudi beleženja in prezentacije praks ohranjanja in modificiranja,

---------------------------------------------

subvertiranja ter uničevanja materialnega, kar jasno pokaže na odnos med sub-

Sanjam crveni alfa romeo,

jektom in objektom, na moč, ki se iz enega pretaka na drugega, na, v perspektivi

koji bi na cesti sve kante pomeo,

vitalnega materializma, interakcijo afektov človeškega in ne-živega.

lajsne i branici zasljepi te krom,

k’o milion ogledala kada bljesne grom.





VONJ BENCINA NA YOUTUBU


Kad ja kupim kabriolet,

dva džoksa do Plitvica,

Na družabnih omrežjih najdemo tudi avdiovizualno bolj dinamične vsebine,

a do Splita pet,

ki nam skozi gibljivo sliko in zvok na zaslon računalnika ali mobilne naprave,

kad ja kupim kabriolet,

in tako v naše neposredno izkustveno okolje, prinesejo zvok motorja in namig

malenoj zatrubiću,

vonja ceste (če pa med brskanjem po spletu hodimo po cesti, je veter v laseh

blenuti će svijet.

skoraj zagotovljen). Če najprej zavijemo na YouTube, eno od osrednjih in v

tem času vsekakor eno bolj razširjenih spletnih omrežij, najdemo vrsto zapisov,

Nabacimo cvike model cynemascope,

ki tako ali drugače oživljajo fička in ohranjajo izgled, pogled in podobo ter

vjetar u kosi, a u kazicu piči ZZ Top.

zvok in zvočnost avtomobilske krajine. Pristopi k ustvarjanju zapisov so različni,

---------------------------------------------

128 FIČKO PO JUGOSLAVIJI

129

A ta »napaka« se v dobri stari cinematični maniri suspenzije neverjetja (angl.

od vseh Jugoslavij – poetske, imaginarne dežele bratstva in enotnosti, ki

suspension of disbelief) izgubi v prepletu zvoka in slike, tako da niti ni po-

je, ne glede na vse, v mnogih dušah morda celo lahko preživela vse [...]

membno, za katero pesem gre, dokler je ta »avtomobilistična«, dokler sledi

materialne udarce, vendar pa ne more preživeti, niti s čimerkoli nadomestiti,

slikovnemu dogajanju in ga hkrati dodatno mobilizira. Tako tega rdečega fička

tega majhnega vozila, ki je bilo še najmanj – majhno vozilo. 141

spet popelje, tokrat kot kabriolet, na pot čez Plitvice in do morja, zraven pa igra

»cestna glasba«.

Ta posnetek pojasnjuje tudi ozadje blogerskih zapisov, o katerih sem pisal

Drugi posnetek, ki ga je ponudil iskalni niz (algoritemsko naključje ali

zgoraj, in jim v kontrapunkt postavlja izviren medijski zapis o dogodku oziroma

sledenje brskalnim navadam?), je o istem rdečem fičku, ki smo ga srečali

dokumentiran trenutek v preteklosti, ki je tako temeljito redefiniral sedanjost

zgoraj, a v precej drugačni situaciji. Gre za dokumentarni posnetek »Crveni

in vse nove prihodnosti na tem območju. Redefinicija preteklosti skozi dejanja

fićo, Osijek, 27. lipnja 1991.«, ki prikazuje dogajanje na osijeških ulicah tik

v sedanjosti pa je nenazadnje zaobjeta tudi v problematiki, s katero se pogosto

pred vojno na Hrvaškem.138 Po skoraj petindvajsetih letih ta posnetek prav

soočajo spomeniki: poškodovanje. Tu je na delu moč materiala, tako kovine,

po zaslugi digitalnih omrežij (objavljenih je več različic) še vedno spominja

posredovane podobe, kakor tudi zmesi ideologije in zgodovine, ki je solze na oči

na razpad države, na začetek vojne in, posredno, na konec jugoslovanske avto-

zvabila Živkoviću, Žanić pa je v barvi fička našel še več: »Dejstvo, da je bil

mobilske industrije.

fičko rdeč, v barvi zablode, ki se je predstavljala kot utopija, je dokaz, kako v

O tem je v zbirki zapisov Smrt crvenog fiće iz leta 1993 pisal tudi Ivo Žanić.139

veliki zgodovinski kombinatoriki nič ne ostane nedorečeno in kako je konec

Kmalu po dogodku, ki so ga zabeležile televizijske kamere (kar nam omogoča,

zares dokončen in popoln.«142 Od časa, ko se je dogajala zgodovina in ko je

da posnetek vidimo tudi danes), je Žanić odlično razbral pomen dogodka, ga

nastal Žanićev zapis, se je marsikaj spremenilo. Konec tudi zaradi odpornosti

kontekstualiziral zgodovinsko in simbolno in zapisal:

materiala in upornosti spomina ni bil dokončen in dorečen.

Rdečem fičku so v Osijeku postavili spomenik, ki ga tematizira tudi blog,

Razpad Zveze komunistov, zasužnjevanje Kosova, napad na Slovenijo ali

opisan zgoraj. Osiješki spomenik je bil večkrat poškodovan in popravljen ter

kakšen drug podoben dogodek iz politične in vojaške sfere so uničevali Jugo-

vedno znova vrnjen na svoje spomeniško mesto.143 Zanimiva pri tem je tudi

slavijo kot državni organizem, zgodovinsko dejstvo, politično konstrukcijo,

naracija v dokumentarnem filmu HRT – »Tak dogodek [ki bo spremenil usodo

geopolitični pojem, pravni subjekt, torej vedno na ravneh obstoja, ki so dostop-

mesta, sveta] je bilo tudi gaženje avtomobila, malega rdečega fička, ki so ga

ne razumevanju in ki so proizvod racionalnega delovanja in zato podvržene

zmlele gosenice tanka jugoslovanske vojske« – ki »pozablja«, da je bilo v dogod-

racionalnem (pre)vrednotenju, pre-izgrajevanju in razgrajevanju. 140

kih poškodovanih in uničenih veliko avtomobilov. Ampak zakaj je to simbolno

mesto zavzel prav ta rdeči fičko, avtomobilska ikona Jugoslavije? Morda celo zato,

Alegorija posnetka, ki je v tistem času obšel svet – ob tem pa je našel, kot smo

ker sta bila razočaranje in bolečina vendarle velika.

videli zgoraj, tudi pot v prihodnost ter v medijske obdelave in predelave – je

Naključje iskanja, ki je resda odvisno tudi od mojih prejšnjih iskalnih

več kot zgovorna: zmaličen fičko – zmaličena država. Žanić nadaljuje:

poizkusov, pa je prav tako zelo zgovorno: platforma, kakršna je YouTube, namreč

lahko na enem mestu naključno prikaže tako zelo različne posnetke, kot sta

Uničenje osiješkega fička, proletarca med avtomobili, utelešenja deviške

dva omenjena. Pestrosti pri objavljenih vsebinah ne manjka, med drugim

dobe naivnosti in samozavesti, je uničenje zadnje, gotovo najodpornejše

najdemo posnetke nesreč, »kurjenja gum«, predelav in obnov, fičko pa nastopa

130 FIČKO PO JUGOSLAVIJI

131

tudi v digitalnih spomenikih,144 kot je na primer posnetek »Mladost u Jugo-

ostankov jugoslovanske preteklosti), predstavlja ne samo orodje, s katerim

slaviji šezdesetih, sedamdesetih, osamdesetih ...«.145 Tukaj fičko svoje mesto

se lahko uporabnik afektivno sooča z nostalgijo po mladosti oz. Jugoslaviji,

najde med vrsto predmetov (gramofon, walkman), popkulturnih ikon (Beba

pač pa tovrstni videi v digitalnih medijskih okoljih repozicionirajo fička, pa

Lončar in Marlon Brando), prehranskih artiklov (jogurt v piramidnem

tudi kulturne kode, prakse in predmete ter produkte, vezane na Jugoslavijo,

tetrapaku), pralnih praškov in modnih znamk (Yassa, Borosana) itd., s čimer

v radikalno drugačno sedanjost, kjer je dediščina odločno repozicionirana ter

se prisedánja konzumeristična in popkulturna preteklost skozi perspektivo

na nek način razbremenjena bremena teritorija, s tem pa tudi nacionalizacije

nostalgije. Ob tem pa tudi skozi uporabo fička avtor videa gradi prostor za

kulturnega spomina in dediščine po letu 1991.

afektivno skupnost ljudi, ki v te predmete investirajo svoje (posredovane)

spomine in tudi s komentarji soustvarjajo podobe preteklosti in sedanjosti, v

kateri ta preteklost vztrajno išče svoje mesto.

FIČKO, MOJ PRIJATELJ S FACEBOOKA

Med vrsto digitalnih intervencij v prisedanjanje fička naj omenim še en

primer, poskus ironiziranja jugoslovanske avtomobilske industrije, ki so si

Rekli bi lahko, da je situacija na družabnih omrežjih, kjer je osrednja dejavnost,

ga privoščili Jure Godler in drugi, ko so posneli parodijo na britansko avto-

ob objavljanju »statusov« in fotografij, tudi deljenje videoposnetkov, na nek

mobilistično oddajo Top Gear. Posneli so samo eno epizodo z naslovom »Top

način dokaj konfuzna v naključnosti in smislu oziroma redu organiziranja vse-

gir Jugoslavija«.146 V maniri avtomobilskih šovov posnetek vsebuje voditelje,

bin, sledenja spremembam in iskanja sorodnih vsebin. A prav zato in skozi to

manekenko in najboljše iz asortimaja Zastavinih vozil: fička, stoenko in juga.

tudi odpira prostor afektivnosti: tako pri izbiranju vsebin, ki si jih želimo

Pri predstavitvi se voditelji pričakovano šalijo, a mimogrede zagrešijo tudi

ogledati – saj nas »priporočeni posnetki« velikokrat vodijo povsem naključno

faktično sploščitev, ko Zastavo Yugo Skala 55 razglasijo za Zastavo 101. V

in do nepričakovanih zadetkov (kot smo videli zgoraj) – kot (in predvsem) pri

osnovi gre sicer za enako vozilo, a Skala 55 ima že plastične odbijače in nima več

soustvarjanju, kar je prvenstveno omogočeno in udejanjeno skozi komentiranje.

sprednjega trikotnega okenca, predvsem pa je spremenjeno ime, saj je oznaka

Facebook je še eno od trenutno popularnih družabnih omrežij in ponuja,

101 posegala na območje oznak, ki jih je za svoja vozila rezerviral Peugeot, zato

za razliko od Youtuba, do neke mere bolj konsistenten in pregleden prostor,

so ime stoenke nazadnje morali spremenili. Video uspešno preigrava arhetipe

čeprav ravno tako težaven za navigacijo, kjer ljubitelji fičkov (in drugih Zasta-

in stereotipe jugoslovanske zgodovine avtomobilizma, od pravilnega ugotav-

vinih vozil) izvajajo medijsko povnanjenje svoje strasti. Hkrati je Facebook

ljanja števila prestav in koles, do referenc na družinska potovanja proti morju

tudi prostor, kjer lahko tudi drugi ljubitelji spremljajo dejavnosti vrste ljubitelj-

ali na podeželje, ne manjka pa niti ironije, tako v antologijskem reku »jugo nije

skih strani. Tukaj se bom podrobneje posvetil trem, v upanju, da bom tako

za dugo« kakor tudi v ugotovitvi, da je stoenka »poezija na štirih kolesih«.147 S

ujel odsev dogajanja v teh predelih digitalnih okolij in s tem tudi ohranil del

to in podobnimi video-intervencijami avtomobilska preteklost ostaja v sedan-

zgodovine, ki se prisedánja in pretaka po digitalnih omrežjih. Pri tem se zave-

josti, hkrati pa avto v vsej svoji materialnosti nastopa tudi v vlogi prenašalca

dam, da nikakor ne morem podati celovite slike dogajanja, kakor tudi ne pobeg-

kulturnih referenc in stereotipov.

niti dejstvu, da je življenje marsikatere digitalne vsebine v medmrežju lahko

Tovrstni poskusi posameznikov, uporabnikov, ali pa cela vrsta praks digi-

precej krajše od življenja avtomobilske relikvije.

talnega pripovedništva (tudi npr. video pripoved o predelavi), ki temeljijo na

medijski arheologiji (ta vključuje iskanje in urejanje, arhiviranje avdiovizualnih





132 FIČKO PO JUGOSLAVIJI

133

134 FIČKO PO JUGOSLAVIJI

135

FIĆO

»O, rojak, kaj se je zgodilo?«

»Ah, tale fičko je zakuhal. Me lahko odšlepaš, prosim, do prvega servisa.

Stran, preprosto poimenovana Fićo, na Facebooku obstaja od oktobra 2008

Res bi ti bil hvaležen.«

in ima dobrih 44.000 sledilcev. Opis strani, »Fićo, legenda na štirih ali manj ko-

»Ni problema! Če bom prehitro vozil, ti potrobi, pa bom upočasnil.«

lesih ...«,148 že na začetku izpostavi ironičen vidik početja, kar je dopolnjeno s

Porsche tako »šlepa« fička, ko ju naenkrat prehiti Ferrari.

kratko in jedrnato ubesedeno misijo strani: »Da se ne pozabi ...«. Tako se cela

To v vozniku porscheja prebudi tekmovalno strast, pospeši in prehiti Ferra-

stran na prvi pogled pozicionira kot prostor lahkotne in neobremenjene re-

rija. A voznik Ferrarija se ne da in spet prehiti porscheja. Med tem ko se

surekcije preteklosti fička, a se vendarle izkaže, da je precej več kot to. Dejansko

ta dva prehitevata, fičko skoraj razpade. Voznik trobi, trobi, brez učinka.

gre za mikroarhiv in na nek način (še eno) spletno stičišče ljubiteljev tega

avta, ki pa z izkazovanjem (največkrat) naklonjenosti, na kratko ubesedene

Ob robu ceste stoji policaj, opazuje dogajanje in piše zapisnik:

skozi osebne spomine, ta mikroarhiv dodatno obogatijo. Osnovna dejavnost

»Porsche in Ferrari tekmujeta, fičko pa jima trobi, naj se umakneta.«

strani je objavljanje fotografij fičkov, ki so največkrat pobrane z drugih spletnih

strani in mest, video posnetkov oziroma povezav na druge družabne medije

... se ljudje afektivno odzivajo z izrazi vzhičenja in navdušenja:

ter povezav na razne novice, povezane s fičkovo sedanjostjo in preteklostjo.

»Fićo je uvik FIĆO!!!«

Pomemben vidik tega početja je, da mikroarhiv v nastajanju deluje kot živo,

razvijajoče se mesto ustvarjanja in povnanjenja spomina. Resda so komentarji



»Jadan moj mali Fićo!«

pod objavami večinoma precej kratki in jih ni veliko, prednjačijo namreč ne-

»hahaha dobar«

besedni izrazi (»emotikoni«), kot so »všečkanje« in deljenje vsebine na straneh



»možda je bio abarth ...«

uporabnikov, a nam na nekaterih mestih vendarle odstirajo pogled v afektiv-

»Fićo legenda!«

nost spominjanja in obravnave avtomobila. Za začetek ton nastavi prva objava



»Porsche!!!! CCCCC«. 150

iz oktobra 2008:

Zanimiva interaktivna lastnost tovrstnega družabnega mikroarhiviranja in

Fičko, eden in edini. Skozi vse je šel in domov prišel. Ej, če ne bi bilo fička ...

ustvarjanja skupnosti je, kot sem omenil zgoraj, objavljanje povezav na vsebine

Kakšen Harley, Ferrari, Lamborghini, Coca Cola in ostalo sranje. Fičko je

na drugih platformah. Morda bolj nazoren primer povezovanja različnih digi-

prvi kult, ki traja in traja in trajaaaaaaaaa ... 149

talnih prostorov in s tem tudi različnih ljubiteljskih skupnosti so povezave

na video posnetke, na primer »Zastava 750 Specijal – The End«,151 kjer se trije

Odzivi na objave, kot rečeno, praviloma niso pretirano razkošni, a so kljub

možakarji nad razsutega fička spravijo s sekiro. Med nekaj komentarji spodnji

vsemu zgovorni. Pod temle klasičnim vicem o fičku …

izkoristi priložnost, da vsebino posnetka poveže s trenutno družbenopolitično

situacijo: »Jebemti, kakšni cepci, lažje je nekaj uničiti kot popraviti, ta fičko je

Gastarbajterju se v Nemčiji na poti pokvari fičko. Revež stoji ob cesti in z

primer stanja naše obupane države in družbe.«

roko ustavlja vozila, upajoč, da mu kdo pomaga. Ustavi voznik porscheja:

136 FIČKO PO JUGOSLAVIJI

137





ZASTAVA AUTOMOBILI


objav reklamnih letakov, posnetkov z avtomobilskih sejmov in arhivskih

fotografij, kar je razumljivo, saj je na voljo bistveno več virov.

Podobno je organizirana tudi stran Zastava Automobili, vendar pa se pri svo-

Ni prav nenavadno, da v postjugoslovanskem obdobju in v obdobju, ko

jem poslanstvu mikroarhiva ozira za vsemi osebnimi avtomobili, ki so priha-

družabna omrežja zares živijo, v življenju te strani pravzaprav srečamo vse

jali z Zastavinih proizvodnih trakov.

več podob, ki nam posredujejo vizualno podobo zgodovine Zastavinih vozil.

152 Dejansko je stran posvečena Zastavi

Obdobje med leti 1995 in 2011 sledi pojavljanju fička (in drugih Zastavinih

kot tovarni, proizvajalcu vozil in vrsti Zastavinih avtomobilov, kar je posebej

avtov) v filmih in videospotih v bivši Jugoslaviji in po svetu. Od leta 2013

zanimivo v okolju, kot je Facebook. Zanimivo, pri opisu strani poleg srečeva-

naprej, ko je bila stran Zastava Automobili v Facebooku dejansko ustvarjena,

nja ljubiteljev administrator izpostavi tudi izobraževanje ljubiteljev Zastavi-

pa se spet pojavlja več gradiva, od starih prospektov, sejemskih fotografij,

nih vozil. Za razliko od npr. fičkove strani ta stran ponuja bistveno več ar-

prizorov iz proizvodnih hal, fotografij miniatur in nenazadnje tudi fotografij

hivskega gradiva, ki pa se ne nanaša samo na Zastavina vozila, ampak

iz sedanjosti, ki prikazujejo fičke v bolj ali manj dobrem ali žalostnem stanju.

predstavlja, zlasti skozi fotografije, tudi vrsto drugih avtomobilov, ki so pomem-

Z dejanskim rojstvom strani Zastava Automobili, se pravi v času, ko stran de-

bno zaznamovali jugoslovanski vsakdan in avtomobilsko krajino.

jansko lahko živi v sedanjosti, se tok pripovedi tako dodatno spremeni: v

Posebej opazno pri tej strani je, da se je administrator dovolj potrudil in

pravzaprav permanentni sedanjosti se zgostijo fragmenti podob preteklosti,

časovno premico strani opremil za nazaj ter uskladil pomembne datume iz

ki se ne podrejajo več dejanskemu časovnemu in dogodkovnemu zaporedju,

Zastavine zgodovine s kronološkim tokom objav na strani, ki se »začne« leta

ampak se prisedanjanje preteklosti meša s sedanjostjo lastnikov in njihovih

1953. Tako imajo objave dejansko ustrezne datume, vendar pa pogled v ko-

preživelih vozil. Tako spet pridemo do sploščenja preteklosti v sedanjosti.

mentarje razkrije, da je prvi komentar iz avgusta 2013, kar nam razkriva »resnič-

Na tem mestu je treba opozoriti prav na kronološko manipulacijo oziroma

ni« datum vzpostavitve strani in tako tudi fiktivnost oziroma fabriciranost te

na prirejanje časovne premice in zapolnjevanje vsebinske vrzeli za nazaj.

kronološke predstavitve. Skozi »pripoved«, predstavljeno na tej Facebook strani,

Vsebinsko vrzel slej ko prej pusti vsaka nova medijska tehnologija, ki iz medij-

tako v podobah in občasnih kratkih spremljajočih zapisih spoznamo pretek-

ske kanonizacije izvrže marsikaj, kar se je dogajalo prej, hkrati pa včasih se-

lektivno, včasih manično prisedánja zvoke in podobe iz preteklosti.

lost Zastavinih (in drugih) vozil v urejenem vrstnem redu, ki vse do leta 1988

kronološko sledi zgodovini. Glede na to, da je Facebook javno dostopno

omrežje šele od leta 2006 in da prejšnjih 50 let nihče ni koncipiral in objavljal





PITURA


novic na tak način, je razumljivo, da so objave »iz tistega časa« borne in neživljenj-

ske, skratka surovo kronološke. Zadnja objava iz jugoslovanskega obdobja je

Zgodbo o prijateljstvu med fičkom in Facebookom, kjer se prepletata zgodovi-

iz leta 1989, potem pa obiskovalec dobi občutek, da je dejavnost strani za šest let

na in sedanjost prisotnosti fička v življenjih ljudi v post-Jugoslaviji, lahko zak-

zamrla. Po letu 1995 se dinamika začne spreminjati: Zastavina zgodba postane

ljučimo s podvigom dveh »mladeničev« iz Splita. Pitura je stran, na kateri sta

retrospektivna v smislu, da se objave nanašajo na sedanja življenja teh zna-

dva Splitčana, Toni Pavlović in Lovre Režić, zabeležila in predstavila svojo poletno

menitih vozil: od prizorov v filmih – Lepe vasi lepo gorijo (Lepa sela lepo gore;

fičko-avanturo, zdaj pa jo še naprej oživljata in hranita za prihodnost.153 Poleti

Srđan Dragojević, 1998) , Lajanje na zvezde (Zdravko Sotra, 1998) itd. – do

2013 sta prižgala motor sveže »porihtanega« belega fička z registrsko številko





138 FIČKO PO JUGOSLAVIJI

139

ST 137 VB in odšla na pot po Jugoslaviji. Pot je imela svojo misijo: obiskati kraje

bivše Jugoslavije, ki imajo svoje pivovarne, od koder tudi ime – Pitura, pivska

tura oziroma runda:

Pitura – Dva lika iz Splita. ‘Fićo’! Dva tjedna.

Svi gradovi bivše države koji imaju istoimeno pivo.

Uz par prigodnih stanica. Vrijeme radnje: 25. 05. – 08. 06. 2013.

Njun podvig je napredoval brez težav, fičko je zdržal popotovanje, vendar pa sta

že med načrtovanjem poti naletela na pivovarske težave: iz karlovške pivovarne

so jima sporočili, da projekt »ne ustreza viziji in programu korporativnega

marketinga«, pivovarna v Peći je propadla, njen direktor pa končal v zaporu.

Po drugi strani so se jima v banjaluški pivovarni poklonili s posebno serijo

piva Nektar, vključno z logotipom Piture in njunimi imeni.154

Pituro na Facebooku predstavlja predvsem fotografski arhiv poti po izbranih

mestih in njihovih pivovarnah, druženja ob pivu in roštilju, a je hkrati več kot

samo to. Naj se ob omembi roštilja za hip spet vrnemo k Mandiću, ki ta fenomen

vidi kot »etnološko-eksotično slovarsko geslo, ki slavo naše države [Jugoslavije]

nosi po širnem svetu [v podobi] pazljivo obdelanih in postavljenih čevapčičev,

ki čakajo na svojo apoteozo na žaru, svojo ‚žarsko apoteozo‘, v prelivajočih se

barvah, v peklenski simetriji in hranljivi asociativnosti«.155 S fotografskim

sklicevanjem na roštilj, ki »tako kot glasba ne pozna in ne priznava meja, vsaj

ne pri nas [in] ima že vrednost stalnega nadnacionalnega obeležja, ki vse naše

nacionalnosti staplja v edinstven amalgam«,156 se Toni in Lovre dejansko

sklicujeta tudi na nekdanjo skupno gastronomsko krajino.

Vendar pa je v ospredju še vedno jugoslovanska avtomobilska zapuščina,

ki jo pooseblja beli fičko, ter odločitev protagonistov, da pivovarne »obvozita«

prav s fičkom: »Fičko je celi zgodbi dodal veliko adrenalina. Najprej zato, ker ni

bil nihče prepričan, ali bo starina zdržala tako dolgo pot in naporne balkanske

klance. In drugič, fičko je potovanju dal retromoment, zaradi česar sta bila

naša junaka na poti takoj prepoznavna in pozdravljena, ne glede na to, kam

sta prišla.«157

140 FIČKO PO JUGOSLAVIJI

141

Kot pravita voznika in kot je razvidno iz vrste objav, je njuna ideja po

To sta opazila tudi ljubitelja fička in piva: »Povsod so banke in nakupovalni

bivši Jugoslaviji naletela na vzpodbuden odziv, k čemur je pripomoglo tudi to,

centri, proizvodnje pa nikjer. Lastniki več kot 50 odstotkov pivovarn v regiji

da sta pot začela na nekdanji jugoslovanski praznik, dan mladosti, 25. maja,

so tujci, in če morava na koncu nekako zaključiti, potem lahko rečeva: ‚Nekdo

in tako vzpostavila simbolno vez med časom pred in po letu 1991. Kljub temu

nas je dobro zajebal.‘«159 Tako presežeta nostalgični redukcionizem in povzameta

zatrjujeta, da s svojim podvigom nista mislila ne na politiko ne na nostalgijo,

kritičen pogled na sedanjost in preteklost, kar posebno težo dobi skozi historično

saj da sta bila takrat še otroka, da pa sta tako dokazala, da se da s splitskimi

perspektivo obravnave piva, ki ga Mandić vidi kot »mitsko [...] demokratično,

tablicami brez težav voziti po nekdanji državi.158 Verjetno pa so ljudje, ki so

ljudsko pijačo [za katero] mnogi mislijo, da je prostaška, torej brez fines. A pivo

jima sledili na poti, bodisi virtualno ali pa so se z njima tudi srečali, v njuno

je pravzaprav nežno in polno opojnih skrivnosti, zato mi je vedno žal, ko vidim,

početje investirali precej več, kot sta pričakovala: vabili so ju na pijače, večerje,

kako ga pri nas grobo transportirajo, puščajo kjerkoli in ga preprosto maltre-

v goste na televizije in radie, in se jima zahvaljevali. Glede na to, da sta šla na

tirajo.«160 Tonijev in Lovretov odnos do preteklosti tako prav skozi to mitsko

pot, pravzaprav na počitnice s fičkom in piti pivo, ju je tak odziv presenetil.

pijačo in novodoben, korporativen odnos do nje razkriva vrsto postsocialističnih

In prav skozi to se odstira pogled na kompleksnost razumevanj(a) prete-

težav z razumevanjem sebe v zgodovini, sedanjosti in prihodnosti.

klosti. S pivsko in tudi gastronomsko avanturo, neobremenjena z idejami o

restavraciji ali poveličevanju preteklosti, sta nehote definirala simbolni okvir

svojega početja in morda celo nakazala obrise postjugoslovanske drže, ki v

svoji osnovi izkazuje nadnacionalno in na nek način celo mimo-jugoslovansko

MINIATURE, UMETNOST

komponento. Ta se spogleduje z zanikanjem oziroma odmišljanjem nostalgije





IN OBLIKOVANJE PODOB


in poudarja pomen bivanja v sedanjosti, a hkrati dokazuje, da postjugoslovanski

prostor obstaja in lahko obstaja tudi zunaj ali mimo nostalgije in problemati-





NEKDANJE IKONE


zirane preteklosti, ne glede na to, da ga, med drugim, tako geografsko in arhi-

tekturno kot tudi oblikovno (dizajn avtomobila) ter gastronomsko določa

Zgoraj opisani primeri prisedanjanja jugoslovanske avtomobilske preteklosti

skupna preteklost.

skozi osebne pripovedi in mediatizacijo ter digitalizacijo jugoslovanske avto-

Preteklost prehaja meje med novonastalimi državami skozi avto, hrano

mobilske zapuščine in krajine največkrat uhajajo institucionalizaciji in po-

in pijačo, ki so po zapisih in fotografijah sodeč pomemben del Tonijeve in

blagovljenju. V precejšnji meri nastopajo kot izrazi osebnega, afektivnega

Lovretove izkušnje. Pitura tako skozi prisedanjanje nekaterih simbolnih

poseganja v posameznikovo in skupno preteklost življenja v Jugoslaviji, ki se

označevalcev jugoslovanske izkušnje presega postjugoslovansko oženje iz-

materializira prav skozi pripovedi in mediatizacijo tega ikoničnega predmeta.

kustvenega prostora v prepletu materialnega in simbolnega: simbolna pre-

Ob tem se kažejo tudi kot pomembni označevalci sedanjosti, zlasti kot medijske

teklost avtomobila in pijače postane sredstvo veziva, iztočnica za pogovor in

vsebine, ki vsaj malo prispevajo h kompleksnosti in večpomenskosti zapuščine

druženje. A nelagodje in težave s sedanjostjo, ki so pogosto razlog za obračanje

jugoslovanske preteklosti v postjugoslovanskih sedanjostih.

v preteklost, in najverjetneje tudi kolektivna motivacija ljudi, ki so ju spremljali

Vendar pa lahko v postjugoslovanskih prostorih opazimo tudi vrsto praks,

in čakali ob poti, pomembno koreninijo v preteklosti, lahko bi rekli v primerjanju

ki avtomobilsko preteklost prisedanjajo skozi bolj javne, včasih manj individual-

sedanjosti in preteklosti.

ne, a mestoma bolj intimne prakse in prostore. Ob vrsti afektivnih praks, ki

142 FIČKO PO JUGOSLAVIJI

143

zaznamujejo pravzaprav celotno obdobje od fičkovega rojstva pa do časa 60 let

muzeju Slovenije in v beograjskem Muzeju avtomobilizma, kjer je razstavna

po tem, lahko tudi ugotovimo, da je zanimanje za jugoslovansko avtomobilsko

vitrina polna klasičnih in ikoničnih modelov avtov; v beograjskem imajo med

preteklost predmet institucionalnih, tržnih in, pomembno, tudi umetniških

drugim tudi model prototipa stoenke.

praks in intervencij.

Modele oziroma miniature fičkov izdeluje slovensko podjetje Hribar-Os

d.o.o. v sodelovanju s podjetjem Zastava Automobili ter Tehniškim muzejem

Slovenije.161 Mali fički so dostopni po različnih poteh, v trgovinah z igračami,

NOSTALGIČNO TRŽENJE?

na bencinskih servisih, v muzejskih in internetnih prodajalnah, predvsem v

državah nekdanje Jugoslavije, v zadnjem času pa jih izvažajo tudi v Rusijo in

Preteklost se skozi retrifikacijo rada dobro trži, sploh če je navezana na spo-

Ukrajino, posamezne pa so pošiljali tudi v Francijo, Nemčijo, Avstrijo in ZDA.

mine ter na osebne in kolektivne izkušnje in doživetja. In sploh če se preteklost

Hribar je leta 2005, ko je bilo podjetje tik pred stečajem, povedal: »Najbolj ugled-

prisedánja na preseku tehnološke in politične »tranzicije«: tehnološka tranzi-

ne revije s tega področja so fička sprejele v svetovno družino modelov.«162

cija v smislu razvoja in inoviranja tehnologij povzroča uhajanje preteklosti pod

Zgodba z malimi fički se je na idejni ravni začela leta sredi 1990-ih, prav

pritiskom vsakokratnega novega (in njeno sublimacijo/remediacijo v novem me-

zares pa leta 2001, ko je podjetje Hribar & otroci s podjetjem Zastava Automo-

diju), hkrati pa prav zato uspešno spodbuja tudi obračanje nazaj ter omogoča

bili, za obdobje 25 let z možnostjo podaljšanja, podpisalo pogodbo o odstopu

prisedanjanje preteklosti v novih medijih na nove načine. Na drugi strani pa

pravic uporabe logotipov, imena in oblikovanja. Leta 2002 je Zastava podpisala

tehnološka tranzicija v smislu deindustrializacije in virtualizacije storitev ter

pogodbo s podjetjem Hongwell iz Hongkonga, podjetje Hribar & otroci pa je s

družbenega delovanja povzroča razkorak med produkcijo predmetov in njiho-

to pogodbo dobilo ekskluzivne pravice za distribucijo, prodajo, razvoj, promo-

vim družbenim življenjem. Politična tranzicija v tem pogledu generira mejo,

cijo in proizvodnjo malih fičkov.163 Medtem je potekalo načrtovanje in razvoj

ki je v našem primeru postavljena v leto 1991, in ki ob ideološkem očiščenju

miniature, od podrobnih načrtov in prilagajanja dimenzij modela 1 : 43 do izdela-

odpisuje tudi preteklost industrializacije, modernizacije, razvoja in emancipacije.

ve ustreznih orodij in končno proizvodnje na Kitajskem. Miniature so detajli-

Na tem mestu pa se odpira polje nostalgične oziroma ostalgične obravnave

rane, sestavljene iz več kot 30 delov, vsaka modifikacija oziroma vizualna

preteklosti-v-sedanjosti, in zraven tudi njenih tržnih potencialov.

oprema (pošta, milica itd.) pa iz praktično identičnih miniatur naredi samosvojo

Očitek konzumerističnega poblagovljenja spomina in nostalgije se ponuja

in edinstveno zgodbo.

sam in ima verjetno tudi nekaj substance. Modelom avtomobilov, recimo, bi

Leta 2005 je šlo podjetje v stečaj, a poslovna žilica in eksistencialno vpra-

zlahka pripisali in očitali konzumerizem, a bi s tem hkrati tudi spregledali ne-

šanje Hribarju nista dala miru. Leta 2007 je hčerka ustanovila novo podjetje

katere pomembne vidike tega fenomena. Zlasti za tiste kupce/zbiralce, ki so

in postavila pravila na novo, danes pa nadaljuje tradicijo proizvodnje in prodaje

ohranili otroško strast zbiranja avtomobilov, velja, da vsak model zaseda prav

miniatur avtomobilov (Hribar je bil prvi uvoznik znamenitih italijanskih mi-

posebno mesto v zbirki, tudi zato, ker se včasih izkaže, da je lažje in ceneje imeti

niatur Bburago, podjetja, ki je svojo pot začelo leta 1976, končalo leta 2005, danes

miniaturo kot pravi avto. Resda merilo 1 : 18 ali 1 : 43 s sabo pripelje nekaj

pa je del skupine May Cheong oziroma znamke Maisto). Do sedaj je podjetje

omejitev, zlasti kar se tiče mobilnosti in prostornine »kapsule«, a vendarle

Hribar-Os izdalo več kot 60 različnih izvedenk miniatur, od miličniškega,

ostaja objekt in cilj afektivne investicije spominov. Ni naključje, da so minia-

AMZS-jevega, poštarskega, »civilnih« fičkov v različnih barvah, fička z jugoslo-

ture pogosto prisotne tudi v muzejskih trgovinah, med drugim v Tehniškem

vansko zastavo na »haubi«, pa do modela v barvah jugoslovanskega nacionalnega

144 FIČKO PO JUGOSLAVIJI

145

tekmovalnega razreda, ki je izšel ob 60. obletnici prvega čisto jugoslovanskega

Hribarjevi fički-miniature praviloma končajo v domovih in na policah

fička. Poleg tega priložnostno naredijo tudi potisk po naročilu, tako so pripravili

ljubiteljev, kjer živobarvno pričajo tako o fičkovi preteklosti kot tudi o lastnikovi

fička za Tehniški muzej Slovenije, kranjski Jazz Camp, Cockto ... Pri tem pa se

sedanjosti oziroma njegovi fascinaciji s tem pomanjšanim koščkom preteklosti.

najde prostor za igrivost lastnikov, recimo ročno narejeno kabriolet izvedbo.164

A obstaja nekdo, ki miniaturno-fičkovsko-zbirateljsko strast pelje še malo dlje.

Vsaka miniatura ima na registrski tablici zvezdo, kar po besedah Jožeta Hribarja

Tomaž Alauf, ki je osnovnošolsko modelarsko strast prelevil v hobi, miniature

pomeni, da je prodal približno toliko zvezd (tistih na registrskih tablicah mi-

predeluje v najrazličnejše izvedenke, pri čemer pravi: »Največji motiv mi je

niatur), kolikor je bilo narejenih Zastavinih fičkov, okoli milijon.165

narediti iz osnovnega modela nekaj več, dodano vrednost. Narediti nekaj uni-

A kaj žene podjetje Hribar-Os? Samo zaslužek prav gotovo ne, saj že danosti

katnega, česar se ne da kupiti. Moja ustvarjalna žilica izhaja iz osnovnošolskih

trga, kjer je mali fičko interesanten, ne dovoljujejo razmišljanja o strašanski

let, bil sem vnet modelar, izdeloval sem različne čolne, letala in rakete. Povprečne

prodaji, ki bi navrgla bogastvo. Išče in hrani nostalgijo? Morda. Vsekakor je v

stvari me pogosto ne prepričajo, rad ustvarjam. Že ob pogledu nanje se mi

ozadju tako eksistencialno vprašanje kot tudi vsaj kanček nostalgije. Ali drugače,

porajajo najrazličnejše ideje, kaj vse bi se dalo predrugačiti, zato jih z veseljem

Jože Hribar, ki zase ne povsem neresno pravi, da je »posloven Slovenec Jugo-

predelam in s tem vanje vložim del sebe.«167 V svoji zbirki ima 80 predelanih

slovan«, v tržnem smislu preizprašuje »očitek« o nostalgičnem konzumeri-

Hribarjevih miniatur fičkov (1 : 43), celotna zbirka pa vsebuje več kot 160

zmu.166 In iskreno dodaja, da ima rad Jugoslavijo oz. jo vedno dojema kot eno-

unikatnih modelov.

tno tržišče. Ali Nemcem kdorkoli očita, da se gredo nostalgični marketing, ko

Tovrstno delo je vsekakor časovno zahtevno, poleg tega pa zahteva tudi dobre

prodajajo miniature starih Mercedesov, ali pa Francozom in njihovim ljubkim

ideje in natančnost, kar lahko razberemo iz pristopa k predelavam: »Veliko časa

spačkom? Verjetno ne. Tak očitek lahko zaznamo v okolju, kjer je preteklost pro-

mine že od ideje do samega začetka razstavljanja Hribarjeve miniature. Fičke

blematična zaradi zgodovinskih in političnih okoliščin, njena zapuščina v sedan-

namreč v prvi fazi razstavim na ‚prafaktorje‘. Sledi rezanje karoserije, spajanje

josti pa zato spregledana ali pa vsaj podcenjena. Pri vsem tem ne pomaga dejstvo,

novih delov, kitanje, brušenje in na koncu barvanje v želeno končno barvo moje

da je po letu 1991 prišlo do nacionalizacije jugoslovanske dediščine ter do nemo-

nove predelave.« Vse to zveni zelo podobno kot pri »pravih« renovacijah oziroma

gočega vprašanja, kako skupno dediščino razdeliti med novonastale države.

nadgradnjah, le da v manjšem merilu, z manj vonja po šmiru in varjenju. »Sledi

Odgovor je prav tako nemogoč, a vendarle se obrisi kažejo tako na institu-

ponovno sestavljanje vseh prej razstavljenih delov z novimi dodatki – meglen-

cionalnih ravneh kot tudi individualni ravni. Lepa ponazoritev težave so prav

kami, spojlerji, rolbari, napisnimi tablami, dodatnimi lučkami. Fička na koncu

Hribarjeve miniature: Slovenec izdeluje srbske avte, za povrh na Kitajskem.

opremim še z nalepkami, registrskimi tablicami in obveznim podpisom ‚by

Nacionalni moment tukaj nikakor ni nepomemben. »Zakaj ste ukradli srbsko

Tomaž‘. Preden gre fičko v vitrino, sledi še obvezno fotografiranje.« Tomaž pravi,

lastnino?« je očitek, ki ga v podtonih lahko razberemo vsaj iz časopisja, čeprav

da je delo težko ovrednotiti po porabi časa – ta je odvisna od »zahtevnosti pre-

Hribar-Os Zastavi plačuje tantieme in čeprav je bil fičko rezultat vsedržavnega

delave, količine dodatkov in zahtevnosti izdelave nalepk. Mogoče je nekoliko

ideološkega in industrijskega kompleksa (če se spomnimo, ob koncu države je

rutine le pri izdelavi kabrio miniatur Hribarjevih osnovnih različic.«168

Zastava poslovala z okoli 200 kooperanti po vsej Jugoslaviji, v fičku pa naj bi bilo

Med predelavami fičkov najdemo vse od replik reli izvedenk, različnih

okoli 30 % slovenskih delov). Poleg tega, in kar je najpomembnejše, pa s svojo

abarthov in vsakdanjih mini-prizorov fička s počitniško prikolico, pa vse do

dejavnostjo ohranja spomin na jugoslovansko avtomobilsko dediščino, resda

priložnostnih modelov, recimo letališkega vozila ali »imaginarnega sponzor-

trenutno z najbolj »marketabilnim« fičkom, a mali fičko ni zadnja postaja.

skega« fička olimpijskih iger v Sarajevu 1984, ki je tudi izraz in dokaz Tomaževega





146 FIČKO PO JUGOSLAVIJI

147





148 FIČKO PO JUGOSLAVIJI

149

odnosa do (jugoslovanske) preteklosti: »Glede na to, da sem strasten zbiralec

predmetov, povezanih z zimskimi olimpijskimi igrami leta 1984 v Sarajevu in

Pohodom po poteh partizanske Ljubljane, imam prav poseben odnos do naše

zgodovine. Pri izbiri moje predelave fička prej preučim, kakšni fički so dejansko

obstajali.« Podobno ga na preteklost veže in spominja tudi replika primerka

iz avtošole: »Tako sem na primer izdelal miniaturo fička avtošola AMD Litija,

v takšnem je namreč moja mama opravila vozniški izpit.«169 To nam spet govori

o moči in prisotnosti na avtomobil vezanega spomina, o katerem pišem zgoraj.

Pri nekaterih modelih gre v detajle tako daleč, da se vidi tudi pod pokrov

motorja, kjer se skriva miniaturni motor. Alaufovo dela predstavlja nadgradnjo

destilacije preteklosti, materialnosti, simbolnosti, ki je zajeta v Hribarjevem

angažmaju. Ta »Jugoslavija v merilu 1 : 43« pa se prepleta tudi s sedanjostjo,

kot recimo vijolična izvedba, posvečena alpski smučarki Tini Maze in Andrei

Massiju, ali pa model, izdelan ob olimpijskih igrah v Sočiju leta 2014. Te mi-

niature, kot tudi Hribarjeve sodobne intervencije (recimo izvedenki TMS in

Cockta), jugoslovansko avtomobilsko preteklost in osebne fascinacije (s se-

danjostjo in preteklostjo) umeščajo v sedanjost, s čimer se pravzaprav podira

ideološka, časovna in tudi zgodovinska ter faktična meja med preteklostjo in

sedanjostjo, med historičnimi in političnimi režimi. Hkrati se odpira prostor

imaginaciji rabe oziroma prisedanjanja zgodovinske forme jugoslovanskega

avtomobila za sporočanje in referiranje sodobnih, aktualnih dogodkov, fe-

nomenov in ljudi.

Prav to preseganje pa omogoča, da jugoslovansko dediščino avtomobilizma

vidimo skozi perspektivo sedanjosti – skozi ne-sanjano prihodnost takratnega

časa, ki skozi take intervencije ostaja v polju možnosti – hkrati pa nakazuje

vsejugoslovansko zapuščino in postjugoslovansko prihodnost te zapuščine,

ki leži v preseganju nacionalizacije nekoč skupnega prav skozi osebno, morda

celo intimno fascinacijo: »Vsaka moja predelana miniatura je izdelana v enem

izvodu in je unikat. Vse moje predelave gredo v zbirko mojega dekleta, ki je bila

pobudnica zbiranja miniatur. Pogosto ponudi tudi idejo za izdelavo nove pre-

delave miniature. Njena zbirka trenutno obsega več kot 160 modelov različnih

dimenzij, večinoma v merilu 1 : 43, nekaj je tudi večjih (1 : 18 in 1 : 24) in manjših

150 FIČKO PO JUGOSLAVIJI

151

(1 : 87), shranjenih v različnih embalažah (mehka plastika in vitrinice), kot so si

Tako imamo na eni strani potrošniško naravnano dejavnost, ki se do neke

kronološko sledili.«170 S svojim delom Tomaž na nek način zanika ideološki rez,

mere hrani z nostalgijo, vendar pa ne izdelovanja ne kupovanja (in v primeru

ki se vleče od razpada države, a hkrati predstavlja tudi osebni, biografski in

miniatur niti ne zbiranja) nikakor ne želimo videti samo kot potrošnjo. Očitek

afektivni postopek vznikanja, ponovnega vzpostavljanja in vztrajanja simbolnih

glede trženja nostalgije kot golega konzumerizma se namreč v veliki meri napaja

svetov iz malih, miniaturnih avtomobilskih kapsul.

prav iz zapuščine razpada države, v luči česar se vsakršna dejavnost pogosto

Ne glede na to, da je Zastava končala v Republiki Srbiji, Zastavini avtomobili

interpretira v luči nostalgije. Drži pa, da niti Mercedes niti Fiat s seboj ne

še vedno predstavljajo skupno dediščino, za katero bi bilo prav, da jo kot tako tudi

vozita spomina na obdobje, ki ponuja tako diametralna branja. Resda imata oba

prepoznamo. V Muzeju novejše zgodovine Slovenije so to kompleksnost, kot sem

za sabo nacistično in fašistično izkušnjo, vendar pa sta jo obe podjetji uspeli

opisal zgoraj, dobro razumeli. V nasprotnem primeru lahko skupaj s tovarnami

nevtralizirati (Fiatu je gotovo pomagalo tudi to, da je bil Giovanni Agnelli

zlahka sprivatiziramo tudi dediščino, ki bo tako postala »last« Fiata, ki je vsto-

komunist). Poleg tega v njunih prtljažnikih ne čepi niti razpad države (proces)

pil v lastništvo Zastave leta 2008. Ko pa dediščina enkrat postane vprašanje

kakor tudi ne razpadla država (rezultat), iz česar se pri nas hranita nostalgija

dobičkonosnosti, je z njo lahko tudi konec.

in njena politizacija.

Ta zaključek sicer ni neposredno povezan z miniaturami, sta pa prav

vprašanje razvoja in proizvodnje zbirateljskih miniatur, malih fičkov, pa tudi

zgodba podjetja Hribar-Os, vseeno pokazatelj logike in razumevanja preteklosti,





UMETNOST IN OBLIKOVANJE


ki se, še zlasti jugoslovanska, prvenstveno ohranja v vsakdanjem življenju, v nos-

talgičnih in tudi poslovnih iniciativah zanesenjakov, ki jim ni vseeno, kaj se z

Problematizacija konzumerizma kot vsakdanje prakse je bila del performan-

dediščino dogaja, niti kaj se dogaja s sedanjostjo, v kateri si ta dediščina le

sa Marka Breclja, ki je leta 2012 v Cankarjevem domu v Ljubljani organiziral

stežka izbori svoje mesto.

»Brecljevanje« oz. sedemdnevno neprekinjeno in dejavno prisotnost kantav-

Sicer je prodajni program novih izdelkov, povezanih s fičkom, precej

torja, performerja, nevladnika, novinarja in politika Marka Breclja v Cankar-

pester, tako recimo v muzejih pa tudi na tržnicah in bolšjih sejmih. Pričako-

jevem domu. Tja je pripeljal tri fičke, belega, rdečega in modrega, vse tri vozne

vano nezanemarljiva ponudba je tudi v rojstnem mestu fičkov, Kragujevcu, kjer

in registrirane, ter jih postavil na dražbo, z izklicno ceno 7.000 evrov. »Avkcija

turistične prodajalne ponujajo vrsto izdelkov, ki svojo »tržnost« gradijo na po-

se je začela z udarcem po pokrovu motorja – kot blažilec je svojo koristnost na

dobi fička – od obeskov za ključe, skodelic za čaj, majic, barvanih glinenih

preverjeno zelo vzdržljivem pokrovu motorja verodostojno pokazala knjižica

modelov z napisom Kragujevac ipd.

z napisom ‚Štedna knjižica‘. Dnevni red je zapisoval kar vodja dražbe sam, na

V tem oziru je treba omeniti tudi koncept revije Legendarni avtomobili,171

hrbtno stran table z jedilnikom menze v Cankarjevem domu«.172 Dogodek je

ki je v dvotedenskih nadaljevanjih (izšlo naj bi 60 številk) ponujala modele

dobil brecljevski obrat, saj se je draženje končalo z ničlama: »Ta del imenujem

avtomobilov kot tridimenzionalno prilogo kratke tiskovine, kjer so bili zbrani

platonski, ker predvidevam, da tu ni nobenega kupca, ki bi bil poleg denarja

osnovni podatki o vozilu, zanimivosti in fotografije. Poleg vrste zahodnih avto-

pripravljen pokazati tudi odločenost.«173

mobilov zbirka revije Legendarni avtomobili vsebuje tudi (nelicencirane)

Pri tem ne gre spregledati referenc na Jugoslavijo, kar se kaže že v izboru

miniature stoenke, juga in fička.

avtomobilov v barvah jugoslovanske zastave (ali pa je šlo za barve slovenske za-

stave?), izbora avtov, pa tudi napisov na avtomobilih, ki jih vidimo na fotografijah.





152 FIČKO PO JUGOSLAVIJI

153

Kar se zdi namerna nejasnost pri izbiri barv, lahko razumemo tudi kot provoka-

cijo na ravni simbolov. Hkrati ne smemo spregledati niti izbora lokacije, Cankar-

jevega doma, ki v slovenski zgodovini zaseda pomembno mesto. V tem bi težko

videli nostalgijo ali pa željo po povrnitvi starega, bolj se ponuja branje, da prav

skozi ostaline preteklosti »po(ne)jasnimo« samo-po-sebi-umevnost današnjega

trenutka, ga vržemo v širšo perspektivo, s čimer pa se v sedanjosti odpre prostor

»problematični« preteklosti. In skozi to perspektivo lahko razberemo tudi »pro-

blematičnost« sedanjosti.

Na drugačen način sta se »po(ne)jasnjenja« preteklosti lotila oblikovalca

Darko in Marko Miladinović z razstavo JUS – Jugoslovanski standard. S serijo

dvanajstih grafik značilnih tehniških izdelkov oziroma dosežkov jugoslovan-

skega industrijskega oblikovanja sta na vizualni ravni prepletla tehniško risbo

in jugoslovansko tehniško dediščino. Po besedah oblikovalcev gre tukaj za dvojni

vidik pristopa k tematiki: na eni strani ustvarjalni vzgib žene emotivnost, spo-

min na mladost, ki se je odvijala v času, ko so ti izdelki »brezbarvno zapolnje-

vali« vsakdan; in današnja želja »narediti nekaj za dušo«.174 Po drugi strani pa

gre tudi za likovno-oblikovalski vidik: ilustracija, ki v emulaciji strojniške

risbe, a brez mer in ostale obvezne opreme, prisedánja preteklost, odpira

kompleksen pogled na izdelke in tudi čas. Avtorja sta izdelke predstavila kot

»pozabljeno dediščino dosežkov s področja industrijskega oblikovanja in

tehničnih rešitev iz časov nekdanje skupne domovine Jugoslavije«, s prepletom

pristopa in objektov obravnave pa sta »zanimivim in kakovostnim proizvodom

ter njihovemu izvirnemu dizajnu, ki je bil pogosto predmet posmeha, prislužil

pa si je tudi cinično oznako ‚socrealizem‘«, vrnila mesto v vizualnem imaginariju

preteklosti.175 Med drugim sta v sedanjost vrnila Iskrin telefon, popularno

imenovan fitipaldi,176 Tomosovega avtomatika in »štirico«, izvenkrmni motor

ali po domače »pento«, avtomobilske svečke Bosna in tudi fička. Zagonetnost

postsocialističnega oziroma postjugoslovanskega odnosa do preteklosti in

sedanjosti je, vzpodbujen z grafikami, povzel Magnifico: »Razstava [JUS] je

prikaz kultnih domačih proizvodov, ki se jim je moja generacija cinično izogi-

bala in raje segala po tujih, ker se nam je v naši primitivnosti takrat zdelo, da

bomo tako več veljali«.177





154 FIČKO PO JUGOSLAVIJI

155

Težave s prepoznavanjem vrednosti sedanjega trenutka so sicer značilne

za vsako sedanjost, ki se praviloma težko prepoznava kot historično relevantna:

se pravi, sedanjost sebe ne more misliti iz prihodnosti, kar posledično pomeni,

da se dogodki, družbeni fenomeni in gibanja, pa tudi – in toliko bolj – predmeti,

ki nas v določeni sedanjosti obkrožajo, le s težavo prepustijo ocenjevanju svoje

relevantnosti. Lahko sicer podležejo »modi« in »hypu«, s čimer pomembno

zaznamujejo sedanjost, velikokrat pa tudi prihodnost, kar pa ne preprečuje

fenomena one-hit wonder.

Morebitni zgodovinski pomen, prelomnost in ikoničnost se najpogosteje,

najsilneje in najjasneje vzpostavljajo za nazaj; zgodovinskost, zeitgeistovstvo

nekega predmeta, je torej konstruirano za nazaj: iz nezamisljive prihodnosti

predmeta konstruiramo prav tako nezamisljivo preteklost – preteklost, ki,

ko je bila še sedanjost, nikakor ni kazala kakršne koli presežnosti, ikoničnosti,

zgodovinskosti. Tako preteklosti na nek način za nazaj podeljujemo epohalnost

(pri tem, da se v postjugoslovanskem kontekstu odrekamo tudi temu). Ta

zgodovinska ironija ni ušla Sašu Lošiću: »Vsa okolja imajo svoje predmete.

Mi smo imeli svoje. Niti slutili nismo, da bodo ti nepopolni, nereprezentativni

tehnični predmeti 50 let kasneje postali del naše zasebne nostalgije, topogra-

fija našega kulturnega in čustvenega okolja, v katerem smo nekoč živeli«.178

Osrednja težava postjugoslovanskega stanja oziroma družb, ki so se znašle v

postsocializmu, je namreč v tem, da je bila skozi »tranzicijo« epohalnost pre-

teklosti problematizirana in zanikana.

V procesu tranzicije in ideološkega očiščevanja je jugoslovanska preteklost

postala problematična do točke, ko je v novonastalih državah tudi tista pretek-

lost, ki ni bila neposredno ideološko kontaminirana, postala stvar politizacije

in obračunavanja: v procesu »očiščenja od socializma« je prišlo do tega, kakor

ugotavljata tudi brata Miladinović, da je tudi napredno in modernistično postalo

kontaminirano s socialističnim.179 S tem so se postjugoslovanske družbe sicer

rešile »grozljive socialistične arhitekture«, a so se hkrati »odrešile« tudi svoje

(občutka normalnosti) vsake prihajajoče prihodnosti. In hkrati so se odprla

tehniške dediščine, ki bi jo v najslabšem primeru morale znati unovčiti, če že

vrata samo-vsiljeni sanitizaciji preteklosti, ki bi sicer lahko pomembno prispe-

ravno ne ohranjati zaradi njene siceršnje vrednosti in zavedanja o pomenu

vala k razumevanju sedanjosti in imaginaciji epohalnosti, s tem pa bi lahko tudi

koherentne, morda celo herojske, predvsem pa uspešne preteklosti za kreiranje

prispevala k izoblikovanju ideje prihodnosti.





156 FIČKO PO JUGOSLAVIJI

157

To pa se odraža tudi v skoraj anekdotičnem dogodku, ko sta avtorja ob raz-

stavi grafik v Sarajevu organizirala delavnico za študente oblikovanja, naloga pa

je bila re-animirati nekdanje znamke in izdelke: odziv je bil, pričakovano ali ne,

izjemno pozitiven – študentje so se spomnili cele vrste pozabljenih znamk in

zgodb – hkrati pa indikativen za postjugoslovansko situacijo. V pomanjkanju

epohalnosti, ki bi jo lahko podelili zadnjim 25 letom, in ob še hujšem pomanj-

kanju vrednosti preteklosti, ki je bila odvzeta obdobju jugoslovanskega socializma,

je zanimanje za preteklost le stežka nenavadno. Prav tako ni nenavadno zani-

manje za industrijsko preteklost, sploh v luči propada vrste tovarn in blagovnih

znamk, kar je za seboj potegnilo problematiko brezposelnosti, »brez-vizijskosti«

in nenazadnje degradacije izkušnje bivanja v sedanjosti, na kar sta s svojim

podvigom opozorila tudi člana odprave Pitura. To presega običajno izkustveno

in eksistencialno negotovost in dodobra osvetljuje še eno vrsto pomanjkanja:

materialno oz. predmetno pomanjkanje, kar pomeni, da je staro imelo vrednost

tudi zato, ker je bilo novo težje dostopno.180 Ideologija potrošništva pa nam vsako-

dnevno servira posodobitve in nove modele in generira željo po vedno novem,

hkrati pa staremu dodaja tržno vrednost, zlasti kadar je to staro redko.

Za postjugoslovansko situacijo je značilno, da se je z razpadom države še

dodatno potenciral sicer brezprizivno povsem človeški občutek, o katerem go-

vorita Magnifico in Lošić. Napolnjen s podobami bleščečih ovitkov sladkarij in

novih kavbojk je postjugoslovanski čas ob ideologiji odvrgel tudi materialno, in-

dustrijsko navlako: marsikatera tovarna je propadla, podjetja so zapirala oddel-

ke za oblikovanje, izdelki v obtoku pa so pospešeno izgubljali vrednost. Redko-

kdo se je ukvarjal z ohranjanjem, in staro je lahko postalo redko. Dokler sčasoma

ni vzniknilo zavedanje, da pa je morda dobro, prav in celo priročno, če obdržimo

tisto staro Tomosovo »pento«, Iskrin gramofon, »frčota« ali celo fička. To je po-

vezano s simbolnim pomanjkanjem, ki morda najradikalneje zaznamuje post-

jugoslovansko situacijo. Zato je pomen intervencije razstave JUS toliko večji, saj

z intimno motivirano akcijo nagovarja kolektivno zgodovinsko izkušnjo in tako

premaguje spominsko in ideološko za(p/d)rtost postjugoslovanskega prostora;

hkrati pa oznake, kot je »ah, to je samo nostalgija«, normalizira v oblikovalsko

raziskovanje jugoslovanske, pa tudi slovenske tehniške dediščine.





158 FIČKO PO JUGOSLAVIJI

159





JUGO NE TRAJE DUGO


Zadnjih nekaj dni je bil Jugo, kot ga ljubkovalno kličem, parkiran pred mojim

HANNAH MARSHALL

stanovanjem in je zbiral obvestila redarjev o nepravilnem parkiranju. Na arma-

turni plošči sem pustila sporočilo, da brez pomoči vsaj treh krepkih fantov iz

športnega lokala motorja ne morem vžgati, a ni pomagalo prav nič – vsak dan

je bil pod brisalcem zataknjen nov listek s kaznijo. »Nič ne skrbi,« me je hrabrila

prijateljica Kitty, medtem ko sva čofotali v njenem bazenu. »Angleške registrske

tablice imaš. Nikoli te ne bodo preganjali za plačilo. JC vse kazni zmeče v koš.«

Nekako v tej smeri sem razmišljala tudi sama, a mi vse skupaj vseeno ni dalo

miru. Ponoči sem ležala v postelji in si živo predstavljala tovornjakarje, kako se

znašajo nad mojim otročičkom, zjutraj pa v halji tekala na parkirišče v prepričanju,

da ga ne bo več.

Vsa neprespana sem zjutraj obiskala soseda, motorističnega mehanika, ki

popravlja Kittijin Fiat Uno (domače ime: Bruno), kadar se pokvari na cesti pred

mojim stanovanjem. »Non!« je zalajal name, preden sem sploh uspela odpreti

usta. »Je suis mécanicien moto! Pas auto! Pas ici!« »Prosim vas,« sem ga rotila.

»Non! Vi prikupne Angležinje, pri'ajate sem in se mi sme'ljate … Dovolj je bilo!

Nerada priznam, ampak v svoj avto sem zaljubljena. Včasih sem mislila, da so

Tjale čez cesto pojdi, je tam me'anik za avte!« »Oh«, sem nedolžno poskusila še

takšnih neumnosti sposobni samo fantje – konec koncev gre le za stroj iz kovine

enkrat, »niste me razumeli. Nočem, da mi avto popravi nekdo drug. Hočem se

in gume, ki te pripelje od ene točke do druge. Potem pa sem pred dvema letoma

ga naučiti popravljati sama. Ali me ne morete naučiti?« Zasmejal se je. Naglas.

prevandrala pol Evrope, da bi si kupila svetlo oranžno bučko na kolesih. Ko sem

»Ti? Me'anik? Haha!« »Hej,« sem se naježila. »Ne bojim se zavihati rokavov!«

ga našla, je razpadal na vseh koncih, in bila je ljubezen na prvi pogled. Od takrat

Premeril me je od glave do pet, dokler se njegov pogled ni ustavil na moji tanki

je več časa preživel v garaži kot na cesti in me skoraj spravil v bankrot. A ob

beli minici. Začutila sem, da njegova odločnost pojema, in poskusila še enkrat.

misli na to, da bi ga odpeljala na odpad, se mi naježi koža. V bistvu je neke vrste

»Dajte no! Motorji, avti, saj ne more biti kakšne velike razlike. Zabavno bo!«

avtomobilski ekvivalent »slabega fanta«, h kateremu se kar naprej vračaš,

»Oprosti,« je nazadnje skomignil. »Ne morem. Žena bi bila jezna.« S kretnjo mi

čeprav veš, da te bo vedno znova prizadel.

je nakazal, da. »Prosim vas le, da me naučite osnove avtomehanike. Nič drugega

nočem.« Samo pomežiknil mi je. Kot Francoz je avtomatično domneval, da

pravzaprav hočem seks. Obrnila sem se in stopila čez cesto.

160 FIČKO PO JUGOSLAVIJI

161

Jugo je tako šel v oskrbo pravega avtomehanika, s Kitty pa sva se zmenili, da

Jugota. Če je pa tako lep,« sem pokazala proti mehanikovi garaži. »Ja, lep je.

me v petek zvečer pelje na večerjo s svojim Fiatom, parkiranim pred mojim blokom.

AMPAK NE DELA, PIZDA!« JC je zaloputnil vrata in šel do svojega prtljažnika

A ko ga je hotela prižgati, je Bruno samo pokašljal in potem utihnil. »Daj no, ne

po vlečno kljuko. Kitty je bila tik pred tem, da spet začne hlipati. »Ne jemlji si k

naredi mi spet tega.« Še enkrat je obrnila ključ. Še enkrat le napad kašljanja.

srcu,« sem jo tolažilno objela. »Moški se preprosto ne razumejo na avtomobile.«

Kitty me je pričakujoče pogledala. »Greš po svojega škotskega prijatelja?« »Ni

(prevod Tadej Turnšek)

govora,« sem odločno rekla. Škot je bi še vedno jezen zaradi mojega klica na

pomoč prejšnji teden, ko sem obstala na avtocesti in me je moral priti iskat. Zaradi

mene je zamudil drugi polčas nogometne tekme. Nikoli mi ne bi oprostil, če bi

ga še enkrat izbezala iz puba. »Pizda!« je Kitty udarila po volanu. »Poklicati

bom morala JC-ja. Pa še rekel mi je, naj se nocoj ne vozim z Brunotom,« je za-

smrkala, v kotičkih očes pa so se ji začele nabirati solze. »Ubil me bo.«

Nekdo je potrkal na šipo. Skozi sprednje okno sta se nama režala popravljalec

motorjev in njegov pomočnik. »Kdo ti je pomembnejši, JC,« je Kitty ihtela v te-

lefon, »prijatelji ali jaz?« Spustila sem šipo in na široko odprla oči. »Pomagajte

nama, prosim!« »Je suis désolé,« je rekel mehanik. »Je dois aller chez moi. Ma

femme,« je privzdignil obrvi. »Ampak, si ti me'anik! Popravi!« Molčala sem.

»Za naučiti motor ti rabiš vsaj fanta me'anika,« je nadaljeval. »Da te uči.« Pori-

nil je svojega pomočnika proti meni in mi namenil še en umazan pomežik. »Am-

pak res,« je zašepetala Kitty. »Žrtvuj se za višji cilj.« Pogledala sem fantove ški-

lave oči in slišala, kako je nekaj jecljal o pijači. Zmajala sem z glavo. »Ah, ni

važno,« je zamahnila z roko, »JC prihaja.« Segla je v nakupovalno vrečko in

privlekla na dan steklenico vina.

Ko je JC končno prišel, sva s Kitty že skoraj izpraznili steklenico roseja in že za-

čeli napadati krožnik sira. Ko je odprl vrata, se je Kitty skoraj zvalila na pločnik.

»Punci, nove avtomobile potrebujeta. Zaradi vaju sem moral odpovedati večer-

jo.« »Ampak mojega Brunota obožujem,« se je zahihitala Kitty. »Jaz pa mojega





162 FIČKO PO JUGOSLAVIJI

Tretja ...

POŠRAUFANA

SEDANJOST:

MED CESTO, GARAŽO





IN MUZEJEM


164 FIČKO PO JUGOSLAVIJI

165

Če natančno pogledamo, vidimo, da je težko potegniti strogo ločnico med posre-

Poleg tega Tanja Petrović pravi, da »značilnost postsocialistične tranzicije

dovanim in, temu bomo rekli, »pošraufanim« življenjem fička v post-Jugoslaviji.

preprečuje, da bi bili prostori, povezani s socialističnim industrijskim delom,

Zakaj? Zato, ker vsaka pripovedna oziroma medijska posredovanost vsaj do neke

dokončno in nedvoumno postavljeni v preteklost, kar izpogajanja dediščine pod-

mere predpostavlja, da se nekje pod skednjem ali v kakšni garaži najprej zgodi

vrže dodatnemu izpodbijanju, nejasnostim in težavam pri artikulaciji«.183 Avto-

»pr(a)vo« srečanje s predmetom. Ali drugače: marsikdo, ki v mladosti ni imel ozi-

mobil kot produkt industrije, bi pomislili, bo svoje mesto v procesih in diskurzih

roma ni vozil fička, »čuti« povezanost z njim ne glede na »materialna dejstva«,

dediščinjenja našel brez težav, sploh glede na popkulturni, družbeno-kulturni

prav zato, ker življenje (pa tudi pomanjkanje) materialnega pušča sledi v nema-

in ekonomski pomen tega prevoznega sredstva. A glede na specifiko razpada

terialnem. Oziroma je zelo konkretna preteklost – kot smo videli na primerih filma

države in raznovrstne procese formiranja postjugoslovanskih družb in politik

in televizije, in morda zlasti na primerih iz družabnih omrežij – preko medijev in

težav na področju muzealizacije in sploh definicije kakršnekoli jugoslovanske

pripovedi posredovana na novo, se pravi prestavljena v drug medij. A kljub temu

dediščine ne manjka. Nemalo zaslug pri tem imajo »nacionalizirajoči« diskurzi

ostaja materialna podstat nujni in ključni del vsake mediacije, hkrati pa se prav

ter mestoma histerično obračunavanje z zapuščino Jugoslavije. Nacionalizacija

skozi zamišljanje realnosti prek in skozi posredovane podobe napaja tudi afektiv-

preteklosti in s tem tudi dediščine tako izdatno drobi in siromaši ne samo

no prisedanjanje preteklosti in repozicioniranje materialnega v sedanjosti. Zato

arzenale interpretacij preteklosti, ampak tudi kanone vrednosti in vrednot ter

je prav, da se posvetimo tudi bolj fizičnemu in materialnemu delu pripovedi.

»zalogo predmetov preteklosti«.184

V tem delu bom osvetlil dve – včasih komplementarni, spet drugje na-

Na ta način iz kolektivnega imaginarija izginja ali pa je vsaj »prilagojeno« tisto,

sprotujoči si ali vzporedni – praksi: muzealizacijo in ljubiteljstvo, ki vsaka na

kar ne spada v kontekst nacionalnega. Tako se krči prostor iskanja smisla v sedanjo-

svoj način in z različnimi strokovnimi in motivacijskimi ozadji tematizirata

sti skozi prisedanjanja preteklosti, to oženje dediščinskega prostora pa pogosto

in ohranjata jugoslovansko industrijsko in tehniško dediščino. Najprej se

vodi v zanemarjanje tako materialne kot simbolne zapuščine, s tem pa tudi v zani-

vprašajmo, od kod izvira in čemu služi nekonsistenten odnos do te dediščine,

kanje epohalnosti tako jugoslovanske preteklosti kot tudi (slovenske) sedanjosti.185

ki ga zaznavamo v medijskih in političnih diskurzih in se v precejšnji meri

Razmere, jasno, niso povsem monolitne in toge. Sploh v zadnjem času lahko

pokriva s splošnim političnim resentimentom do spektra jugoslovanske pre-

opazimo povečano zanimanje za tematike, povezane s socialistično dediščino

teklosti, odzvanja pa tudi v dediščinskih in muzejskih praksah in politikah.

v širšem smislu, pa tudi z zapuščino socialistične modernizacije in industriali-

Preden se lotimo iskanja odgovora skozi predstavitev teh praks, se moramo

zacije. To velja tako za raziskovanje v humanistiki in družboslovju, za katerega

vprašati, kako se ta odnos kaže in kaj nam pove o sedanjosti in vlogi preteklosti

se zdi, da dosega vse večjo odmevnost tudi na prostoru Jugoslavije,186 kakor tudi

v njej. Pri tem velja razmisliti o širši problematiki vzpostavljanja in vrednotenja

za različne institucionalne politike in prakse, ki namenjajo prostor vlogi in pome-

dediščine socialistične industrializacije v luči postindustrijskega sveta ter

nu jugoslovanske preteklosti; recimo razstava o dediščini slovenske industrije

redefinirane vloge dela. V tem pogledu sta delo in socializem problematična

Uf, industrija! ali pa Nikad im bolje nije bilo? v beograjskem Muzeju zgodovine

zato, ker »se socialistično delo in modernizacija jugoslovanskih društev

Jugoslavije. Otopelosti in oportunosti političnih in medijskih diskurzov ter do

spreminjata v dediščino, medtem ko še vedno predstavljata del osebnih biografij

neke mere institucionalnih praks navkljub pa hkrati obstaja vrsta vernakularnih

in izkustvenega spomina več generacij bivših Jugoslovanov«.181 To pomeni, da

praks, kot na primer nekatere zgoraj omenjene, ki predstavljajo antipod in

imamo žive priče preteklosti, ki jim pred očmi izginja materialni in simbolni

odpirajo alternativne prostore dediščinjenja jugoslovanske socialistične – v

okvir osebnostne formacije in legitimnost sedanjosti.182

tem primeru industrijske oziroma avtomobilske – preteklosti.

166 FIČKO PO JUGOSLAVIJI

167

AVTO, MUZEJ IN

Dejansko je pri vsem tem ključen prav osebni angažma, tako nekdanjega delavca

kakor tudi zbiratelja, muzejskega restavratorja in nenazadnje obiskovalca,

TEHNIŠKA DEDIŠČINA

uporabnika, ljubitelja. Čeprav pri tej avtomobilski zgodbi ne gre za nekdanje

delavce, ki so pogosto v položaju, ki si ga niso izbrali sami in zato predstavljajo

Za razliko od študij, ki obravnavajo industrializacijo in industrijsko dediščino

določeno specifiko v razmisleku o dediščini industrializacije, pa se to razmišljanje

skozi perspektivo odnosa do dela in delavca,187 je v tem primeru perspektiva

lahko prevede tudi na obravnavano situacijo: strast za ohranjanjem starega, na

malce obrnjena. Gledano skozi časovno perspektivo namreč lahko rečemo, da

nek način ruinofilija,191 in poskus vračanja starega v življenje ( deruinizacija)

so v sedanjosti na enem koncu »avtomobilske romance« proizvodnja, tovarna

zaznamujeta tako institucionalizirane kot vernakularne prakse.

in delavec,188 na drugi, preko posrednika prodajalca, pa kupec oziroma voznik,

Kako pripeljati avto v muzej? Skozi vrata, seveda. No, v resnici vprašanje meri

pri čemer so za oba značilne afektivne investicije v odnos do predmeta. Vendar

drugam. Kaj s tem dobimo kot družba in posamezniki, kot ljubitelji in razisko-

pa se zdi v primeru avtomobilske dediščine, in toliko bolj socialistične, v tem

valci? Kaj se zgodi z avtomobilom, ko odsluži svoje na cesti? Ko se izkaže, da je

razmerju pomembno poudariti tudi mesto in vlogo ter afektivnost uporab-

vendarle nekaj vreden, »vsaj« kot muzejski eksponat? Pot torej ne pelje takoj skozi

nikov, se pravi ljudi, ki v tem odnosu predstavljajo potrošniški del enačbe.

vrata na razstavni prostor, ampak vsaj skozi delavnico, kjer pa v igro vstopi kar

Pri tem mislim tako na ljudi, ki to dediščino ohranjajo pri življenju (resta-

nekaj strokovnih smernic in pravil. O pomenu vloge institucije muzeja in temeljne

vratorji, muzejski delavci, mehaniki, ljubitelji), kot tudi na ljudi, ki to dediščino

strokovne usmeritve pri ohranjanju tehniške dediščine Boris Brovinsky pravi:

uporabljajo oziroma konzumirajo (obiskovalci muzejev in različnih prireditev,

lastniki privatnih zbirk). Glede na to, da »‚muzealizacija‘ jugoslovanske izkušnje

Dolgoletna uporaba ter vzdrževanje teh strojev in naprav, včasih lahko

vedno, vsaj do neke mere, implicira transformacijo v linearno zgodovinsko

tudi stoletje in več, je na njih puščala številne sledi, iz katerih lahko razbe-

pripoved in s tem ‚pacifikacijo‘ in čustveno razelektritev«,189 lahko afektivnost

remo marsikaj. Nov stroj nam razkriva stanje tehnične in tehnološke

iščemo tako v praksah muzealizacije kot v bolj vernakularnih praksah prise-

stopnje razvitosti časa in okolja, kjer je nastajal, še zlasti če ga lahko primer-

danjanja avtomobilske preteklosti:

jamo s podobnimi iz drugih okolij. Po desetletjih ali stoletjih uporabe nekega

stroja ali pripomočka lahko na njem poleg običajnih in pričakovanih sledi

Če pogledamo na prakse »muzealizacije« industrijske preteklosti, ki jih

obrabe, ki so posledica čisto namenske uporabe, zasledimo tudi številne

zaznamuje afekt, ne smemo pozabiti na aktivnosti, ki ostajajo v domeni

modifikacije in predelave, ki so bile opravljene bodisi z namenom, da stroju

osebnega in privatnega, na primer zbirateljstvo, privatne zbirke in osebni

podaljšajo dobo uporabnosti, izboljšajo produktivnost, uporabniku omo-

arhivi. Veliko posameznikov predano zbira, hrani, ohranja in izmenjuje

gočijo večjo varnost, razširijo njegovo uporabnost, ali pa z njimi lastnik oz.

predmete iz uničenih tovarn in nekdanjih industrijskih obratov. Zanimanje

uporabnik priredi stroj oziroma napravo svojim osebnim potrebam ali

za tovrstne predmete ne odseva »običajne« zbirateljske strasti za starim.

zgolj estetskim merilom. 192

Afekt, ki spremlja te prakse, je nekaj drugega: povezan je z osebno zaple-

tenostjo s predmeti iz lastne preteklosti. 190

Priznam, ko sem razmišljal o vlogi muzeja in avtomobila v njem, sem najprej

komaj videl čez predsodek, da avto v muzeju nekako umre, saj se ga ne sme v

168 FIČKO PO JUGOSLAVIJI

169

polnosti restavrirati, lakirati ipd., se pravi vrniti v originalno stanje. Še več,

iz vrst ljubiteljskih ešalonov, pač pa bolj ali manj odraz ekonomske situacije in

pustiti ga je treba kolikor se le da v »najdenem« oz. »originalnem« stanju – se

morda predvsem odraz bolj instrumentalističnega in manj fetišističnega razu-

pravi, zajeziti prehitro staranje, rjavenje, lomljenje in odpadanje – kar tudi v

mevanja avtomobila, njegove rabe in namena. A zgodba o avtomobilskih krajinah

muzealiziranju ni nekaj tradicionalnega, ampak relativno sodobna usmeritev.193

je tudi zgodba o (čudenju nad) tem, v kakšnem stanju avtomobili še lahko vozijo

Z originalnim tukaj mislim na stanje v trenutku, ko je bilo vozilo najdeno in pri-

po cesti. Nenazadnje tudi zato, ker se je v »sanitizaciji« avtomobilske izkušnje tudi

peljano v muzej. Temu sledijo evidentiranje, zbiranje, hranjenje in varovanje

nos navadil na »čistejši« izpuh, kar pomeni, da so izpuhi »enaindevetdesetke«

(konserviranje, restavriranje, popisovanje), raziskovanje ter komunikacija

in »dizla« hitro priklicali spomine na dobre stare čase cijazenja proti morju.

(razstavljanje, izobraževanje, informiranje).194

Na nek način sem bil kot otrok, ko sreča staro tehnologijo. A hkrati so mi ti

Muzealstvo in konservatorstvo imata svojo epistemologijo, metode in

občutki tudi pokazali, kako je tehnološko-kulturno konstruirana percepcija

prakse, pa tudi svojo logiko, ki se do določene mere sklada s Torinsko listino.195

sveta, čeprav po malem orientalistična in »popredsodkana«, krhko postavljena

Pri konservatorskih in restavratorskih posegih, kakor jih izvajajo v muzejih, so

in zlahka ovrgljiva.

»ključnega pomena informacije, ki jih najdemo tako v pisnih kot ustnih, zlasti

V Beogradu sem najprej zavil do Muzeja avtomobilizma, ki ga je postavil

pa v materialnih virih. Prav zato je s tega vidika toliko pomembnejše dajati pred-

Bratislav Petković. Beograjski Muzej avtomobilov je najmlajši srbski tehniški

nost ohranjanju fizičnih lastnosti predmeta pred ohranitvijo njegove funkci-

muzej, prostore pa ima v stavbi, kjer je bila prva beograjska mehanična delav-

onalnosti«.196 Muzeji na nek način rešujejo žrtve napredka.197

nica, ki je bila pod imenom Moderna garaža razglašena za kulturno dediščino,

ki predstavlja spomenik času in tehniški kulturi poznih 1920-ih.

Zasebna muzejska zbirka vključuje okoli 30 avtomobilov, od Forda T, prvega

FIČKO V MUZEJU

avtomobila, ki ga je Petković kupil za denar, ki ga je dobil, ko je prodal očetovo

zbirko gramofonskih plošč, do predvojnih škod in Forda Mustanga. Muzej se

Ker je – sicer še vedno jugoslovanski – fičko po sili geopolitičnih preobratov da-

ponaša tudi z dvema filmskima igralcema, citroenom iz filma Balkan Ekspres

nes vendarle doma v Srbiji, sem se oktobra 2013 odpravil v njegovo novo in del

(Branko Baletić, 1983) in Porschejem 911, ki je nastopal v dokumentarno-

moje stare širše domovine. Poln pričakovanj in raztresenih misli sem vozil po

-igranem filmu Beograjski fantom (Beogradski fantom; Jovan B. Todorović,

cesti bratstva in enotnosti in si predstavljal, kako je izgledala vožnja po tej slavni

2009). V zbirki je nekaj ameriških avtomobilov, nekaj beograjskih bencinskih

cesti pred 40, 50 leti, kako je bilo, ko mimo stoenke, fička ali katerega drugega

črpalk oziroma točilnih naprav, model prototipa stoenke ter vrsta drugih avto-

avtomobila niso »leteli« kamioni in sodobni avtomobili, ki pri svoji običajni

mobilskih relikvij, vozniška dovoljenja, tablice, med drugim tudi luči z avto-

potovalni hitrosti komaj še ujamejo pogled na kakšno starino v retrovizorju.

mobila, v katerem je bil ustreljen jugoslovanski kralj Aleksander leta 1939 v

No, misija je bila obiskati Muzej znanosti in tehnike ter Muzej avtomobilizma

Parizu. Vozila v pokritem delu garaže so urejena in vzdrževana, pogledu pa ne

v Beogradu, predvsem pa najti muzej Zastavinih avtomobilov v Kragujevcu, za

uide linija razvoja avtomobilov ter konstrukcijske spremembe in inovacije, kar

katerega sem izvedel na nekem spletnem forumu.

je med drugim očitno v dimenzijah avtomobilov, oblikovanju in debelini pločevi-

Med vožnjo iz »civilizirane« Evrope na »balkanski« Balkan sem lahko

ne. Na dvorišču pa na veselje »ruinofila« čaka na rekonstrukcijo še vrsta avto-

opazoval spremembe v avtomobilski krajini, upad števila avtomobilov z motorjem

mobilov, od katerih se širi vonj po starem in po »avtomobilskih telesnih tekoči-

s katalizatorjem ter porast »starin« in cestnih relikvij. Pri tem starine niso bile

nah«. V zbirki Muzeja avtomobilov sicer ni veliko Zastavinih vozil, dva fička





170 FIČKO PO JUGOSLAVIJI

171

172 FIČKO PO JUGOSLAVIJI

173

pa vendarle, z enim od teh se je (ali naj bi se) po Brionih prevažal Tito (ima

Zastava. Pregledal sem arhivsko gradivo tovarniškega časopisa, kjer sem zasledil

pletene sedeže in odprto streho), drugi pa je model 600. Od tam naprej je bil

novico, da je bila leta 2006 podana ideja za osnovanje muzeja Zastavinih avto-

naslednji cilj jasen.

mobilov. Med tem sva se pogovarjala o Zastavi po Jugoslaviji, o prihodu Fiata in

zaprtju Zastave, o sentimentu prebivalcev in zaposlenih, o izginotju tovarniš-

kega arhiva, ki naj bi ga praznili in s tovornjaki odvažali dokumentacijo na

smetišče. Jasno je, da preteklost in sedanjost Zastave predstavljata osrednjo

KRAGUJEVAC: ISKANJE

identifikacijsko točko mesta in njegovih prebivalcev. Prav tako je očitno, da sta

IZGUBLJENEGA MUZEJA,

zgodovina tovarne in mesta neločljivo povezani tudi danes, v času postsocializma

in priložnostnega zanikanja zapuščine in izkušnje socializma ter razprodaje

KI GA NIKOLI NI ZARES BILO

vsega, kar pride zraven s permanentno idejo tranzicije in krize, ki ni prizanesla

Kragujevcu, mestu, ki v očitnem izginjanju tehniške dediščine kljub vsemu na

Pred nekaj leti sem med brskanjem po internetu in iskanjem gradiva za tole pi-

nek način živi od svoje slavne avtomobilistične zgodovine.

sanje naletel na forum Oldtajmeri, kjer se je leta 2010 odvijala debata o nečem,

Ko sem omenil, da iščem muzej avtomobilov, je bila takoj pripravljena po-

kar so sodelujoči imenovali »Muzej Zastavinih avtomobilov«.198 Prvi, ki je temo

magati, čeprav ni vedela, če sploh obstaja in kje naj bi bil. Poklicala je nekaj

načel, uporabnik »Uzegli Zejtin«, je objavil vrsto fotografij Zastavinih avto-

znancev, jaz sem ponovno klical v Fiat, a neuspešno. Oseba na drugi strani mi je

mobilov, očitno posnetih v nekem pokritem prostoru, ki bi bil morda lahko

brez možnosti ugovora sporočila, da o nečem takem, kot je muzej, ne ve nič,

muzej. Ob gledanju teh fotografij sem se zavedel, kako minljiva je avtomobilska

in da tudi če bi, tja ne bi mogel, ker da avtomobili niso »za gledanje«. Upanje je

slava in kako nepremišljeno se tovrstna dediščina obravnava v nekdanji Jugo-

jenjalo, krepil se je občutek nemoči in v najboljšem primeru le obrisi razume-

slaviji. Podobe avtomobilov, natlačenih kot v skladišču, so precej žalostne, a hkrati

vanja, v kakšni osebni in kolektivni stiski se znajdejo ljudje, ki so svoje življenje

polne sentimenta ali, bolje, zbujajo sentiment pri obiskovalcu. Na forumu so tako

živeli kot Zastavini delavci. Na koncu se je gospa Anđelković dogovorila s Petrom

fotografije zadnjega fička 750 LE iz leta 1985, prva Zastava 101, reli izvedba

Igrutinovićem, ki pravi, da ima v garaži »najbolj zrihtanega fička v bivši Jugo-

stoenke, ki je potovala iz Jugoslavije prek Grčije, Egipta in Sudana v Ugando,

slaviji«. Iz pisarne sva se peš odpravila skozi center, na poti pa sem v turističnih

Zastava 101 z relija Tour d’Europe 1973–1974, milijonto Zastavino vozilo, školjke

trgovinicah opazoval različne predmete, ki so tako ali drugače povezovali

različnih modelov in različne predelave, modeli Yugo in Florida itd. Ob tem

Zastavo in mesto; od lesenih obeskov in značk s podobami fička ter napisom

digitalnem pokopališču ali – bolje – hiralnici avtomobilov pa se mi je porodila

»Kragujevac«, do glinenih odlitkov fička.

ideja, da bi zapis o tem ustrezno dopolnil tudi zgodbo o postjugoslovanskem

Petar Igrutinović, ki je delal v podjetju Zastava kamioni, je po poklicu

življenju fička.

orodjar, njegov stari oče, Velimir, je delal v Zastavini sedlarnici, oče pa v Zasta-

V iskanju muzeja sem se v Kragujevcu srečal z gospo Snežano Anđelković,

vini orodjarni. Čika Pero, kot ga kličejo, je v Zastavi izpolnil svojo delovno dobo,

ki je dolga leta delala v službi za stike z javnostmi pri podjetju Zastava Automo-

potem pa se je posvetil ohranjanju zapuščine in gojenju ljubezni do avtomobilov.

bili. Prijazna in energična dama je v pisarni na Kosovski nad slavno Zastavino

Nekaj časa je vodil kragujevški Klub ljubiteljev fička, saj pravi, da se mu zdi

bašto pripravila kavo in ponudila domače pecivo; kavo je natočila v antologijske

pomembno, da vanj pritegne mlade ter jim tako ponudi perspektivo in idejo

skodelice in pecivo naložila na pripadajoče krožničke z modro obrobo in napisom

za prosti čas, z udeležbo na srečanjih pa priložnost, da spoznajo dele svoje





174 FIČKO PO JUGOSLAVIJI

175

sedanje in nekdanje domovine ter predvsem »brate in sestre po avtih«. Tako,

pravi, odgovarja ljudem, kadar ga vprašajo: »Kaj pa imaš ti od tega?« V prostem

času je zelo natančno obnovil Fiata 600 D, ki je bil narejen v Torinu leta 1962,

kupljen pa je bil v Kragujevcu. Kupil ga je od upokojenca iz Kragujevca, ki ga je

imel več kot 30 let spravljenega na seniku, »na klocnah«. Tako je bil avto zava-

rovan pred zobom časa, pred vremenom in vsakršnimi cestnimi peripetijami.

Zato mu pri obnovi ni bilo treba ničesar menjati, školjka je bila neranjena,

glavno delo pa je bilo lakiranje: ročno je očistil barvo in nanesel dva sloja oljne

barve. Obenem tudi ni imel težav z rezervnimi deli, saj je, kot pravi, 15 let zbiral

originalne dele in vijake, kar je povzel v ugotovitvi: »Vsak je nor na svoj način!«199

Poseg je zaključil tako, da je v jermenico klinastega jermena vgraviral srbski

prevod latinskega reka Eppur si muove: »Ipak se okreće«.

Žal tudi čika Pero ni vedel kaj dosti o muzeju, sem pa med pogovorom

vendarle izvedel, da so med Natovim bombardiranjem zadeli tudi Zastavo, pri

čemer je bil uničen del proizvodnih prostorov in strojev, nekaj avtomobilov, ki

naj bi bili ti, »muzejski«, pa so umaknili na varno: izpod strehe na plano, ali

bolje, iz suhega na dež. V tem je bilo nekaj logike, saj naj bi jih tako obvarovali

pred bombardiranjem oziroma pred podirajočimi se stavbami. Težava je nastopila

potem, ko so tudi po bombardiranju, v očitnem pomanjkanju strategije in volje,

avtomobili še naprej ostali zunaj. A nihče ni vedel, v kakšnem stanju so in kako

do njih. Sled je vodila proti Zastavinemu inštitutu za avtomobilizem, a tja naj se

ne bi dalo, odkar je tovarno kupil Fiat. Novi lastniki naj bi tudi zaprli dostop do

arhiva, katerega usoda ni natančno znana, prav tako pa so bili odprodani stroji,

preše za izdelavo pločevinastih delov in ostalega materiala, kar bi v idealnih

razmerah – in ob predpostavki, da orodje ne propada, če ni vzdrževano, tako kot

drugi materiali – lahko spravili v ponovno uporabo in prenekateremu ljubitelju

in lastniku zagotovili pravzaprav originalne dele. A tudi iz tega žal ne bo nič.

Šele po povratku v Beograd, ko sem v Muzeju znanosti in tehnike govoril s

prometnim kustosom, Jovanom Božinovićem, sem dokončno lahko zaključil

izlet v Kragujevac. Prvotni cilj je bil najti muzej, za katerega se je izkazalo, da kot

tak ne obstaja. Avtomobili, ki jih je Muzej znanosti in tehnike sicer katalogiziral

in evidentiral in so garažirani in popisani, vendarle ne najdejo prostora in miru;

176 FIČKO PO JUGOSLAVIJI

177

zaradi pomanjkanja sredstev in/ali širše vizije, ki pesti tako srbsko kot celotno

Zastava in njena zgodovina v veliki meri nacionalizirana srbska zgodovina, to

postjugoslovansko območje tudi na področju ohranjanja (tehniške) dediščine,

ne spremeni zgodovinskega dejstva, da je bila ustanovitev tovarne vsejugo-

stvari propadajo, zginevajo ali pa se jih prodaja. Na nek način bi lahko rekli, da

slovanskega pomena. Zastava in njeni zaposleni pa so korenito pripomogli k

je Kragujevac svojevrsten muzej, pravzaprav živi muzej, kjer zapuščina nekdanje

motorizaciji Jugoslavije, posredno in neposredno s tem tudi k njeni moder-

Zastave seva na vsakem koraku, v skodelicah za kavo, avtomobilih, ki se vozijo

nizaciji, glede na to, da so Zastavine avtomobile tudi izvažali, pa tudi k med-

po mestu, izginulem neobstoječem muzeju, ki ga morda nimajo tudi zato, ker

narodni prepoznavnosti (ki si je postjugoslovanske države danes tako zelo

Zastavino zgodovino in zapuščino, lepo in bolečo, nosijo s seboj.

želijo). Da se je razvoj avtomobilov v primerjavi z razvojem na zahodu proti

A v Kragujevcu ne mirujejo. Na srečanju ljubiteljev fičkov leta 2012 so

koncu 1970-ih zaustavil oziroma ni več dohajal zahodnih standardov varnosti

sprožili iniciativo, da bi fičku postavili spomenik. V srbskih Novostih so zapisali,

in performansa, je druga zgodba, ki ima korenine ne samo v notranjepolitični

da bo »prvi srbski in jugoslovanski avtomobil fičko kmalu dobil spomenik v

in ekonomski situaciji, pač pa tudi v gospodarski krizi, ki je, tako kot dobrih

Kragujevcu«, ob spomeniku pa naj bi uredili tudi spominsko obeležje Zavodu

30 let kasneje, tudi takrat povzročila težave in odkrivala družbene, kulturne in

Crvena zastava.200 Tako so želeli Kragujevčani popraviti neravnovesje, saj ob

ekonomske ranljivosti in napetosti.

vpadnici v mesto stoji velik Fiatov znak, nikjer pa ni posebej spomeniško

Za intermezzo, danes imamo na območju nekdanje Jugoslavije vendarle

omenjena Zastava. Snežana Anđelković pravi: »Imamo preteklost, ki nas ob-

uspešen primer, kako lahko (nekdanji) zaposleni oživijo, restavrirajo in predsta-

vezuje.«201 Kot razloži Slavoljub Bataljević, predsednik kragujevškega kluba

vijo bogato zbirko vozil in s tem korenito pripomorejo k odpravljanju težav

ljubiteljev fičkov:

pri dediščinjenju tehniške zapuščine. Nekdanji zaposleni v IMV-ju in kasneje

v Revozu, danes dejavni upokojenci, so v sodelovanju s Tehniškim muzejem

Davnega leta 1955 se je začela proizvodnja fička v takrat odprtih Zavodih

Slovenije in v okviru projekta Uf, industrija! uspeli zbrati, obnoviti in v nekdanjih

Crvena zastava. S prihodom podjetja Fiat avtomobili Srbija je Crvena

vojaških skladiščih v Novem mestu razstaviti zbirko vozil, ki so jih izdelovali v

zastava prenehala obstajati, mi iz društva ljubiteljev fička pa smo sprožili

IMV-ju. Zbirka vključuje primerke DKW-jev, austinov in renaultov, pa tudi

iniciativo, da se to ohrani. Eden od načinov je, da se postavi spominsko

IMV-jeve kombije, ki so jih lahko prilagajali različnim namenom (ambulantno,

obeležje fičku z znakom Crvene zastave. 202

policijsko, gasilsko vozilo). V obnovo so pritegnili učence in učitelje lokalne

srednje tehniške šole, nekatera lokalna podjetja pa so sodelovala pri zagotavljanju

Od leta 2013 pred vhodom na Zastavin vrt na Trgu topolivaca na podstavku

potrebnih materialov, barv ipd.

spomenika stoji Zastavino obeležje s podobama Zastavinega tovornjaka in

Žar, s kakršnim so ob obisku razstave avtorji pripovedovali o novomeški

fička. Obisk v Kragujevcu je bil kljub muzejskemu neuspehu zelo poučen,

avtomobilski preteklosti in o svojem angažmaju pri obnovi zajetne zbirke vozil,

zlasti zaradi grenkega priokusa ob spoznanju, da tudi izjemna energija – preda-

ki so jih izdelovali v IMV-ju, je bil prav tak kot pri ljudeh v Kragujevcu. S to razli-

nost in odločenost ljudi, ki jim je (bila) Zastava meso in kri, da o eksistenci ne

ko, da se zdi, da so našli pot, kako svoje osebne biografije in izkušnje, povezane

govorimo – nima v času, ko je Fiat, malce nesramno rečeno, repatriiral investici-

z industrializacijo in modernizacijo Novega mesta, vsaj do neke mere povnanjiti

je izpred pol stoletja, popolnoma nobenega učinkovitega vzvoda, da bi del

in osmisliti skozi razstavljene avtomobile in zgodbe, ki spremljajo vsak posame-

dediščine svojega mesta ter sedanje in nekdanje države uspela ohraniti za

zen avto. Tako so svojo preteklost, ki je v procesu razpada nekdanje države in

prihodnje rodove. Pri tem naj ponovno opozorim, da kljub temu, da je danes

vzpostavljanja nove postala precej ranljiva, uspeli oskrbeti in javno predstaviti

178 FIČKO PO JUGOSLAVIJI

179

v svojem okolju. Za razliko od Kragujevčanov, ki so sicer na nek podoben način

barvami.«203 Živković pozorno obravnava vidik, kot se danes rado sliši, »pim-

ujeti v preteklost, a nimajo vzvoda ali moči, da bi ji dali prostor, da se preteklost –

panja« avtomobilov, in pravi:

pa čeprav v pomembnem delu močno povezana s sedanjostjo – kot preteklost

in minljivost tudi predstavi.

Pri tem je zanimivo, da se ta družina izrazov zlahka in v veliki meri predaja

Novomeški primer pa ponuja še en vidik razumevanja ukvarjanja z avto-

celi vrsti metaforičnih razširitev pomena. Izvor [urejanja] je morda res v

mobilsko dediščino: akcija upokojenih delavcev je primer samoorganizirane

urejanju avta ali hiše, in morda se je prostor (angl. locus ) res premaknil k

akcije, ki ima kvalitete vernakularnih, neuradnih ali alternativnih praks de-

računalnikom [...], ampak se prav lahko raztegne tudi na družbo kot celoto. 204

diščinjenja, ki dediščino velikokrat razumejo kot živo in v vsakdanu prisotno

materialnost, ki je tesno prepletena z živimi zgodbami in izkušnjami. V tem se

Hkrati ta fenomen, ki ga v srbščini označuje pojem budžiti, in ki leži med

morda odmika od strokovno utemeljenega pristopa, ki mu sledijo v muzejih,

Lévi-Straussovim bricolagem in tehniko, Živković raztegne na (post)jugo-

vendar pa hkrati vzpostavlja tudi sodelovanje (Tehniški muzej Slovenije). Ta

slovansko (srbsko) družbo kot celoto, mislim pa, da ne bi naredili prevelike

dialektika med muzejskimi smernicami in ljubiteljskimi željami in pričakovanji

napake, če »rihtanje« raztegnemo še na »trimanje«, »tweakanje« preteklosti

je ob konstruktivnem sodelovanju lahko pot, ki premaga omejitve in pomanj-

v sedanjosti.

kljivosti posameznega pristopa ter vodi k vzpostavljanju širokega arzenala, v

Vznik prirejanja oziroma nostalgičnega tretmaja preteklosti in predmetov,

tem primeru avtomobilske, dediščine.

ki jih od tam prinesemo s sabo, sicer ni nekaj novega. Kot smo videli zgoraj, je bil

fičko proti koncu 1970-ih tudi vozilo nacionalnega razreda tekmovanj v reliju,

kar pomeni, da so se s »friziranjem« motorjev ter z izboljšavami karoserij

ukvarjali že prej; pravzaprav je to del vsake kulture avtomobilizma. Že pred

koncem izdelovanja teh avtov pa se je fičko vzpostavil kot ikona in kurioziteta,





MUZEJI NA KOLESIH


ki je v družbi avtov, ki so jih zaznamovale sodobnejše tehnične in oblikovne

rešitve, zgledal star, razmajan in tudi posmeha vreden. Že raven kakovosti

Ko so leta 1985 prenehali izdelovati fičke, in toliko bolj, ko je Jugoslavija leta

izdelave je zahtevala neprestano mehanično posredovanje. Vendar pa je s

1991 razpadla, se je rodila oz. dozorela tudi nova ljubezen, nostalgija, včasih

koncem proizvodnje in države izvora fičkov status nedvomno prešel v fazo,

obsesija in norost, povezana z vsem jugoslovanskim in hkrati tudi z ljubiteljskim

ko je »šraufanje« postalo del največkrat neformalnega, individualiziranega

obnavljanjem, »pedenanjem«, »rihtanjem«, »glancanjem« fičkov. Boris Brovinsky

in afektivnega ohranjanja tehniške in kulturne dediščine.

opozarja, da so za razliko od muzejskih zbirk eksponati v zasebnih in tovarniških

Danes lahko po vsej nekdanji Jugoslaviji najdemo posameznike in klube

zbirkah običajno tako obdelani, da so videti kot novi. »Obnovljeni s sodobnimi

ljubiteljev fičkov (in tudi ostalih Zastavinih vozil), kjer se zbirajo zanesenjaki,

tehnologijami oz. materiali in z izjemno natančnostjo do zadnjega detajla so

ki svoj prosti čas in denar velikodušno namenjajo obnovi in vzdrževanju teh

taki, kot jih industrija pred desetletji ni izdelala ali jih niti ne bi mogla izde-

vozil, ob tem pa tudi druženju in ohranjanju stikov s sorodnimi dušami po

lati,« pravi, pri čemer izpostavlja lakiranje: »Osnovna barva nekega starega

vsej nekdanji državi. Klubi so posebna kategorija zbiranja ljubiteljev, saj

vozila, izdelana še na nitro ali celo oljni osnovi, je običajno poškodovana,

predstavljajo neformalno mrežo druženja in postsocialistično ekonomijo

obledela in brez sijaja, zato jo pri obnovi nadomestijo s sodobnejšimi akrilnimi

usluge. Prav mreženje omogoča izmenjavo izkušenj in delov ali pa napotkov





180 FIČKO PO JUGOSLAVIJI

181

182 FIČKO PO JUGOSLAVIJI

183

za obnovo oziroma iskanje rezervnih delov ter praktične napotke, kako se loti-

predanosti, odpovedovanja in surove moči. Hkrati ostajajo tudi zvesti določene-

ti določenega dela. Poleg »osnovne« dejavnosti, oglasov za rezervne dele (štiri

mu vidiku lika in dela Zastave 750 in se »nesegregirano« udeležujejo srečanj lju-

»original radkape za fičkota« dosežejo nezanemarljivo ceno tudi do 130 evrov)

biteljev in lastnikov fičkov, »fičijad«, po nekdanji državi.

in napovednikov srečanj, pa slovenski klub Fičofan izdaja koledarje s fotogra-

fijami fičkov, na svoji Facebook strani pa prijateljem ne pozabi voščiti sreče v

novem letu:

DUŠA(N) ZA FIČKE!

Dragi fičofani!

Eden od predstavnikov restorativcev, pravzaprav zbiratelj, je Dušan Žbogar,

Leto se počasi izteka, kar pa še zdaleč ne pomeni, da je pred nami zimsko

ki je zbirateljsko in »obnavljalsko« vnemo podedoval po očetu, ki je bil stras-

spanje.

ten zbiralec in popravljalec koles, orglic, harmonik in ur, to pa je prenesel tudi

Z novim letom prihajajo nove, sveže ideje o druženjih, izletih itd.

na sina. Pod hišo ima garažo in ob hiši skedenj, pod skednjem pa shranjenih pre-

Zdaj je čas, da na svojih fičkih odpravite morebitne težave, jim privoščite

cej fičkov, razvalin in okostij »za dele« in prodajo nadobudnim, vedno novim za-

kakšen stilski dodatek ali pa mogoče samo obrišete prah z njih in se pripravite

nesenjakom. V svojem privatnem muzeju pa nima samo fičkov, ampak tudi

na nove podvige.

zbirko abarthov.208

Zato pot pod noge in obilo uspehov, veselja in na koncu ... prijetno vožnjo

V zadnjem času se je fičkov »nažrl« – kot pravi, so »humoristično prijetna

v letu 2010! 205

in neprijetna zgodba«, prijetna zaradi vsega časa in ljubezni, ki ju je investiral

vanje v zadnjih 40 letih, neprijetna pa zato, ker je postal ta poklic in posel v osnovi

V grobem bi tovrstne zanesenjake lahko ločili v dve skupini: »restorativce« in

nerentabilen.209 Pravi, da se je skozi čas zgodil obrat v njegovem odnosu do

»retro-futuriste«,206 pri tem pa naj opozorim, da je ta delitev zelo shematična:

starih avtov: »Prej sem jih švasal, zdaj jih doživljam, včasih sem se zvijal spodaj

poimenovanje za prve je relativno jasno, čeprav rezultat glede na obseg in globino

kot jegulja, zdaj je to biološko nemogoče.« Tek časa ne prizanaša ne pločevini ne

posega pogosto presega »izvirno« stanje Zastavinih avtomobilov, stanje v tre-

ljudem; kakor se stari predmeti s časom preoblikujejo, dobijo patino, mi pa jih

nutku, preden so zares zapeljali na cesto.207 Pri drugih pa gre za retro-futurizem

napolnimo z osebnimi, afektivnimi investicijami, tako tudi ljudje v sebi in v

zaradi dveh razlogov: predelave izhajajo iz starih vozil, poleg tega pa se posvečajo

interakciji z drugimi in s predmeti odkrivamo nove strasti: »Doživeti avto, da ga

izboljševanju vozil, ki je v avtomobilizmu prisotno od samega začetka (pogosto

čutiš, to je pomembno, in to je večje razkošje kot vožnja z letalom. To razkošje

pa se začne že v rosnih letih s pripenjanjem kosa plastike jogurtovega lončka s

čutiš v sebi. In fičko je neponovljiva zgodba, tako kot je bil jugoslovanski soci-

kljukico za perilo na ogrodje kolesa). Pri tem nikakor ne želim vzpostaviti odločne

alizem. Če se ti je [avto takrat] pokvaril, ti ga je deset ljudi pomagalo odnesti,

delitve, saj primeri kažejo na sobivanje in prepletanje obeh »tehno-ideologij«,

danes pogledajo stran.« Pri tem izpostavi tudi kritičen pogled, ko pravi, da je fičko

poleg tega pa ne smemo zanemariti tudi prostorov vmes, saj po pripovedovanjih

neuporaben in nevaren avto: »Ko je enkrat zaplesal, si bil ali v grabnu ali na

protagonistov tega ne vidijo kot nekaj, kar bi jih ločevalo, prej nasprotno. Prvi,

strehi [...], zato ni bil izbira, a je bil vseeno vrednota«.210

torej, karseda zvesto sledijo motu »boljši od originala«; drugi pa svoja vozila ne-

Skozi pripoved se razkriva umeščanje predmeta-fička v zgodovinski

prestano nadgrajujejo, včasih do neprepoznavnosti. Vendar pa vsi v svoje delo, v

kontekst in v polje tako nostalgije kot tudi reflektirane pozicije, ki se napaja

svoje fičke-skulpture oziroma fičke-spomenike, vlagajo neznansko veliko ljubezni,

iz osebne, materialne in fizične izkušnje s predmetom tehnostalgije, ki kot

184 FIČKO PO JUGOSLAVIJI

185

tak lahko oziroma lažje živi v imaginaciji, dejansko pa je ohranjanje fizičnega

sredstev, v avte je šel, pravi, praktično ves zaslužek od igranja v ansamblu, s

predmeta kot ostalgije mehansko, strokovno, praktično in fizično zahtevno

katerim je prepotoval Evropo in Severno Ameriko. Poleg tega ga na fička veže

delo. V tem lahko razčlenimo večplastno prehajanje časa, materiala in človeka:

profesionalna pot, dobrih 20 let je kot mehanik delal s Fiatom. Vendar pa v

staranje materiala, neprestano spreminjanje človeka v afektivni interakciji z

bitki z materialom prevladajo spomini, saj ga fičko spremlja od mladih nog. Do

materialnim, kakor tudi odraz razumevanja političnega konteksta skozi člove-

prvega je prišel tako, da je zanj zamenjal motor, od takrat naprej pa so fički del

kov odnos do drugega, pa tudi do materiala. Prav v kontekstu »biološkega«

njegovega življenja, in sicer tako v epizodah z dekleti (zgodba o prvem zmenku

staranja postane popolnoma logična »preobrazba« iz mehanika, ki se vsako-

pravi, da sta se z dekletom peljala na ples, med vožnjo je počil jermen, Dušan je

dnevno spopada z rjavečo pločevino, potrganimi prirobnicami in jermeni, v

dekle prosil za najlonke, da bi v praksi še enkrat rešil mašino in zmenek, pa sta

ljubitelja, ki mu niti ni več pomembno, »kako« gre avto, ampak ga presune že

se narobe razumela in se sredi ceste razšla ob pokvarjenem avtomobilu) kot v

misel na to, kaj in kako je še treba narediti, ali pa kratka vožnja do trgovine,

karambolih (nekoč med vožnjo v dežju brisalci niso več zmogli opravljati svoje

po stvar, ki je niti ne potrebuješ. Star avto postane predmet fantazije: »Tudi če

naloge, videlo se ni nič, dokler se pred vetrobranom ni rdeče zabliskalo in močno

ne dela, ga je treba vsaj malo pogledat, oprat, sprobat lučke, akumulator, obri-

počilo). Hkrati pa sta se obvladovanje svojega dela in mladostniška norost

sat s cunjo.«211 O tem je razmišljal, v drugem času, v drugem kontekstu in ob

pokazala tudi kot sestavna dela ekonomije usluge: dokler ni imel izpita, so ga

drugem avtu (Citroën DS), tudi Roland Barthes:

policisti radi ustavljali. Nekoč je policistoma, takrat še miličnikoma, ki sta se

pred dežjem zatekla v gostilno na »ta kratkega«, z vazelinom namazal vetro-

V razstavnih dvoranah razstavljeni avto raziskujemo z izrazito, ljubečo

bransko steklo službenega fička. Odpeljala sta se proti križišču, sredi katerega

studioznostjo: to je čudovita taktilna faza odkrivanja. [...] Dotikamo se karo-

je stala lipa, in voznik je, da bi bolje videl, vklopil brisalce ter s tem razmazal

serije, linij, začutimo oblazinjenje, preizkusimo sedeže, gladimo vrata, božamo

vazelin in onemogočil pogled. Z majhno hitrostjo sta treščila v drevo in zvila

naslone; za volanom se pretvarjamo, da vozimo s celim telesom. 212

masko, odbijač in nosilce. Mimo je prišel mehanik Dušan, »stolkel ven« masko

in zamenjal odbijač. Od takrat naprej ga nista več nadlegovala zaradi izpita.

Tudi zato je Dušan v zadnjem času svojo strast usmeril k avtomobilom, ki so

V razumevanju svojega prispevka k zgodovini fička Žbogar izpostavlja napet

v njegovem življenju igrali pomembno vlogo: danes dve generaciji Žbogarjev

odnos med originalom in restavriranim vozilom, kar ima za tehniško dediščino

obnavljata stoenke, sredi dvorišča je »tristač«, na delo čaka Citroënov ami. V

poseben pomen, poleg tega pa je pomembno tudi za osebne zgodbe ljudi, ki ta

garaži za hišo pa se v nadstropjih stiskajo še eden prvih austinov, Renault 12

vozila imajo, pa tudi za vozila sama. Po zgoraj omenjenih strokovnih muzejskih

in Zastavin kombi. Skozi svojo osebno zbirko, ki jo izpopolnjuje in vzdržuje

kriterijih morajo biti vozila namreč v čimbolj »zatečenem« stanju, se pravi, da

skupaj s sinovoma, pomembno prispeva ne samo k ohranjanju družinske

morajo izkazovati življenje, ki je slej ko prej daleč od ljubiteljskega ideala »tovar-

tradicije, ampak tudi k ohranjanju, čeprav ne nujno po merilih muzejske

niškega izgleda«. To pomeni, da morajo biti morebitne poškodbe vidne, zaščita

stroke, tehniške dediščine, ki zaradi strokovnih in finančnih razlogov v celoti

(vidno drugačne barve) je dovoljena do mere, da preprečuje nadaljnje propada-

težko najde svoje mesto v uradnih postavitvah. Tako gradi svojo osebno spo-

nje, morebitne predelave, dodelave in nadgradnje, ki so nastale v zgodovini

minsko avtomobilsko krajino.

določenega primerka, pa spadajo v polje »vtisa časa«.

Iskanje in obnova teh vozil je Dušanova ljubezen, celo strast, »ah, kaj

Ljubitelji na drugi strani večinoma težijo k »originalu« oziroma bi radi vozilo

strast, to je obsesija!«. V avtomobile vlaga ogromno dela, energije in finančnih

čimbolj približali stanju, v kakršnem naj bi zapeljalo oziroma bi moralo zapeljati

186 FIČKO PO JUGOSLAVIJI

187

s proizvodnega traku. To pomeni, da mora imeti originalno barvo, vsi more-

ZASTAVE 750, najmanj 20. Prav tako pa imam tudi edini (v bivši Jugo-

bitni nadomestni deli pa morajo biti, če je le mogoče, originalni, ali pa vsaj z

slaviji) originalne ABARTHE, tako dokumenti kot vozila (cca 15 vozil).

enakega vozila. To je seveda finančno in izvedbeno vse težja naloga, zato se

Vzporedno s FIATom so tako FIČKA kakor tudi poznejšega FIATa 850

večina zadovolji s čim bližjim izgledom, neoriginalnim, popravljenim ali pa z

predelovale vse italijanske majhne a specialne karoserijske delavnice,

doma narejenim rezervnim delom.

kot so npr. Moretti, Vignalle, Scionerri, Zagato, Boano, Pinifarina itd.

Za razliko od muzejskih primerkov so ti »gverilski muzealci« in njihova vo-

Seveda so to povsem druge oblike karoserij, imajo le podvozje in mehaniko

zila na cesti pogosteje (muzejski primerki namreč zaradi varovanja ne smejo

več »laufat«, razen izjemoma, kot so zagotovili možje iz IMV-ja in se pohvalili,

FIATa 600 – FIČKA. Seveda je pa tudi dvojna vrednost tega vozila v primer-

da vozila, za katera skrbijo, redno vozijo na sprehod).213 Dušan v zapisu torej

javi s FIČKOM. Glede na dejstvo da se je mnogo slovenskih družin vozilo s

predstavi svojo emocionalno zgodovino fička (zato tudi obširnejši citat, ki

FIČKI, se je v zadnjem času FIČOMANIJA dobesedno začela, kar vsak ga

posreduje afektivnost tovrstnega zgodovinjenja) in se potem bolj posveti sedan-

bi rad spet imel, žal so se zelo pobrali v zadnjih letih, kajti nova vozila,

josti, pomenu originalnosti ter zbirateljstvu in restavratorstvu:

leasingi ter kosovni odpadki so naredili svoje. Tako da bo v vsakem primeru

marsikdo prikrajšan zato lepo malo igračo! Mnogi se mi javljajo ki obnav-

No pa se vrnimo še malo na navadne FIČKOTE, ki so leta 55 prišli s italijan-

ljajo FIČKE in sicer zaradi delov za obnovo. Sam jih namreč zbiram skoraj

skega FIATa, bili so modre barve, ki jo podedoval kar od TOPOLINA,

30 let in imam tudi vse originalne tako FIATove kot ZASTAVINE nove

kasnejše sivo zelene. Seveda vse lakirano na nesvetleči nitro barvi, kar pa

originalne dele, karoserijske, lepotne in mehanske. Imam popolnoma vse

pomeni da današnja svetleča obnova ne pomeni originalnosti, še manj

dele, vendar nobenih več dovolj. Vsi, ki imate kakršnekoli težave pri obnovi,

identičnosti. Znano namreč je da po svetu bolj cenijo originalna, čeprav

delih ali informacijah, me lahko pokličete, prav tako pa tudi obiščete v

nekoliko slabša vozila, in jih ne restavrirajo. Res pa je, da so na izgled

mojem privatnem muzeju z 90 oldtimerji. Vsem ljubiteljem FIČKOV pa

nekoliko grša, so pa originalna in vredna več. Kot 13-letni fant sem si kot

želim srečno vožnjo še nadaljnjih 50 let, z najlepšo željo, da stoletnico

prvi avto nekako po naključju kupil FIČKA ter se tako navezal nanj, da

dočakajo FIČKI in mi z njimi, hkrati vas pa prisrčno pozdravljam. 214

imam še danes vse modele, kot muzej, in sicer najstarejšega nasploh nareje-

nega, letnik 55, potem letnik 56, original kabriolet »TRANSFORMABILE«,

Iz tega zapisa je mogoče razbrati strast in predanost (jeklenemu) konjičku,

ter letnik 57, od bratov Mantteli narejenega 4-vratnega FIČKA, ki nekako

ki presega običajno zbirateljstvo, kar je ob obisku opazila tudi Hannah Marshall,

ki je pri Dušanu spoznala svojo jekleno ljubezen in se z njo odpravila domov

spominja na FIATa 1100, model 103 – narejenih samo 11 komadov – ter

proti Londonu (glej podpoglavje »Zgodba o malem oranžnem avtu«), svoje

verjetno še edini na svetu letnik 58 (vse original) s še prvo originalno nitro

srečanje pa popisala na blogu:

sivo-zeleno barvo, ki je ostal do slehernega dela v originalu. Ta avto je

brez pomislekov najbrž edini, kajti znano je, da FIČKOM ni bilo prizaneseno

Še nikoli nisem videla človeka, tako norega na avte – avti so njegova absolut-

nič in se je temu primerku lahko le čudimo. Brez pomislekov je vrednost tega

na ljubezen in šoferska strast. Jasno je bilo, da je v meni videl sorodno dušo,

vozila minimalno 5000 evrov. Seveda imam muzejsko tudi vse modele

dekle, obsedeno s podobno, dolgotrajno strastjo za avtom, narejenim v





188 FIČKO PO JUGOSLAVIJI

189

190 FIČKO PO JUGOSLAVIJI

191

Jugoslaviji. Njegova ljubezenska zgodba se je začela pred 30 leti, ko je

prispevek, ki na več mestih dopolnjuje ali pa v celoti nadomešča institucionalni

zamaknjen strmel skozi šolsko okno in opazoval mehanike in fičke v bližnji

pristop k ohranjanju, s pomembno razliko, da v garažah ljubiteljev ta dediščina

mehanični delavnici. Poskrbel je, da je bil njegov prvi avto, ki ga je kupil pri

živi zaradi izrazito osebnih vzgibov.

13 letih, prav fičko, s katerim se je takoj zaletel v drevo. Verjetno sem sem mu

zdela malo nora, da imam v sebi nekaj moškega, čeprav si tudi ni mogel

RETRO-FUTURISTI

predstavljati, da bi šel na tako dolgo v tako nezanesljivem avtu pot mladenič.

Zaključil je, da fantovska mentaliteta vendarle ni tako slaba stvar. 215

Na drugi strani imamo ljubitelje, za katere bi težko rekli, da ohranjajo tehni-

Poleg tega je Žbogar ob obisku Hanni zaupal tudi svoje poglede:

ško dediščino, kakor to recimo počnejo Žbogar in drugi restorativci. Retro-

-futuristi prav tako veliko vlagajo v svoja vozila, vendar pa jih vodijo drugačni

Obstaja znan rek: »Garancija važi, dok stoji u garaži.« Kljub šalam so se

motivi in drugi standardi: pri teh vozilih sta pomembna performans in dodela-

avtomobili izkazali za vzdržljive. Ljudje so z njimi prevažali gradbeni

va. Kriterij originalnosti se torej umakne kriterijem, kot so lega na cesti, pospe-

ški, (re)dizajn ... Ta vrsta ljubiteljstva je v osnovi nezvesta originalu, sicer ga

material, orodje, žaklje zrnja; vozili so se gor in dol po hribih in cestah, ki so

vzame za izhodišče in ostaja znotraj določenih tehničnih parametrov, recimo

bile komaj kaj boljše od stez. Ko je bil Dušan mladenič, je v svojem fičku na

kar se tiče velikosti, medosne razdalje, določenih karoserijskih elementov.

zabave vozil tudi 8 ljudi naenkrat. Odkar pa so fičke nehali izdelovati, so

Vendar pa pri elementih, ki zadevajo performans, torej pri gumah, »feltnah« in

postali pravi zbirateljski dragulji, zlasti v Španiji, kjer, kot pravi Dušan, v

zlasti pri motorju in obliki karoserije, dajejo odločilno prednost moči, navoru,

njihovi grdoti vidijo lepoto. V Nemčiji, je nadaljeval, je Zastava 750

prileganju in športnemu izgledu. No, treba je priznati, da so tu vendarle tudi

vrednejša kot originalni Fiat 600. Vrednost pa je od NATO-vega bom-

določene tehnične in prostorske omejitve v smislu prileganja delov na karo-

bardiranja Beograda samo zrasla – danes Nemci avto vidijo kot relikvijo

serijo in na nosilne elemente, ki določajo spekter vgrajenih delov (recimo

vojne, kot preživelega. 216

vgradnja jugovega motorja).

Pri vsem tem sta zanimivi dve stvari, ki povezujeta tako restorativce kot

A Žbogarjev angažma poleg poznavanja zgodovine, nahajališč delov, tehnik in

retro-futuriste, pa tudi vse ostale ljubitelje fičkov, hkrati pa kažeta predvsem na

postopkov domače obnove predstavlja še nekaj drugega: na mestu, kjer bi si

to, da to niso ločeni svetovi, pač pa ljubiteljske kulture, ki so precej tesno preple-

želeli izrazitejšo institucionalno intervencijo (ki iz razumljivih razlogov tega

tene – na eni strani s sodobnimi tehnologijami komuniciranja podprti forumi na

ne zmore vedno), ki bi poskrbela za dolgoročnost neprecenljive zbirke, imamo

internetu, in na drugi strani old-school srečanjih ljubiteljev. Slednja imajo

posameznika, ki s svojimi sredstvi in požrtvovalnostjo ohranja del ne samo slo-

kar nekaj tradicije – Fičo klub Slovenija, na primer, organizira letna srečanja

venske, ampak širše jugoslovanske, italijanske in evropske avto mobilistične

od leta 2008, Fičo klub Velenje od leta 1995, redna srečanja organizira pa tudi

preteklosti. Poleg tega pa ima, tudi kot privrženec originalnega, poleg izjemne

kragujevški klub. Zadnja leta pa se je ritmu zbiranja ljubiteljev in lastnikov

zbirke tudi neprecenljive izkušnje na področju osebnih stikov z ljubitelji po

fičkov pridružil tudi beograjski Muzej zgodovine Jugoslavije.217

nekdanji državi, popravljanja fičkov, pa tudi amaterskega muzealiziranja.

Srečanja ljubiteljev in lastnikov so priložnost za druženje ob skupnem

Ljubiteljski, individualni pristop k ohranjanju tehniške dediščine je pomemben

objektu fascinacije, pa tudi ob hrani in pijači. V grobem sledijo dokaj ustaljenemu

192 FIČKO PO JUGOSLAVIJI

193

vzorcu: praviloma se srečanje začne zjutraj z zborom udeležencev in zajtrkom,

in zbirati tudi orodje. Ob tem se je učil tudi tega, kako deluje motor, kako

včasih sledi nagovor župana ali kakšnega drugega veljaka, čemur sledi osrednji

menjalnik: »Čista mehanika, zavihaš rokave, zrihtaš.«220 »Triger«, pravi, je bil

del prireditve, vožnja. Na srečanju starodobnikov na Lukovici pri Domžalah

obisk srečanja ljubiteljev fičkov, prvi vir konkretnih napotkov in informacij pa je

leta 2010, recimo, so se udeleženci najprej odpravili v župnijo, kjer bil v cerkvi

našel na ljubiteljskih forumih, kjer se izmenjujejo znanje, detajli in nasveti, kako

sv. Martina blagoslov fičkov, temu obredu pa je sledila vožnja do Domžal in

ugotoviti, kateri letnik je določeno vozilo. Ob tem je forum uporaben tudi kot

naprej preko Mengša do gradu Jable, kjer je bil na vrsti ogled gradu in pogosti-

bazar rezervnih delov in potrošnega materiala, zbirka nasvetov za izboljšanje

tev Turističnega društva Trzin s trzinskimi specialitetami. Eno od srečanj

avta, izpostavljene so »bolezni«, recimo prirobnice. Nikola je samouk, kar je v

fičkov v Trzinu je »arhivirala« uporabnica »TheTrzinka« in na Youtubu objavila

tem primeru odraz moči fascinacije s predmetom in volje do ukvarjanja z ma-

video,218 ki ga je sestavila iz slik. Izbor slik pokaže pester spekter vozil udeležen-

terialom. Pri tem pa material ni zgolj železo, niti ne samo avto, ampak, pravi

cev, od vestno obnovljenih do domišljeno predelanih. Tudi izbrana glasba,

Nikola, tudi neka nostalgija do Jugoslavije, ki se kaže tudi pri mlajši generaciji.

pesem »Moj fičko« ansambla Krajcarji iz leta 2002, ni izbrana naključno, pač pa

Da se tovrstna nostalgija pojavlja pri mlajši generaciji, je zanimivo, prav tako

odseva tako nostalgijo po dobrih starih časih, kot tudi povezavo med avto-

pa je zanimiva tudi špekulacija, zakaj do tega pride: namreč, večina ljubiteljev

mobilom in identiteto voznika:

je še vedno ljudi, ki so svojo mladost pustili v Jugoslaviji, kar pomeni, da imajo

osebno izkušnjo tako s sistemom kot, najverjetneje, tudi z avtomobilom; mlajši

---------------------------------------------

pa, če jih preteklost vsaj malo zanima, hitro »podležejo« destiliranim podobam

Le nekaj kratkih let nazaj je svet bil zame kakor raj,

preteklosti, posredovanim spominom in pripovedim, ki so vedno odraz sodob-

bil pač takrat čas je tak, da avta pač ni imel še vsak.

nega trenutka v prepletu z osebnimi in družinskimi biografijami.

Moj prvi fičko bil je bel, neznansko sem ga bil vesel,

Forumi so prostori, kjer po Nikolovih besedah živi skupnost, za katero se

da pravi mačo sem postal, dekletu v vas se odpeljal.

zdi, da se je vojna ni dotaknila, ali pa da jo je uspela precej dobro predelati; morda

prav skozi ekonomijo usluge, izmenjave znanja in nasvetov glede skupne vitalne

Prjatla s fičkom sva bila, prevandrala sva pol sveta,

materije. Zanj je Jugoslavija nekaj neponovljivega, fičko je zanj »stik z Jugo«,

če pritisnil sem mu gas, povzdignil je bobneči glas.

Zastava pa simbol, ki ga težko vidi v novi, izključno srbski vlogi. Poleg tega so

Prjatla s fičkom sva bila, prevandrala sva pol sveta,

forumi tudi »oglasna deska« srečanj oziroma zborov ljubiteljev fičkov, ki pred-

so bla dekleta lahki plen, ljubezen ni bila problem. 219

stavljajo priložnost za preizkušanje in predstavitev svojega avta »v živo« ter za

---------------------------------------------

ogledovanje dosežkov ostalih. Pri tem ni nepomembno tudi (spo)prijateljevanje,

ki gre mimo ljubezni do fička, vključuje pa spoznavanje in sprejemanje običajev

Eden od retro-futuristov je že omenjeni Nikola Konatar, študent arhitekture v

drugih ljudi in krajev.221 Eden večjih zborov v zadnjem času je bil zbor pred

Ljubljani, rojen v poznih 1980-ih, ki je strast odkril v »šraufanju« fička. Prvega

Muzejem zgodovine Jugoslavije oktobra 2015, v čast in spomin fičkovi 60.

je kupil leta 2007 za dobrih 100 evrov, do sedaj pa jih je za investicije porabil

obletnici. Udeležba je bila mednarodna, večinoma iz Srbije, Hrvaške, Slovenije

okoli 2.000. Začetek navdušenja, pravi, sega nekaj let nazaj, ko so se s prijatelji

in Bosne, nekaj fičkov pa se je pripeljalo, ali je bilo pripeljanih, tudi iz Nemčije.

peljali na smučanje, nek fičko pa je mimo drugih vozil, ki so obtičala v snegu,

Tega, ki ga »dela« zdaj, je Nikola kupil v vasi blizu rojstnega Kruševca.

nemoteno »gazil« navkreber. Kmalu si je kupil svojega, hkrati pa začel kupovati

Obnavlja ga počasi, kadar gre iz Ljubljane domov v Srbijo oziroma kadar prihrani





194 FIČKO PO JUGOSLAVIJI

195

kaj denarja za »pleh«. Dela se je lotil precej radikalno, saj je bil kupljeni fičko

precej »gnil«, zato je bilo potrebno veliko »švasanja«. Bolj ali manj nedotaknjena

je ostala osnova, vgradil pa je športne sedeže, Fiatovo instrumentno ploščo, zuna-

nje linije pa je »obrusil«, naredil precej bolj športne, se znebil odbijačev in

montiral športne »feltne«, pobarval pa ga je na vijolično. »Ker ni za prodajo, ni

važno, kako izgleda.« Naslednji, pravi, bo za njegovo dekle, »kabrio pink«.222

Na vidik telesnosti, taktilnosti, vonjav in slušnosti, podobno kot Žbogar in

Barthes, opozarja tudi Nikola, »dotika« pa se pravzaprav vseh nas, ki se že od

najzgodnejše mladosti vozimo v avtih in ki smo dobesedno rojeni v kulturo

avtomobilizma. In to čutno neusmiljeno uhaja pisani besedi. Vendarle pa

prežema vsak stik, telesni ali besedni, in kot materija kladiva na pločevini

vpliva na izbor besed, na tok misli in tudi na ton govorjenja o avtomobilu. Za

razliko od pripovedi in medijskih prisedanjanj in reprezentacij avtomobila so

prav ljudje, pogosto umazani vsaj do komolcev, tisti, ki imajo najbolj nepo-

sreden stik z materialom, stvarjo in predmetom. Motivi so sicer lahko različni,

prav tako rezultati dela, a otroško zanesenjaštvo, se zdi, je prisotno pri vseh.

Sploh, ker se nam s transparentizacijo tehnologije npr. matična plošča in čip vse

bolj zavijata v mitsko meglico, vijak in matica pa ostajata »zašmirana« in prisot-

na. In to ni le značilnost postjugoslovanskih prostorov.

196 FIČKO PO JUGOSLAVIJI

197





ZGODBA O MALEM


babica se je v življenje mojega očeta vrnila šele, ko je imel on 40 ali 50 let.

Imela sem 13 let, ko sem prvič srečala babico, in to srečanje mi je odprlo

ORANŽNEM AVTU

oči, spoznala sem državo in njeno kulturo.

Gledali bi preozko, če bi »fičkoljubstvo« videli kot fenomen, prisoten samo

Hannah je začela raziskovati družinsko preteklost in posledično preteklost

na področju nekdanje Jugoslavije in znotraj teh dveh kategorij. Ljubitelje Zas-

socialistične Jugoslavije. Zanimala jo je vloga njene družine v antifašističnem

tavinih avtomobilov, organizirane v klube, najdemo na Poljskem, Češkem in

boju med drugo svetovno vojno, kako so po vojni živeli pod Titom in, nenazadnje,

Madžarskem, pa tudi v Veliki Britaniji in Nemčiji.223 Očitno privlačnost Zas-

kako so doživljali razpad in vojno v Jugoslaviji.

tavinih vozil, morda zaradi ironije glede kakovosti, zaradi dežele izvora (mi-

granti) ali pa zaradi eksotike in dizajna, ni omejena, kot pravi Žbogar, na »za-

Takrat sem vzljubila Hrvaško, prevzela me je njega zgodovina. Še danes

drte jugonostalgike«. Videti je, da so motivi ohranjanja te dediščine vsaj do

čutim s Hrvaško močno vez, a ko sem tam potovala, sem ugotovila, da je

neke mere povezani z Jugoslavijo, v precejšnji meri pa izkazana motivacija to

presega. (Vzemimo si štiri minute in poglejmo »spominski video« 224 poljskega

zares Istra (in posebej Pulj) tisto, na kar sem čustveno navezana, in ne

uporabnika Youtuba, kjer niza prizore bolj ali manj nevoznih fičkov na poljskih

država v celoti. To lahko razumem samo kot posledico moje osebne vezi s

ulicah, dvoriščih in parkiriščih, zaraščenih z grmovjem. Video se pomenljivo

prostorom, od koder prihaja moja družina in moje izkušnje.

konča s posnetkom goreče sveče.)

A rabe in pristopi so različni. Hannah Marshall živi v Londonu. Morda se zdi

Spoznavanje z domovino njene babice je bilo za Hannah na več ravneh zelo

daleč od naše sedanjosti in še dlje od naše preteklosti. In še najdlje od zgodbe s

čustveno, povezano z vonji, zvoki, hrano in okusi ter z zgodbami:

fičkom. Pa vendar samo na prvi pogled. Njena zgodba, oziroma afera s fičkom,

na več ravneh ponuja zanimiv vpogled v odnos med zgodovino in sedanjostjo

Zelo dobro se spominjam veselja, ko sem odkrila drugačen svet, svet, ki je

ter skozi odnos med človekom in predmetom odstira afektivne prakse iskanja

pripadal moji babici in ki sem mu zato lahko rekla tudi moj svet. Njeno

in razumevanje posameznika v časovni perspektivi, skozi časovni in prostorski

stanovanje v predmestni ulici v Actonu v zahodnem delu Londona je bilo

odmik od preteklosti, ki se je nikakor ne da »očistiti« iz sedanjosti. Hannin oče

vedno polno ljudi, cigaretnega dima in vonja po hrani na štedilniku. Tam

je potomec puljske družine, ki je po drugi vojni emigrirala v Veliko Britanijo. In

kot je značilno za potomce izseljencev, se je tudi Hannah v nekem trenutku

sem se najedla kalamarov, njokov in raguja, bureka in baklave. 225

odločila, da razišče in spozna svojo preteklost, družino in zgodovino države, ki

je pomembno vplivala na njeno osebno zgodbo, čeprav ni tam nikdar živela:

In med temi spomini je svoje mesto našel tudi fičko:

Jugoslavijo poznam prek moje babice. Rojena je bila v Istri, kjer je preživela

Za fička sem prvič slišala, ko sem prvič obiskala sorodnike v Pulju. Imela sem

otroštvo, potem pa je med drugo svetovno vojno v Trstu spoznala mojega

18 let, in ko smo se s tetami in strici in sestričnami in bratranci sprehajali po

deda (Italijana). Moj oče se je rodil v Rimu, v London pa so se preselili, ko

mestu, sem videvala te ljubke male avte. Spomnim se, da so me spominjali na

je bil star 2 ali 3 leta. Ko je imel 4 leta, sta se stara starša razšla in moja

Fiat 500, ki se mi je od nekdaj zdel ljubek. Ampak fičko je imel nekaj (mogoče





198 FIČKO PO JUGOSLAVIJI

199

obliko), kar se mi je zdelo veliko lepše. Ko sem dve leti kasneje spet prišla v

Pulj, so me fički še bolj ogreli in sorodnikom sem rekla, da ga hočem imeti –

zdela sem se jim nora, ampak seme je bilo posajeno ... 226

Dokler ni imela svojega, je na fička gledala kot na avtomobilsko kurioziteto,

in šele kasneje se je je dotaknilo dejstvo, da je bil fičko socialistični avtomobil.

Pri tem je avto-zgolj-predmet povezala z avtom-označevalcem-sistema:

Šele ko sem zares imela svojega fička, sem tudi razumela dejstvo, da je bil to

socialistični avto, ki se je pogosto kvaril in je razpadal, a vendar je bil kon-

strukcijsko tako preprost, da se ga je dalo večinoma lahko popraviti. Poleg

tega pa sem ga morala, ko sem se vrnila v Veliko Britanijo, popolnoma obno-

viti, ker ga je načela rja. Ko pomislim na fička kot simbol odsluženega socia-

lističnega režima, mislim, da je v tem veliko metafor, ali pa se mi samo zdi. 227

Podobno ugotavlja tudi Živković, ko govori o mestu in vlogi fička v družin-

skih pripovedih:

Fičko je bil hkrati materialno utelešenje socialistične države skupaj z njeno

retoriko modernizacije, politike neuvrščenih in samoupravljanja. Je predmet,

iz katerega lahko izpeljemo delovanje (angl. agency ) države. Dejansko fičko

to spodbuja – kaj drugega naj bi vzklik uličnega prodajalca, »Takrat smo

imeli državo!«, sicer pomenil? Torej, obnova fička v tovarniško stanje po-

meni magično zbrati razpršeno dejavnost mrtve države, sanje in željo

priklicati tisto, česar se ne da nikoli več dobiti nazaj. 228

Leta 2007 je Hannah prišla na obisk v Slovenijo in me prosila za pomoč pri

iskanju primernega fička. Nekaj tednov preden njenim prihodom sem poklical

kar nekaj potencialnih prodajalcev in obiskal tudi Dušana Žbogarja. Pokazal

mi je svojo zbirko zastav in abarthov ter kandidata za Hannah. Lep, urejen,

200 FIČKO PO JUGOSLAVIJI

201

negovan, nekako pšenične barve, za 1.700 evrov. Preden sva se z investitorko

Vendar pa se je takrat pravo popotovanje šele zares začelo. Vožnja proti Londonu

uspela dogovoriti, pa je bil fičko v vročici nostalgije prodan v Nemčijo, od koder

se je zapletla že nekje blizu Trsta, ko je odpadla izpušna cev.

se je potomec jugoslovanske družine ponj pripeljal z avtom s prikolico.

No, medtem je prišla Hannah. Po nekaj telefonskih klicih in usklajevanju

Tam je bilo precej Italijanov, ki so občudovali fička prav tako kot jaz.

sva se odpeljala k Dušanu Žbogarju.

»Seicento!« so mi vpili skozi odprto okno. »Ne«, sem zaklicala, »Z-A-S-T-

-A-V-A. Jugoslavija.« Všeč jim je bil, pa čeprav samo zato, ker jih je

Ko sva zavila na ozko cesto, sem s pogledom ujela nekaj bleščečega v daljavi.

spomnil na njihovega Fiata 600. 231

Bliže ko sva bila, jasnejše so postajale oblike: razločila sem nezgrešljivo

krivuljo pokrova motorja tu, blisk rdeče barve tam. Ko sva prispela, sem

Podobna zgodba se je ponovila večkrat, tudi med postankom v Parmi:

obstala odprtih ust, saj mi je postalo jasno, da sva prišla v fičkovo Nirvano,

Ko sem se če tisočič ustavila, da pogledam na zemljevid, se je k oknu sklonil

zadnje počivališče ranjenih vojakov jugoslovanske republike. 229

možakar: »Seicento?« »Ne, Zastava,« sva rekli. »Prav nič kul, tale avto,« je

Našli smo drug primerek, živo-oranžne barve. Dušan ga je pripeljal izpod

povedal. »Kaj! Prav zelo je kul!« sem bila ogorčena. Že sem mu hotela

skednja in za nekaj manj denarja, pa tudi za nekaj manj glasbe, je bil avto

zapeljati preko ravno prav postavljene noge, ko je rekel: »Motor, gre zelo

njen. Bil je malo bolj poškodovan, rjav in potreben nekaterih večjih popravil,

vroče, ja.« Imel je prav, res je zvenel vročično. 232

kar je Dušan, ob pomoči svojega sina, potem ko je Hannah potrdila, da ga bo

vzela, tudi storil. Ob kavi in piškotih je povedal svojo zgodbo ljubitelja fičkov,

Z nekaj sreče in zlasti zaradi podobnosti med fičkom in Fiatom 600 ji je lokalni

Hannah pa mu je zaupala svojo.

mehanik uspel popraviti avto, da je pot lahko nadaljevala do Saint Raphaela

Ko je bilo delo končano, je bil čas za odhod (na poti se ji je pridružila pri-

v Franciji, kjer pa je, ker ji je potovanje vzelo več časa, kot je pričakovala, in se

jateljica Lisa).

je morala vrniti na delo, avto naložila na vlak za Dover in od tam nadaljevala po

cesti v London. Tamkajšnji ljubitelji italijanskega Fiata so ji pomagali spraviti

Šli smo na pot. Vse je šlo dobro. Kot majhna zlata krogla smo drveli po

avto v vozno stanje, posebno vez pa je spletla z lokalnim mehanikom, ki je

avtocesti, 60, 70, včasih celo 80 km/h. Ves čas na počasnem pasu. Še nikoli

skrbel za vsa morebitna popravila:

prej me niso prehitevala prav vsa druga vozila: kombiji, avtobusi, tovor-

V Zahodnem Londonu sem našla mehanika, ki je bil prava slika (ponoči je

njaki – nihče ni bil počasnejši od mojega avta. Ustavila sem na prvem

organiziral nelegalne rave zabave). Avto se mu je zdel vrhunski in kmalu

bencinskem servisu in avto je zbujal zavistne poglede. Pristopi je moški

sva se spoprijateljila, tudi zato, ker je imel s fičkom kar precej dela. 233

in hrepeneče strmel v avto: »Tudi jaz sem imel takega,« je povedal, »tale

je res lep.« Popolnoma sem ga razumela; LOC-a [angl. little orange car ;

Leta 2008 se je Hannah začasno preselila v francosko Nico, na pot pa je odšla

majhen oranžen avto, op .a.] sem imela komaj pet minut in že sem bila do

sama, s fičkom. Dogodivščin ni zmanjkalo, okvar tudi ne. Težava so bili re-

zervni deli, ki jih je bilo treba naročiti in tudi čakati:

ušes zaljubljena. 230

202 FIČKO PO JUGOSLAVIJI

203

Ko je avto crknil na prometnem krožišču v Seti [Francija], sem si pravzaprav

kot muzealci. In prav stroški, ki so presegali zmožnosti ljubiteljičine denarnice,

oddahnila. Na srečo me je pobral prijazen mehanik z ženo, ki sta imela

so v pomembni meri zapečatili usodo malega oranžnega avta.

rada avte in sta bila sploh zelo prijazna. Medtem ko sem čakala na rezervne

Z ljudmi, s katerimi sem se spoznala na reliju, smo stavili, da mi avta ne

dele, sem avto pustila pri njiju, v Nico pa sem prišla v najetem avtu. Avto

bo uspelo pripeljati iz Španije prej kot v dveh tednih. Sprejela sem izziv,

sem šla iskat pol leta kasneje in se odpeljala nazaj, poletne vročine je bilo

a avto se je pokvaril v Perpignanu. To je bila kaplja čez rob. Mehanik je

konec, prometa ni bilo in vožnja je bila lahna kot vetrc. Prihod v Nico je

rekel, da bo popravilo zelo drago, saj je zelo težko dobiti dele. Bila sem

bil na koncu vendarle zmaga! 234

sita vožnje s fičkom in neprestanih stroškov s popravili. Na koncu sem ga

In ta mala zmaga gre lepo v zgodovino dirkaške fičkove zgodovine. Morda

prodala človeku v Perpignanu, ki mi je pomagal takoj, ko se je avto po-

zato ni naključje, da se je Hannah leta 2009 udeležila relija na Siciliji:

kvaril. Prodala sem ga za en evro, kar se sliši noro, ampak potrebno je

bilo res veliko dela in želela sem si, da najde dober dom. Rekel je, da ga bo

Na več kot 1000 kilometrov dolgem reliju čez skalnate gorske in luknjaste

pazil zame, ampak zdelo se mi je, da je pravi čas za slovo. Bila je čudovita

ceste sem slutila, da bo moja Zastava povzročala težave. A si nisem mogla

dogodivščina, a hkrati tudi neizprosna ljubezen, poleg tega pa sem po-

pomagati: ko gre za moj avto, se ne ustrašim nobenega izziva. Treba je

trebovala novo priložnost. 238

priznati, da reli ni bil običajen shod ljubiteljev starih vozil. Dogodek je bil

organiziran prek povabil in je bil malo manj natančen glede zahtev

Simbolična cena za avto, ki s sabo vozi toliko simbolne prtljage, je vsekakor

primeren zaključek afere in odiseje. Hkrati tudi zaokroži pripoved o fičku po

ustreznosti vozil kot običajni reliji. Moj avto so sprejeli samo zato, ker je

Jugoslaviji, spregovori o vztrajnosti materiala, predmeta, afektivnih investicij,

bil ekscentričen in star (nisem si delala utvar, če bi bil to Monte Carlo, bi

kar morda ponazarja prav Hannina želja, da avto najde dober dom, in nam da

me s smehom pospremili iz mesta). 235

vpogled v razmerje med avtom kot predmetom in avtom, ki ne zagotavlja zgolj

bolj ali manj hitre in varne osebne mobilnosti, ampak predvsem mobilnost pre-

Avto-zgolj-predmet in avto-označevalec-sistema sta spet sovpadla v mešanico

teklosti, predstav in idej o preteklosti, pa tudi neizpolnjenih želja sedanjosti.

navdušenja, amaterskega pristopa »naredi si sam«, druženja in težav:

Pokvaril se je vsak dan in prav zato postal zvezda relija. Ne glede na to,

kako lepi so bili drugi starodobniki, noben ni bil deležen tolikšne pozornos-

ti kot Zastava. To je bilo predvsem zato, ker so domačini v fičku prepoznali

Fiata 600, kar je vzbudilo pravo nostalgijo za tem zdaj redkim avtom. 236

In kako je končal Hannin fičko? Ljubezen do avta, sploh starega, je vedno in

velikokrat boleče izčrpno povezana s financami, kar izkušajo tako ljubitelji





204 FIČKO PO JUGOSLAVIJI

Rikverc ...

IN POGLEDČEZ RAMO

206 FIČKO PO JUGOSLAVIJI

207

To je bil edini avto, ki sem ga imel rad ... Ostalo je le pleh.239

(upiranje nacionalizaciji njegove preteklosti) in je tudi 60 let po premieri na

jugoslovanskem tržišču in cestišču še vedno »vroča roba« med poznavalci in

Kako razumeti posameznikove afektivne investicije v spomin-avto oziroma v

ljubitelji, ne samo v nekdanji Jugoslaviji, ampak po celi Evropi. Hkrati pa konec

»mrtev« predmet? So predmeti mrtvi ali imajo, kot pravi Jane Bennett, tudi

koncev še vedno odgovarja na vprašanja, čeprav morda ne več na tista, ki so be-

moč-stvari (angl. thing-power)? »Bravo, sine, bravo, vedno sem govorila, da ti bo

gala Mandića. Verjetno je res, da gre pri večini primerov te »ostalgične bolezni«,

v življenju uspelo,«240 se je navduševala soseda v Karanovićevi seriji Na vrat na

»fičkoze«, če hočete, v prvi vrsti za nostalgijo, ki pa ni regijsko omejena, ampak

nos, ko je Bane opravil vozniški izpit. Zanimivo je, kako ta serija rekonstruira

je razpredena praktično po vseh državah na območju nekdanje Jugoslavije. In

podobo časa, ko je bila vloga avtomobila precej drugačna kot danes, zato pa mor-

kljub temu, da fičko ni bil edini (bolj ali manj) jugoslovanski avto, je danes prav

da večja tudi fascinacija in čustvenost kot jo ponazarja zgornji citat iz serije. Vo-

gotovo eden tistih, ki na cesti najbolj zvesto in intenzivno izvabljajo in hranijo

zniško dovoljenje je, vsaj po tem komplementarnem zgodovinskem viru sodeč,

afektivne reakcije, pogosto prav zaradi svoje jugoslovanske preteklosti.

predstavljalo spričevalo in vstopnico v svet čudes tehnike in mediacije telesa in

Vendar pa zgodbe o vsakdanjem »šraufanju« niso vedno povezane samo z

prostora, avto pa je bil znak uspeha in podaljšek bivanja in telesa. In ni naključje,

nostalgijo, ljubiteljskim navdušenjem ali zavestjo o ohranjanju dediščine. Če

da je režiser za Banetov prvi avto izbral prav fička, saj je ta prvak jugoslovanske

drži, da se po cestah bivše Jugoslavije res vozi še okoli 20.000 registriranih

industrializacije in modernizacije že takrat predstavljal popkulturno ikono ju-

fičkov, lahko samo ugibamo, koliko je neregistriranih. In jasno je, da jih mora

goslovanske povojne realnosti, tako materialno kot nematerialno. Še več, glede

biti kar nekaj na cesti tudi zaradi ekonomske nuje in priročnosti. Na dalmatin-

na to, da je bil že v času snemanja serije, 10 let pred dokončnim koncem proizvo-

skih otokih, recimo, vinogradnike in oljkarje še vedno vozijo med gromačami do

dnje, marsikateri avto usodno nagnit, bi lahko rekli, da je bil post-ikona jugoslo-

nasadov in vinogradov in polj, saj so dovolj ozki in vztrajni, z dovolj majhno

vanskega socializma. In morda še več, v nekem prizoru eden od protagonistov

porabo goriva in dovolj preprosti za vzdrževanje, poleg tega pa so, če odstranimo

stoji ob ostankih Damjanovega »zelenka« in se spominja svoje mladosti: fičko je

sopotnikov sedež, primerni tudi za prevažanje manjših tovorov – sodov, zabojev,

bil že celo v tistem času ruina in morda celo simbol neuspeha jugoslovanskega

orodja ... Poleg bolj ali manj sijoče sedanjosti, ki odseva v sveže spoliranih

socializma. Leta 1976 je Igor Mandić o fičku več kot nazorno zapisal:

»haubah« in »radkapah«, je prenekateri fičko danes tudi vozilo, ki omogoča

preživetje določenemu načinu življenja ...

Fičko je drama, ki jo je napisala neka nacija. Kot model nacionalne sreče

S prikazi sodobnih uporab fička na cesti in v garaži, skozi algoritem in v muze-

je fičko konkretizacija sanj cele nacije. Skratka, fičko je mitološko bitje

ju, pa tudi v spominih in popularni kulturi v jugoslovanskih in postjugoslovanskih

[...] je preprosta formula, ki naenkrat rešuje vsa vprašanja. To na prvi

kontekstih, sem poskušal osvetliti mesto, ki ga ta tehnični in kulturni fenomen

pogled smešno vozilo nosi in skriva, v svoji majhnosti, številne pomembne

zaseda v popolnoma institucionaliziranih ter manj ali neinstitucionaliziranih

stvari: celoten pogled na svet, pomanjšano sliko nacionalne ekonomije,

praksah, ki so praviloma izrazito individualne, celo intimne. A so vseeno tudi

določeno psihologijo nacije, luksuz in družbeni status ... 241

prakse, skozi katere se vzpostavljajo skupnosti, sklepajo poznanstva in prija-

teljstva, nenazadnje pa tudi prakse, skozi katere posamezniki in tudi skupine ne

In če na to misel pogledamo iz leta 2015, je jasno, da mitološki fičko ni negib-

ohranjajo in artikulirajo samo spomina, pač pa tudi »materijo« spomina. Skozi

na stvar, ampak poseduje, posreduje in izžareva živost in moč. Fičko še ved-

različne tukaj opisane primere postaja jasno, da je tehniška in avtomobilska de-

no kljubuje koroziji časa (restavracija in obnova) in preobratom ideologije

diščina, zapuščina jugoslovanske avtomobilske krajine, ki se v veliki meri napaja

208 FIČKO PO JUGOSLAVIJI

209

iz iskrenega navdušenja, rezultat katerega so tako ali drugače obnovljeni in

post-Jugoslavije, predmet investiranja in kanaliziranja interpretacij preteklosti,

predelani fički, za pomembno skupino ljudi pomembno prostočasno ali celo

ki z zgodovino nimajo vedno kakšne posebne dejstvene veze. Fičko je ostalgija v

življenjsko opravilo, celo poslanstvo. Pri tem je seveda pomembno, kako so

pravem pomenu besede, natovorjen je s preteklostjo, z idejami o njej in tudi o

te prakse motivirane, kar je razvidno iz opisanih primerov.

sedanjosti, hkrati pa v svoji materialnosti v rokah voznikov, ljubiteljev, pripove-

Vendar pa bi na koncu rad poudaril še en vidik, in sicer vidik »avtomobilske

dovalcev in muzealcev predstavlja »materijo«, ki jo vsaka nova raba inovativno

kontinuitete«. Prisotnost, zanimanje in fascinacija, ki jo ti avtomobili očitno

pregnete in prežame. Postane vedno nova zlitina jekla in čustev, institucij in lju-

vozijo s sabo, namreč kažejo na pomemben vidik življenja stvari v postsocializ-

di, zvoka in izpuha, dežnih kapelj na vetrobranu in zatikajočih se brisalcev.

mu: svet se spreminja, režimi odhajajo, prihajajo nove ideologije, a vendarle

In fičko danes predstavlja vez z idejo o Jugoslaviji kot državi, ki je uspela

ostajajo določeni označevalci, simboli preteklosti, ki s seboj nosijo sporočilo

definirati vizijo prihodnosti, ki je sledila ideji o modernosti in modernizaciji,

preteklosti ... Ostalgije. In to sporočilo se vzpostavlja toliko očitneje in močneje,

kar se je, med drugim, odražalo tako na področju glasbe in filma kot tudi in-

kolikor močnejši ali – v slovenskem primeru – dolgotrajnejši in ne(s)končen je

dustrije in oblikovanja, včasih celo politike. Realizacija vizije je seveda drugo

bil »rez« s preteklostjo. Pri tem ni pomembno, ali ljubitelj goji kakšno posebno

vprašanje. In fičkova vloga hkrati odpira vprašanja za današnji čas, kjer je

afiniteto do socialistične Jugoslavije v najširšem smislu (politika, kultura,

razkorak med prisedanjanjem predmetov in podob iz preteklosti ter nezmo-

tehnika ali pa spomini na otroštvo). Na ravni pojavnosti in prisotnosti, zanima-

žnostjo, ne(je)voljo ali nezainteresiranostjo, da bi preteklost konstruktivno

nja in fascinacije, je »gola materialna« prisotnost fičkov ter ljudi in institucij, ki

vpeli v sedanjost in prihodnost, precejšen. Toliko bolj v času mediatizacije

se z njimi ukvarjajo in vozijo, pomemben pokazatelj ne samo vztrajnosti materi-

vsega, ko podobe in zvoki, ideje, vrednote in dosežki, pa tudi regenerirane

ala in spominov, pač pa tudi vztrajnosti zelo elementarne umestitve v prostor in

zablode preteklosti, med drugim tudi jugoslovanske, prežemajo vsakdan.

čas, ki je ne more poškodovati še tako zavzeto »šraufanje« ideologije.

Fičko v pripovedih in podobah, v medijskih krajinah, na cestah, garažah in v

In prav skozi vztrajnost, lahko bi rekli neukrotljivost materiala, predmeta

muzejih, nas tako ne sooča samo z delčkom avtomobilske krajine preteklosti,

in stvari, ki vzbuja in hrani afektivno obračanje k preteklosti, lahko razberemo

ampak sooblikuje avtomobilske krajine sedanjosti. To kompleksnost je ob

vztrajnost zapuščine preteklosti. Ali bolje, vitalne materialnosti preteklosti v

fičkovi šestdesetletnici v besede ujel hrvaški pisatelj Miljenko Jergović:

sedanjosti. In vprašanja z začetka lahko dobijo obrise odgovorov.

Življenja fičkov po Jugoslaviji nam kažejo, kako se je vloga fička spremenila.

Fička sem vzljubil šele leta po tem, ko sem ostal brez njega. V letih po vojni,

Če je bil v nekem trenutku razumljen kot vozilo, ki je motoriziralo državo, je proti

potem ko sem imel že nekatere druge avtomobile, starega audija in Mitsubi-

koncu jugoslovanske izkušnje postal posmeha vreden kup železa in asortima

shi Pajero (mimogrede, še nikoli nisem imel novega avta ...), sem rumenega,

okvar. Z razpadom države pa je oživel, včasih zaradi nostalgije, drugič iz subverzi-

zelenega, rdečega, belega fička, ki gre počasi in se mu nikamor ne mudi, s

je in »zajebancije«, spet tretjič zaradi strokovnega ohranjanja dediščine. Zanimi-

spoštovanjem obvozil in prehitel. Veličina neke stvari, predmeta, nalivnika,

vo je, da kljub nacionalizaciji »republiških« preteklosti in zanikanja presečnih

izkustvenih polj (od industrije do medvojnega odpora) fičko danes vseeno pred-

ure ali avtomobila, se – tako kot veličina človeka – meri po zgodovini in

stavlja, tudi zaradi značilnosti svojega nastanka in nastajanja (sestavni deli so

zgodbi, ki ostane za njim. Človekova zgodba je lahko velika v dobroti ali

bili različnih republiških provenienc), nad-nacionalno vozilo tako v svoji jugo-

zlobi, medtem ko z nalivnikom ali avtomobilom ni tako. Fičkova zgodba in

slovanski kot postjugoslovanski zgodovini. Na nek način je eden od simbolov

zgodovina še vedno rasteta in živita, fičko je velik avto, eden največjih. 242





210 FIČKO PO JUGOSLAVIJI

211

Pri tem ne uide dejstvo, da je prisedanjanje preteklosti in klepanje materialnosti

v sedanjosti v zgodbi in zgodbah o fičku izjemno pestro, včasih nasprotujoče si,

mestoma celo do točke, da se nam izpred oči izgubi tako predmet kot vsa njegova

prtljaga. A hkrati je prav ta razvodenelost moči, o kateri govori tudi Živković,

tista, skozi katero se izrisuje kompleksnost podobe preteklosti: »Fičkova moč,

da me premakne, kakor očitno premika tudi druge, morda prihaja prav iz ne-

povezanosti, mešanja metaforičnih domen, skozi katere pelje. Včasih nas

okorne in neprijetne stvari premaknejo bolj kakor tiste popolno oblikovane.«243

Podobno kot ljubezen – in kot smo videli, je fičko slej ko prej eden od protago-

nistov v ljubezenski aferi – je tudi ostalgična zgodba o fičku kompleksna, fra-

gmentirana in nepovezana. Zaključimo lahko s klasičnimi besedami marsi-

katerega ljubitelja fička: »Fička se ima rad, vse ostale avte pa se samo vozi.«





212 FIČKO PO JUGOSLAVIJI

Obvezna oprema ...

214 FIČKO PO JUGOSLAVIJI

215





OPOMBE


18 Ibid.

19 O avtomobilski kulturi glej Miller, Car Cultures.

20 Zielinski, Audiovisions.

1 Krstić Tadić, K. 2014. »‘Fića‘ mu se pod kožu uvukao«. Vesti online, 5. november. Dostopno prek: http://www.

21 To temelji na ideji farmakološkosti, ki jo zagovarja Bernard Stiegler in pravi, da farmakološkost označuje dina-vesti-online.com/print/446435/Dijaspora/drzava/SAD/Moj-zivot/446435/Fica-mu-se-pod-kozu-uvuka (13. oktober miko, kjer ena in ista entiteta predstavlja tako zdravilo kot strup; glej Stiegler, What makes life worth living.

2015); Vesti online. 2014. »Pijan se zakucao u fiću: Mrtav vozač« (22. avgust). Dostopno prek: http://www.vesti-

-online.com/Vesti/Hronika/427819/Pijan-se-zakucao-u-ficu-Mrtav-vozac (13. oktober 2015); Miličić, B. 2013.

22 Brown, Alex F. 2015. »Vanishing points and the technicity of the future«. Academia.edu, 17. marec. Dostopno prek:

»Fića, ljubav neprolazna«. Vesti Online, 21. junij. Dostopno prek: http://www.vesti-online.com/print/322718/

https://www.academia.edu/13386716/Vanishing_Points_and_the_Technicity_of_the_Future (3. oktober 2015).

Dijaspora/drzava/Kanada/Vesti/322718/Fica-ljubav-neprolazna (13. oktober 2015); Vesti online. 2013. »Druže-23 To se odraža na več področjih, od popularne glasbe in filma do različnih »retromanij«, med drugim v modi in li-nje sa ‚fićom‘ i sećanje na lepša vremena« (22. avgust). Dostopno prek: http://www.vesti.rs/Kragujevac/Druze-teraturi; v modno-literarni fuziji parnega-punka (angl. steampunk) je tehnologija parnega stroja križana z znan-nje-sa-ficom-i-secanje-na-lepsa-vremena.html (13. oktober 2015).

stveno fantastiko in britansko viktorijansko dobo.

2 Ungar, Tomaž. 2008. »Legendarni ‚fičko‘ se ne da«. 24ur.com, 14. februar. Dostopno prek: http://www.24ur.com/

24 Huyssen, Twilight memories, 7.

ekskluziv/zanimivosti/legendarni-ficko-se-ne-da.html (13. oktober 2015).

25 Za dokaj širok pregled socialistične avtomobilnosti glej Siegelbaum, The socialist car, Automobility in the Eastern Bloc.

3 Vošnjak, Anita. 2011. »Fičko je avto naše mladosti«. Dnevnik, 28. marec. Dostopno prek: http://www.dnevnik.si/

magazin/aktualno/1042433871 (13. oktober 2015).

26 Featherstone, Thrift in Urry, Automobilities.

4 Bezek-Jakše, M. 2015. »DL: Sandijevi starodobniki - Policistu na meji padel v oko fičo«. Lokalno.si, 26. junij.

27 Sheller, »Automotive emotions«.

Dostopno prek: http://www.lokalno.si/2015/06/26/137148/aktualno/DL_Sandijevi_starodobniki ___Policistu 28 Odvisnost v smislu (angl.) addiction in ne dependency.

_na_meji_padel_v_oko_fico (8. oktober 2015).

29 Primer je Edward Smith, ki spada v rang »mehanofilije« (»Edward Smith has sex with more than 700 cars, lost 5 Pojem ostalgija si sposojam pri Tanji Radež, korenini pa v vzhodno nemški nostalgiji po socialistični NDR oz. t.i.

virginity to a VW Beetle«. News.com.au. 2014 (15. oktober). Dostopno prek: http://www.news.com.au/ world/

Ostalgie. Pri Radeževi je ostalgija »avtorsko raziskovanje in nadgradnja tistega, kar ostaja za nami«. Pomeni tudi north-america/edward-smith-has-sex-with-more-than-700-cars-lost-virginity-to-a-vw-beetle/story-f-kreiranje namišljenih prostorov na podlagi kolektivnega spomina ter reinterpretacijo vidnih ostankov polpretekle nh81jut-1227091151378 (13. oktober 2015).)

zgodovine. Radež, Tanja. 2012. Zbirka zbirk. Kibla, 1. maj. Dostopno prek: http://www.kibla.org/ dejavnosti/kibela/

30

arhiv/kibela-arhiv/2012/tanja-radez-zbirka-zbirk (23. september 2015).

Sheller, »Automotive Emotions«, 223.

31

6 Mandić, Mitologija svakidašnjeg života, 18.

Callon, Law in Urry, »Absent presence«, 10.

32

7 Za razmislek o spremembah razumevanja družbenosti glej Castells, The Internet galaxy, Reflections on the inter-Sheller, »Automotive emotions«, 223.

net, business, and society, 116–136. Čeprav Castells piše o omreženi družbi sodobnih komunikacijskih tehnologij, 33 Ibid.

si ni težko predstavljati vloge avtomobila pri temeljiti redefiniciji družbenosti: avto omogoča družbenost, ki temelji 34 Mandić, Mitologija svakidašnjeg života, 38.

na afiniteti in ne več na teritorialni zamejenosti (126–127), se pravi, sopotnike izbiramo sami, prav tako pot in cilj.

35 Sheller, »Automotive emotions«, 222.

8 Glej Bennett, Vibrant matter, 2; Latour, Pandora‘s hope, 189.

36 Ibid., 226.

9 Poslušaj Amadeus, Rambo. 1999. »Đede Niko.« O tugo jesenja [CD]. Ljubljana: Taped Pictures (pesem je bila izdana na novi izdaji albuma iz leta 1989, op. a.).

37 Kracauer, Theory of film, 28.

10 Duda, Pronađeno blagostanje, 291.

38 Glej »Ratna oštećenja Jugoslavije, Arhiv Josipa Broza Tita (A JBT)«, Kabinet predsednika Republike (KPR), III-A-

-2-a; Dobrivojević, »Svi u fabrike!«, 104.

11 Freund in Martin, »The social and material culture of hyperautomobility: ‚Hyperauto‘«.

39 Glej Statistički godišnjak FNRJ, 1955–1963. Beograd: Savezni zavod za statistiku; Miljković, »Western technology 12 Edensor, »Identity«, 103.

in a socialist factory«.

13 Ross v Edensor, »Identity«, 103.

40 Avto 1971 (12): 16.

14 Glej Edensor, National identity, popular culture and everyday life.

41 Avto 1971 (13): 3; glej tudi »Projekt: Jugoslovanska avtomobilska industrija« (komentar uporabnika »Byrkus« na 15 Glej Bennett, Vibrant matter, 18.

spletnem forumu). Avtomobilizem.com. 2003 (23. marec). Dostopno prek: http://www.avtomobilizem.com/

16 Ibid.

forum/viewtopic.php?t=46248 (23. september 2015).

17 Freund in Martin, »The social and material culture of hyperautomobility: ‚Hyperauto‘«, 476.

42 Banham v Friedberg, »Urban mobility and cinematic evisuality,« 183.

216 FIČKO PO JUGOSLAVIJI

217

43 Abram, Marco. 2014. »Automobil je sloboda« (intervju z Markom Miljkovićem). Osservatorio balcani e caucaso, 26. febru-66 Zastava Automobili. Dostopno prek: http://zastavanacionale.com/Default.aspx?lng=sr-la (13. oktober 2015).

ar. Dostopno prek: http://www.balcanicaucaso.org/bhs/zone/Srbija/Automobil-je-sloboda-147226 (10. oktober 2015).

67 Snežana Anđelković, pogovor, oktober 2013.

44 Mandić, Mitologija svakidašnjeg života, 18.

68 Amadeus, Rambo. 1997. »F.A.P. mašina.« Koncert v KUD France Prešeren [CD]. Ljubljana: Vinilmanija Records.

45 Čeprav v tej izjavi Vladislav Todorov govori o Sovjetski zvezi, jugoslovanska situacija ni daleč; citirano v Siegelbaum, 69 Moškon, »Kolesje napredka IMV«, 64.

Cars for comrades, 3.

70 Ibid.

46 »Istorija«. Zastava kamioni. Dostopno prek: http://www.zastava-kamioni.co.rs/istorija/istorija.htm (13. oktober 2015). Glej tudi Miljković, »Western technology in a socialist factory«, 8.

71 Za zanimivo predstavitev obnove IMV 1600 glej spletno stran »On the road again«. IMV-1600.si. Dostopno prek: http://www.imv-1600.si/index.html (20. oktober 2015).

47 Glej Miljković, »Western technology in a socialist factory«; Fava, »The elusive people‘s car«.

72 Moškon, »Kolesje napredka IMV«, 68.

48 Glej Miljković, »Western technology in a socialist factory«, 48.

73 Brovinsky, »Tam v Mariboru, kjer delajo tovornjake«, 396.

49 Leta 1953 so v Kragujevcu iz dobavljenih delov izdelali 162 licenčnih Jeepovih modelov Willys.

74

50 Glej Miljković, »Kako se kalio ‚fića‘«.

Moškon, »Kolesje napredka IMV«, 68.

75

51 »Tradicija«. Zastava Automobili. Dostopno prek: http://zastavanacionale.com/Default.aspx?lng=sr=-lammode=heritagemid-

»Zgodovina«. Revoz.si. Dostopno prek: http://www.revoz.si/sl/inside.cp2?cid=1A97EFE5-499D-F370- 5A19-1950s (13. oktober 2015).

8D9C5FB6A984mlinkid=inside (3. oktober 2015).

52 Zastava Automobili. Dostopno prek: http://zastavanacionale.com/Default.aspx?lng=sr-la (13. oktober 2015); 76 »Darja«. 2007. »Zgodovina mariborskaga Tama skozi razstavljene dokumente«. Razgledi.net, 10. oktober.

»Jubileji: 60 godina Zastava automobila«. Auto magazin. 2014 (25. avgust). Dostopno prek: http://www.magazi-Dostop no prek: http://www.razgledi.net/2007/10/10/zgodovina-mariborskega-tama-skozi-razstavljene-do-nauto.com/60-godina-zastava-automobila (13. oktober 2015).

kumente (24. september 2015).

53 Abram, Marco. 2014. »Automobil je sloboda« (intervju z Markom Miljkovićem). Osservatorio balcani e caucaso, 26. febru-77 Ibid.

ar. Dostopno prek: http://www.balcanicaucaso.org/bhs/zone/Srbija/Automobil-je-sloboda-147226 (10. oktober 2015).

78 Uprava Združenih narodov za pomoč in razvoj [United Nations relief and Rehabilitation Administration] je v Jugo-54 Bellu, Toutes les Citroën, des origines à nos jours, 250.

slaviji delovala v obdobju 1945–1947 in je vzpostavila sistem dobave in razdeljevanja pomoči, zlasti v obliki obleke in hrane, pomoč pa je bila namenjena tudi vzpostavitvi oz. obnovi industrije in poljedelstva.

55 Zastava Automobili. Dostopno prek: http://zastavanacionale.com/Default.aspx?lng=sr-la (13. oktober 2015); 79 Rot, Veronika. 2015. »Film: Zmaga ali kako je Maks Bigec zasukal kolo zgodovine« (intervju z Miranom Zupaničem).

56 Miljković, »Western technology in a socialist factory«.

Dostopno (MMC RTV Slovenija), 8. april. Dostopno prek: http://www.rtvslo.si/dostopno/clanki/136 (2. november 2015).

57 Hagood v Miljković, »Kako se kalio fića« , 73.

80 Živković, »Little Cars that Make Us Cry«, 114.

58 Abram, Marco. 2014. »Automobil je sloboda« (intervju z Markom Miljkovićem). Osservatorio balcani e caucaso, 26.

81

februar. Dostopno prek: http://www.balcanicaucaso.org/bhs/zone/Srbija/Automobil-je-sloboda-147226 (10. ok-Glej Duda, Pronađeno blagostanje, 205–289.

tober 2015). Pri tem je treba opozoriti na dinamično obdobje vzpostavljanja avtomobilske industrije in medrepubli-82 »Najpopularniji u SFRJ – automobili kojih se rado sjećamo«. Naša Jugoslavija. Dostopno prek: http://www.na-

škega usklajevanja, saj naj bi jugoslovanska oblast sredi 1950-ih razmišljala o preselitvi industrije iz Kragujevca na sa-jugoslavija.org/Automobili.htm (3. november 2015).

zahod Hrvaške, kar bi v razmerah, ko je bilo precej industrije že »razseljene« po državi, pomenilo precejšnje težave 83 Vuzem, Goran. 2011. »Deset automobila koji su obilježili Jugoslaviju«, Planb (Tportal.hr), 8. februar. Dostopno prek: http://

za industrializacijski projekt. Glej Miljković, »Western technology in a socialist factory«, 70.

planb.tportal.hr/teme/110471/Deset-automobila-koji-su-obiljezili-Jugoslaviju. html#.U00uhMc9ESM (1. oktober 2015).

59 Zastava Automobili. Dostopno prek: http://zastavanacionale.com/Default.aspx?lng=sr-la (13. oktober 2015).

84 Velikonja, Titostalgia: A study of nostalgia for Josip Broz; Hofman, Glasba, politika, afekt; Petrović, »The past that 60 Glej Stepančič, »Kar šteje, pušča sledi«; Duda, Pronađeno blagostanje, 291–387.

binds us«.

61 Zastava Automobili. Dostopno prek: http://zastavanacionale.com/Default.aspx?lng=sr-la (13. oktober 2015).

85 Poslušaj Atheist rap. 1993. »Wartburg limuzin.« Maori i Crni Gonzales [CD]. Scorned Records.

62 Abram, Marco. 2014. »Automobil je sloboda« (intervju z Markom Miljkovićem). Osservatorio balcani e caucaso, 26. febru-86 Povzeto in prirejeno po Vuzem, Goran. 2011. »Deset automobila koji su obilježili Jugoslaviju«, Planb (Tportal.hr), 8.

ar. Dostopno prek: http://www.balcanicaucaso.org/bhs/zone/Srbija/Automobil-je-sloboda-147226 (10. oktober 2015).

februar. Dostopno prek: http://planb.tportal.hr/teme/110471/Deset-automobila-koji-su-obiljezili-Jugoslaviju.

63 Zastava Automobili. Dostopno prek: http://zastavanacionale.com/Default.aspx?lng=sr-la (13. oktober 2015).

html#.U00uhMc9ESM (1. oktober 2015).

64 »14 američkih filmova s Yugom«. Filmofilija. 2010 (14. april). Dostopno prek: http://www.filmofilija.com/14-a-87 »Zgodovina«. Zastava Automobili. Dostopno prek: http://www.fico.si/sl-si/naslovnica/zgodovina.aspx (20. oktober 2015); merickih-filmova-s-yugom (13. oktober 2015).

»Istorijat«, Zastava Automobili. http://www.zastava-automobili.com/sr/istorijat/istorijat.htm (stran ni več dostopna).

65 »Jubileji: 60 godina Zastava automobila«. Auto magazin. 2014 (25. avgust). Dostopno prek: http://www.magazi-88 »Zastava 750 – Fićo«. Ulicamamo. Dostopno prek: http://www.ulicamamo.com/2014/05/zastava-750-fico.

nauto.com/60-godina-zastava-automobila (13. oktober 2015).

html (15 oktober 2015).

218 FIČKO PO JUGOSLAVIJI

219

89 Zastava Automobili. Dostopno prek: http://zastavanacionale.com/Default.aspx?lng=sr-la (20. oktober 2015).

115 Glej Nikolić, Vlado. 2013. »Filmovi ceste u regionalnim kinematografijama«. Fak.hr. Dostopno prek: http://www.

90 Boym, The Future of Nostalgia.

fak.hr/fak-top-13/filmovi-ceste-u-regionalnim-kinematografijama (25. oktober 2015).

116

91 Pinch in Reinecke, »Technostalgia: How Old Gear Lives on in New Music«.

Kracauer, Theory of film, 28.

117

92 Bennett, Vibrant Matter, 61.

Glej in poslušaj »Marjana Deržaj - V Ljubljano« [video]. YouTube (uporabnik »Slovenian Music«, 6.junij 2009).

Dostopno prek: https://www.youtube.com/watch?v=AEFyWFKP60Q (20. oktober 2015).

93 Heidegger v Gunning, »Re-newing Old Technologies«, 45.

118 Za predstavitev zgodovine relija glej: »Nacionalna klasa deo 1.«. ExYu Racing. 2013 (10. januar). Dostopno prek: 94 Brovinsky, »Etika konserviranja in restavriranja tehniške dediščine«, 2.

http://exyuracing.blogspot.com/2013/01/nacionalna-klasa-deo-1.html (13. oktober 2015).

95 Zastava Automobili. Dostopno prek: http://zastavanacionale.com/Default.aspx?lng=sr-la (20. oktober 2015).

119 Ime si je nadel po dirkaču Martin Floydu, ki pa je, kot kaže, prav tako izmišljena oseba.

96 Knežević, Fićin bukvar, 7.

120 »Odprava zelenega zmaja«. Alter spletna scena. 2012 (15. januar). Dostopno prek: http://www.alter.si/tabla/

97 Glej Purg, Urška. 2015. »Fiat 600 – Zastava 600 – Zastava 750 – Fičo.« Eurovision Lab. Eksperimentalna številka: printthread.php/Cat/0/Board/splosno/main/1403237/type/thread (13. oktober 2015).

En predmet – mnogo vizij – evrovizij, 6. Ljubljana: Muzej novejše zgodovine Slovenije. Dostopno prek: http://

121 Karanović, Srđan. 1975. Grlom u jagode [TV-serija], epizoda »Časovi vožnje«. Beograd: Radio Televizija Beograd.

issuu.com/muzejnzs/docs/newspaper_slo_finale/6?e=9392727/14375025 (20. oktober 2015).

Serija, ki je bila posneta leta 1975, se dogaja v 1960-ih; za podrobnejšo razpravo o seriji in njeni konstrukciji 98 Knežević, Fićin bukvar, 91–92.

podobe preteklosti glej Pogačar, »Mikro-Yuniverzum«.

99 Ibid., 70.

122 Ibid.

100 Ibid., 66–67.

123 Ibid.

101 Ibid., 48–49.

124 »Zgodovina Fička« [video]. YouTube (uporabnik »ficofan 750«, 3. marec 2009). Dostopno prek: https://www.you-102 Sofić, Ibrahim. 2015. »Dobri stari fićo – šarmer slavi 60. rođendan«. Aljazeera, 18. oktober. Dostopno prek: http://

tube.com/watch?v=2EYlxxVk-Ug (13. oktober 2015).

balkans.aljazeera.net/vijesti/dobri-stari-fico-sarmer-slavi-60-rodendan (2. november 2015).

125 Ibid.

103 »Projekt: Jugoslovanska avtomobilska industrija«. Avtomobilizem.com (komentar uporabnika »Mojster Miha«

126 »Kockica vozi ficu« [video]. YouTube (uporabnik »RTS Obrazovno-naučni program - Zvanični kanal«, 27. avgust 2015).

na spletnem forumu. 2006 (29. avgust). Dostopno prek: http://www.avtomobilizem.com/forum/viewtopic.

Dostopno prek: https://www.youtube.com/watch?v=Q40VU5H2jAU (13. oktober 2015).

php?f=2mt=46248msid=cee4258ec21bb154abe5f5cc55e64431mstart=20 (4. september 2015).

127 »Odlaze Jugo, Stojka i Florida...«. Forum.hr (komentarja uporabnikov »ship-shop« in »Vojky« na spletnem foru-104 »Svakome je nekad potreban jugo ili fića: Zastava Automobili uz koje smo svi odrastali«. Kurir.rs. 2014 (9. okto-mu). 2008. Dostopno prek: http://www.forum.hr/archive/index.php/t-394165.html (7. januar 2013).

ber). Dostopno prek: http://www.kurir-info.rs/zabava/auto/svakome-je-nekad-potreban-jugo-ili-fica-zasta-128 Nikola Konatar, pogovor, 12. september 2014.

va-automobili-uz-koje-smo-svi-odrastali-clanak-1585689 (22. september 2015).

129 Živković, »Little Cars that Make Us Cry«, 112.

105 Glej Berardi, After the future.

130 »Magla uzrok još jedne bizarne nesreće: sudarili se fićo i tenk«. Crveni fićo preporučuje, Fićo or fićo not. There is 106 Berardi, Franco. 2009. »The media utopia of the avant-garde«. Generation online. Dostopno prek: http://www.

no try. 2011 (18. november). Dostopno prek: http://similarpetshop.blogspot.com/2011/11/magla-uzrok-jos-generation-online.org/p/fp_bifo7.htm. (13. oktober 2015).

-jedne-bizarne-nesrece.html (13. oktober 2015).

107 Friedberg, »Urban mobility and cinematic visuality,« 184.

131 »U kinu Europa uskoro otvaranje eksluzivnog Zastavinog salona!«. Crveni fićo preporučuje, Fićo or fićo not. There is no try.

108 Ibid.

2011 (4. oktober). Dostopno prek: http://similarpetshop.blogspot.com/2011/10/u-kinu-europa-uskoro-otvaranje.html 109 Novačić, Dejan. 2012. »A–Ž SFRJ«. Leksikon YU mitologije. Dostopno prek: http://postyu.info/post/ 30248441811/

(13. oktober 2015).

inicijacija-f1 (3. oktober 2015).

132 Ibid.

110 Glej Berdahl, »‘Go, Trabi, Go!‘«; Ledeneva, Russia‘s Economy of Favours.

133 »FOTO BLIC: Posađen mladi fićo na čelu ‚fićoreda‘«. Crveni fićo preporučuje, Fićo or fićo not. There is no try. 2011 (28.

111 Živković, »Little Cars that Make Us Cry«, 117.

novbember). Dostopno prek: http://similarpetshop.blogspot.com/2011/11/foto-blic-posaen-mladi-fico-na-celu.html 112 Za ilustracijo in namig o razširjenosti tovrstnih izkušenj si lahko ogledamo sodobno poustvaritev »pakiranja« in (13. oktober 2015).

odhoda na morje: »S Fičkom na morje – kako je bilo včasih« [video]. YouTube (uporabnik »Darjan Kacin«, 12.

134 Sugaris, Đorđe. 2014. »Vremeplov u romantizovanu prošlost«. Autoslavia, 22. oktober. Dostopno prek: http://

september 2011). Dostopno prek: http://www.youtube.com/watch?v=IsTU4mqFL2w (13. oktober 2015).

www.autoslavia.com/vremeplov-u-romantizovanu-proslost/#.VIbuHda7kk4 (15. oktober 2015).

113 Glej Duda, Pronađeno blagostanje.

135 Ibid.

114 Živković, »Little Cars that Make Us Cry«, 116.

136 Glej Pogačar, »Digital heritage«.

220 FIČKO PO JUGOSLAVIJI

221

137 »FIĆO KABRIOLET Zastava 750« [video]. YouTube (uporabnik »Silent Hill«, 25. avgust 2010). Dostopno prek: 164 Več tovrstnih predelav je objavljenih na straneh na Facebooku: »Fičo – Legenda se vrača«. Facebook. Dostopno prek: https://

https://www.youtube.com/watch?v=l8m1hyye97M (13. oktober 2015).

www.facebook.com/FicoLegenda?fref=ts (13. oktober 2015); »Zastava Yugo Modelauto 1:43«. Facebook. Dostopno prek: https://www.facebook.com/pages/Zastava-Yugo-Modellautos-143/207281229303360?fref=ts (13. oktober 2015).

138 »Crveni fićo, Osijek, 27. lipnja 1991.« [video]. YouTube (uporabnik »Kanal korisnika KarabajaCRO«, 7. november 2011). Dostopno prek: https://youtu.be/_XpP2HO-wqk?t=140 (13. oktober 2015).

165 Jože Hribar, pogovor, 28. januar 2015.

139 Žanić, Smrt crvenog fiće, 33–40.

166 Ibid.

140 Ibid., 34.

167 Tomaž Alauf, korespondenca, 15. november 2015.

141 Ibid., 34.

168 Ibid.

142 Ibid., 34.

169 Ibid.

143 Glej odlomek iz reportaže OsijekOnlineTV: »Crveni fićo opet gazi tenk – STV prilog« [video]. YouTube. 2012. Do-170 Ibid.

stopno prek: https://www.youtube.com/watch?v=UiOtH6Ag-l0 (13. oktober 2015).

171 »Zastava 750«. Legendarni avtomobili, zbirka najbolj priljubljenih avtomobilov iz preteklosti 3 (2013).

144 O digitalnih spomenikih glej Pogačar, »Predvajaj svojo preteklost«.

172 Bandur, Simona. 2012. »Platonska avkcija uspela, fičkoti ostanejo lastniku«. Delo, 24. april. Dostopno prek: http://



www.delo.si/druzba/panorama/platonska-avkcija-uspela-ndash-fickoti-ostanejo-lastniku.html (13. oktober 2015).

145 »TopGear test drive yugo45 from Zastava«. YouTube (uporabnik »SmesniKlipoviCom«, 1. november 2009). Dostopno prek: https://www.youtube.com/watch?v=ZzG6Hw6gL2w (13. oktober 2015).

173 Ibid.

146 »Top gir Jugoslavija – 1. epizoda«. YouTube (uporabnik »Jure Godler«, 1. december 2013). Dostopno prek: 174 Darko Miladinović, pogovor, 5. oktober 2015.

https://www.youtube.com/watch?v=XVZvcwJuqDE (13. oktober 2015).

175 Modic, Max. 2013. »Jugoslovanski standard ali tehniko narodu«. Mladina, 10. oktober. Dostopno prek: http://

147 Ibid.

www.mladina.si/149121/jugoslovanski-standard-ali-tehniko-narodu (13. oktober 2015).

148 »Fićo«. Facebook. 2012 (18. junij). Dostopno prek: https://www.facebook.com/fico4legend/info (20. oktober 2015).

176 »Eta 80 eden najbolj zanesljivih Iskrinih telefonov«. Od telegrafa do interneta. Dostopno prek: http://www.stari-telefoni.si/iskra/eta-80 (13. oktober 2015.

149 »Fićo«. Facebook. 2008 (30. oktober). Dostopno prek: https://www.facebook.com/fico4legend?fref=ts (20. oktober 2015).

177 Modic, Max. 2013. »Jugoslovanski standard ali tehniko narodu«. Mladina, 10. oktober. Dostopno prek: http://

150 »Fićo«. Facebook. 2012 (18. junij). Dostopno prek: https://www.facebook.com/fico4legend/info (20. oktober 2015).

www.mladina.si/149121/jugoslovanski-standard-ali-tehniko-narodu (13. oktober 2015).

151 »Zastava 750 Specijal – The End« [video]. YouTube (uporabnik »Baron Ns«, 20. april 2011). Dostopno prek: 178 Ibid.

https://www.youtube.com/watch?v=NmrRiTpFUcM (13. oktober 2015).

179 Darko Miladinović, pogovor, 5. oktober 2015.

152 »Zastava Automobili«. Facebook. Dostopno prek: https://www.facebook.com/pages/Zastava-automobili/

180 Pomanjkanje razumem v smislu odsotnosti zadostne količine materialnih dobrin, se pravi redkosti, in ne kot 185531598262040?fref=ts (13. oktober 2015).

pomanjkanje dobrin, nujnih za preživetje.

153 »Pitura«. Facebook. Dostopno prek: https://www.facebook.com/pitura2013?fref=ts (13. oktober 2015).

181 Petrović, »Museums and workers«.

154 Toni Pavlović, korespondenca, 7. december 2015.

182 Glej Pusca, »Industrial and Human Ruins of Postcommunist Europe«.

155 Mandić, Mitologija svakidašnjeg života, 30–31.

183 Petrović, »Museums and workers«.

156 Ibid., 31.

184 Za primer nacionalizacije preteklosti glej zapis o fičku, »ki je motoriziral Slovenijo«: A. L. 2015. »Fičo je postal 157 Toni Pavlović, korespondenca, 7. december 2015.

dedek«. Žurnal24.si, 10. marec. Dostopno prek: http://www.zurnal24.si/zastava-750-fico-fiat-500-obletnica-clanek-246550 (15. oktober 2015).

158 Ibid.

185 Prim. Buden, Zona prelaska.

159 Ibid.

186 Med drugim sodelavci Centra za kulturno in zgodovinsko raziskovanje socializma (CKPIS) iz Pulja, ki organizira-160 Mandić, Mitologija svakidašnjeg života, 30–31.

jo tudi bienalno konferenco »Socializam na klupi«.

161 Jože Hribar, pogovor, 28. januar 2015.

187 Petrović, »Museums and workers«; Vodopivec, »Reprezentacije tekstilne industrije«; Matošević, Pod zemljom; 162 Šubic, Miran. 2005. »Fičke so razgrabili, podjetje skoraj ugasnili«. Dnevnik, 7. december. Dostopno prek: http://

Schult, »Social fragmentation of industrial workforces«.

www.dnevnik.si/clanek/155010 (13. oktober 2015).

188 Za analizo mikro situacije v socialistični avtomobilski tovarni glej Schult, »Social fragmentation of industrial 163 Jože Hribar, pogovor, 28. januar 2015.

workforces«.

222 FIČKO PO JUGOSLAVIJI

223

189 Petrović, »Museums and workers«.

215 Marshall, Hannah. 2007. »Looking for fico – the search begins«. My Summer with Yugo. Dostopno prek: http://

190 Ibid.

www.getjealous.com/blog.php?action=showdiaryentrymdiary_id=376292mgo=fico (15. oktober 2015).

191 Boym, »Ruinophilia: appreciation of ruins«.

216 Ibid.

192 Brovinsky, »Etika konserviranja in restavriranja tehniške dediščine«, 2.

217 »Treće druženje sa fićom«. Muzej istorije Jugoslavije. 2014 (26. september). Dostopno prek: http://www.mij.rs/

programi/229/trece-druzenje-sa-%22ficom%22.html (20. oktober 2015).

193 Brovinsky, »Etika konserviranja in restavriranja tehniške dediščine«, 4.

218 »2. srečanje fičkov v Trzinu« [video]. YouTube (uporabnik »TheTrzinka«, 27. marec 2011). Dostopno prek: https://

194 Ibid., 2.

www.youtube.com/watch?v=bB8BvWL7fFI (20. oktober 2015).

195 »Torinska listina z uvodom«. Scribd (uporabnik »Vrhunec238381«, 2012). Dostopno prek: https://www.scribd.

219 Ansambel Krajcarji in Franci Strojanšek. 2002. »Moj fičko«. Savinjski kavboj [CD]. Dostopno prek: http://www.

com/doc/101442340/Torinska-Listina-z-Uvodom (13. oktober 2015).

krajcarji.eu/besedila/savinjski%20kavboj/4.%20MOJ%20FI%C4%8CKO.doc (15. september 2015).

196 Brovinsky, »Etika konserviranja in restavriranja tehniške dediščine«, 4.

220 Nikola Konatar, pogovor, 12. september 2014.

197 »Intervju sa Bratislavom Petkovićem«. Muzej automobila. Dostopno prek: http://www.automuseumbgd.com/

221 Ibid.

intervju (15. oktober 2015).

222 Ibid.

198 »Fabrika Zastava« (komentar uporabnika »Uzegli Zejtin« na spletnem forumu). Oldtajmeri. 2010 (1. december).

Dostopno prek: http://www.oldtajmeri.rs/phpbb3/viewtopic.php?f=30mt=2591 (20. oktober 2015).

223 Glej: »Zastava 1100 m 128 1971«. Fiat 128. Dostopno prek: http://www.fiat128.e.pl/fiat128zastava.htm (20. oktober 2015); Moje Zastavka. Dostopno prek: http://www.zastava.cz (20. oktober 2015); Zastava Yugo Page. Do-199 Petar Igrutinović, pogovor, oktober 2013.

stopno prek: http://freeweb.deltha.hu/zastava.in.hu (20. oktober 2015); Zastava and Yugo Owner‘s Club GB.

200 Luković, M. 2012. »Kragujevac: Podići spomenik fići«. Večerne novosti online, 21. julij. Dostopno prek: http://www.no-Dostopno prek: http://www.zastava-yugo.co.uk (20. oktober 2015); Zastava Yugo Automobili. Dostopno prek: vosti.rs/vesti/naslovna/reportaze/aktuelno.293.html:389449-Kragujevac-Podici-spomenik-fici (13. oktober 2015).

http://www.zastava-yugo.de. Domene spletnih strani jasno označujejo, od kod je kdo.

201 Snežana Anđelković, pogovor, oktober 2013.

224 »wspomnienie Zastavy« [video]. YouTube (uporabnik »miecio1990r«, 26.februar 2009). Dostopno prek: https://

202 Vučković, Branko. 2012. »Iniciativa građana: Spomenik legendarnom ‚Fići‘ u Kragujevcu«. Radio Slobodna Evropa, 23.

www.youtube.com/watch?v=f8vRzom2sjc (15. oktober 2015).

junij. Dostopno prek: http://www.slobodnaevropa.org/content/fica-dobija-spomenik-u-kragujevcu/24653841.html 225 Marshall, Hannah. 2008. »A Balkan love-affair«. The Guardian, 7. junij. Dostopno prek: http://www.guardian.

(13. oktober 2015).

co.uk/lifeandstyle/2008/jun/07/familyandrelationships9 (13. oktober 2015).

203 Brovinsky, »Etika konserviranja in restavriranja tehniške dediščine«, 2.

226 Hannah Marshall, korespondenca, 1. junij 2014.

204 Živković, »Little Cars that Make Us Cry«, 119.

227 Ibid.

205 »www.ficofan.com«. Facebook. 2009 (23. december). Dostopno prek: https://www.facebook.com/pages/

228 Živković, »Little Cars that Make Us Cry«, 127.

wwwficofancom/157384449929?fref=ts (15. oktober 2015).

229 Marshall, »Looking for fico – the search begins«.

206 Podobno delitev vpelje tudi Živković (»Little Cars that Make Us Cry«, 122).

230 Marshall, Hannah. 2007. »4 cars, 2 days and an exhaust«. My Summer with Yugo. Dostopno prek: http://www.

207 Živković, »Little Cars that Make Us Cry«, 124.

getjealous.com/blog.php?action=showdiaryentrymdiary_id=376292mgo=fico (15 oktober 2015).

208 Za več informacij o abarthu glej Abarthisti. Dostopno prek: http://www.abarthisti.co.uk/abarth-history (13. oktober 231 Marshall, Hannah. 2007. »Watch out! Crap girl driver in a rubbish car«, My Summer with Yugo. Dostopno prek: 2015); glej tudi Černelč-Ponikvar, Laura. 2007. »Vrača se legendarni Abarth ‚škorpijon‘«. Avto info, 27. februar. Dostopno http://www.getjealous.com/blog.php?action=showdiaryentrymdiary_id=376292mgo=fico (20. oktober 2015).

prek: http://www.avto.info/Zgodovina/Fiat-Vraca_se_legendarni_Abarth_8220skorpijon8221 (15. oktober 2015).

232 Ibid.

209 Dušan Žbogar, pogovor, 10. oktober 2015.

233 Hannah Marshall, korespondenca, 1. junij 2014.

210 Ibid.

234 Ibid.

211 Ibid.

235 Marshall, Hannah. 2009. »Hidden pleasures of secret rallying«. The Telegraph, 18. julij. Dostopno prek: http://www.

212 Barthes, Mythologies, 90.

telegraph.co.uk/motoring/motorsport/5857324/Hidden-pleasures-of-secret-rallying.html (15. oktober 2015).

213 Pogovor z enim od avtorjev in vodičem po razstavi Uf, industrija! Kolesje napredka IMV, IME, 31. avgust 2012.

236 Hannah Marshall, korespondenca, 1. junij 2014.

214 Žbogar, Dušan. 2005. »Zastava 750 Fičo: 50 let legendarnega FIČKA ter kratka zgodovina«. Motosvet.com, 30.

237 Marshall, Hannah. 2009. »Yugo Nowhere«. My Year of Infatuation. Dostopno prek: http://yearofinfatuation.blo-oktober. Dostopno prek: http://www.motosvet.com/tabla/topic/15018-zastava-750-fico (13. oktober 2015).

gspot.com/2009/05/yugo-nowhere.html (20. oktober 2015).

224 FIČKO PO JUGOSLAVIJI

225

238 Hannah Marshall, korespondenca, 1. junij 2014.





LITERATURA


239 »Foto: Fičo je avto za zaljubljene«. 24ur.com (komentar uporabnika »jpavli19«, 26. marec 2011). Dostopno prek: http://www.24ur.com/ekskluziv/zanimivosti/foto-fico-je-avto-za-zaljubljene.html (15. oktober 2015).

240 Karanović, »Časovi vožnje«.

Ballard, James Graham.

241 Mandić, Mitologija svakidašnjeg života, 17.

1973. Trk. Ljubljana: DZS.

242 Jergović, Miljenko. 2015. »Fići, 60 godina«. Jergovic.com, 13. april. Dostopno prek: http://www.jergovic.com/

Banham, Reyner.

ajfelov-most/fico-60-godina (11. oktober 2015).

1971. Los Angeles: The architecture of four ecologies. New York: Penguin, citirano v Anne Fri-243 Živković, »Little Cars that Make Us Cry«, 126.

edberg. 2002. »Urban mobility and cinematic visuality: The screens of Los Angeles – Endless

cinema or private telematics«. Journal of Visual Culture 1 (2): 183–204.

Barthes, Roland.

1973. Mythologies. New York: Noonday Press.

Bellu, René.

1979. Toutes les Citroën, des origines à nos jours. Editions Delville.

Bennett, Jane.

2010. Vibrant matter, A political ecology of things. Durham, London: Duke University Press.

Berardi, Franco.

2011. After the future, ur. Gary Genosko in Nicholas Thoburn . Oakland: AK Press.

Berdahl, Daphne.

2001. »‘Go, Trabi, Go!‘: Reflections on a car and its symbolization over time«. Anthropology

and Humanism 25 (2): 131–134.

Boym, Svetlana.

2001. The Future of nostalgia. New York: Basic Books.

2008. »Ruinophilia: appreciation of ruins«. Atlas of transformation. Dostopno prek: http://

monumenttotransformation.org/atlas-of-transformation/html/r/ruinophilia/ruinophilia-

-appreciation-of-ruins-svetlana-boym.html (3. november 2015).

Brovinsky, Boris.

2001. »Etika konserviranja in restavriranja tehniške dediščine«. V Priročnik, Muzejska kon-

servatorska in restavratorska dejavnost, ur. Zoran Milić, 1–8. Ljubljana: Skupnost muzejev

Slovenije. Dostopno prek: http://www.sms-muzeji.si/C/Items/1031?cat=4 (11. oktober 2015).

2010. »Tam v Mariboru, kjer delajo tovornjake. Od licence do lastnega programa vozil«. V

Mesto in gospodarstvo, Mariborsko gospodarstvo v 20. stoletju, ur. Željko Oset, Aleksandra

Berberih Slana in Žarko Lazarević, 393–416. Maribor: Inštitut za novejšo zgodovino in Muzej

narodne osvoboditve Maribor.

226 FIČKO PO JUGOSLAVIJI

227

Buden, Boris.

Marko. 2014. »Kako se kalio ‚fića‘: jugoslovenski radnici i italijanska tehnologija u Crvenoj

2012. Zona prelaska. O kraju komunizma. Beograd: Fabrika knjiga.

zastavi, 1955.–1962«. Narodna umjetnost 51 (2) :71–94.

Callon, Michel, John Law in John Urry, ur.

Heidegger, Martin.

2004. »Absent presence: Localities, globalities and methods«. Posebna izdaja Society and Space 22.

1962. Being and time. New York: Harpers and Row, citirano v Gunning, Tom. 2003. »Re-

-newing old technologies: Astonishment, second nature, and the uncanny in technology from

Castells, Manuel.

the previous turn-of-the-century«. V Rethinking media change: The aesthetics of transition,

2002. The Internet galaxy, Reflections on the internet, business, and society. New York, Oxford: ur. David Thorburn in Henry Jenkins. Cambridge: MIT Press.

Oxford University Press.

Hofman, Ana.

Dobrivojević, Ivana.

2015. Glasba, politika, afekt, Nova življenja partizanskih pesmi. Ljubljana: Založba ZRC.

2009. »Svi u fabrike! Instant industrijalizacija u Jugoslaviji 1945–1955«. Istorija 20. veka 2

(2009): 103–114.

Huyssen, Andreas.

1995. Twilight memories, Marking time in a culture of amnesia. New York: Routledge.

Duda, Igor.

2010. Pronađeno blagostanje, Svakodnevni život i potrošačka kultura u Hrvatskoj 1970-ih i

Knežević, Predrag.

1980-ih. Zagreb: Srednja Europa.

1965. Fićin bukvar. Beograd: Beograd Press.

Edensor, Tim.

Kracauer, Siegfried.

2002. National identity, popular culture and everyday life. Oxford: Berg.

1997. Theory of film: The redemption of physical reality. Princeton: Princeton University Press.

2005. »Identity: Representation, 89geography and edriving practice«. V: Automobilities, ur.

Latour, Bruno.

Mike Featherstone, Nigel Thrift in John Urry, 101–120. London: Sage.

1999. Pandora‘s hope, Essays on the reality of science studies. Cambridge, London: Harvard

Fava, Valentina.

University Press.

2011. »The elusive people‘s car: Imagined automobility and productive practices along the

Ledeneva, Alena V.

‚Czechoslovak road to socialism‘ (1945–1968)«. V The Socialist Car, Automobility in the

1988. Russia’s economy of favours: Blat, networking, and informal exchange. Cambridge:

Eastern Bloc, ur. Lewis H. Siegelbaum. Ithaca: Cornell University Press.

Cambridge University Press.

Featherstone, Mike, Nigel Thrift in John Urry, ur.

Mandić, Igor.

2005. Automobilities. London: Sage.

1976. Mitologija svakidašnjeg života. Reka: Otokar Keršovani.

Freund, Peter in George Martin.

Matošević, Andrea.

2009. »The social and material culture of hyperautomobility: ‚Hyperauto‘«. Bulletin of science

2011. Pod zemljom. Antropologija rudarenja na Labinštini u XX. stoljeću. Zagreb: Institut za technology & society, 29 (6): 476–482.

etnologiju i folkloristiku i Sveučilište Jurja Dobrile u Puli.

Friedberg, Anne.

Miljković, Marko.

2002. »Urban mobility and cinematic visuality: the screens of Los Angeles – endless cinema

2013. »Western technology in a socialist factory: the formative phase of the Yugoslav automo-

or private telematics«. Journal of visual culture 1 (2): 183–204.

bile industry, 1955–1962«. Magistrska naloga. Budimpešta: Cold War History Research Center,

Corvinus University. Dostopno prek: http://www.coldwar.hu/html/en/publications/Marko_

Hagood, Jonathan D.

Miljkovic_-_Western_technology_in_a_socialist_facotry.pdf (13. oktober 2015).

2006. »Why does technology transfer fail? Two technology transfer projects from Peronist

2014. »Kako se kalio ‚fića‘: jugoslovenski radnici i italijanska tehnologija u Crvenoj zastavi,

Argentina«. Comparative Technology Transfer and Society 4 (1): 73–98, citirano v Miljković,

1955.–1962.«. Narodna umjetnost 51 (2): 71–94.

228 FIČKO PO JUGOSLAVIJI

229

Miller, Daniel.

Stepančič, Lilijana.

2001. Car Cultures. London: Bloomsbury Academic.

2012. »Kar šteje, pušča sledi«. V Uf, industrija! Mrežni razstavni projekt Evropske prestolnice

kulture Maribor 2012, ur. Aleksandra Berberih-Slana, Lilijana Stepančič in Marjan Matjašič.

Moškon, Marjan Ivan.

Maribor: Muzej narodne osvoboditve.

2012. »Kolesje napredka IMV«. V Uf, industrija! Mrežni razstavni projekt Evropske prestolnice

kulture Maribor 2012, ur. Aleksandra Berberih-Slana, Lilijana Stepančič in Marjan Matjašič.

Stiegler, Bernard.

Maribor: Muzej narodne osvoboditve.

2015. What makes life worth living: On pharmacology. London: Polity Press.

Petrović, Tanja.

Todorov, Vladislav.

2013. »Museums and workers: Negotiating industrial heritage in the former Yugoslavia«. Naro-

1994. Red square, black square. Organon for revolutionary imagination. Albany: State Uni-

dna umjetnost 50 (1): 96–120. Dostopno prek: http://hrcak.srce.hr/file/155008 (20. oktober 2015).

versity of New York Press, citirano v Siegelbaum, Lewis H. 2008. Cars for comrades, The life of

2013. »The past that binds us: Yugonostalgia as the politics of future«. V Transcending fratri-

the Soviet automobile. Ithaca, London: Cornell University Press.

cide: political mythologies, reconciliations, and the uncertain future in the former Yugoslavia, Todorović, Jovan B.

ur. Srdja Pavlović in Marko Živković, 129–147. Baden-Baden: Nomos.

2009. Beograjski fantom [dokumentarni film]. Beograd.

Pinch, Trevor in David Reinecke.

Velikonja, Mitja.

2009. »Technostalgia: How old gear lives on in new music«. V Sound souvenirs: Audio technologies, 2009. Titostalgia: A study of nostalgia for Josip Broz. Ljubljana: Mirovni inštitut, Ljubljana.

memory, and cultural practices, ur. Karin Bijsterveld in José van Dijck, 152–166. Amsterdam: Amsterdam University Press.

Vodopivec, Nina.

2007. »Reprezentacije tekstilne industrije: socialistični projekt in postsocialistična transfor-

Pogačar, Martin.

macija«. Prispevki za novejšo zgodovino 47 (1): 199–213.

2014. »Digital heritage: co-historicity and the multicultural heritage of former Yugoslavia«.

Dve domovini 39: 111–124.

Zielinski, Siegfried.

2006. »Mikro-Yuniverzum : Grlom u jagode, Jagode u grlu : Srđan Karanović«. Časopis za kri-

1999. Audiovisions. Cinema and television as entr’actes in history. Amsterdam: Amsterdam

University Press.

tiko znanosti 34 (224): 112–123.

2011. »Predvajaj svojo preteklost: YouTube in vernakularne digitalizacije jugoslovanske pre-

Žanić, Ivo.

teklosti«. V Politike reprezentacije v Jugovzhodni Evropi na prelomu stoletij, ur. Tanja Petrović, 1993. Smrt crvenog fiće: Članci i ogledi 1989–1993. Zagreb: Studio grafičkih ideja.

279–311. Ljubljana: Založba ZRC.

Živković, Marko.

Pusca, Anca.

2014. »Little Cars that Make Us Cry: Yugoslav Fića as a Vehicle for Social Commentary and

2010. »Industrial and human ruins of postcommunist europe«. Space and culture 13 (3): 239–255.

Ritual Restoration of Innocence«. V Vehicles: Cars, canoes, and other metaphors of moral am-

bivalence, ur. David Lipset in Richard Handler, 111–132. Oxford, New York: Berghahn Books.

Schult, Ulrike.

2014. »Social fragmentation of industrial workforces. Yugoslav motor vehicle industry during

self-managed socialism«. Südost-Forschungen 73: 351–373.

Sheller, Mimi.

2004. »Automotive emotions: Feeling the car«. Theory culture & society 21 (4–5): 221–242.

Siegelbaum, Lewis H., ur.

2011. The Socialist car, Automobility in the Eastern Bloc. Ithaca: Cornell University Press.

230 FIČKO PO JUGOSLAVIJI

231





SEZNAM FOTOGRAFIJ IN GRAFIK


Stran 43


Mednarodna razstava motorjev in motornih vozil na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani,

11.–19. 6. 1960. Foto: Marjan Ciglič, hrani: Muzej novejše zgodovine Slovenije (zgoraj);

Naslovnica

Maj 1963. Foto: Marjan Ciglič, hrani: Muzej novejše zgodovine Slovenije (spodaj).

Foto: Mare Mutić.

Stran 48

Predlist

Proizvodna linija, Crvena zastava, Kragujevac, marec 1964. Foto: Joco Čermak, hrani: Muzej

Promet v Ljubljani, maj 1960. Foto: Jerala, hrani: Muzej novejše zgodovine Slovenije.

novejše zgodovine Slovenije (zgoraj); Crvena Zvezda, Kragujevac, marec 1964. Foto: Joco

Stran 1, 2

Čermak, hrani: Muzej novejše zgodovine Slovenije (spodaj).

Foto: Mare Mutić.

Stran 49

Stran 6

Crvena zastava po bombardiranju, 1999. Foto: neznan, hrani: Zastava Automobili.

Otroci in avto. Foto: Marjan Ciglič, hrani: Muzej novejše zgodovine Slovenije.

Stran 62

Stran 8

Foto: Tanja Radež.

Vzdrževanje fičkov, 1965. Foto: Marjan Ciglič, hrani: Muzej novejše zgodovine Slovenije.

Stran 68, 69

Stran 13

Fički pripravljeni za prodajo, Ljubljana, december 1970. Foto: Rudi Paškulin, hrani: Muzej

Fičko pred staro hišo v okolici Ljubljane, 1960-a. Foto: Edi Šelhaus, hrani: Muzej novejše zgodovine novejše zgodovine Slovenije.

Slovenije.

Stran 87

Stran 21

Foto: Mare Mutić, za napovednik Delove priloge Kult, jesen 2006.

Otroci, stari avti, »kronorezistenca«. Foto: Martin Pogačar.

Stran 88

Stran 24

Foto: Tanja Radež.

Cesta bratstva in enotnosti, delegacija na vožnji. Foto: neznan, hrani: Muzej istorije Jugoslavije.

Stran 90, 91

Stran 30

Fičko pred novogradnjo, Ljubljana, december 1958. Foto: Edi Šelhaus, hrani: Muzej novejše

»Ura«. Foto: Martin Pogačar.

zgodovine Slovenije.

Stran 32, 33

Stran 95

Ljubljana, september 1965. Foto: Marjan Ciglič, hrani: Muzej novejše zgodovine Slovenije.

Strukturiranje pogleda ideologije (zgoraj); Tito si ogleduje nov izdelek jugoslovanske avto-

Stran 35

mobilske industrije (spodaj). Foto: neznan, hrani Muzej istorije Jugoslavije.

Gradnja nove proizvodnje, Kragujevac, 1970. Foto: neznan, Hrani: Muzej istorije Jugoslavije

(zgoraj); Crvena zastava, Kragujevac, 1964. Foto: Joco Čermak, hrani: Muzej novejše zgodovine

Stran 98

Slovenije (spodaj).

Prihod na morje, 1960-a (zgoraj); Dedov Fiat 600, v družinski mitologiji, fičko. Foto: avtorjev arhiv.

Stran 42

Stran 101

Na razstavnem prostoru pred tekstilno šolo so razstavljali avtomobile Zastava Fiat 600, pred njimi

Smučanje na plazu pod Vršičem in kopanje v morju v istem dnevu, 1960-a. Foto: Edi Šelhaus,

vrsta mopedov tovarne Tomos, 29. in 30. 7. 1960. Foto: Marjan Ciglič, hrani: Muzej novejše

hrani: Muzej novejše zgodovine Slovenije (zgoraj); Na Tartinijevem trgu v Piranu, 1960-a.

zgodovine Slovenije.

Foto: Edi Šelhaus, hrani: Muzej novejše zgodovine Slovenije (spodaj).

232 FIČKO PO JUGOSLAVIJI

233

Stran 111

Stran 170

Ob letalskem mitingu v Ljubljani 16. julija 1961. Foto: Marjan Ciglič, hrani: Muzej novejše zgodovine Fičko v Muzeju avtomobilizma in vrt muzeja, Beograd; fičko in turizem, Kragujevac, 2013

Slovenije (zgoraj); Ob svetovnem prvenstvu v hokeju, skupina A, Ljubljana 1966. Foto: Edi Šelhaus,

(zgoraj); detajli fička Petra Igrutinovića (spodaj), Kragujevac, 2013. Foto: Martin Pogačar.

hrani: Muzej novejše zgodovine Slovenije (spodaj).

Stran 171

Stran 112

V garaži pri Petru Igrutinoviću (zgoraj); fičko na obeležju pred tovarno (spodaj), Kragujevac, 2013.

Ljubljana, februar 1963. Foto: Marjan Ciglič, hrani: Muzej novejše zgodovine Slovenije (zgoraj);

Foto: Martin Pogačar.

Ljubljana, Foto: Marjan Ciglič, hrani: Muzej novejše zgodovine Slovenije (spodaj).

Stran 175

Stran 113

Petar Igrutinović, njegov fičko in potrdilo o statusu starodobnika, Kragujevac, 2013. Foto:

Pred Kinom Sloga, marec 1965. Foto: Marjan Ciglič, hrani: Muzej novejše zgodovine Slovenije.

Martin Pogačar.

Stran 114

Stran 180, 181

Zmajski most, Ljubljana, 1965. Foto: Marjan Ciglič, hrani: Muzej novejše zgodovine Slovenije

Zbor ljubiteljev fičkov pred Muzejem zgodovine Jugoslavije, Beograd, oktober 2015. Foto: Bojan

(zgoraj); Trg revolucije, Ljubljana, maj 1965.

Rakonjac.

Stran 115

Stran 188, 189

Natočiti je treba gorivo, julij 1963. Foto: Marjan Ciglič, hrani: Muzej novejše zgodovine Slovenije

Za ostalgike in ruinofile. Foto: Mare Mutić.

(zgoraj); Pri samopostrežni trgovini Prehrana v Ljubljani, 11. 8. 1961. Foto: Marjan Ciglič, hrani:

Muzej novejše zgodovine Slovenije (spodaj).

Stran 195

Retro-futuristični fičko. Foto: Nikola Konatar.

Stran 118

Po nesreči, september 1965. Foto: Marjan Ciglič, hrani: Muzej novejše zgodovine Slovenije; Dirke

Stran 198

leta v Škofji Loki, 1959. Foto: Edi Šelhaus, hrani: Muzej novejše zgodovine Slovenije.

Hannin fičko od avtovleke pri Trstu, Azurne obale in relija starodobnikov do serviserja v Londonu.

Foto: Hannah Marshall, Lisa Rodd.

Stran 139

Foto: Pitura tim, 2014.

Stran 204, 205

Jugoslovanska avtomobilska krajina na tednu smučarskih poletov v Planici, 22. in 24. 3. 1963.

Stran 146, 147

Foto: Miha Dariš, hrani: Muzej novejše zgodovine Slovenije.

Jože Hribar, motor in značka njegovega fička in izbor miniatur, 2015. Foto: Mare Mutić.

Stran 211

Stran 149

Za ruinofile in za konec. Foto: Mare Mutić.

Predelave miniatur. Foto: Tomaž Alauf.

Stran 212, 213

Stran 153

Očistimo ga, februar 1964. Foto: Marjan Ciglič, hrani: Muzej novejše zgodovine Slovenije.

Brecljevanje v Cankarjevem domu, 2012. Foto: Tina Glavič.

Stran 239, 240

Stran 155

Foto: Mare Mutić.

Grafika: Darko Miladinović.

Zalist

Stran 157

Nova Gorica, november 1965. Foto: Marjan Ciglič, hrani: Muzej novejše zgodovine Slovenije.

Identifikacija fička Petra Igrutinovića, 2013. Foto: Martin Pogačar.

Zadnja platnica in fotografije na plakatih

Stran 162, 163

Foto: Mare Mutić.

Stara Ljubljana, pred mestno hišo, 1970-a. Foto: Marjan Ciglič, hrani: Muzej novejše zgodovine

Slovenije.

234 FIČKO PO JUGOSLAVIJI

235





IMENSKO IN STVARNO KAZALO


dediščina, 10, 25, 34, 40, 52–55, 94, 124, 131, 144–147, 177



socialistična, 152



standard, 74, 167, 178, 191

afektivnost, 19, 25, 26–28, 70, 73–74, 102–103, 117, 124, 126, 135, 164, 166, 183, 206, 208



tehniška, 72, 83, 126, 152–156, 164–167, 169, 178, 185, 207–208

Alauf, Tomaž, 145, 148

Deržaj, Marjana, 104

Anđelković, Snežana, 172–176

digitalni mediji, 71, 116, 119–141

avtomobilizacija, 29



Avtoslavija, 124–126



motorizacija, 10, 40, 46, 51, 71, 124, 177



Fićo, 134



druga svetovna vojna, 36, 41–44, 196



forum, 37, 120, 126, 191, 193



SFRJ, 44, 45–47, 53–55



Naša Jugoslavija, 58



post-Jugoslavija, 47–50



Pitura, 137–141

avtomobilnost, 24–26, 92, 93



rdeči fičo, 128–129



avtomobilska krajina, 24, 34, 47, 51, 56–61



Rdeči fičo priporoča, 120, 123



emocionalna sociologija, 26



Top gir Jugoslavija, 130

avtomobilska industrija, 17, 36–37, 44– 46, 79, 83, 93



Zastava Automobili, 136–137



British Motor Company, 53

družinske pripovedi, 96–99



Zavodi Crvena zastava, glej Crvena zastava

Duša, Zdravko, 62



DKW, 53, 107

Eurovision Lab, glej Purg, Urška



Industrija motornih vozil (IMV), 53, 177

Fiat, 9, 41, 44–47, 50



Lada, 14, 58



Fiat 600, 45, 97, 190



Renault, 44, 53, 60



Fiat-Chrysler, 50



Revoz, 53

Fičkov abecednik, 77–82



Tovarna avtomobilov Maribor (TAM), 54–55

film (kinematografija, cinematično), 16, 36, 50, 55, 92–93, 103–106, 110, 121, 128, 169

Barthes, Roland, 184, 194



avtomobil, kino, 103

Bennett, Jane, 18, 23, 73, 206



avtomobil, vlak, 93

Božinović, Jovan, 174



Na vrat na nos (Grlom u jagode), 107–110

Brecelj, Marko, 151



Nacionalni razred, 104

Brovinsky, Boris, 167, 178



Naš avto, 103

Broz Tito, Josip, 45, 54, 102, 172, 196



Od groba do groba, 105

Callon, Michael, 25



suspenzija neverjetja, 128

Crvena zastava,



Zmaga ali kako je Maks Bigec zasukal kolo zgodovine, 55



Yugo 45, 47, 82, 97, 130

formiranje odziva, glej Huyssen, Andreas



Zastava 101 (stoenka), 29, 47, 82, 97, 130, 172

generacijski razkorak, 83, 109–110, 152, 164



Zastava 1300, 47, 97, 104

Giacosa, Dante, 45



Zavodi Crvena zastava, 41–50, 176

glasba, 103, 110, 116–117

Cvitković, Jan, 105–106



Aerodrom, 127

Čap, František, 103–104



Atheist rap, 59

časovna sploščitev, 102, 137



Krajcarji, 192

236 FIČKO PO JUGOSLAVIJI



Muzej avtomobilizma Beograd, 168–169



Muzej novejše zgodovine Slovenije, 147



Magnifico, 15, 152



Muzej Zastavinih avtomobilov, 172–177



Rambo Amadeus, 14, 52

nostalgija, 22, 58, 70, 102, 141, 142–151, 154, 156



Rundek, Darko, 99



ostalgija, 10, 34, 184, 207

Hribar, Jože, 143–144



tehnostalgija, 58, 61, 70–76

Huyssen, Andreas, 22

Novačić, Dejan, 94

Igrutinović, Petar, 173–174

Petrović, Tanja, 165

industrializacija, 37, 44–46, 142, 164, 166, 167

postsocializem, 12, 26, 55, 72, 121, 152, 154

Jergović, Miljenko, 209

predmet, 12, 17–22, 26–28, 40, 57, 154, 166, 183–184, 193

JUS, jugoslovanski standard, 152–156



avtomobil, 34

Kadarjan, Danijel, 83



predmetno pomanjkanje, 156

Kadarjan, Mirče, 44

prisedanjanje, 22–25, 36, 70, 74, 94, 130, 142, 166, 209

Knežević, Predrag, glej Fičkov abecednik

Purg, Urška, 79

Konatar, Nikola, 192–194

Radež, Tanja, 10, 84

Kracauer, Siegfried, 36

ruinofilija, 167

Kragujevac, 41, 44–46, 147, 168, 172

Sheller, Mimi, 24, 28

krajina,

Simjanović, Zoran, 104



avtomobilska, 24, 47, 56, 94

tehnologija, 19, 20–22, 73, 75, 107–108



medijska, 16, 209



afekt, 73–74, glej tudi afektivnost

Kurir Fića, 70

televizija, 103, 110, 116, 128

Law, John, 25



Kocka, kocka, kockica, 117

ljubitelji, ljubiteljstvo, 26, 40, 73–74, 120, 124–125, 131, 164, 178



Na vrat na nos, 107–110



restorativci, 183–187



Odprava zelenega zmaja, 106



retro-futuristi, 191–194



Zgodba o fičku, 116–117

Lošić, Saša, 154

Tito, glej Broz Tito, Josip

Mandić, Igor, 10, 26, 41, 138, 141, 206

Uf, industrija! , 165, 177

Marković, Goran, 104

Ujević, Tin, 26

Marshall, Hannah, 158, 187, 196–203

Zastava 750, glej tudi Crvena zastava, 70, 122, 127, 135, 190

materializem, 18, 34, 126, 193, 208

miniature,

glej Hribar, Jože; Alauf, Tomaž



srečanja, 18, 164



oblikovanje, glej Miladinović, Darko

vitalni,

glej Jane Bennett



tehnični podatki, 75

mediji, 25, 34–35, 57, 71, 92–93, 102, 117, 119, 128

umetnost,

glej Brecelj, Marko

Miladinović, Darko, 152–154

Zielinski, Siegfried, 20

Miladinović, Marko, 154

Žanić, Ivo, 128–129

Miljković, Marko, 41, 45,

Žbogar, Dušan, 183, 187

Milutinović, Miroslav, 82

Živković, Marko, 103, 120, 179, 199, 210

muzej, 39, 164, 166, 167, 168



gverilski, 186, glej tudi ljubitelji, ljubiteljstvo



konserviranje, 166



KULTURNI SPOMIN, knjiga 5

Urednica zbirke Tanja Petrović

FIČKO PO JUGOSLAVIJI

Zvezda domacěga avtomobilizma med cestami in spomini

Avtor Martin Pogačar

Rezencenti Jure Gombač, Oto Luthar in Peter Stanković

Posamezni prispevki Zdravko Duša, Hannah Marshall in Tanja Radež

Jezikovni pregled Tadej Turnšek

Fotografije Tomaž Alauf, Marjan Ciglič, Joco Čermak, Miha Dariš, Tina Glavič, Jerala, Nikola Konatar, Hannah Marshall, Mare Mutić, Muzej istorije Jugoslavije, Muzej novejše zgodovine Slovenije,

Rudi Paškulin, Martin Pogačar, Bogo Primožič, Bojan Rakonjac, Lisa Rodd, Edi Šelhaus, Zastava auto

Oblikovanje Tanja Radež

Prelom Biro 11

Izdajatelj Inštitut za kulturne in spominske študije ZRC SAZU

Za izdajatelja Tanja Petrović

Založnik Založba ZRC, ZRC SAZU

Za založnika Oto Luthar

Tisk Medium, d. o. o.

-------------------------------------------------------------------------------------------------------

Naklada 400

CIP - Kataložni zapis o publikaciji

Prva izdaja, prvi natis. / Prva e-izdaja.

Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana

Knjiga je izšla s podporo Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije na razpisu za 719:629.331(497.1)

sofinanciranje izdajanja znanstvenih monografij v letu 2015.

POGAČAR, Martin

© 2016, Inštitut za kulturne in spominske študije, Založba ZRC, ZRC SAZU

Fičko po Jugoslaviji : zvezda domačega avtomobilizma med cestami in spomini / Martin Pogačar

; [fotografije Tomaž Alauf ... et al.]. - 1. izd., 1. natis. - Ljubljana : Založba ZRC, ZRC SAZU, 2016. -

Vse pravice pridržane. Noben del te izdaje ne sme biti reproduciran, shranjen ali prepisan v kateri koli obliki (Zbirka Kulturni spomin, ISSN 2232-3872 ; knj. 5)

oz. na kateri koli način, bodisi elektronsko, mehansko, s fotokopiranjem, snemanjem ali kako drugače, brez predhodnega pisnega dovoljenja lastnikov avtorskih pravic.

ISBN 978-961-254-916-9

285012224

Knjiga je prosto dostopna tudi v elektronski obliki (pdf), ISBN 978-961-254-917-6,

COBISS.SI ID=285012480.

-------------------------------------------------------------------------------------------------------

http://zalozba.zrc-sazu.si/p/1160





Stari avti skrivajo sledi »rajzenfibra«,

vonj pregretega robidovja ob cesti,

izgubljene zvoke dežnih kapelj

in ritmicnega pomikanja brisalcev.

Jesen 2015

fotografija: Mare Mutić

F-plakatFICKO-TISK.indd 1

8/6/16 06:45:42





Jesen 2015

fotografija: Mare Mutić

F-plakatFICKO-TISK.indd 2

8/6/16 06:46:28





Ko je dasa u ekstazi,

kada preko stotke gazi?

Nacionalna klasa, 1979

Jesen 2015

fotografija: Mare Mutić

F-plakatFICKO-TISK.indd 3

8/6/16 06:46:43



Jesen 2015

fotografija: Mare Mutić

Malo kaucuka i željezni pancir,

ogradivši srce od umrlog mesa

ja odbijam polet životnih tjelesa;

najzad postah svoj vlastiti banker

i muvam po asfaltu srca

elektromagnetizovana.

Autom kroz korzo, Tin Ujevic, 1932

F-plakatFICKO-TISK.indd 4

8/6/16 06:46:49





F-predlistFICKO.indd 2

8/6/16 06:43:23