Ri E T1 E oJJ §3 M E 11229514 APRIL 1987 # ŠT. 7-8 GLASILO DELAVCEV PREDILNICE LITIJA _____________LETO XXVIII Peti dan za tem, ko je na prvi pomladanski dan krenila štafeta mladosti s Triglava, se je ustavila v Litiji. Tu je počivala, medtem ko so se v celotni ljubljanski regiji odvijale mnoge mladinske aktivnosti — od okroglih miz o problematiki, ki najbolj tarejo mlade v njihovem okolju, do prireditev za najmlajše, lutkovne predstave in drugo. V Litiji je bilo ta dan živahno za mlade. Več o tem, v besedi in sliki, na 7. strani. ☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆A* Naša tovarna je bila ustanovljena, kot tekstilna tovarna — bombažna predilnica in tkalnica, 19. aprila 1886. leta — pred 101 letom. Naši prazniki Aprilski zlom je presenetil vse, saj ni nihče pričakoval tako hitrega konca stare Jugoslavije, zlasti ne partija, kije poslala svoje člane in skojevce celo med prostovoljce. Vendar je bilo v enem tednu vse končano. Kot se spominja Tone Fajfar, je po tem tudi Hitlerjeva propaganda žela precejšnje uspehe med kmeti in delavstvom. V tem ozračju se je partija odločila, da bo povezala vse, kar je naprednega na Slovenskem, ne glede na svetovni nazor. To je njena neizpodbitna in zgodovinska zasluga. 27. aprila 1941 je bil tako ustanovni sestanek protiimperialistične oz. osvobodilne fronte. Tu so tudi razčistili z dilemo ali se pasivno vdati v usodo in čakati na počasno uničenje ali tvegati in se začeti bojevati. Po tem sestanku je CK KPS izdal proglas vsemu slovenskemu narodu in pozval vse politične skupine in vse domoljube, naj se združijo v fronto proti imperialističnim okupatorjem. Vse ustanovne skupine pa so se lotile dela na svojem območju. Od tega zgodovinskega datuma letos mineva 46 let. Vsem nam je znano tudi delovanje Osvobodilne fronte med vojno in njeno kasnejše preoblikovanje v Socialistično zvezo delovnega ljudstva. Stoeno leto pa mineva od 1. maja, ko so bile v Chicagu zadušene delavske demonstracije. Pobudniki so bili obsojeni na smrt ali dosmrtno ječo. Leta 1889 je II. internacionala ta dan proglasila za mednarodni praznik dela. Tako na predvečer 1. maja simbolično zagorijo kresovi in oznanjajo mednarodni praznik vseh delovnih ljudi. Seveda pa se problemi, s katerimi se sooča organizirano delavstvo in jih skuša reševati tudi spreminjajo v skladu z režimom, družbeno-političnimi razmerami, razvojem proizvajalnih sil itn. Medtem, ko se v nekaterih manj razvitih predelih delavci borijo za pravice, ki se bistveno ne razlikujejo od onih izpred 100 let (zavzemanje za osnovne življenjske pogoje), v najbolj razvitih državah delavci zaradi avtomatizacije proizvodnje izgubljajo delo in ostajajo na cesti. Vsekakor 1. maj kot simbol delavstva in boja za pravice delavcev ostaja aktualen, tudi pri nas. Vsem bralcem čestitamo ob dnevu OF in 1. maju V tej številki • O investicijah v letošnjem letu je pripovedoval Darko Primožič, direktor sektorja vzdrževanja. Načrti so morda preobsežni. Investirali bomo le toliko, kot zmoremo. Če ne bo vse letos, bo pa prihodnje leto. Preberite, kaj je načrtovano! ~ Proizvodnja in pro-- dva pomembna ele- menta poslovanja. Kako je to potekalo v prvih treh letošnjih mesecih? • Obširneje o športni rekreaciji nasploh in o tej dejavnosti pri nas. • Prispevke, s katerimi se oglašajo naši upokojenci in v katerih objavljajo spomine na delo in življenje v naši tovarni, v prostem času ter ostalo, bomo vsekakor še vedno radi objavljali. Bolj smo k temu spodbujali lani — v letu stoletnega jubileja, vendar tudi sedaj, ko smo zakoračili v drugo stoletno obdobje, ne bomo zapirali strani našega glasila pred zgodovino. Tokrat objavljamo prispevek Milke Strojan, v katerem objavlja spomine o življenju in delu svoje sestre Tince. • Gasilske vaje — pogoj za protipožarno pripravljenost. Tokrat so vadili gašenje v težjih pogojih, v zadimljenih prostorih. Investicije v letošnjem letu To kar smo predvidevali za investicijsko gradnjo in nabavo za letošnje leto še ne pomeni, da bomo tudi uresničili. Že takrat smo sklenili, da se bomo o posamezni zadevi sproti odločali, ko bo postalo jasno, če lahko stroške za to poravnamo sami, iz lastnih sredstev amortizacije. Tudi o prioritetnem vrstnem redu še ni padla zadnja beseda. Pazili bomo, da ne bi zašli v težave zaradi nelikvidnosti, sicer pa naj bi potekala investicijska dejavnost nekako takole. Velik poudarek je namenjen gradnji skladišča in zbiralnika protipožarne vode ter podaljšanju industrijskega tira do novega skladišča. Za vse to že imamo potrebno dokumentacijo, določeno lokacijo in zbrana soglasja. Čim bo na voljo denar, bomo pričeli z gradnjo. Ob tem bomo še rekonstruirali sedanji industrijski tir in ga premaknili nekoliko proti jugu, da bo na rampi ob kotlarni več prostora. Ustvarila se bo tudi možnost nadaljnjega planiranja gradnje na tem delu tovarne, zazidalni načrt za prostor, kjer stoji sedaj dotrajano skladišče s polkrožno streho. Naslednji korak v naši gradbeni investicijski dejavnosti bo izdelava načrta za pozidavo na prostoru, vzhodno od sukalnice. Tu je predvidena gradnja nove menze, efektne sukalnice, transformatorske postaje in zaklo- nišča. O tem smo se že dogovarjali, narisani bodo variantni predlogi, nakar se bomo odločali in pričeli s projektiranjem. Nabaviti moramo dodatni kotel za centralno kurjavo. Sedanja obratujeta že pet- najst let, in dobro je imeti rezervnega, poleg tega pa bodo trije potrebni zaradi povečanih prostorov, ki jih ogrevamo. V kotlarni je prostor za tretji kotel. Tudi letos bomo postopno zamenjavali dotrajane stroje z novimi. Tako je predvidena zamenjava dveh dvojilnih strojev, dveh sukalnih strojev DD, nova raztezalka za sintetiko in stiskalnica za briketiranje odpadkov, ki jih sedaj dvakrat dnevno vozimo na smetišče. V načrtu investicije je še dopolnitev in zamenjava transportnih sredstev. Električni viličar smo že kupili. Posamezne sklope za naš računalniški sistem smo že nabavili, v načrtu so pa še drugi. Ta program bomo še dograjevali. V načrtu so še manjše stvari za menzo in počitniški dom. Želimo postaviti še manjšo črpalko za nafto in napravo za pranje viličarjev. Želimo nabaviti še opremo za Bauschiranje preje (HB), kar sedaj pošiljamo drugam. Hoch Bauschiranje (HB) je postopek, ki temelji na krčenju ene komponente v preji iz dvo ali več komponentne mešanice acrilnih vlaken, po vplivanju toplote. S tem postane preja bolj voluminozna — mehka za otip — spominja na volno. Računati moramo še s stroški prispevka za povečan odvzem električne energije, odplačilo anuitet za stroje Textima, tu so pa še zamenjava gasilne opreme, protipožarna zaščita — 3 linije in projekti, načrti za skupno ja-vljalno postajo in nekaj vlaganja v mehanizacijo pisarniške opreme in za poslovni in obratni inventar. Vse to pa, kot smo že povedali, čaka, da bo na voljo denar. Za vse skupaj bi ga potrebovali nad poldrugo milijardo din. Pri investicijskem vzdrževanju gre za planirana popravila strojev, okvar, ki se pokvarijo med letom. Za to naj bi zadostovalo 315 milijonov 500 000,— din. Prostor za ograjo — vzhodno od sukalnice, kjer bo nekoč stala nova menza, efektna sukalnica, transformatorska postaja ... za kar se bomo morda letos odločali med variantnimi predlogi Razpis prednostne liste za stanovanja V skladu s 45. členom samoupravnega sporazuma o urejanju stanovanjskih vprašanj razpisuje odbor za stanovanjska vprašanja prednostno listo za dodelitev stanovanj, na podlagi katere bodo dodeljevali stanovanja od 1. 7. do 31. 12. 1987. Razpis traja od 24. aprila do vključno 11. maja 1987. K prijavi morate priložiti vso ustrezno dokumentacijo, in sicer: — potrdilo OD zakonca in drugih družinskih članov za leto 1986 — zdravniško potrdilo o zdravstvenem stanju družinskih članov (ne sme biti starejše od dveh let) — in drugo morebitno dokumentacijo, ki lahko upliva na višje število točk. Postopek prednostne liste bo enak kot do sedaj. Najprej bo sestavljen osnutek prednostne liste, na katero bodo možne ustne ali pisne pripombe, po obravnavi pripomb bo odbor za stanovanjska vprašanja sestavil predlog prednostne liste, na katerega bodo možni ugovori v roku 30 dni po objavi na delavski svet delovne organizacije. Odbor za stanovanjska vprašanja bo sestavil dve prednostni listi in sicer eno za dodelitev dvosobnega in trisobnega stanovanja in eno za dodelitev enosobnega stanovanja in garsonjere. Pri prijavi na razpis se morate odločiti, kakšno stanovanje želite, ker se prednostna lista, v času, za katerega bo sestavljena, ne bo spreminjala. Po tej prednostni listi bomo dodelili vsa izpraznjena starejša stanovanja. Vsi, ki ste interesenti za stanovanje, prijavite se najkasneje do 11. maja 1987. Prijavite se v kadrovsko splošnem sektorju pri Heleni Hiršel, soba št. 15, poslovna zgradba. Helena Hiršel Ob kotlovnici sta rezervoarja za mazut. Pravkar ga prečrpavajo iz cisterne. Tako smo ga do nedavnega porabili okoli 400 ton, odkar pa ogrevamo še nove prizidke, je poraba narasla na 600 ton. Lopo za maziva smo prestavili z zaitounega ueia tovarne (ob bajerju) na prostor za menzo. Ob bajerju je potreben prostor za novo skladišče. V prvem trimesečju Proizvodnja V prvih treh mesecih letošnjega leta smo proizvedli 2066 ton enojne preje, kar je 128 ton manj kot smo planirali. V januarju smo proizvedli 616 ton (86 % planiranih količin), v februarju 685 ton (97 %) v marcu pa 765 ton (99 %). V sukalnici smo imeli na začetku leta veliko medfazno zalogo enojne preje, zato smo z nekaterimi ukrepi (nadurno delo, premeščanje delavcev iz predilnice) uspeli vložiti (pripraviti za prodajo) 2080 ton preje, kar je več kot smo jo v istem času proizvedli v predilnici, pa vseeno 82 ton manj kot smo planirali. Asortiman v dodelavi je sicer ugoden, saj smo dosegli nadplanske količine pri višjih stopnjah dodelave, to je pri sukani in efektni preji. Vložena preja v prvih treh mesecih Proizvodnja v tonah Stopnja dodelave Plan 1987 Realizacija 1987 Indeks Realiz. Plan Varkops 179 165 92 OE/1 371 347 93 Previta 847 790 93 Sukana 680 698 103 Efektna 95 99 104 Skupaj 2172 2090 96 Seveda pa tolikšen izpad produkcije v prvem četrtletju pomeni slab obet za doseganje letnih planskih ciljev. Razpolagamo sicer s kapacitetami, ki nam omogočajo ob ustreznih komercialnih naročilih da izgubljeno nadoknadimo, vendar moramo zato povečati izkoristek strojnih kapacitet. Ta je letos še nižji kot v lanskem letu, predvsem zaradi pomanjkanja delavcev. Proizvodnja se je letos vsak mesec povečevala, tako da smo v marcu že skoraj dosegli plansko proizvodnjo. V naslednjih mesecih pa bo njena rast odvisna od uspešnosti vključevanja novih delavcev v normalno delo z normalnimi delovnimi učinki in pa od doseganja zaželjenega asortimana proizvodnje. F. Lesjak Prodaja Letošnje leto smo v prvem četrtletju prodali za 4.365.672.000 din preje ali za 78 % več kot v enakem obdobju preteklega leta. Na povečanje celotne realizacije je vplivalo povečanje cen, ki smo jih nazadnje zvišali konec decembra lanskega leta, povečalo pa se je tudi povpraševanje po višjih številkah. Količinsko pa je bila naša prodaja v prvih treh mesecih letošnjega leta za 18 t ali 0,8 % manjša kot lani v enakem času. Zaloge preje od konca decembra do konca marca so se povečale za 40 t. Občutneje kot prodaja doma pa se je zmanjšal izvoz. Izvozili smo 176 t, to je za 42 t manj kot lani. V odstotkih to predstavlja 21% manj. Na manjši izvoz vpliva dejstvo, da smo lani imeli skupni izvoz s Svilanitom, ki se v letošnjem letu ne nadaljuje. V lanskem izvozu enakega obdobja je skupni izvoz znašal 114 t ali 51 %, letos pa le 48 t ali 27 %. Če ne upoštevamo skupnega izvoza, pa ugotovimo, da se je naš lastni izvoz na tuje povečal in sicer za 20 t ali 19 %. Kljub temu ugotavljamo, da se razmere na svetovnem trgu še nadalje zaostrujejo, kar se kaže predvsem v pritiskih na zniževanje cen. Tudi na domačem trgu se srečujemo s težavami. Predil-ne kapacitete v Jugoslaviji so se močno povečale in bistveno vplivajo na naš položaj. Zaenkrat je sicer povpraševanja po preji globalno dovolj, nekaj pa je težav glede asortimana. Omenim naj še cenovno problematiko. Konec decembra preteklega leta smo cene sicer povečali, vendar nam padanje dinarja neprestano draži surovino, naraščajo pa tudi vsi drugi stroški, ki jih imamo s pomožnimi materiali, rezervnimi deli, energijo. Povečujejo se obresti, dajatve družbi itd., kar nas je prisililo k predlogu povečanja cen, o čemer smo, po sprejemu predloga na delavskemu svetu, obvestili pristojne organe in naše kupce. V kolikor pa se bo inflacija še nadaljevala s takim tempom, pa bodo naše nove cene že v času uveljavitve komaj še na zadostnem nivoju. Povem naj še, da smo pri analizi prodaje po mesecih ugotovili, da je bila ta naj nižja januarja, ko je znašala komaj 568 t, medtem ko smo marca že uspeli prodati 822 t. V kolikor bomo nadaljevali s prodajo tako kot v marcu tudi v naslednjih mesecih, bomo nadomestili zamujeno in zastavljene cilje na področju prodaje tudi uresničili. Vida Vukovič Izostanki — odsotnosti Na tabeli so prikazani odstotki odsotnosti v prvih treh mesecih letos in za primerjavo so zraven še podatki za lansko enako obdobje. Odsotnosti so razdeljene na tri glavne vzroke (bolniške, nege in porodniške ter redni dopusti — v četrti koloni pa so zbrani vsi ostali razlogi za odsotnosti z dela. Da bo vsak našel sebe v svojem oddelku smo zaposlene razdelili še podrobneje, po ekonomskih enotah. Komentar naj izlušči vsak sam. Naziv enote bolniška nega, porod redni dopust ostala ods. skupna odsot. I.-III. 1986 I.-III. 1987 I.-III. 1986 I.-III. 1987 I.-III. 1986 I.-III. 1987 I.-III. 1986 I.-III. 1987 I.-III. 1986 I.-III. 1987 Čistilnica 6,0 1,4 _ 0,4 4,0 5,o 3,3 3,3 13,3 10,1 Mešalnica - 2,6 - 0,8 6,4 4,3 2,9 3,0 9,3 10,7 Mikalnica 1,5 5,8 - - 4,2 3,1 3,1 3,3 16,8 12,2 Česalnica 5,9 15,1 5,9 20,3 15,8 3,0 3,1 1,8 30,7 40,2 Predpredilnica 10,8 9,6 1,8 6,5 6,9 5,2 3,0 • 3,4 22,9 24,7 Predilnica bombaža 6,9 8,3 3,9 8,5 7,2 6,5 2,9 3,0 20,9 26,3 Predilnica sintetike 9,1 8,4 2,2 3,2 6,6 6,3 3,1 3,0 21,0 20,9 Regeneracija odpadkov 3,7 8,7 0,2 - 4,7 3,3 2,9 3,1 11,5 15,1 Dvojilnica 10,7 17,2 5,7 5,3 7,7 6,0 2,9 2,5 27,0 31,0 Sukalnica 7,1 6,8 0,7 2,0 7,7 6,6 3,0 3,0 18,5 18,4 Sukalnica ef,sukancev 5,5 9,9 1,3 6,3 7,5 5,1 3,1 2,7 17,4 24,0 Previjalnica 7,1 5,3 1,3 0,7 8,9 6,8 3,2 2,8 20,5 15,6 Prebiral, cevk 14,1 14,0 12,4 15,7 11,0 8,7 2,3 2,2 39,8 40,6 Žabojarna 19,0 - - " 10,4 14,6 2,5 3,0 31,9 17,6 Vlagalnica 6,0 5,o 4,0 3,6 8,9 7,9 3,1 3,0, 22,0 19,5 Laboratorij 13,4 7,2 1,3 - 3,6 3,5 2,7 2,6 21,0 13,3 KIjučavn.delavnica 7,8 11,3 - - 5,1 2,1 3,2 2,8 16,1 16,2 Mizarska delavnica 15,9 19,7 - - 2,9 5,7 2,9 2,5 21,7 27,9 Elektro delavnica 6,8 10,4 - - 2,2 4,6 2,9 . 3,1 11,9 18,1 Zidarska skupina 0,8 - - - 6,8 11,8 3,0 3,7 10,6 15,5 Valjčkarna - 1,1 - 1,1 6,5 9,8 3,4 3,1 9.9 15,1 Zunanji transport 10,4 6,8 0,3 - 5,1 7,3 3,2 3,3 19,0 17,4 Remontna skupina 6,2 10,8 - 0,4 5,7 4,3 2,9 3,0 14,8 18,5 Čistilna kolona 13,3 7,0 10,4 17,9 3,9 6,9 2,6 2,6 30,2 34,4 Kotlarna - - - - - - 2,9 2,9 2,9 2,9 Nabavna služba 1,9 5,7 14,3 - 2,5 0,3 2,5 3,0 21,2 9,0 Prodajna služba - 3,2 - - 1,7 1,0 2,9 3,6 4,6 7,8 Spl.kadr.sektor 4,7 4,3 0,3 5,2 2,8 4,5 2,9 2,5 10,7 16,5 Finančni sektor 1,5 0,3 3,5 11,1 4,9 5,4 3,1 2,8 13,0 19,6 Sektor vzdrževanja 8,3 - - - 3,5 1,5 3,1 3,0 14,9 4,5 Proizvodni sektor 1,4 0,7 " - 7,7 8,7 3,0 3,7 12,1 13,1 Obrat družbene prehrane 1,8 11,0 6,5 2,6 6,7 8,5 2,9 2,7 17,9 24,8 Počitniški dom - - " " 1,5 - 2,9 2,6 4,4 2,6 SKUPAJ 7,4 7,7 2,6 5,o 6,6 5,8 3,0 3,0 19,6 21,5 Športna rekreacija Pri športni rekreaciji se človek giblje spontano, misli s svojo glavo in čuti s svojem srcem. Pri delu ali vsaj pri moderni proizvodnji teh možnosti ni ali pa so zelo omejene. Tam delavca nadzoruje predstojnik, ritem gibanja diktira stroj, predmet duševne zaposlitve diktira delovni problem, itn. Pojem rekreacije ni izum 20. stoletja, ampak sega v zgodovino človeštva do takrat, ko je človek začel delati in je nujno spoznal tudi počivanje — rekreiranje. Sama beseda je latinskega izvora »recreo-are« — kar pomeni ponovno ustvariti, oživiti, okrepiti, obnoviti, osvežiti. Pomen te besede se je ohranila do danes, npr. pri Angležih »recreation« in pri nas »rekreacija«. Pri opredeljevanju tega pojma pa je vendarle nemalo težav, ki izvirajo iz današnjih zamotanih nazorov o rekreaciji. Pa tudi iz tega, ker pomeni rekreacija za vsakogar nekaj drugega. Mnogi namreč pojmujejo rekreacijo kot nekaj nepotrebnega in škodljivega, kjer gre predvsem za igro, sprostitev, neproduktivnost. Zopet drugi pojmujejo to kot nikomur odgovorno dejavnost, izživljanje v nedelavnosti, veseljačenje, kot dovoljeno lenarjenje, brezdelnost in brezskrbnost. V preteklosti je bil prosti čas in rekreacija privilegij vladajočih družbenih razredov, danes pa postajajo tega bolj in bolj deležni vsi člani sodobno industrijsko razvitih družb. Tako so se za rekreacijo začele zanimati razne znanosti — psihologija, sociologija, gerontologi-ja .. . in nastale so tudi različne definicije med katerimi so različno pojmovne razlike, ker je predmet raziskav posameznih znanstvenih disciplin različen. Pomenu rekreacije še najbolj ustreza ta, ki pravi: »Rekreacija je tista svobodna in organizirana aktivnost, ki fizično, psihično in socialno bogati, sprošča in obnavlja človeka, ter ga pomaga oblikovati v vsestransko razvito osebnost.« Ta definicija izločuje možnost, da bi k rekreaciji prištevali tudi tiste aktivnosti, ki po svoji naravi ne delujejo rekreativno ali prinašajo posamezniku in družbi škodo. V dobi znanstveno-tehno-loške revolucije je človekov položaj v proizvodnji tak, da obremenjuje predvsem njegov živčni sistem, medtem ko so mišice domala neaktivne. Pomanjkanje gibanja človeka med delom in prostim časom ga vodi v postopno propadanje. Ta zavest pa predstavlja v razvitih industrijskih deželah enega od najvažnejših motivov za množično udejstvovanje prebivalcev v športu. Šport je zajel ves svet in se mu nobena dežela ni mogla izogniti. Dosedanja športna dejavnost izraža tekmovalni duh in merjenje zmogljivosti v utesnjenih, mednarodno priznanih športnih panogah, prežetih s pravili »od zgoraj«. Ob tem pa raste nova smer, ki skuša narediti iz pasivnih gledalcev športnih prireditev aktivne športnike, iz fizično za- kaj se pri tem uniči, poškoduje, torej sama gospodarska škoda. Vendar je športna rekreacija, predvsem zaradi svojega funkcionalnega značaja, funkcija življenja. Z njo si človek vodi funkcionalno stran svojih telesnih, pa tudi duševnih zmožnosti. Človek ne more uspešno delati, če nima brezhibnih in uglajenih funkcij telesa in duha. V fiziološkem, smislu se športna rekreacija skoraj ne razlikuje od dela, ker se pri obojem troši energija, rabi napor mišic, živcev, intelektualno silo, le da pri modernem delu zaradi vse večje enostavnosti funkcionalna plat krni ali pa se pri nekaterih poklicih povsem izključuje, športna rekreacija pa je naravna protiutež tej eno-stranosti. Funkcija rekreacije pa je tudi zadovoljitev družbenih interesov — kulturne vrednote, fizične spo- nemarjenih ljudi telesno-kulturne, torej ljudi, ki bodo sposobni prenašati bremena znanstveno-tehnološke revolucije. To je športna rekreacija. Ima značaj prvobitnega udejstvovanja v službi življenja, čeprav nima praktičnega pomena v smislu gospodarskega pridobivanja v najbolj vulgarnem pomenu, ker se pri tej dejavnosti trošijo predvsem z delom pridobljena posebna sredstva. Troši se obleka, obutev, energija, objekti, naprave itn. Marsi- Nekateri radi delijo rekreacijo na aktivno in pasivno. Ta razdelitev je protislovna, kajti rekreacija pomeni vedno kako dejavnost ali aktivnost. Smo lahko le dejavni in nedejavni potrošniki rekreacije, opazovalci in udeleženci rekreacije. sobnosti, ustvarjalnega dela, produktivnosti, zdravja in obrambne sposobnosti. In pri nas Imamo rekreacijo, ki pa je omejena le na športna tekmovanja v desetih panogah in pozimi na uro do dve na teden v telovadnici, ko jih pride peščica, da se nekoliko razvedri. Sicer pa je ta dejavnost prepuščena vsakemu posamezniku — njegovi osveščenosti. Prepričan sem, da bi mnogi naši delavci — posebno pa še delavke na vprašanje, ali se ukvarjajo z rekreacijo v prostem času, odgovorile, da se dovolj nate-lovadijo ob stroju, pa tudi doma jim ni prizanešeno. Komaj čakajo da se usedejo, uležejo in mirujejo, ter se tako odpočijejo. To pa je ravno napačno, ker enostranost vodi v propad. Dokaz za to so tudi številne invalidske upokojitve, premestitve na lažja dela in drugo. Tako kot vzpodbujati za delo, bi morali naše delavke (ce) vzpodbujati tudi k skrbi za zdravje. Nekaj se premika. Nekaj bo storjenega že tudi z »minutko za zdravje« med delovnim časom. Toda drugače bi morali izkoristiti še dnevne, tedenske in letne počitke. Brez besed V šoli pripravljajo mladino na športno rekreacijo, posebno na tiste športne zvrsti, ki so primerne za vsa obdobja življenja. Z vidika gerontolo-gije bi dali na prvo mesto znanje plavanja, smučanja, kolesarjenja in privzgojitev pravilnega odnosa do planinstva. Ko mlad človek zapusti šolo in se preda svojemu poklicnemu delu, je mnogokrat prepuščen sebi in svoji osveščenosti do športne rekreacije. Tam bi morali nadaljevati z vzgojo, z usmerjanjem in vzpodbujanjem. Ob koncu še misel našega strokovnjaka za športne in rekreativne dejavnossti, Draga Ulage: »Da bi bila starost žetev življenja, in ne izgubljena mladost, je treba človeka pravočasno pripravljati na obdobje, ko ne bo več močan, in tudi ne hiter, okreten in vzdržljiv«. Da bi o naši športni rekreaciji spregovorili še drugi — aktivni rekreatorji, sem povabil k razgovoru nekaj naših dejavnih potrošnikov rekreacije. Iz sproščenega razgovora sem izluščil naslednje: Janez Hauptman — strojni ključavničar v mehanični delavnici pa tudi predsednik sindikalne komisije za šport in rekreacijo: »Naša rekreacija je organizirana le v prostem času, med delovnim časom rekreacije zaenkrat še nismo uvedli, tako kot jo imajo že marsikje. Toda to je že stvar bolj kvalificiranih ljudi. Mi, kot zgolj ljubitelji rekreacije o tem ne moremo odločati. Še pred leti smo se sodelavci dobivali na igriščih in podobno le občasno — kadar se je pač kdo spomnil — kasneje je to postalo bolj redno in danes se, razen v poletnih mesecih, dobivamo vsaj enkrat tedensko. Da bi naše športno udejstvovanje postalo bolj zanimivo, so ta srečanja prerasla v športne igre, kjer beležimo rezultate kar desetih panog. Pri tem sodeluje okoli sto ljudi — Janez Hauptman na svojem delovnem mestu — Mislim, da kam ata letos na morju osvajati, grozno se trudi, da bt izgubil trebuh' nekateri tudi v večih panogah — od tega pa je zelo malo žensk. Res pa je tudi to, da bi za več ljudi športna tekmovanja težje organizirali — poprijeti bi moralo več organizatorjev — vodij posameznih športnih panog. Sedaj kar dobro skrbijo: za nogomet in odbojko — Jože Nejedly; namizni tenis — Veno Pajer, košarko — Tine Jerina in Dušan Babič; kegljanje — Jože Vizlar; šah Miro Dolinšek; balinanje To- - S tega vrha laamo krasen pogled na ilvljenake etroSke. ni Kos in ribištvo — Franc Žnidar. Za smučanje nas poskrbi več, strelstvo pa nam pomagajo organizirati v Strelskem društvu Šmartno.« Nekaj besed o ženskah in rekreaciji! »Radi bi pritegnili k rekreaciji več žensk, toda v tem ne uspemo. Ženske so močno obremenjene kot delavke, gospodinje, matere. Še vedno pa pri mnogih prevladuje mišljenje, češ »ženska naj bo doma«. Dalo bi se organizirati kakšno žensko rekreacijsko skupino — potrebna bi bila zavzetost organizatorja — še bolje organizatorice, da bi z osebnim prepričevanjem kaj dosegli. Na kegljanje je v za- četku prihajalo okrog petnajst žensk. Več se jih udeležuje še rekreacijskega smučanja, menim pa še, da bi se prav tako udeleževale plavanja, samo za to v Litiji nimamo pogojev.« Kako bo pa letos organizirana rekreacija? »Tako bo kot lani. Sestanka za to sicer še nismo imeli, toda kakšnih sprememb ne moremo pričakovati. Ljudje se radi udeležujejo športnih iger, vse bolj jim gre za veselje in niso več tako zagrizeni za dobre rezultate, za vsako ceno. Pri tem pa so velikega pomena poprejšnje priprave in dobro organiziranje.« Metoda Tomažič — rezerva predilnice. »Udeležila sem se le tekmovanja v streljanju. Če bi organizirali tekmovanja v rokometu bi tudi sodelovala, sicer pa mi primanjkuje časa zaradi domačih opravil. Moški so manj obremenjeni. Če bi sodelovalo več žensk, bi raje sodelovala. Mislim, da bi uspeli pritegniti ženske na podoben način kot so bile organizirane priprave za gasilsko tekmovanje. Tu so nam zamujeni čas priznali za »v dobrem«. Vzrok za slabo udeležbo žensk pri rekreacijski dejavnosti pa je tudi v tem, da jih je dosti iz oddaljenih krajev. Sama se tudi smučam, na tekmovanje pa nisem šla, ker sem se nekoliko bala strme proge.« — Žena, prinesel sem ti priročnik »Kako bolje izrabim svoj prosti čas«. Tone Kos — remont su-kalnice: »Največji problem ali slabost naše športne rekreacije je slaba udeležba, posebno z ženske plati. Bolj poznam kegljanje in tu je bilo sprva še kar dovolj udeležbe. Rezervirani stezi ob petkih od 19.—21. ure, sta bili zasedeni, sedaj pa udeležba upada. Le dve ženski še prihajata kolikor toliko redno. Da bi pritegnili ženske k rekreiranju, bi morali popestriti in povečati propagando — plakate — osebni stiki ... Od nekdaj so se udeleževale športnih dejavnosti predvsem mlajše ženske, teh pa sedaj ni toliko iz bližnjih krajev ali iz Litije. Večina se jih vozi in nimajo dobrih zvez še za vračanje na rekreacijo. Še to bi dodal, da tudi po moški plati ni prevelikega navdušenja. Čeprav močna ekipa v kegljanju, se nas je komaj zbralo dovolj, da smo se lahko udeležili sindikalnega občinskega tekmovanja, kjer smo na koncu zmagali in prejeli pokal v trajno last.« Mislim, da smo dovolj slišali o vsem — kaj več ne bi zvedeli, če tudi bi še spraševali ostale, bodisi aktivne rekreatorje, bodisi opazovalce. Ali pa se morda motim? Pomislite o sebi, kaj bi o tej zadevi lahko povedali vi. Če kaj, pa napišite ali povejte! Za pametne predloge ni nikoli prepozno. M. M. OD TU IN TAM Zgornji, ožji kontejner, na spodnjem širšem pomeni zelo nestabilno konstrukcijo. Predstavlja veliko nevarnost da se podre in ogroža delavce. Postavlja se vprašanje odgovornosti in pameti vili-čarista oz. vodje, ki je dopustil takšno zlaganje. Zaboji za embalažo so izredno dragi, tako da je nabava upravičena le, če se ga lahko dalj časa uporablja. Zaboji pa se pri transportu, skladiščenju .. . poškodujejo večinoma že pri prvi uporabi. Zato smo sprejeli nekaj ukrepov za podaljšanje uporabne dobe zabojev. Eden teh je tudi uporaba palet pri prevozu zabojev iz rampe vlagalnice do skladišča izdelkov. Prej so po dva zaboja skupaj prijemali s kleščami viličarja, s čimer so zaboje strli, sedaj pa jih dvigajo od spodaj z vilicami. Ukrep za zmanjšanje stroškov za zaboje je tudi sprememba embaliranja nekaterih vrst prej. Namesto zabojev uporabljamo paletne kartone. Plastične zaboje pri previjalnih avtomatih postopoma nadomeščamo z novimi aluminijastimi kontejnerji. Stare posode so že izrabljene, poleg tega imajo novi večjo prostornino in jih je možno skladiščiti drug na drugega v višino. Poskusno smo pričeli z obratovanjem prvih šestih rekonstruiranih prstančnih predilnih strojev v zgornjem nadstropju prizidka. Na žalost pa je še precej montažnih napak, tako da bo do normalnega obratovanja potrebno vložiti še veliko truda. V naši mehanični delavnici izdelamo veliko rezervnih delov za stroje v proizvodnji Ob veliki količinski proizvodnji kroži v proizvodnih oddelkih predpreja, kontejnerji, posode z odpadki itn., kar povzroča veliko utesnjenost. ŠTAFETA MLADOSTI 87 V LJUBLJANSKI REGIJI Litija, 26.marec1987 Predsednik mladine v naši občini Ivan Žičkar je sprejel letošnjo zvezno štafeto mladosti. Pri sprejemu je bila prisotna tudi predšolska in šolska mladina. Zanimiv dogodek za naše najmlajše. Udeleženci na okrogli mizi o domicilnem principu zbiranju sredstev naših delavcev zaposlenih v drugih občinah. Finale šolskega regijskega kviza, ki je bilo na Stavbah. Zmagala je ekipa iz Bežigrada. Razstava mirovnikov Interesenti so si ogledali tudi Predilnico. Poročilo o odsotnosti z dela zaradi bolezni v letu 1986 Podatke s prikazi zdravstveno upravičene odsotnosti z dela za leto 1986 je pripravil zdravstveno informativni center v Ljubljani tako, da imamo po nekaj letih ponovno podrobno razčlenitev odsotnosti zaradi bolezni. Poročilo o zdr. upr. odsotnosti z dela za obdobje: 01—09 M ES. 1986 Predilnica — skupaj Bolniški stalež % BS Ind. Glavna M ž SKUPAJ nespos. pogost. teže P D P D P D IO IF IT 1 Nalezljive bolezni (infekcijske in parazitarne bolezni) 8 86 38 407 46 493 ,203 ,475 4,440 10 2 Novotvorbe 4 88 4 88 ,036 ,084 ,386 22 3 Bolezni žlez z notranjim izločanjem, bolezni prehrane, presnove; motnje imunskega stanja 3 133 3 133 ,054 ,128 ,289 44 4 Bolezni krvi in krvotvornih organov 2 28 2 28 .011 .027 ,193 14 5 Duševne motnje 6 67 33 2086 39 2153 ,888 2,078 3,764 55 6 Bolezni živčnega sistema in čutil 7 79 30 234 37 313 ,129 ,302 3,571 8 7 Bolezni obtočil 2 259 18 263 20 522 ,215 ,503 1,930 26 8 Bolezni dihal 9 Bolezni prebavil, bolezni ustne 53 300 155 1316 208 1616 ,666 1,559 20,077 7 votline, žlez slinavk in čeljusti 21 204 74 693 95 897 ,370 ,865 9,169 9 10 Bolezni rodil in sečil 11 Zapleti v nosečnosti, pri porodu in v 3 27 110 1781 113 1808 ,745 1,745 10,907 16 poporodni dobi 60 1491 60 1491 ,615 1,439 5,791 24 12 Bolezni kože in podkožja 3 38 29 572 32 610 ,251 ,588 3,088 19 13 Bolezni mišic, kosti in veziva 14 Prirojene (dedne) nepravilnosti 15 Določena stanja, ki so nastala v perinatalnem obdobju 16 Razna bolezenska znamenja in 46 870 161 4207 207 5077 2,094 4,900 19,980 24 nazadostno opredeljena stanja 26 229 26 229 ,094 ,221 2,509 8 17 Nega družinskih članov 18 Ostala dodatna razvrstitev 35 282 222 1632 257 1914 ,789 1,847 24,806 7 dejavnikov, ki vplivajo na zdravje in stik z zdrav, službo 31 86 97 726 128 812 ,334 ,783 12,355 6 19 A) Poškodbe in zastrupitve na delu 19 B) Poškodbe in zastrupitve izven 29 678 19 259 48 937 ,386 ,904 4,633 19 dela 59 1463 58 961 117 2424 ,999 2,339 11,293 20 Skupaj 303 4439 1139 17106 1442 21545 8,887 20,796 39,189 14 Povprečno število zaposlenih — 1036 Poročilo o zdr. upr. odsotnosti z dela : za obdobje: 10— 12 mes. 1986 Predilnica — skupaj Ind. nespos. Ind. pogost. Ind. M ž SKUPAJ % P D p D P D IO IF IT 1 Nalezljive bolezni (infekcijske in parazitarne bolezni) 7 48 7 189 14 237 ,288 ,227 1,344 16 2 Novotvorbe 1 34 1 34 ,041 ,032 ,096 34 3 Bolezni žlez z notranjim izločanjem, bolezni prehrane, presnove; motnje imunskega stanja 2 28 2 28 ,034 ,026 ,192 14 4 Bolezni krvi in krvotvornih organov 5 Duševne motnje 10 82 10 82 ,099 ,078 ,960 8 6 Bolezni živčnega sistema in čutil 3 31 10 158 13 189 ,229 ,181 1,248 14 7 Bolezni obtočil 5 147 6 94 11 241 ,293 ,231 1,056 21 8 Bolezni dihal 18 85 59 358 77 443 ,538 ,425 7,396 5 9 Bolezni prebavil, bolezni ustne votline, žlez slinavk in čeljusti 9 34 18 162 27 196 ,238 ,188 2,593 7 10 Bolezni rodil in sečil 11 Zapleti v nosečnosti, pri porodu in v 1 3 42 580 43 583 ,708 ,560 4,130 13 poporodni dobi 20 865 20 865 1,051 ,830 1,921 43 12 Bolezni kože in podkožja 2 12 7 425 9 437 ,531 ,419 ,864 48 13 Bolezni mišic, kosti in veziva 14 Prirojene (dedne) nepravilnosti 15 Določena stanja, ki so nastala v perinatalnem obdobju 16 Razna bolezenska znamenja in 15 317 54 1676 69 1993 2,423 1,914 6,628 28 nazadostno opredeljena stanja 4 33 6 31 10 64 ,077 ,061 ,960 6 17 Nega družinskih članov 18 Ostala dodatna razvrstitev 13 101 69 401 82 502 ,610 ,482 7,877 6 dejavnikov, ki vplivajo na zdravje in stik z zdrav, službo 15 87 38 38 53 125 ,151 ,120 5,091 2 19 A) Poškodbe in zastrupitve na delu 19 B) Poškodbe in zastrupitve izven 9 194 4 95 13 289 ,351 ,277 1,248 22 dela 28 461 12 137 40 598 ,727 ,574 3,842 14 Skupaj 129 1553 365 5353 494 6906 8,397 6,634 47,454 13 Kot je razvidno iz prilog so odsotnosti z dela za leto 1986 ponovno prikazane po posameznih skupinah obolenj, vključno z nego in spremstvom družinskega člana ter poškodbami na delu in izven dela. Odstotek bolniškega stale-ža brez porodniškega dopusta znaša za obdobje 1-9/1986 - 8,887 %, za zadnje čertrletje 8,397 %. Odstotek bolniškega staleža, kjer so zajete samo odsotnosti ta-radi bolezni in nesreč na delu ter izven dela, pa znaša od 1—9/1986 — 8,089 % ter za zadnje tri mesece leta 1986 - 7,787 %. Zanimiva je predvsem razčlenitev bolezni na posamezne skupine obolenj. Pri primerjavi podatkov o bolniških izostankih med letom 1986 in 1983, ko smo v delovni organizaciji zbirali podatke na omenjen način, ugotavljamo da ni bistvenih sprememb. Še vedno je odstotek bolniških izostankov najvišji pri boleznih mišic, kosti in vezivnega tkiva, veliko je zamujenih dni zaradi nesreč izven dela, nege in spremstva družinskega člana, bolezni rodil in sečil. Zmanjšalo se je število zamujenih dni pri boleznih dihal, vendar so po številu primerov še vedno med tistimi obolenji, kjer izostane z dela največ delavcev. Iz števila primerov je razvidno, da smo iskali zdravstveno pomoč najpogosteje zaradi nege in spremstva družinskega člana, bolezni mišic, kosti in vezivnega tkiva. Najdlje pa so bili v bolniškem staležu delavci, ki obolevajo zaradi duševnih motenj, bolezni mišic, kosti in vezivnega tkiva, bolezni kože in podkožnega tkiva, ter delavke zaradi zapletov v nosečnosti. J. Jakič Povprečno število zaposlenih — 1041 Opombe: P — primeri D — dnevi BS — bolniški staž Po informacijah naše zdravstvene službe bomo v DO prejeli podatke o bolniških izostankih po posameznih grupah obolenj tudi v letu 1987. Tincino življenje Tinca je bila sedmi otrok v 15-članski družini. Ni še dokončala 5. razreda osnovne šole, ko je prekinila pouk in šla s 13 leti v tovarno. Zaradi mladoletnosti je morala dobiti očetovo dovoljenje. Zaslužek je dajala materi za gospodinjske potrebščine, sestram kupovala obleko in čevlje, očetu pa tobak. Vsako pomlad je kupila koruzo pri Mahkovcu v Litiji, da smo jedli koruzni kruh in žgance, ko je domače moke zmanjkalo. Poleg dela v tovarni je delala še na polju. Še ko se je upokojila, so jo vaščani prosili za pomoč in je mnogim ustregla. Tako pridna je bila vse življenje. V tovarni je delala pri stroju. Podajala je vrvice predi-ci, snemala polne kopse s stroja in natikala cevke, pri-sukovala nitke in pometala med stroji. Preden je postala predica, je morala spoznati tudi delovanje stroja, kar je bilo težko in naporno delo. Predica je postala 1935. leta. V letih gospodarske krize od 35.-38. leta, je delala samo trikrat tedensko in samo za ta čas prejemala plačilo. V tovarni so bili težki delovni pogoji. Na betonskih tleh so stale 8 ur. Poleti je bilo vroče, pozimi mrzlo in ves čas v prahu pod strogo kontrolo. Malicale so med delom kar so prinesle s seboj. Čeprav delo v predilnici ni bilo kaj prida spoštovano, so trgovci in gostilničarji prežali na njihov zaslužek in jih vabili. Ko so se po 22. uri vračale z dela, so se na svežem zraku sprostile in zapele, da so jih vaščani že od daleč slišali. Lepo sta peli Renkotova Julka in Kovačeva Mimi. Tudi Tinca je imela lep sopran in je redno hodila k pevskim vajam. Rada se je lepo oblačila in sta s sestro Pepco večkrat skrivaj odšli na kakšno veselico. Moderna so bila kratka krila, mama pa tega ni dovolila. Zato sta od doma odšli z dolgimi krili, ko pa sta prišli iz vasi, sta jih skrajšali. Med okupacijo so Tinco poslali na prisilno delo na Koroško. To je težko sprejela, saj ni vedela, kaj bo z njo in kam jo bodo poslali. Slovo od doma je bilo grenko in smo vsi jokali. V Litiji se je pridružila še drugim tovarišicam, od katerih je poznala iz tovarne Silvo Lesjak in Justo Kos. Natrpali so jih v avtobus in odpeljali proti Dravogradu in naprej na Koroško. Ustavili so se v Celovcu in tam je potem delala v nekem hotelu. Opravljati je morala vsa hišna dela in pomagati v mesariji. Ker se je zamerila gospodinjinemu možu, nacistu, so jo kot zavedno Slovenko poslali na brezplačno prisilno delo. Po vrnitvi iz tujine je delala nekaj časa doma in pomagala partizanom, ki so večkrat prišli k nam po živila. Bila je tudi preseljena v Goričane in bila tam zaprta 4 mesece. Po osvoboditvi so jo poklicali na delo v tovarno. Bila je vodja brigade, več let sindikalni funkcionar in podpredsednica sindikata. Med delavkami je organizirala udarniško delo in bila tudi sama dvakrat proglašena za udarnico. Ob upokojitvi je prejela odlikovanje — »Grden dela« III. stopnje. 2. 3. 1987 Emsud SMAJIČ, Cesta komandanta Staneta 17, Litija, predilnica rezerva; 3. 3. 1987 Janez SKUBIC, Velika štanga 14, Šmartno, predilnica bombaža 2. izmena; 9.3.1987 Radmila TODO-RIVIČ, Trg na Stavbah 10, Litija, sukalnica efektnih sukancev rezerva; 9. 3. 1987 Rajka TRNINIČ, Cesta komandanta Staneta 11, Litija, predilnica rezerva; 9. 3. 1987 Vesna ZUPAN, Laze 1, Gabrovka, predilnica rezerva; 11.3.1987 Anton FEMC, Moravče 94, Gabrovka, predilnica rezerva; 16.3. 1987 Nihada ME-MIČ, Eberlova 7, Zagorje, sukalnica efektnih sukancev rezerva; Leta 1977 — 27. marca — jo je zadela možganska kap in je po levi strani telesa ohromela. Zato sem skrb zanjo prevzela jaz. Z velikim naporom se je le malo premikala. Dokler je lahko brala, je »Predilca« večkrat prebrala in se zanimala za dogajanja v tovarni. Ko je dobila darilo ob stoletnici tovarne, mi je dejala: »To je za tovarno velik izdatek in bodo morali delavci za ta darila veliko delati.« Težko mi je bilo, ker je ob koncu življenja toliko trpela. Odpovedali sta ji ledvici. V njeni bolezni je bilo njeno življenje en sam naporen dan in si je želela samo še odpočiti in naspati. Naj počiva v miru v domači zemlji, za katero je veliko delala in trpela! 16. 3. 1987 Zineta SMAJIČ, Okrogarjeva 12, Zagorje, predilnica rezerva; 16.3. 1987 Venka KOM-LJENOVIČ, Kopališka 5, Zagorje, predilnica rezerva; 16. 3, 1987 Zijadeta OSMA-NOVIČ, Rudarska cesta 26, Zagorje, sukalnica efektnih sukancev rezerva; 16. 3. 1987 Esma TOPALO-VIČ, Ulica Luke Svetca 5, Litija, predilnica rezerva; 16.3. 1987 Branko ZUPANČIČ, Šmartno 18, predilnica bombaža 2. izmena; 23. 3. 1987 Janez RASPO-TNIK, Prvomajska 3, Litija, predilnica sintetike 1. izmena; _ 23. 3. 1987 Viktor JANEŽIČ, Cesta komandanta Staneta 17, Litija, predilnica sintetike 2. izmena; Odšli: Izključitev: 31. 12. 1986 Hatidža KAVČIČ, Kidričeva 29 Zagorje, predilnica bombaža 3. izmena; Potek delovnega razmerja za določen čas 16. 3. 1987 Samo DOLGA-NOČ, Trg na Stavbah 4, elek-tro; Pismeni sporazum: 9. 3. 1987 Zvonka BEBER, Ravne 6, Polšnik, predilnica rezerva; 12. 3.,1987 Ljubica SMILJANIČ, Ulica solidarnosti 3, Litija, predpredilnica 3. izmena; 29. 3. 1987 Ljudmila KOKALJ, Tepe 41, Polšnik, predilnica sintetike 2. izmena; 29.3. 1987 Marica PO-DRENK, Tepe 23, Polšnik, predilnica sintetike 2. izmena; 31.3. 1987 Marjan VER-BAJS, Vintarjevec 13, Šmartno, predilnica rezerva; 31. 3. 1987 Marjeta MLAKAR, Vojkova 20, Ljubljana komercialni sektor; Upokojitev: 31. 3. 1987 Vida KOPRIVNIKAR, Prvomajska 3, Litija, obrat družbene prehrane; 31. 3. 1987 Hilda STAMA-TOVSKI, Prisojna 1, Litija, finančni sektor; V delovni organizaciji je bilo na dan 31. 3. 1987 zaposlenih 1060 delavcev, od tega 667 žensk in 393 moških. Od skupnega števila zaposlenih je 75 mladoletnih oseb- J. Zupančič Poškodbe Joža Trpin je pri odhodu na popoldansko izmeno padla po stopnicah stanovanjske hiše in si poškodovala golen desne noge. Pri vezanju pretrga na brezvretenskem predilnem stroju je Tatjana Grm z desno roko udarila ob os stroja in si jo poškodovala. Na poti na delo je Štefanu Konjačiču na stopnicah stanovanjskega bloka spodrsnilo in je padel. Pri padcu si je poškodoval skočni sklep desne noge. Pri transportiranju preje k avtomatskim previjalnim strojem je Marko Čumur-džič stopil na stranico zaboja, iz katerega je gledal žebelj in si poškodoval stopalo desne noge. Pri nameščanju pokrova na prikolico za odpadke je Miroslav Borišek skočil iz prikolice in si poškodoval gleženj leve noge. Andrej Krhlikar Tinci v spomin napisala sestra Milka V česalnici Prišli — odšli v marcu Gasilske vaje v zadimljenem prostoru Pri požarih v proizvodnih in ostalih oddelkih lahko pride tudi do zadimljenja prostorov. Nastajajoči dim ovira preglednost in gibanje po prostoru, poleg tega je navadno še strupen, posebno če gorijo sintetična vlakna. Zaradi tega smo letos za člane operativnih desetin tudi planirali vajo v zadimljenem prostoru in jo izvedli v aprilu. Z dimnimi baklami Dežurni gasilec Rudi Štrus kontrolira opremo člana desetine pred vstopom v zadimljen prostor Od pravilno nameščene maske je v veliki meri odvisna uspešna intervencija smo zadimili staro vratarnico, člani desetin pa so ob uporabi primerne opreme (izolirni dihalni aparati) v tem prostoru morali reševati enostavnejše naloge (namestiti cev na trojak). Namen vaje je bil, da se gasilci praktično spoznajo tudi s to situacijo — da bi ob resničnem požaru čimbolj pravilno in hitro ukrepali. Andrej Krhlikar Gasilca vstopata v vratarnico polno dima Tudi drugi gasilec bo kmalu izginil v dimu VSA/KAAAAAA/WVWW'AA/VWNAry\AAAAA^AAA/WWWNAAAA/WWNAAAAA/\r-^/WWVWW\A^WW\AAAAAAAr7V\AAAAAAA/V'VWNAAAA/WV^ Od maja dalje bomo razmnoževali naše glasilo Litijski Predilec v fotokopirnici »Aleksander Jovanovič«, v Litiji Predilec, ki je pred vami, je zadnji (za sedaj), ki so ga natisnili v gorenjski tiskarni »Gorenjski tisk Kranj«, in za katerega obliko smo lahko poskrbeli sami (za vas, »tovarniški novinar«). Od maja dalje bo skrb za vse to prevzel Drago Pečenik, in naše glasilo bo tiskal Aleksander Jovanovič — obrtnik za razmnoževanje in fotokopiranje. To naj bi bilo, kot obljubljajo, boljše, cenejše, kvalitetnejše, hitrejše in ...! Verjemimo! Uredništvo je vendarle imelo nekaj pripomb. Predvsem ne vidijo tehtnega razloga, (razen pospešene podpore drobnemu gospodarstvu v občini, če želimo na hitro doseči »Domžalski čudež« — beri »Rad«), da bi menjali tiskarno, ki ni bila nikoli predraga, in kjer smo imeli vedno, iz meseca v mesec, iz leta v leto izboljšave, napredek. Vedno smo s pomočjo Gorenjskega tiska sledili najnovejšim možnostim za objavljanje naših zadev. Beseda urednika je »ne«. Urednik pa vsega ne zmore. Verjemimo! Prišlo bo do izboljšanja našega Predilca! Zakaj ne. Poizkusimo, saj vsaka reč nekaj stane. Če se bo obneslo, bo dobro, če se ne bo, bo pa kasneje boljše. V kranjsko tiskarno nas radi še sprejmejo. Tam imajo, kot so rekli, ob našem slovesu, nihalna vrata. Šestnajst let smo bili mi zadovoljni z njimi in oni z nami. Odgovorni urednik Matic Malenšek Humor Neki delavec, kije najrajši po gostilnah posedal, reče svojemu tovarišu: — Delo je sicer lepa reč, samo preveč časa z njimi zamudiš. Telefon zazvoni. Oče treh hčera dvigne slušalko in sliši: »Si ti, moja žabica?« »Ne, tu lastnik cele mlake!« LITIJSKI PREDILEC izhaja dvakrat mesečno. Izdajajo ga delavci Predilnice Litija. Odgovorni urednik: Matic Malenšek. Člani uredništva: Branko Bizjak, dipl ing. Mirko Dolinšek, Martina Kralj, Vinko Keržan in dipl. ing. Andrej Štritof. Fotografije' Matic Malenšek m Marjan Šušteršič. Številka telefona: (061) 881-411 (76). List dobijo člani delovne organizacije in upokojenci breznlačno na dom. Tisk: TK Gorenjski tisk Kranj. Naklada: 1700 izvodov.