PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini p_rr\ «• Abb. postale I gruppo L6D3 OU lil* ODLOČNE IN POGUMNE IZJAVE OBTOŽENCEV Leto XXIII. Št. 273 (6857) TRST, sobota, 18. novembra 1967i Proces proti 31 grškim patriotom dokazuje splošen odpor proti vladi Komunist Filinis povedal, kako so ga mučili in izsiljevali priznanja - Glede Teodorakisa so vse vladne vesti izmišljene in sploh ni bolan - Sin admirala in monarhist pravi, da je proti sedanjemu režimu od prvega dne Intervencija Saragata na pobudo parlamenta ATENE, 17. — Na procesu proti 31 osebam, ki so obdol-?®ne, da so pripadale odporniškemu gibanju «domovinski so danes govorili obtoženci. Njihove izjave so bile izredno pogumne in odkrite in jih sodišče ni moglo preprečiti faradi prisotnosti tujih dopisnikov, delno pa ga tudi ni preveč brigalo, saj grški listi ne bodo mčesar objavili razen sodbe, 11 bo izrečena jutri. Vdova bivšega ministra za šol-stvo y Papandreujevi vladi Akritas je izjavila, da je iz humanih razlogov skrivala glasbenika Teodora-saj je bil družinski prija- t Poslanec zveze centra 50-letni «)ulis je zelo odločno dejal, da je sestavil proglas, ki bi ga morali razširiti po trgih z zvočniki. Obto-Je.nec je zakričal: «Jaz sem pa- je zakričal: «Jaz sem ■ — in sem se borili v Albaniji 111 Proti vsem napadalcem Grčije s svojimi metodami priklical komuniste Blaginja domovine je v svobodi ljudstva.« šestdesetletna Ana Papanikola se ni ukvarjala s politiko, pač pa je skrila nekaj materiala te odporniške skupine. Policijski agenti so z njo v zaporu zverinsko ravnali. Zavezali so ji oči in so ji dejali, da jo bodo takoj ustrelili. Več dni je bila v temni celici, kjer je niso pustili spati in so ji en *®. se me ne more dolžiti komu- sam dan kar 63-krat zakričali v uho: ‘JZdia. Ilegalci v teh razmerah ste i «Recite da ali ne». Njena hčerka , je zaklical, ko se je obrnil Irene je povedala, da je spoznala Proti vojaškim sodnikom)), ki ste I Teodorakisa v Parizu in ker je Ml,i"l|iiiii„,iiil,mliiti,„M,ili„li,„iil„Miii,iiilll,i,iiiiiitM,MiiitiiiiM„iimiiiimim.i ■■■11111111111 "umil Tiskovna konferenca avstrijskega zunanjega ministra Tončič o pogajanjih glede Južne Tirolske Pravi, da Italija ni odgovorila na ponudbo za razgovore - Oster komentar italijanskega zunanjega ministrstva DUNAJ 17 _________ Na tiskovni konferenci zunanjega ministra *l°nčiča-Sorinia s tujimi akreditiranimi dopisniki je prišlo v °sPredje tudi vprašanje Južne Tirolske, ko je neki novinar vbriiša], če je točna vest o ministrovem predlogu za nov se->tanek avstrijskih in itaiijan-“Kih strokovnjakov. Minister je ^ to vprašanje odgovoril, da J® že pred šestimi meseci po-^il nadaljevanje pogajanj, da 'a iz Rima ni prišel noben od-govor. ,,vPr.: Menite glede mednarodnih "bistev na politično ali na prav-60 rešitev?,) _ , . » Uug. »Na kombinacijo obeh (pri rfbier pa avstrijski zunanji rnini-ni hotel pojasniti, za kakšno Dtlko naj bi šlo)» BiV. »Nekateri italijanski listi so h/T?- da je bil v zadnjem razdob-Klotz najmanj trikrat v Tirolski, pa čeprav se ne bi tn 1 Premakniti z Dunaja. Kaj lah- 0 rečete?» »jhB-: «To so pisali italijanski 11-k; toda Klotz se ni premaknil z t^ja, kjer se je redno vsak ve- Prijavil dunajski policiji.)) Interveniral je neki drug novi-stai ugotovil, da je tudi av-TiT-ii ^ tednik «Svoboda za Južno V ji ,0» napisal, da je bil Klotz In *aliji od 20. do 24. seetpmbra toJ« Sa je zaradi tega prekrška dni rijska policija zaprla za štiri Je G,lsti tednik je tudi pisal, da do,, Klotz na Tirolskem prve dni .embra. «Vi menite, da je list Su,ot)oda za Južno Tirolsko* upo-j-bnja vreden?,) ^ovinar: »List objavlja vesti, ki mnogokrat izkazale za točna’ ,, njegov ravnatelj se sklicuje Sov> iz povsem zanesljivih kro. twjntster: «Gre za vesti, ki jih na-širijo, da bi motili odnose >e*' gir C* (lO{ & > A J M' t®1*! A p 11» J 1 ^ s sto*1 \f * 14 afjN a I ž *YP ' ll> v S Kalijo in Avstrijo.« flj^ister Tončič je tudi povedal, n« ??_je med zasedanjem skupščinami 17 sestal z italijanskimi de- kakšni so bili zaključki, pa je odgovoril, da se «ozračje zboljšuje«. Živahna razprava se je vnela glede posledic italijanskega veta za priključitev Avstrije evropski gospodarski skupnosti. Minister je dejal, da je «veto» povzročil napačne vtise, češ da so Italijani prišli do zaključka, da je bil potreben, da bi Avstrija sprejela ukrepe proti teroristom. V resnici pa so bili ti ukrepi sprejeti še pred vetom in da zato ne bo mogel imeti teže, kadar bodo resno pričeli obravnavati razloge, zaradi katerih je do te odločitve prišlo. Vpr.: «Ce se ne motimo, je samo Zahodna Nemčija pripravljena podpreti avstrijsko stališče.« Odg.: «Ne, ni samo Nemčija, temveč vse države Beneluxa se strinjajo z Avstrijo. Mi nadaljujemo napore za obnovitev pogajanj z evropsko gospodarsko skupnostjo. Veto ali ne veto, nihče nam ne more preprečiti, da se ne bi pogajali s posameznimi vladami in da bi tako pripravili tla, kadar se bodo pogajanja pričela.« Vendar pa je tudi Tončič končno moral priznati, da je italijanski veto resno preprečil pogajanja z EGS. Te izjave avstrijskega zunanjega ministra je takoj ostro komentiralo italijansko zunanje ministrstvo in to na način, ki v diplomaciji ni preveč v običaju, saj se ugotavlja, da gre za izjave, ki imajo «ali' humorističen ali izzivalen značaj« Italijansko zunanje ministrstvo pravi, da Italija ni postavila veta glede stikov avstrijske vlade z državami članicami EGS, pač pa je preprečila, da bi se nadaljevala pogajanja med Avstrijo in EGS. Tončič se lahko tolaži, da kljub italijanskemu vetu govori s komur koli in lahko tudi svojim sodržavljanom neutemeljeno govori, da Italija ni odgovorila na njegove predloge o sestanku s strokovnjaki. lastnica trgovine s ploščami, je imela z njim poslovne stike. Večino obtožencev dolže v bistvu samo tega, da so pomagali Teodo-rakisu. Tako dolže starejšo nepismeno ženo, da mu je preskrbela umetne brke in druga sredstva za preobleko, kot pa izhaja iz poročil je sama izjavila na sodišču, da je delila tudi propagandni material. Makridas, bivši novinar levičarskega lista «Athinaiki» je dejal, da je bil brez dela in brez sredstev in da je skupaj z ženo m otrokom našel zatočišče pri gospe Akritas, kjer se je že skrival Teodorakis. Obdolžena je tudi njegova 22-let-na žena, ki je študentka francoske literature na tenski univerzi in ki je šla na prošnjo Teodorakisa na jugoslovansko trgovinsko predstavništvo vprašat, če bi se lahko Teodorakis zatekel tja. Povsem v drugačnem in odkrito junaškem tonu pa so izjave komunistov. Bivši pristaš EDA trgovec Ilias Benzelos je izjavil, da ni bil član «domovinske fronte« iz preprostega razloga, ker so ga julija zaprli na otok Jaros. «Toda jaz, ki sem se boril v odporniškem gibanju od 1949. leta, ki sem bi obsojen na smrt, pomiloščen in izpuščen, lahko danes samo rečem, da se bo domovinska fronta, ki je nastala proti sedanjemu režimu, samo širila.« Najbolj pogumne in odkrite so bile izjave člana grške komunistične partije Konstantina Filinisa, ki ga obtožnica dolži, da je bil v ozadju celotne organizacije in kateremu grozi smrtna kazen. Filinis je včeraj povedal, da so ga zaprli 11. avgusta. Pretepali so ga brez milosti, mu izbili dva zoba in razbili očala. Niti z družino niti z odvetnikom ni imel nobenih stikov da dveh dni pred procesom. Filinis je odločno povedal, da so vse izjave, ki so jih podpisali obtoženci, izsiljene z mučenjem. Glede Teodorakisa je zavrnil vse obtožbe in zlasti glasove, češ da je «izdal». Teodorakis je hotel priti na proces in se je tudi včeraj zjutraj oblekel, vendar so ga zadnji trenutek obvestili, da ga ne bodo pustili. Nič ni res o njegovi bolezni, pač pa je v zaporu «Ave-roff» gladovno stavkal. Niso ga pustili na proces, da bi mu onemogočili, da bi se lahko branil. Vse priče obtožbe so izkoristile njegovo odsotnost. Filinis je nato dejal, da »domovinska fronta« ni hotela s silo vreči sedanjega režima in da komunistična partija ni dala navodil v tem smislu. Sedanji režim trdi, da so njegovi nasprotniki samo komunisti, resnica pa je drugačna. Vlada je v nasprotju z veliko večino grškega ljudstva in to od desnice, centra do levice. Sedaj je Kanelopulos pod nadzorstvom, ker se je drznil kritizirati vlado. On pa prav gotovo ni komunist. »Sedanja vlada je prišla na oblast s silo in nas hoče obsoditi, ker hočemo odstraniti to oblast sile.« Med glavnimi obtoženci je tudi 28-letni Joanis Leoludas, ki je sin admirala in ki je odločno izjavil, da ni komunist. «Jaz sem desničar, toda mi vsi hočemo, da se Grčija vrne v režim »kronane demokracije« in k parlamentarizmu. Sedanja vlada pa ni v skladu s takim sistemom. Jaz sem proti sedanjemu režimu od prvega dne. To ni zločin, niti ni napaka, če je kdo proti sedanji vladi. Moja odgovornost je polna. Sem Grk in bom ostal vedno.« Proces v Grčiji je imel izreden odjek tudi v Italiji, tako da so poslanci KD, PSU, KPI, PSIUP, katerim Se je pridružila tudi PLI, pozvali predsednika republike Sa- ragata, da posreduje za vse obtožence. Kasneje se je izvedelo, da je predsednik republike v soglasju z ministrom za zunanje zadeve na redil takoj ustrezne korake. Uradno intervencijo pri predsedniku republike so podpisali predsedniki skupin KD, KPI, PSU, PSIUP in dosmrtni senator Parri, ki predseduje odboru za pomoč Grčiji. Liberalci so podobno izjavo naslovili sami. V pismu predsedniku republike Saragatu je rečeno, da italijanski parlament ni ostal neobčutljiv, ko je grško ljudstvo izgubilo politične in civilne svoboščine, in da izraža solidarnost z obtoženci, ki so izrazili samo svojo demokratično voljo proti policijskemu režimu. Sedaj je njih življenje v nevarnosti in se zaradi tega obračajo na Saragata za posredovanje. Javni tožilec je zahteval obsodbo na dosmrtno ječo za 26 obtožencev, od katerih je pet označil za vodilne člane «patriotične fronte«. Trdil je tudi. da so po večini »nevarni komunisti in plačani agenti vzhodnega bloka«. Za pet obtožencev je zahteval oprostitev, za tri pa pogojno prekinitev kazni. Debray obsojen na 30 let ječe CAMIRI, 17. — Vojaška sodišče v Camiri v južni Boliviji je obsodilo na 30 let zapora dva glavna obtoženca na procesu, ki je trajal več tednov, in sicer francoskega časnikarja Regisa Debraya in Argentinca Čira Bustosa. Štirje drugi bolivijski obtoženci, ki so bili obtoženi partizanske dejavnosti, so bili oproščeni. Regis Debray je francoski časnikar in profesor filozofije. Star je 27 let in je prijatelj Fidela Castra. Aretirali so ga letošnjega aprila skupno z argentinskim slikarjem Bustosom. Debray je bil 43 dni s skupino partizanov, ki jih je vodil Ernesto Guevara, ki je bil pozneje ubit. Razsodba priznava obtoženca za kriva «zločinov, ki so jih napravili partizani po začetku dejavnosti 23. marca, ko je v neki zasedi u-mrlo šest vojakov skupno z enim civilistom«. Debraya označujejo za važnega predstavnika gverilske vojne in člana oborožene skupine, ki je ubila in ranila več vojakov. Kakor je znano, so obtoženci za nikali, da so bili neposredno udeleženi v bojih, toda obtožba je poudarila, da ni moč delati razlike med različno dejavnostjo tistih, ki pripadajo isti gverilski formaciji. Obramba pa je poudarjala, da se morajo zasede gverilcev šteti med vojna dejanja. BEOGRAD, 17. — Predsednik zvezne komisije za verska vprašanja Milo Jovičevič je sprejel danes apostolskega delegata Vatikana pri jugoslovanski vladi msgr. Maria Cagnoi, ki je zaprosil za sprejem, in se zadržal z njim v prisrčnem razgovoru. VELIKA ZMEDA NA LONDONSKEM VALUTNEM TRGU Se vedno vlada negotovost okoli govorit o velikem posojilu Širijo se tudi govorice o morebitnem razvrednotenju funta šterlinga, kar pa je lord Chalfont v Parizu zanikal s H ■ LONDON, 17. — Tudi danes je bilo na londonskem valutnem trgu precej zmede. Pomanjkanje točnih novic glede mednarodne pomoči, da se podpre funt šterling, je negativno vplivalo na valutni trg. Davi je funt šterling zgubil sedem točk in padel na 2,7825 dolar ja. številni poslanci so zastavili vprašanj e predsedstvu spodnje zbornice, kakšen je položaj šterlinga. Laburistični poslanec Hughes je vprašal finančnega ministra Cal-laghana, od katerih držav je vlada zahtevala kredite, in kakšno je stališče Švice. Konservativni poslanec Osborne je vprašal, koliko je treba še vrniti od štirih milijard dolarjev, ki so jih posodile ZDA in Kanada leta 1945. Zahteval je tudi popoln seznam tujih kreditov, ki jih je vlada dobila po vojni, pogoje in rok za njih povračilo. Poslanci so vztrajali pri zahtevah po podatkih o pogajanjih v Parizu, toda zaman. Prav zaradi ce negotovosti je bila ves dan precejšnja zmeda na borzi, širijo se najrazličnejše govorice. Govori se o bližnji devalvaciji, o močni pod-.pori osrednjih bank z ogromno operacijo reševanja funta šterlinga itd. Funt šterling se je zelo približal tečaju 2,78 doiarja, ki je skrajna meja, pod katero bi bila potrebna devalvacija, kajti dogovori z mednarodnim denarnim skladom obvezujejo vlade, da obdržijo tečaj na določeni višini. Angleška banka je i«. s katerimi so razpravljali »Užni Tirolski. Na vprašanje, ..........................-......-........................."" ^0 HUDI NESREČI PRI BEOGRADU Šele pozno ponoči so potegnili avtobus iz deroče Save iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiimiiiiiiiiiniiiiiHiiiiiiiiiiiiiniiiiiiniiiiiiiiiniiiiimiiimiiiiiiiMiiHmuiniiimmiiiiiiimiiiiiiiiiMiiiMiiiiiinniiiiiiiiiiimi« VČERAJ DVAKRATEN BOMBNI NAPAD Nfl HANOJ Ameriške bombe na sedež mednarodne nadzorstvene komisije Ubit indijski član komisije, en indijski vojak ranjen • Šest ameriških letal sestreljenih SAJGON, 17. — Radio osvobodilne fronte je napovedal tridnevno ustavitev ognja za božic in za novo leto in sedemdnevno ustavitev ognja za vietnamsko novo leto v februarju HANOJ, 17. - V Hanoju so -----------------• uradno javili, da so ameriška leta- IOd našega dopisnika) ®°GRAD, 17. - Težke trenut-biv.. Preživljali sinoči mnogi pre-ki Obrenovca in bližnjih vasi, pričakovali vrnitev svojih iz Beograda, vse dokler hi ,, ®° vrnili, oziroma dokler se riu^otovilo, kd0 je izgubil življe-bta Pri hudi nesreči, ko je avto-tovJ18 Poti iz Beograda v Obre-zletel v Savo. Poskusi, da se avtobus iz-‘z vode, so bili brezuspešni, VQ)'?r niso poklicali pripadnikov 11 iae, ki so z močnimi buldožer-okrog dveh ponoči av-toVi,f na obalo. Sele tedaj so ugo-tlvit*1 da je pri nesreči zgubi'0 V®hje 25 oseb, od katerih so rkzen ene identificirali. Gre n živalce Obrenovca in okoli tr ,vasi, ki so se vračali iz Beo-j« h, domov. Med ponesrečenimi Vs d' sprevodnik avtobusa, ki je «W,Pred tremi dnevi prevzel to ju a,?', Nesreča se je, kolikor se !» J°J}«j moglo ugotoviti, pripeti- v' d )Jdedečih okoliščinah: Avtobus, > h jL okrog 18. ure, vozil na poti Ograda v Obrenovac, se Je na mestu nesreče srečal z avtocl- ie prikolica avtocisterne, na kateri ie počila vzmet na zadnjem levem kolesu udarila ob avtobus Poteg tega so, ga kot trdi šoter avtobusa, zaslepili žarometi avtocisterne To in pa močen udarec ob avtobus ki je zaradi ozkosti ceste vozU ob samem robu nasipa poleg Save je povzročilo, da je avtobus zdrknil s cestišča in zletel po strmem nasipu v Savo. Pri nesreči so se skozi okna vrata, ki jih je šofer odprl, preden je avtobus padel v Savo, rešili samo šofer in deset potnikov. Bolijo se, da število 25 mrtvih ni dokončno, kajti mogoče je, da je kdo utonil pri poskusu, da se reši skozi okno, in da ga je tok Save, ki je na tem mestu zelo močan, odnese! s seboj. nju Preiskovalne oblasti v pričakova-iu izida preiskave so priprle so- du enodnevno žalovanje. Pogreb umrlih bo jutri. Oblasti so prejele ustrezne ukrepe, da se takoj poskrbi za materialno pomoč družinam ponesrečenih. Ob nesreči sta predsednik republike in njegova soproga v brzojavki predsedniku skupščine Beograda izrekla sožalje družinam ponesrečenih. Sožalne brzojavke so poslali tudi predsednik zveznega izvršnega sveta Mika Spiljak, predsednik zvezne skupščine Milentije Popovič, član federacije Edvard Kardelj in druge osebnosti. Samo eno uro in pol po nesreči v Beogradu je v rudniku Rasa pri Labinu zaradi eksplozije zgubilo življenje oet rudarjev, štirje so hudo, štirje pa laže ranjeni. Predsednik občinske skupščine v Labinu je sklenil dati družinam ponesrečenih rudarjev kot prvo materialno pomoč 20.000 novih dinarjev. Pred sedstvo je pozvalo tudi ostale de lovne organizacije, naj pomagajo s svojimi prispevki. Nekatera pod-Labinu so se že odzvala la bombardirala danes dvakrat Hanoj. Prvi napad je bil ob 7.40 zjutraj, drugi pa ob 10.45. Med bombardiranjem sta dve raketi zrak-zemlja zadeli središče Hanoja. Prva je eksplodirala v parku vile sovjetskega vojaškega atašeja v središču četrti, kjer so diplomatska predstavništva. Druga je eksplodirala na pločniku okoli vile, kjer je radijski center mednarodne nadzorstvene komisije v središču Hanoja Drugi dve raketi sta padli v središče četrti Haj Ba Trung, tretja pa na skupino hiš na sevemo-vzhodnem področju mesta. Bilo je tudi nekaj mrtvih in ranjenih. Vzhodnonemška tiskovna agencija poroča, da je bil med današnjim bombardiranjem ubit eden od indijskih članov mednarodne nadzorstvene komisije. Dopisnik te agencije v Hanoju dodaja, da je bil ranjen tudi en indijski vojak, ko so rakete zadele poslopje, kjer je se-dež*komisije. Med bombardiranjem je bilo sestreljenih šest ameriških letal. Predstavnik ameriške vojske je izjavil, da so ameriška letala bombardirala danes prvikrat letališče Bach Mai 1600 metrov od središča Hanoja. Gre za majhno letališče, kjer ne morejo pristajati letal« «Mig». Poleg tega so letala bombardirala ladjedelnico blizu Ha.i-fonga in letališče Kien An 10 kilometrov jugozahodno od Hajfonga. Strateški bombniki «B 52» so davi bombardirali sektorje med Dak To in mejo z Laosom. Na tem področju je bila več dni ostra bitka, med katero so osvobodilne sile povzročile veliko škodo v ameriškem oporišču Dak To. Po ameriških trditvah je padlo nad 600 partizanov, toda tudi Američani so imeli približno enake izgube. Američani javljajo, da so imeli 100 mrtvih in okoli 600 ranjenih. Kakor poročajo iz Sajgona, je ameriškim enotam po vseh urah boja uspelo danes zavzeti neki vrh, na katerem so bile utrjene osvobodilne sile okoli Dak To. še prej so ameriška letala močno bombardirala to postojanko. Izgube na obeh straneh še niso znane. Južnokorejski tisk piše, da bo Južna Koreja poslala v Južni Vietnam v začetku prihodnjega leta 4000 vojakov dodatno k 45.000 vojakom, ki so že v Južnem Vietnamu. je Johnson dejal, da je razlika »med konstruktivno kritiko in ravnanjem tistih, ki se prepuščajo nasilnim dejanjem, dvigajo glas in mislijo, da bodo sami vsilili zakon«. Po mnenju predsednika tisti, ki zahtevajo konec bombardiranja v upanju «da bi prepričali hanojsko vlado, naj se pogaja«, ravnajo ali iz upanja, iz naivnosti ali pa iz političnih razlogov. Zatem je Johnson dejal, da odgovor hanojske vlade na njegov zadnji govor kaže, »da ni spremembe v stališču Severnega Vietnama«. Glede možnosti pogajanj s predstavniki osvobodilne fronte (even- Predsednik je tudi govoril, o »pozitivnem razvoju« v štirih letih njegovega predsedništva. Trdil je, da se je dosegla precejšnja stopnja ustaljenosti na zahodni polobli v okviru programa zavezništva za napredek. Dosegli so dobre rezultate na sestankih s predstavniki nemške in angleške vlade in tudi pri skupnih tristranskih razgovorih. Uspešna so bila pogajanja v okviru Ken. nedyjeve runde. Sklenjene so bile številne pogodbe s Sovjetsko zvezo in sedaj se pogajajo o pogodbi proti širjenju jedrskega orožja. Ženska v vladi katoliške cerkve RIM, 17. — Prvikrat v zgodovini bo neka ženska lahko postala «pod- tualno rajši z njimi kakor s Hanojem) je predsednik izjavil, da tajnica« v osrednji vladi katoliško -------------------— diplomatski oerkve bi se rajši pogajal po poti in da tiskovna konferenca ni cerkve, t.j. v eni od kongregacij primeren sedež za to Dodal je, da ; "kurije. To je izjavil kardi-predstavniki osvobodilne fronte ne na^ Ildebrando Antoniutti, ko je bodo naleteli na noben problem, I govoril več sto nunam ob začet-če bodo hoteli, da se njihov glas ku novega akademskega leta v vati-v celoti sliši in ceni«. i kanskem zavodu «Regina Mundi«. Johnson je trdil, da ameriške če. id je neke vrste univerza za nune te zadajajo nasprotniku vedno večje izgube. Izjavil je tudi, da bo njegova vlada napravila nov poiz- . , ... kus, da bi dosegla, da bi OZN raz- imenovanje neke ženske za podtaj-pravljala o Vietnamu, kakor pred- mco «verjetno», toda ni povedal, laga senatni odbor za zunanje za- kdaj bo sporočil njeno imenovanje, deve. Pripomnil pa je, da se vi Zatem je izjavil, da prve štiri celoti ne strinja s tezo omenjene nune različne narodnosti, ki so ga odbora. posegla po rezervah in kupovala velike količine funta šterlinga, da bi obdržala njen tečaj na varnostni višini. Zvišala se je cena zlata, državni vrednostni papirji pa so zgubili na vrednosti. Na londonski borzi je bilo zgubljenih več milijonov šterlingov. «Valutni teror«, kakor ga imenujejo, je povečal povpraševanje po zlatu in drugih žlahtnih kovinah in surovinah. Državni minister v Foreign Offi-ceu Lord Chalfont, ki ima nalogo voditi pogajanja z evropsko gospodarsko skupnostjo in ki je sedaj v Parizu, je izjavil, da Velika Britanija nima nobenega namena razvrednotiti šterlinga. Pripomnil je: «Naš namen je postaviti naše gospodarstvo na trdnejšo podlago.« Te njegove izjave so bite objavljene prepozno, da bi lahko vplivate na potek operacij na pariški borzi. Lord Chalfont je tudi izjavil: »Nismo mnenja, da razvrednotenje šterlinga predstavlja najboljšo rešitev za naše gospodarske probleme in za probleme sveta na splošno. Nimamo nobenega načrta za spremembo tečaja šterlinga.« Med drugim je tudi pobijal francoske ugovore proti sprejemu Velike Britanije v skupno tržišče. Pripomnil je, da britanska vlada sprejema potrebne ukrepe, da utrdi britansko gospodarstvo in ozdravi plačilno bilanco. Omenil je tudi W)l-sonove predloge o tehnološkem sodelovanju in poudaril, da je nujno potrebno ustvariti zahodnoevropsko enotnost na tem sektorju. Govori se tudi, da namerava za-hodnonemška vlada dati več sto milijonov dolarjev kratkoročnega kredita, toda v bonskih krogih odklanjajo vsak komentar. Prevladuje vtis, da namerava vlada na vsak način nekaj storiti v najkrajšem času, kajti zmeda, ki je nastala ne more trajati, ker bi drugače povzročila ogromno škodo britanskemu gospodarstvu. V sedanjem stanju gre za dve možnosti: ali bo vlada napovedala razvrednotenje funta šterlinga, ali pa se bo poslužila mednarodnega reševanja funta z najemom posojila, o katerem je govor. Danes se je v Londonu celo govorilo o koalicijski vladi narodne enotnosti. Zvečer se je delo v spodnji zbornici končalo in se bo nadaljevalo šele prihodnji teden, ne da bi vlada karkoli sporočila. Predsednik vlade Wilson je govoril danes popoldne v Liverpoolu, toda sploh ni omenil vprašanja funta šterlinga. Finančni minister Calla-ghan pa je odpotoval v Cardiff. Iz Bazla poročajo, da bodo o izidu pariških pogajanj morda poročali že nocoj v Parizu ali pa v Bazlu samem. V Londonu se širijo govorice, da bodo napovedali posojilo milijarde ali poldruge milijarde dolarjev. Govori se tudi o «majhni devalvaciji«, združeni z mednarodnim kreditom. Na vsak način je borza sedaj zaprta in po zadnjem padcu se je tečaj funta šterlinga zopet dvignil za eno točko. Današnje izgube za vzdrževa- nje funta šterlinga se cenijo na sto milijonov šterlingov, kar jasno kaže, da stanje negotovosti ne more dolgo trajati, če se hočejo preprečiti še večje izgube. Študentovska solidarnost z vietnamskim ljudstvom BEOGRAD, 17. — študentje a-kademije za likovno umetnost v Beogradu so popisali danes ulico in pločnike Knez Mihajlove ulice od ameriške čitalnice do kavarne Zagreb s črteži in gesli, s katerimi protestirajo proti ameriški napadalnosti v Vietnamu. Istočasno so zbirali od pešcev prispevke za pomoč ljudstvu Vietnama. V okviru akcije, ki jo študentje organizirajo v mednarodnem tednu študentovske solidarnosti z borbo vietnamskega ljudstva za svobodo, je bilo nocoj na pravni fakulteti zborovanje, na katerem so ugledni zastopniki javnega življenja govorili o vojni v Vietnamu in njenih posledicah. Protestna zborovanja študentov in dijakov proti ameriški napadalnosti v Vietnamu so bila tudi v Sarajevu in Skopju. in ki jo obiskujejo nune vsega sveta. Kardinal je izjavil, da je cdljušin 62» na «progi $ožitja» WASHINGTON, 17. - V torek se bodo obnovila sovjetsko-ameri-ška pogajanja za letalsko progo Moskva-New York, ki naj bi jo skupno upravljali družbi Pan American in Aeroflot. Med razgovori bodo praktično v celoti ponovno pregledali tehnično plat zadeve, ker je Sovjetska zveza sklenila uvesti na tej progi novo letalo, in sicer ogromni «Iljušin 62», ki lahko prevaža 186 potnikov. V ponedeljek bo prispela s šti-rimotomim letalom te vrste sovjetska delegacija iz Montreala na mednarodno letališče v Washing-tonu. še prej je Sovjetska zveza nameravala uporabljati na letalski progi ZDA-SZ turbinsko letalo »Tu 114». Marca letos pa je sklenila, da počaka, da začne obratovati »Iljušin 62», da se s tem odpre «proga sožitja«. Letalo bo napravilo pot iz Moskve v New York v približno 10 urah. Pogajanja so bila prekinjena v pričakovanju novega letala. Letalo «Iljušin 62» so že kolavdirali na progi med Moskvo in Montrealom in bo sedaj pristajalo na razmh letališčih na vzhodu Združenih držav, in sicer v New Yorku, Bostonu in Filadelfiji, t. j. na tistih letališčih, kjer bi eventualno moralo pristati za primer neugodnega vremena. Zatem je predsednik kritiziral sklep kongresa, ki je znižal za več kot 33 odstotkov znesek za ameriško pomoč tujini, «prav v trenut ku, ko so ZDA, t. j. najbogatejša država sveta, prišle na nov vrh blaginje«. Dejal je, da gre za »hudo napako«. Poudaril je važnost tega programa, o katerem je dejal, da ima značaj »preventivnega zdravila«, in je dejal, da bi moral kon. greš «razmisliti o sklenjenem znižanju in sor«!ceniti svoi sklep«. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiitiiiiiiiuiiimiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiii,11,1,1,11 PO POGAJANJIH GLEDE PLAČ DRŽAVNIH USLUŽBENCEV Stavka uslužbencev finančnih ministrstev se bo nadaljevala V senatu pričetek razprave o proračunu bile prvikrat sprejete pred enim mesecem v kongregacijo, predstav-; ljajo »avantgardno skupino«; pri- i družile se jim bodo še druge, ki1 bodo imenovane, «ko bodo za to j Težave pri izplačilih primerni pogoji in primerne okoli-! TnunfTKmuT iTem^ur^u' 1 ?IM’ 1?' ~ D*nes so se nadalje-. razdelitve sredstev in zlasti glede r nune v Rimu v istem uradu, vall razgovor: med sindikati in1 ureditve novih tabel, ki temeljijo skrbijo za «pnlagojevanje» oblačil predstavniki vlade glede reforme, na razponu od 100 do 550 točk nun na vsem svetu in za stike med vrhovnimi predstojniki raznih redov in Sveto stolico. državne uprave in preureditve plač državnih uslužbencev. So sicer še vedno dokaj deljena mnenja, glede ferV avtobusa in avtocisterne. j jf«®; * Labini1 V Obrenovcu je ob nesreči bilo , pozivu- B proglašeno dvodnevno in v Beogra-1 Johnson jc zanikal zvišanje števila vojakov v Južnem Vietnamu WASHINGTON, 17. — Ameriški predsednik Johnson je na tiskovni konferenci izjavil, da ne predvideva povečanja števila ameriških vojakov v Južnem Vietnamu. Omenil je, da je svoj čas proučil in odobril priporočila načelnikov štaba s tem v zvezi in je dodal, da se sedaj po mnenju vrhovnega poveljnika generala Westmorelanda ne zdi potrebno novo povečanje. V zvezi s kritiziranjem politike ameriške vlade v jugovzhodni Aziji 1'oveljnik tipi.skl h čet general Gnvas mej prebivalci vasi Ayos, kjer so Grki in Turki bili te ilni spopadi med Kaže pa da je v tem okviru možnost za sporazum, kot pravi minister Bertinelli, samo da se »ostane v višini izdatka 480 milijard lir«. Razgovori se bodo nadaljevali prihodnji teden. Drugače pa stoje stvari z uslužbenci finančnega ministrstva, o katerih bi morali tudi v okviru teh razgovorov razpravljati danes in ki z vladnimi stališči niso zadovoljni. Zato so vse sindikalne organizacije sklenite, da se stavka za nedoločen čas nadaljuje. Posledice stavke se že čutijo, saj je ponovno pričelo zmanjkovati drobiža do 500 lir, ki ga izdajajo bankam in drugim ustanovam ti uradi. Prišlo je do težav v finančnem poslovanju in zlasti do protestov, ker država ne izplačuje svojih obveznosti. Najresnejše pa je vprašanje plač državnih uslužbencev, za kar pa je vlada zagotovila, da bo našla ustrezno rešitev. Komisija za notranje zadeve poslanske zbornice je na posvetovalnem zasedanju soglasno odobrila predlog o ustanovtvi parlamentarne preiskovalne komisije o banditizmu na Sardiniji. Pri tem so o-svojili skoro vse komunistične spreminjevalne predloge in so vključili v komisijo sodelovanje sardinskega deželnega sveta, zvišali število njenih članov in ji dali ze-lo široka pooblastila ter končno določili, da bo delala eno teto. V senatu je zakladni minister Co-lombo zaključil razpravo o avtonomnih ustanovah, ki prejemajo državno podporo in pri katerih finančnem poslovanju vlada prava zmeda. Minister je obsežno govoril o težavah, ki nastanejo, kadar je treba ukiniti nekatere povsem nepotrebne ustanove. Senat je nato pričel razpravljati o proračunu aa prihodnje teto. ŽE OD ČETRTKA VOZIJO PO NOVI PROGI VLAKI IZ KOPRSKE LUKE Železniška proga od Prešnice do Kopra' bo slovesno odprta čez štirinajst dni V koprski luki bo 2. decembra govoril predsednik izvršnega sveta SRS Stane Kavčič, pozneje pa si bodo luške objekte lahko ogledali udeleženci slovesnosti Eden izmed mostov na novi progi Prešnica ■ Koper (Mostičje). Na progi je več mostov, predorov usekov. Delo torej ni bilo vedno lahko, kljub temu pa je bila proga kmalu zgrajena V četrtek je s Kozine odpeljal vlak s 27 vagoni do Prešnice in nato po novi progi do Kopra. Ta dogodek ni bil popolnoma neopažen, vendar ni imel nikakega slovesnega obeležja. Ta pa ne pomeni, da ni bilo slavnostnega občutja v tistih nekaj ljudeh, ki jih je doletela čast, da so v koprsko luko peljali prvi vlak, natovorjen z blagom (to pot češki sladkor). Včeraj dopoldne pa je bil na sedežu skupščine občine Koper razgovor s časnikarji, ki ga je pripravil odbor za proslavo ob otvoritvi nove železniške proge Koper - Prešnica. Po uvodnih besedah je pred- PEREČE VPRAŠANJE SLOVENSKEGA JEZIKA NA SODIŠČU V VIDMU Neprizadetost obtoženke do obtožnice ker je v italijanščini ni razumela Zanimivo bi bilo vedeti, kako je potekalo zasliševanje in preskušanje umskih sposobnosti obtoženke in koliko sta se s psihiatrom drug drugega razumela Vasica Košoni leži na prehodu lz hribovskega sveta v ravninski svet, 4 km daleč od Ibane na desnem bregu reke Idrijce v prapot-niški občini Blizu je italijansko-jugoslovanska meja zahodnih Goriških Brd Vasica šteje 37 prebival, cev in jih je že precej izgubila zaradi splošnega izseljevanja prebivalstva. Tu je živela 32-letna Lucija Filej z 58-letnim očetom Atilijem. Lucija je bila hišna pomočnica in je jenskih fraz in besed, vzeti živela nekaj let po vojni v bližnji j lijanskega jezika. Dekle bi Jugoslaviji, od koder se je leta 1964 vrnila in se leta 1966 zaposlila pri družbi Bouzer v Čedadu. Vsakih štirinajst dni je prihajala redno v domačo vas Košoni, ni pa spala v domači hiši, pač pa pri sosedi Aldi Garbaz. Kot se glasi obtožba, je letošnjega februarja dvakrat poskušala zastrupiti z miš-njim strupom v vinu in polenti svojega očeta. Oče je prvo popil liter zastrupljenega vina in mu je bilo po njem slabo, drugič pa je pokusil nekaj zastrupljene polente in ker je bila slabega okusa, je vrgel da ni s tem vse v red ti, posebno ker sta poginili dve njeni kokoši, ki sta popikali nekaj polente. To zelo obremenilno pričo je sodnik komaj zaustavil, tako namazan jeziček je imela. Med drugim je povedala, da ji je nekoč Lucija rekla, ško-slovensko narečje Nadiških dolin, ne pa slovenskega jezika, ki naj bi ga govorila Lucija Filej. Le-ta naj bi se slovenščine navadila v letih svojega službovanja v Jugoslaviji. V svojem jezikovnem proučevanju je odvetnik trdil, da ___ narečje Nadiških dolin še ni jezik, da «bo enkrat še očeta zastrupila*, da ima to narečje le še starodav- Gotovo je Lucija mislila, tako je Garbaz izjavila, da zaradi očeta ni mogla imeti nobenega zaročenca. Po zasliševanju nekaterih drugih manj pomembnih prič sta na koncu imela svoja govora državni pravdnik in branilec. Branilec je postavil podmeno, da obtoženka ni hotela očeta zastrupiti, ampak samo mu dati čutiti, da bi se je bal. Odbil je tudi oteževalno okolnost naklepa In apeliral na sodnike, naj se izkažejo milostni in ljubeznivi nasproti tej ubogi ženski, ki ni v življenju nikdar okusila, kaj je ljubezen. V drugi vrsti je branilec prosil, da bi izključili obtežilni razlog naklepa ter še prosil, da bi ob-, toženki priznali mimo olajševalne ’ okolnosti slaboumnosti tud! splošne ACi J c utic* jo »* |-- r----------, . preostalo polento na dvorišče, kjer i ve ugovore. Sele sedaj je nista hoteli jesti ne pes in ne | reden potek procesa, maček, pač pa sta crknili dve kokoši sosede Garbaz. O poskusu očetomora so mesece pisali krajevni italijanski dnevniki, ki se berejo v videmski poa.raj.ni. Letos 6. novembra je prišla Luci- narečje ne neke izpeljanke iz slovenščine, ki ga na slovenski jezik vežejo, ter da je sedanje narečje polno itali- - - <•— - — •-----1 vzetih iz ita- j—...______ morali, ■ po odvetnikovi trditvi, spraševati v slovenščini in zato je tudi neveljavna razsodba sodišča, da jo bo sodilo porotno sodišče. Odvetniku je ugovarjal državni pravdnik dr. Diez, da ni nujno potrebno, da mora biti navzoč pri zasliševanju sodne policije zapriseženi tolmač in da je v končni sodni preiskavi bil le navzoč tolmač, ki so ga zaprisegli ln ki je, kot za-,,----------------------------------— kon zahteva, dokazal, da ga obto-1 log naklepa ter še prosil, da^bi ob-ženka razume. J‘‘" “ • —* - -■-* Nato se Je sodni M________________ na posvetovanje in odbil branilče- j olajševalne okolnosti. Sicer pa je .....................................trdil, da mišji struD sploh m primemo sredstvo, da bi mogli koga dvor umaknil odbil branilče- j se je začel Državni pravdnik dr. Diez je pozval obtoženko, naj zapusti zatožno klop in se preseli na stolico čisto zraven predsednika Drigaruja, ker je naglušna. Toda niti bližina sodnika ni po- i -.K ja pred porotno sodišče v Vidmu, i magala Luciji, da bi razumela )b-Proces je trajal samo en dan kljub j tožnico, ki so jo glasno prebrali, raznim zapleti ja jem in Je bila Luci- j saj ni razumela ničesar. Ostala ,e ja obsojena na pet let in štiri me- nepremična, kar so sece ječe, ker jo je porotno sodi če spoznalo za krivo. Priznalo je obtoženki olajševalno okoliščino slaboumnosti, kar je ugotovil zdravniški psihiatrični pregled. Oteževalna okolnost proti njej pa je bila, da je s premislekom izvršila svoje dejanje. Sodišče je tudi odločilo, da mora obsojenka po prestani kazni prebiti najmanj tri leta v kakšnem zavodu za duševne bolezni. s tem zastrupiti. Ko je predsednik prebral obsodbo, spet ni obtoženka niti trenila z očesom, saj ni sirota ničesar razumela. Sele ko ji je tolmač razložil v slovenskem narečju težko obsodbo je vsa zbegana majala z glavo ln neprestano ponavljala v svoji beneški slovenščini, da ni imela namena ubiti očeta narji in nepoučeni ljudje tolmačili, I Na procesu je Lucija govorila ves da je neprizadeto in brezsrčno pc-1 eas v svoji beneški slovenščini in nekateri novi- i slušala obtožnico. Toda ko ji je zapriseženi tolmač Kosmina raztolmačil, česa jo dolžijo, je vsa vznemirjena vzkliknila: «Ni res, ni bil to moj namen.* Predsednik je nato prevzel svojo vlogo in razlagal porotnikom dejansko stanje in prebral izvedenski mnenji: psihiatrično o slabo-I umnosti obtoženke in kemično o Obtoženko je branil znam odvetnik Giovanni Battocletti, ki je vse poskusil, da bi jo osvobodil. Spuščal se je celo na jezikovno področje z željo, in tudi upravičeno, da bi ji pomagal. Državni pravdnik je bil dr. Ennio Diez, ki je v svoji obtožnici zahteval osem let ječe in tri leta internacije po prestani kazni. 2e takoj pri začetku procesa se je postopek zapletel. Od desetih pozvanih porotnikov je bilo navzočih samo pet, za veljavnost pro. česa pa bi jih moralo biti vsaj šest. Dva porotnika sta namreč medtem že umrla, dva sta se opravičila z zdravniškim spričevalom, eden pa m prišel, ker nima zadostne šolske izobrazbe, ki jo predpisuje zakon. Predsednik porotnega sodišča Dri-gani je prebral dva izžrebana listka in so se karabinjerji takoj podali na pot in poiskali oba nova izžrebana porotnika, ki sta bili dve ženski iz Vidma Med njima je bila učiteljica De Rola, ki je bila ravno pri pouku in so jo karabinjerji, na splošno veselje učencev, odpeljali naravnost na sodišče. Končno je bilo navzočih 7 porotnikov. Njihova imena so: Valentino Polla, Elisa Bemasconi, Gan-riele Moretti, Elvio Balbusso, Lui-gia Ronco in še dve na novo imenovani porotnici Anna De Rola in Gemma Miniussi. Med procesom se je pokazalo, ko so nastale jezikovne težave, da je nujno potrebno za pravilen potek sodnega procesa in za popolno zakonsko zaščito obtoženca, da morajo biti med porotniki v primerih, ko gre za obtoženca, ki mu uradna italijanščina ni njegov materin jezik ali pa narečje, saj po eden ali dva porotnika, ki poznata jezikovno narečje in socialne razmere kraja; v konkretnem primeru Lucije Filej bi moral biti kak porotnik iz Beneške Slovenije. Tako pa so bili vsi porotniki iz raznih krajev Furlanije, nihče pa iz ob-i imega ozemlja, kjer se govorijo razna slovenska narečja. Takoj ob pričetku so, kot to določa zakon, zaprisegli sodnike in še sodnega tolmača Antona Kosmi-no, doma iz Podgrada v slovenski Istri, s stalnim bivališčem v Vidmu. Po prisegi je odvetnik Battocletti zahteval, da se morajo razveljaviti izpraševanja obtoženke v preiskovalni fazi. Ta neveljavnost izpraševanj se je pokazala posebno zato, ker so organi sodne policije zasliševali Lucijo brez navzočnosti zapriseženega tolmača. Odvetnik Battocletti se je spustil pri tem v jezikovno razpravljanje. Trdil je, da so se zasliševanja v preiskovalni fazi vršila v navzočnosti občinskega tajnika od Sv. Lenarta, ki sicer zna domače bene- sestavini strupa. Povedel je tudi porotnikom, da je Lucija iziovslo.-j la na zasliševanju karabinjerjem,, da jo je lastni oče večkrat zalezo-val in da se je morala zateči k so-1 sedi, kjer je tudi kasneje spala, ko se Je leta 1966 zaposlila v Čedadu. | Podrobnejše zasliševanje po tol- j maču med obtoženko in predsednikom je teklo takole: Predsednik: «Ali zanikate resničnost spodbijanih dejanj?« Lucija: »Zanikam!« Predsednik: »Toda Vi ste priznali, da ste nasuli mišjega strupa v vino in ga zamesili tudi v polento.« Lucija: «Da, toda sem storila ne zaradi očeta, ampak zase, ker sem se hotela zastrupiti, da bi končala to življenje.« Predsednik: »Toda Vi ste kmalu potem, ko ste nasuli strupa, odpotovali v Čedad in niste popili vina.« Lucija: »Nisem vedela, kje mi je glava.* Predsednik: »Kajne, da Vi vina sploh niste pili?« Lucija: «0 ja, pila sem ga, toda sem povračala.« Predsednik: «Tega niste doslej še nikdar povedali.« Lucija: «Nisem hotela, da bi se o tem zvedelo; nisem vedela, kaj sploh delam, hotela sem končati svoje življenje.« Predsednik: »Zakaj niste obvestili očeta, da ste nasuli strupa v sod.» Lucija: »Nisem se tega zavedala.« Predsednik: »Ali priznavate, da ste vsuli strupa v moko?« Lucija: «Toda zato, da umrem. Nasula sem ga v nedeljo popoldne, nato sem pojedla nekaj polente in jo spet izbruhala « Predsednik: »Zakaj ste šele sedaj to izpovedali.« Lucija: »Povedala sem sosedi* Predsednik: «Kako to, da ste tri dni potem šli v Čedadu na avtobusno postajo čakat avtobus iz Kesonov in vprašali Jolando in Ma-rileno Cos3on, če je oče pil vino ln zares poJeOel nekaj polente?« Lucija: «Zmerom sem se brigala za očetovo zdravje, ker sem vedela, da boleha na želodcu in to me je skrbelo « Nato Je še ponovno izjavila, da Jo Je oče zalezoval. Zaslišali so nato Lucijinega očeta Atili ja, ki se Je še kar dobro izražal v italijanščini. Odbil je odločno, da bi zalezoval lastno hčer. Povedal Je, da Je takoj opazil, da je vino pokvarjeno, ter da je popil liter takega vina, ki ga je natočil iz soda. Nato mu Je bilo slabo ln Je bruhal. Na vrsto je prišla Alda Garbaz soseda in prijateljica Lucije, pri kateri je obtoženka tudi spala, ko je obiskovala rojstno vas. Garbaz Je tudi hitro pobrala kose polente in natočila ter ohranila nekaj zastrupljenega vina, ko Je opazila, je le redko kdaj rabila kakšno drugo besedo, ki ne bi bila iz njenega narečja, pač pa še kakšno italijansko beseao. Pač pa je še razmeroma dobro razumela tolmača Antona Kosmino. Po mnenju dopisnika «Messaggera Veneta* se je Lucija na procesu izražala v nekem težkem narečju slovenskega porekla, zaradi če3er so morali poklicati na pomoč tolmača. Se druge stvari je presenečena javnost zvedela na procesu: !. Karabinjerji kot sodna policija sploh nimajo svojih uslužbencev, ki bi znali slove nska narečja Beneške Slovan Je in se morajo zatekati za izpraševanje k raznim drugim osebam, ki znajo ali pa ne znajo dovoljno slovenski materin Jezi« prebivals.va. V konkretnem primeru jim je pomagal občinski uslužbenec od Sv. Lenarta. 2. Po izvedenskem mnenju sodnega psihiatra je Lucija Filej obremenjena s slaboumnostjo ln so JI to priznali kot olajševalno okolnost. Kot Je razvidno iz zasliševanja na ampak tudi ne daljnoseznosti svojih priznanj predsedniku sodišča, som, da jo oče zasleduje, in koliko Zanimivo bi bilo vedeti, kako je potekalo zasliševanje in preizkušanje umskih sposobnosti obtožene Lucije Filej, koliko je Lucija razumela italijanskega psihiatra in koliko je on razumel odgovore obtoženke v njenem beneško slovenskem narečju in kako se je potapljal v ta zanj čudni svet te uboge ženske, ki je hotela in ne hotela škoditi očetu, ki je stala pod vtisa mu znani mednarodnostnl odnosi in socialne razmere v Košonih, tej emigrantski vasici na narodnostni meji med Slovenci in Furlani. 3. Zagovor in vnema branilca, kažeta, koliko povprečni Italijan ve o svojih slovenskih sodeželanih, ko pripisuje lepemu in razumljivemu narečju v dolini Idrijce neke arhaične zveze s pravo slovenščino, ko pa je res, da tod govorijo Isto podobno slovensko narečje kot na sosednem toku Soče okoli Kanala Iri v Brdih takoj onstran reke in pa tudi v samih Nadiških dolinah. 4. Porotniki niso poznali ne socialnega in narodnostnega okolja in se je spet slabo Izkazalo, da je bila izbira porotnikov z znanjem jezika, ki se govori v teh krajih, kot tolikokrat prj sestavi porotnih sodišč, slabo izvedena 5. V Beneški Sloveniji se ponavlja očitek, ki ga je veliki italijanski patriot in po svojem poreklu Slovenec iz nekdanje Benečije Car-Io Podrecca pred 85 leti v grenkem razočaranju izustil na račun slabega ravnanja z beneškimi Slovenci. želimo le, da bi hišni pomočnici Luciji Filej bile prihranjena z ape-lacijsko razsodbo težka leta ln da bi jo zadel P samo samote duševnega zdravilišča, kjer pa spet ne bo našla nikogar, ki bi jo razumel v n'enem otroškem jecljanju v prostodušnem materinem Jeziku! A. R. Mrtvi na romanju SENEPUR (Indija), n. — Najmanj 13 o3eb so do smrti pohodili in 30 ranili, ko je pri prehodu čez most na reki Gandak panika popadla na stotine romarjev. Govorilo se je celo o 15 mrtvih, toda v Senepur so prinesli — po uradni izjavi — le 13 trupel. V teh dneh je prispelo v Senepur kakih 800.000 ljudi na živinski sejem. Obenem so hoteli napraviti očiščevalno kopel v svetih vodah samem procesu, se Lucija ni za- re^ Gandak in Gavge, ki se tu ste-vedala ne samo niti svojih dejanj, kata. sednik občinske skupščine Koper Miro Kocjan objavil program manifestacij ob otvoritvi proge. Glavne slovesnosti bodo v soboto 2. decembra, ko bo ob 10. uri pripeljal v Koper slavnostni vlak. Po krajšem nagovoru predsednika koprske občinske skupščine bo imel slavnostni govor predsednik izvršnega sveta SRS Stane Kavčič. Ob 12. uri si bodo luške objekte lahko ogledali tudi udeleženci slovesnosti, ki jih bo gotovo več tisoč. Časnikarji so potem začeli postavljati razna vprašanja, na katera so odgovarjali predstavniki koprske luke Vidko Hlaj, Branko Ma. gajna in Drago Ulčar. Tako je iz odgovorov izhajalo, da je večji promet na progi — in s tem njena rentabilnost — odvisen od povečanega luškega prometa; ta se bo pa lahko povečal (od sedanjega) prav j zato, ker ima luka odslej železnico. Proga, sedaj namenjena samo tovornemu prometu, se bo v drugi fazi lahko spremenila tudi za potniški promet. Sedaj vozi vlak po novi progi navzdol 44 minut, gor pa 80 minut. (Vlaki s potniki bi vozili mnogo hitreje.) Postavilo se je tudi vprašanje turizma (kopanja) v Ankaranu. Luka si bo sicer prizadevala za kar najmanjše one-znaženje morja, vendar ga zlasti ob povečanem prometu ne bo mogoče popolnoma preprečiti. Toda načrtno je za turizem določena obala od Izole do Savudrije Kar pa zadeva gostinske kapacitete v Ankaranu, bodo te s porastom luke gotovo v celoti izkoriščene vse leto in ne samo poletne mesece. Luka, ki si prizadeva, da bi bila kar najbolj izpopolnjena, moderna, pa ne more uvajati vseh modemih sistemov brez sodelovanja drugih partnerjev. Govorilo se je n. pr. o containerjih, ki pa jih se-: veda luka ne more enostransko i uvajati brez sodelovanja ladij in že-1 leznice. Časnikarji udeleženci razgovora { -Pulj. Njena dol-višinska razlika Trasa je projek- od proge Divača-žina je 31.4 km, pa znaša 493 m. _ _ tirana na hitrost 70 km na uro in ima elemente glavne proge H. reda z dovoljenim osnim pritiskom 20 ton. Njen najmanjši polmer je 250 m, največji nagib pa 25 promilov. Na progi sta dva predora pri Zanigradu in Dolu v dolžini 602 in 621 metrov, izogibališča v Rižani. Hrastovljah in črnotičih, šest mostov in 21 izvennivojskih križanj. Izogibališča bodo končana šele v drugi fazi gradnje. Ob progi je položen kabel za vključitev signalno varnostnih in telekomunikacijskih naprav, postavljene pa so tudi telefonske govorilnice .Odcep Prešnica je opremljen s svetlobnimi signali in relejno napravo. V km 3.2 leži tovorna postaja Koper, namenjena sprejemu, odpravi in ranžiranju vlakov. Tu je tudi upravno poslopje za opravljanje prometne, komercialne in vozovno tehnične službe. Postaja je opremljena s svetlobnim uvoznim signalom ter najnujnejšimi telekomunikacijskimi zvezami v luki in železniškem omrežju. V podaljšku tovorne postaje je glavna luška postaja. Namenjena je komercialni in tehnični primopredaji voz med železnico in luko. Iz pristanišča do tod opravlja vse manipulativne posle luka sama. 2,5 milijona ton prometa. Ta etapa zajema elektrifikacijo celotne novozgrajene proge, uvoznih in izvoznih tirov v tovorni postaji Ko per ter vključitev avtomatskega progovnega bloka z dopolnilnim zavarovanjem postaj, zatem izgradnjo izogibališč v Rižani in Crno-tičih, avtomatizacijo drče med glavno luško in rajonsko postajo, zgraditev novih tirov v skladu z dinamiko prometa in rastjo luških zmogljivosti ter končno še zgraditev carinsko - upravnega poslopja. V kolikor bodo pozneje potrebe zahtevale tudi vzpostavitev potniškega prometa na tej progi, bo seveda treba v skladu z urbanističnimi načrti v Kopru zgraditi tudi potniško postajo. Kot že rečeno, je investitor ce lotne novogradnje podjetje «Luka Koper«, ki pa je opravljanje inve-stitorskih in nadzorstvenih poslov poverilo Zavodu za investicije pn Združenem železniškem transportnem podjetju Ljubljana. Glede na dolgotrajna prizadevanja za pridobitev potrebnih finančnih sredstev je bilo mogoče šele v letu 1966 in posebno 1967 pospešeno izvesti dela prve etape in tako v novembru 1967 pripraviti novo progo za obratovanje. Zgraditev proge je sad uspešno usklajenega dela več znanih slo- ln raziskavo tehničnih sredstev Pd Združenem železniškem transportnem podjetju Ljubljana. Zavod za investicije ZŽTP Ljubljana se je pri reševanju najtežavnejših problemov posvetoval s posameznimi profesorji Ljubljanske univerze, z Zavodom za raziskavo materiala in konstrukcij, z Institutom za matematiko, fiziko in mehaniko univerze v Ljubljani ter * raznimi železniškimi organizacijami in posameznimi strokovnjaki iz sektorja Združenja železniškega transportnega podjetja Ljubljana oziroma posameznih podjetij v njegovem sklopu. Se nekaj podatkov o rasti koprskega pristanišča. Naraščal je promet, daljšala 9» je operativna obala in vedno boh so se širile površine odprtih ln pokritih skladišč. Tako se je prvim 136 metrom operativne obale v let“ 1958 pridružilo 164 metrov v 1«“ 1961, nato 123 metrov v letu 196" še 127 metrov v letu 1963 in 12’ Psgoji. da v njej gotovo zmaga, vendar je iz zadnjih in zlasti oktobrskih govorov najvišjih sovjetskih Politikov razvidno, da je dokončno prevladala teza, da je vojno Proč preprečiti in da ta nikakor ne Predstavlja usodne nujnosti. si vis pacem, para bellum (če ‘Oiiš mir, se pripravljaj na voj-n°) — to je misel, ki sodi med osnovna načela vojaške znanosti. vojaki jo morajo spoštovati in ®Pričo tega vedno razmišljati o vPrašanju, kakšna bo bodoča vojna. Sovjetska vojaška teorija je v Ssdnjem desetletju mnogo razmišljala o tem. Potrebno je hi-j®. Proučevati vrsto vprašanj: ali ^ Prihodnja vojna atomska ali šikslčna? Bodo v njej prevladova-*e rakete ali letala? Ali bo global-nsga ali lokalnega značaja? To so vprašanja, na katera je m°rala odgovoriti ne samo sovjetska vojaška teorija, marveč "j® vse ostale na svetu. V Sovjet-j * sveži je sredi preteklega deset-sija v tem pogledu nastalo več truj- Ena od teh se je navdušena nad novimi oblikami vojsko-anja. p0 njenem mnenju, bi že ?, Prvim atomskim udarom bilo tPrjeno domala vse. Spričo tega * Je pred tem treba zavarovati in P°akrbeti, da nasprotnik še ob Pravem času prejme svoje. Potreb-,a Je bila. potemtakem, graditev Plerkontinentalnih bombnikov, ki r j*h kasneje zamenjale rakete, jj se Je zaradi tega določen čas govorilo, kako Je letalstvo ^Usnjeno v ozadje. Vendar je bl-0 to zadnje mesec« demantira-zlasti še na velikem letalskem itingu na Domodjedovu .Nasprotno mnenje glede bodo-m>J,ne' pa je stalo na stališču, 2 “o to predvsem klasična vojna, kradi tega so se njegovi pristaši jJ^emali za razvoj klasičnega o-anju. A tako funkcijo tma-he-teh« 'hVfi ea n. pr. razne parade, mahi^ ■ hog^otniimm pokazati moč last- s Pomočjo katerih je moč WPr°tni kot 'n pripravljenost, ka- 'iUfltUb| hkrati omogočiti svojim hQ ***>• da se seznanijo s sodob-^horožltvljo (lov Prav temu seznanjanju se v Sovjetski zvezi zadnji Dsf^tecej posveča. Manevre «Dne-Ijo,, l® spremljal malone bftta-bo Ulmskih snemalcev, in tako v-Nm Knt>tl materlal. če Je moč Cr^'Hi govoricam prej ali slej. erho skrajšan in obdelan, pri- šel tudi na filmska platna. V isti tok so se bili vključili tud’ televizija in časopisi, ki so zelo obširno poročali o razvoju ter uspehih kopenskih manevrov «Dne-per». Nekateri vse to pojasnjujejo tudi z željo, da se ljudstvu »pokaže, za kaj se troši denar«. Prava resnica Je verjetno nekje drugje: ljudi je treba namreč seznaniti z novimi oblikami morebitne vojne. Ne glede na to, ali ho čiovek moral uporabljati novo orožje ali pa bo postal njegova žrtev, je potrebno to o ožje vključiti v strukturo nove vojne tehniki-, kakor tudi novo vojno tehniko vključiti v njegovo spoznavno strukturo. M. SEDMAK Nedvomno se bo danes zvečer v Kulturnem domu znova zbralo precejšnje število ljudi, ljubiteljev gledališke umetnosti. Kot smo poročali, bodo to pot nastopili koroški Slovenci iz Rožne doline z Miklovo Zalo. Tudi danes objavljamo enega ocl prizorov iz istoimenske igre •iiiiiii>iiiiiiiiiiiiiiBiiiiiiiiiiitittiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiiii8iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiirniiiiiiiiiiiiiiiiiiiAiiiiaiiiiiiiiiiaiiiii8iiiiiii>iiiiiiMiisuniiiiiniiuiii8i88iiiiiiiiii8iiai86iiiiiiiiiiiiiiiiuim8iiiiniiiiiiiiiii*iiiiiiiiittiMaiiiiRnifii«N88|iiiiii*i 12, SOŠKA BITKA (KOBARID, 24. OKTOBRA 1917) Vtem ko so Cadomo za kazen odstavili je Badogiio napredoval Viktor Emanuel na bojišču - Italijanska obramba na Stolu Zgrešena pot je prinesla srečo - Koliko je bilo vseh izgub? Silvestri ima več spominskih vrinkov, ki podrobneje osvetlijo položaj: Nekje na Žagi ali pri Srpenici je bilo poveljstvo 50. div. generala Arrignija. »Bil je velik mož že belih las z volnenim šalom okrog vratu. Njegov pogled je bil pogled moža, ki je izgubil družino.* Niso bili vs; italijanski generali, kakršen je bil Capello, krvi željne zverine. Silvestri ni občudovalec vojne in nikakršen ultrapatriot. Lahko mu verjamemo. Omenja (.str. 387) še drug prizor po spominih Giovannija Co-missa, ki je bil na telefonski centrali 50. divizije. Ta je poročal o «MarTžzi», naprej pomaknjeni opazovalnici v bovški kotlini, kjer je čepel duhoviti Milančan, tja kazensko premeščen in dajal nekako v tem tonu poročila: Avstrijci napadajo v kotlini, zdi se, da se naši umikajo, kaj pa jaz? Drug tak opazovalec je bil v »baraki doktorja* nekje na vznožju Rombona... Tam za Javorščkom, med Vršičem in Krnom, Kraussu (l.c. str. 62) ni šlo po predvidenem načrtu. In prav ta skupina bi morala prodreti do Kobarida, prehiteli so jo pa Šlezijci - Nemci od Tolmina. Krauss v svojem nemškem napuhu je zanje poln občudovanja. Smemo pa biti prepričani, da jih je v tihih kotičkih svoje militaristične duše zavidal in mogoče celo poslal k hudiču, da so mu odnesli »lovorov venec*. Italijanska postojanka na Vršiču (kota 1897) v severnem grebenu, ki se vleče od Krna, je bila celo taka, da so Italijani bili na vrhu in Avstrijci spodaj. Vršič je Krauss sklenil pognati v zrak z mino. Nadporočnik Mlakar (znan je bil, ker je leta 1916 miniral vrh Monte Cimone na planoti As siero), je po daljših presledkih res uspel: 24. oktobra ie vrh z italijansko posadko zletel v zrak. Planincu svetujem, da si to ogle da, če le koiikanj spozna. Bosanci so tu lahko prodrli, toda na planini Za krajem, jarki so še danes vidni, so jih italijanski vojaki ustavili. Tudi tu je snežilo... Samo Korošci (7. polk), koliko je bilo tu Slovencev je težko reči, so prodrli na Krašji vrh in proti čez-soški planini Jama1. Tako je Kraus-sova 55. avstrijska divizija, v celoti 11 bataljonov, v katerih so prevladovali Bosanci (2. in 4. polk), 24. oktobra obstala na zgornjih postojankah. General Arrighi je o prodiranju čez Polovnik dobil napačna poročila od umikajočih se enot izpred Slatenika, zato je zaukazal umik na Stol, kar mu je načelnik 14: armade Del-mensingen očital kot «veiiko slabost*. S tem si je Cadorna po vojni celo dopisoval. Oba pa nista presojala položaja z vidikov, kot jih je Arrighi prejemal onega nesrečnega dne, 24. oktobra, pač pa iz nekih podatkov o teh ter po onih načrtih, ki so obviseli v zraku. To nam pokaže zaključek našega pregleda, ki velja še zavzetju Stola nad Žago. Iz Kraus-sovih zapiskov razvidimo, da se ga je mož bal One dni pač ni vedel, da je 23. oktobra izšel v Rimu list «Secolo», ki je poročal o obisku kralja Viktorja Emanuela III. in Cadorne na Stolu, o tem «nezavzetnem hribu». Krauss je vedel, da imajo Italijani dve črti na Stolu, bolje dve utrjeni točki: Prvi Hum in Hum. Načrtoval je zavzetje, računal z velikimi izgubami Tirolcev, v resnici pa je šlo kot »po maslu*. Prvič: Italijani so imeli tu nekaj svežih sil, toda večina je bila tistih, ki so se umaknili od Bov ca, to ie ostanki 50 divizije, brigada Friuli. So poznali položaje? Da so bili prizadeti po tem, kar se je zgodilo 24. oktobra, je gotovo. Skratka Krauss je imel celo večjo možnost vreči večje sile na Stol v jutru 25. oktobra, kot je planiral: ves polk «Kaiser- schiitzen* (št. 1) in še bataljon Med znano igralko Sandro Millo In filmskim producentom Morisom Ergasom že delj časa teče pravda za njuno hčerko. Na sliki Sandra s svojo hčerko Dehorah «Kaiserjager» (št. 3). Po načrtu sta bila določena le dva bataljona. Pa se je zgodilo, da so se pri pohodu na Stol neke čete »zgubile*. Krauss pravi, da so prišle «iz določene smeri* Tako se je zgodilo stotniku Charvvatu (nekoč morda Hrvatu), ki je vodil oficirsko patruljo. Toda glej srečo, prišel je sicer «preveč na levi*, vendar med italijansko postojanko pri Prvem Humu. (Sodim, da je lezel po skalni poti med Žago-Srpenico). Posledica je bila, da je lahko napadel italijanske branilce »po jarku navzdol*... To je bil začetek. Boj za Stol je sicer trajal še ves dan, ali v jutru 26. oktobra, so avstrijske _silg mogle udariti proti HreginjuTin‘po’ grebenu proti Breškem Jalovcu, o čemer smo že govorili. Italijanski zgodovinarji pišejo o «drami Kobarida*. Silvestri pravi celo: «Katastrofa». Bila je. Še danes ni natančnih podatkov, kakšne so bile celotne izgube Kobarida. Silvestri omenja, kako je Mussolini iz leta v leto število povečeval: 10.000 mrtvih (koliko jih je še nato umrlo za posledicami ran in bolezni?), 30.000 ranjenih, 300.000 ujetih. Pa še onih nekaj sto tisoč razpršenih, ki so se valili proti Tilmentu in še dalje proti Piavi '400.000? Mogoče!). Usoda ni prizanesla niti generalom. Cavačiocchija je že 26. oktobra odstavil Gadoma. Klican je bil v Videm in proti svojemu »hišnemu kaplanu* patru Semerii se je Cadorna celo obregnil ob Ca-vaciocchija: «Zopet eden ki ima mirno vest* (Silvestri l.c. str. 411). Ni bil največji ali glavni krivec! Čudno pa, da je Badogiio, ki je bil prav tako kot Cavacioc-chi poveljnik armadnega zbora in ki je doživel glavni prodor pri Tolminu, je pri čistkah odnesel — «celo kožo*. Celo v novo vrhovno poveljstvo je bil imenovan kot eden izmed namestnikov novega vrhovnega poveljnika generala Armanda Diaza Cadorno, to je bila tipična poteza kralja Viktorja Emanuela in vlade, so odstavili tako, da so ga prepričali, da je «povišan», potreben v Parizu kot italijanski general novo ustanovljenega poveljstva zahodnih sil, ki pa ni nikdar »poveljevalo*. Gatti (l.c. str. 315 in dalje) nam pove, da so zahodni zavezniki 6. XI. 1917 zahtevali njegov umik. Spomladi je Cadorna moral zapustiti tudi Pariz. Zahtevala ga je parlamentarna komisija, ki je imela tudi generale v svoji sredi in preiskovala o krivdi za Kobarid... Pod fašizmom pa je le postal maršal Ob Piavi je italijanska vojska vse do konca vojne ostala v defenzivi, v nasprotju s strateškimi načrti Cadorne do kobariškega zloma. Vojaki so se tu bolj zavedali kot na Soči, da branijo svojo zemljo, še desno krilo socialnih demokratov, ki so se do Piave držali glede vojne gesla: »Ne podpirati, ne sabotirati*, so postali patriotični in se izjavili za obrambo ogrožene domače zemlje. IVO JUVANČIČ (Konec) ........................................................................................................................n.... STRELEC (od 22.11. do 21.12.) Če se boste Kar najhitreje prilagodili obstoječim okoliščinam, vam OVEN (od 21.3. do 20.4.) Prednost bodo danes imeli mladi tehniki z lastnimi pobudami. Vaše čustveno vprašanje se še ne bo rešilo. BIK (od 21.4. do 20.5.) Postavite se trenutni negotovost po robu ta: reiiti i»rijeten obisk. ko, da bodo vsi vaši ukrepi bolj drzni. Proučite še enkrat svoje od noše z osebami drugega spola. DVOJČKA (od 21.5 do 21.6.) Dan bo predvsem primeren za skupne in ne zasebne podvige. Ne izražajte javno svojega mnenja o neki osebi. RAK (od 22.6 do 22.7.) Reorga nizacijo svojega dela skušajte w vesti postopno. Ne prepuščajte se povsem svojim čustvom LEV (od 23 7 do 23.8.) Uspeh ške plati vprašanja, ki ga DEVICA (od 24.8. do 22.9.) Storite vse, da bi napore svojih sodelavcev osredotočili na en sam smoter. Razum bo previada' nad srcem. TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Ugoden dan za vse. ki se ukvarjajo z obrtjo. Posvetite kako uro tudi svoji družini. ŠKORPIJON tod 23.10. do 21.11.) Utrujenost in razočaranje vam bosta danes v veliko napoto pri delu. Z ustreznim darilom si boste za go- imate I osebe. je zmaga nad nasprotniki zagotovljena. Ugodne vesti v zvezi z nekim bolnim sorodnikom. KOZOROG (od 22.12. do 20.1.) Počakajte še nekaj dni preden objavite neko važno vest Posvetili se boste proučevanjem zanimivega socialnega vprašanja VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Nove okoliščine vam bodo omogočile rešitev že davno postavljenega vprašanja. S svojim optimizmom si boste pridobili novih prijateljev. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Spremembe v razpoloženju sodelavcev niso najkoristnejše, skušajte se jim postaviti po robu. Izredna zadoščenja za vsa zvesta srca. NARAVA IN NJENE TAJNOSTI Četrto stanje materije Doslej smo poznali tri stanja materije: trdo, tekoče in plinasto. Nedavno je bilo odkrito še četrto — piazmatično stanje. Moderna znanost se trudi, da bi odgovorila na vprašanje, kaj je materija. Trudi se, da bi čimveč izvedela o komponentah, ki so vsebovane v materiji, in o zvezah ter odnosih teh komponent v materiji. Prvi pojmi, ki se jih naučimo v šoli, so oni o različnih stanjih materije: trdem, tekočem in plinastem. To, kar elementarno označuje ta stanja, je moč ugotoviti na osnovi vsakdanjih izkušenj. Materija v trdem stanju se upira slehernemu, poizkusu, da se ji menjata oblika in prostornina, izraža torej, težnjo po ohranitvi tako prve kot druge; v tekočem stanju materija ohranja isto prostornino, lahko pa menja obliko, pač v skladu s posodo, ki se v njej nahaja; v plinastem stanju lahko materija spremeni tako obliko kot prostornino. Te definicije so danes od vseh sprejete kot osnovne. Toda človekova misel se je morala dolgo časa razvijati, prede.: je prišla do teh osnovnih spoznanj. V preteklosti se je tem stanjem materije pripisoval nekakšen čudežen pomen. Obstajalo je mnenje, da ne gre za tri različne videze ene in iste materije, pač pa da obstajajo tri vrste materije kot temeljni elementi fizikalnega sveta: zemlja, voda in zraK. Tem elementom so alkimisti dodali še enega: ogenj. Moderna znanost pa je ogenj ovrgla, za četrto stanje ene in iste materije pa je proglasila piazmatično stanje Tega novega stanja ni moč definirati tako enostavno kot trdo, tekoče ali plinasto stanje, zakaj v svet naših izkušenj je začelo prodirati šele v novejšem času (n.pr. pojav v luminiscentnin in neonskih ceveh). Skratka lahko rečemo. da plazma sestoji iz mešanice ioniziranih elektronov ter elektronov, in sicer v takšnem razmerju, da pride do sestavine tako imenovanega nevtralnega plina. Proučevanje plazme predstavlja danes eno od najzanimivejših področij fizike, hkrati pa se z njim odpirajo nove poti tehnološkim procesom. Nedavno je bilo objavljeno, da so raziskovalci neke znanstvene ustanove zgradili napravo ogromnega pomena za znanost in tehniko, napravo, ki omogoča dragocene podatke o neposrednem spreminjanju termične energije v električno. Zdaj se to spreminjanje dosega s pomočjo raznih ustreznih strojev in turbin, torej na posreden način, pri čemer gre v izgubo precej energije in se v najboljšem primeru samo okrog 40 odstotkov termične energije spremeni v električno. Uporaba plazme bo omogočila, da se bo precej višji odstotek termične energije spremenil v električno, vsekakor več kot 40 odstotkov. Da bi se ne spuščali v posameznosti, se bomo omejili na to, da v glavnih potezah pojasnimo delovanje generatorja na osnovi plazme. Mešanica plinov — n.pr. kalija, pomešanega s porami cezija — se s pomočjo jedrskega generatorja segreva do visoke temperature 2500 stopinj C. Pri tem se ustvari plazma, ki se spelje v neko vrsto kotla, okrog katerega se nahaja močno magnetsko polje, in re tako neposredno ustvari razlika potencialov, s tem pa obenem tudi vir elektromotorne sile za zunanji krog toka. Plazma se iz kotla, s pomočjo posebnih cevi, kjer se nabira, ponovno dovaja v jedrski reaktor. Nato pa se ves proces začne znova. VELIKA BRITANIJA SE JE OPOGUMILA Celo Wilson in Benn sta spregovorila o ’ drenaži možganov’ Oster očitek, kako skuša ameriško podjetje priti do britanskih atomskih tajnosti LONDON, 17. — Zadeva ni prav nič nova. O tem hudo perečem vprašanju, ki se ne tiče le Anglije, pač pa vse Evrope in tudi nekateri izvenevropskih dežel, n. pr. Indije in Japonske, je bilo že veliko govora. Pred nedavnim smo n. pr. poročali o mednarodnem zasedanj u v Švici, kjer so izvedenci in tudi politiki iz nekaterih najbolj prizadetih držav temeljito obravnavali vso to zadevo. Toda doslej še ni prišel alarm s tako visokega položaja, niti ne v tako ostri že obtožujoči obliki. Britanski minister za tehnologijo Anthony Wedgwood Benn je neposredno obtožil nekatera velika ameriška podjetja, da »ugrabljajo« angleške strokovnjake, še najraje atomiste, da bi prišla do podatkov o angleških uspehih na področju atomistike in znanosti nasploh. Ta odločen napad je nato podkrepil tudi sam premier Wilson. Zato je stvar pridobila na svoji pomembnosti. Sicer pa začnimo od začetka. Najprej je o tej zadevi spregovoril že omenjeni britanski minister za tehnologijo, ki je odločno rekel, da se določena ameriška industrijska podjetja hočejo polastiti tajnih podatkov s področja jedrske znanosti. Premier Wi!son pa je v odgovoru na nekatere interpelacije v britanski zbornici točno povedal, da velikansko ame-rikansko elektriško podjetje «We-stinhouse« skuša priti do atomskih tajnosti v Veliki Britaniji s tem, da »kupuje« najbolj znane angleške znanstvenike s tega področja. Dodal je, da se zdi, da politika ameriškega podjetja «We-stinhouse« obstaja v «kupovanju» izvedencev, katerih strokovno usposabljanje je angleško gospodarstvo veliko stalo. Wilson torej meni, bolje povedano očita Američanom, da skušajo zvabiti takšne angleške izvedence, ki so «na tekočem« o raznih tajnostih In sicer na znanstvenih področjih, na katerih je Velika Britanija veliko bolj razvita kot so razvite posamezne ameriške družbe. V svojem odgovoru v britanski zbornici je premier Wilson tudi rekel, da so bile besede, ki jih je izrekel minister za tehnologijo Anthony Wedgwood Benn, in sicer da ameriško podjeje skuša pritegniti britanske znanstvenike s tem, da jim nudi «napihnjene» plače, «ena naj lepših izjav, kar jih je že od davnih časov slišal» Britanski minister za tehnologijo Benn pa je napravil še korak, kakršnih v Veliki Britaniji nismo bili nikoli' navajeni. Benn se je namreč obrnil do britanskih Jedrskih znanstvenikov z javnim pozivom, naj ne nasedajo ameriškim ponudbam, naj se uprejo vabam, pa čeprav bi ta odpoved zahtevala od njih včasih tudi odpoved višji plači. Stališče, ki ga je zavzel britanski minister za tehnologijo, odseva naraščajoči strah določenih britanskih krogov v zvezi s tako imenovano »drenažo možganov«, ki se kaže v odhajanju številnih britanskih strokovnjakov najrazličnejših strok v ZDA. Ramo ob sebi se razume, da ameriške družbe ne iščejo na Angleškem povprečnih ali podpovprečnih strokovnjakov, pač pa se potegujejo za najboljše izvedence. Znano je glede tega n. pr. dejstvo, da v Veliki Britaniji trenutno primanjkuje dobrih zdravnikov, hkrati pa je tudi znano, da je odšlo v zadnjih letin v ZDA več tisoč angleških medicinski i strokovnjakov. Prav nič drugače nl na drugih znanstvenih področjih. Hkrati smemo reči, da to, kar se tiče britanskih pripomb na račun ameriškega zvabljanja strokovnjakov, velja tudi za številne druge evropske države, tudi za Italijo, najmanj pa za Francijo. Kako to, da se je k besedi oglasu britanski minister za tehnologijo prav sedaj? Omenili smo, da je bilo pred nedavnim v Švici mednarodno zasedanje o tem vprašanju. Pred dnevi je bilo tudi govora o posebni «pisarni», ki so jo ustanovili v Londonu Američani in katere naloga je sistema lično zbiranje evropskih strokovnjakov za ameriške potrebe. V zvezi s številnimi izjavami angleških krogov o zaskrbljujočem »izcejanju« strokovnjakov iz Evrope, je Benn prešel v napad, kajti v Veliki Britaniji se javno izraža strah, da bo tehnološki razvoj Velike Britanije, na račun odtoka strokovnjakov, prišel v težave. Velika Britanija postavlja na dnevni red to vprašanje tudi v zvezi s perspektivo njenega vstopa v evropsko gospodarsko skupnost, kajti Velika Britanija se mora na ta vstop tudi ustrezno pripraviti. V trenutku, ko je britanski premier Wilson pod pritiskom domačih ekonomskih krogov, je povsem logično, da mu ni vseeno, kako se bo njegova dežela pripravila na tehnološko sodelovanje z ostalimi deželami evropske skupnosti. Ker se odpor Francije proti vstopu Velike Britanije v evropsko skupnost utemeljuje tudi s tovrstnimi pripombami postaja problem še posebej akuten. V tem smislu sta Wilson in Benn tudi obtožila Američane. Čeprav sta bila britanska državnika prisiljena spregovoriti o tem v zvezi z Interpelacijami In glasovi javnega mnenja, je neposredni povod za njun nastop dal oglas, ki ga je ameriška družba «Westinhouse Eletric« objavila v britanskih časopisih in s Katerim vabi «tehnične strokovnjake jedrskih raziskav« naj se prijavijo v službo pri tem ameriškem podjetju kot «svetovalci za bistven tehnični napredek«. Morda bi mogli s tem v zvezi navesti še sledeči podatek:: ne le britanski laburisti, pač pa tudi predstavniki drugih britanskih strank so v zadnjih časih izrazili svojo zaskrbljenost zaradi »naia-ščajoče razlike« na področju tehnološkega razvoja med ZDA in Evropo. S tem v zvezi je bila izražena tudi zaskrbljenost, da bi nadaljevanje tega pojava moglo močno okrniti in spodnesti napore Velike Britanije, da bi se gospodarsko postavila na noge, še več v britanskih političnih krogih se v zvezi s tem ne ozirajo le na škodo, ki jo zaradi uhajanja strokovnjakov v ZDA trpi Velika Britanija, pač pa omenjajo tudi škodo, k| jo trpi vsa Evropa. Toda vtem ko imajo Angleži toliko poguma, da vsaj v takšnih primerih vržejo Američanom resnico v o-braz, se v drugih zahodnoevropskih državah, razen v Franciji, o tem raje ne govori, da se ne bi «veliki zaveznik« morda — užalil. Radio Trst A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila - 7.00 Koledar 7.30 Jutranja glasba - il.35 Šopek slovenskih - 12.00 Iz starih časov • 12.10 Lahka glasba 12.30 Za vsakogar nekaj - 13.30 Semenj plošče • 14.45 Anna Identiei in Tom Jones - 15.00 Glasba za mladino • 16.00 Avtoradio - 16.15 Pregled slov. dramatike - 17.20 Dialog - 17.30 Lecuonovi motivi - 17.40 «Marie Curie ob stoletnici rojstva* 17.50 Zbor »Chapman College Madrigal Singers« - 18 15 Umetnost - 18.30 Harry James 19.00 Ansambel R. Menescala 19.10 Družinski obzornik - 19.z5 Izbor motivov iz operet - 20.00 Športna tribuna - 20.50 »Tri in ena — sobotni variete* - 21.20 Vabilo na ples -22.20 Ciganski orkestri - 22.40 Za prijeten konec tedna. Koper 6.30, 7.30, :2.30, 13.30, 14.30, 16.00, 19.15 Poročila 7.10 Jutranja glasba • 8.00 Prenos RL -10.15 Poje T. Lopez - 10.45 Plošče - 11.30 Današnji pevci • 12.00 in 13.00 Glasba po željah - 13.40 Revijski orkestri 14.00 Popevke -14.45 Polke in valčki 15.30 Mladinski klub - 16.30 Izbrali ste -17.35 Plošče 18.00 in 19.30 Prenos RL - 19.00 Poje Sergio En-drigo 22.10 Plesna glasba. Nacionalni program 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila 8.30 Jutranje pesmi - 9.07 Ital. plošče - '0.05 Šola - 10.35 in 1100 Ura glasbe - 11.05 Kontrapunkt • 13.20 Nagradno tekmovanje «Tisočak» - 13.53 Radijske SOBOTA, 18. NOVEMBRA 1967 Kronike - 14.50 Nogometna tekma Švica-ltalija 16.50 Skladbe za godala - 17.32 Veliki pevci 17.05 Znanstvena oddaja 19.35 Luna park - 20.20 Ne streljaj na pevca - 20.50 Oddajali smo 22.20 Skladbe ital. skladateljev II. program 7.30, 8.30, 13 30. 14.30, 19.30 Poročila 8.45 Orkester 9.40 Glasbeni album - 10.00 Kolesa in motorji - 10.15 Jazz - 10.40 Glasbeni variete - 11.42 Pesmi desetletja -12.20 Lahka glasba - 12.45 Turistična oddaja 14.00 Juke box -14.45 Glasbeni kotiček 15.15 Veliki dirigenti - 16.05 Rapsodija -17.40 Plošče za najmlajše - 20.00 Jazzovski koncert - 20.45 Anketa - 21.15 Orkester - 21.50 Plesna III. program 10.15 Na sporedu Bach in Bartok - 10.55 Veliki interpreti -12.20 Schoenbergov kvintet opus 26 -13.00 Čajkovski, koncert fantazije - 14.10 Rossinijeva opera «Wilhelm Tell* - 17.20 Nemščina - 17.45 Niel-sen, koncert opus 57 18.30 Kul- turne aktualnosti 18.30 Izredna lahka glasba 18.45 Kulturne aktualnosti 19.15 Koncert - 20.30 Simf. koncert 22.30 Buechnerje-va opera «Woyzeck*. Slovenija 7.00, 8.00, 10.00, 13.00. 15.00, 19.30 Poročila - 6.30 in 7.25 Informativna oddaja - 8.08 Glasbena matineja 8.55 Radijska šola - 9.25 Zabavna glasba - 9.45 I. Petrič: Spomini na morje - 10.15 Pri vas doma - 11.00 Turistični napotki -11.15 Kar po domače 12.00 Na današnji dan - 12.10 Odmevi iz Mediterana - '2.30 Kmetijski na sveti 12.40 Popevke 13.30 Priporočajo vam... 14.05 Melodije 15.45 N. Jovičevič; Molitev za ptice (podlistek) 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Gremo v kino 17.35 Igramo neat 18.00 Aktual nosti - 18.15 Pravkar prispelo - 18.50 S knjižnega trga 19.00 Lahko noč. otroci! 19.15 Orke ster - 20.00 Plesni orkester RTV - 20.30 M. Marinc: Most (radijska igra) - 21.10 Kanipič in njegov ansambel - 21.30 Iz fonoteke ra dia Koper - 22.10 Oddaja za izseljence - 23.05 S pesmijo v novi teden. Ital. televizija 14.40 Nogometna teama Švica Italija - 17.00 Program za naj-mlajse - 17.30 Dnevnik - 17.45 Program za mladino 18.45 Dokumentarec 19.15 Teden dni v parlamentu - 19.55 Šport in kronike - 20.30 Dnevnik 21.00 Par-titissima 22 15 Moda in druge zanimivosti - 23.00 Dnevnik. II. kanat 21.00 Dnevnik - 21.15 Črnsko gledališče: Junaki in tirani - 22.15 Dantejevo življenje — II. nadaljevanje Jug. televizija 20.00 in 23.00 Poročila • 9.40 in 14.50 TV v šob - 17.00 Dežurna ulica 17.40 Vsako soboto - 17.55 Obzornik - 18.15 Pehr. Kljukec Tretji - 19.03 Risanka 19.15 Ipa vec-Cipci: «Možiček» balet 20.40 Ljubezen, oh ljubezen — humoreska - 21.40 »Junaki cirkuške arene*, film - 22 10 »Gideon iz Scot land Varda*, film K UMETK0STMH GALEBU Emidio Eredita v galeriji «ENDAS» Z zadnjimi razstavami in tistimi, ki so že najavljene v galeriji ENDAS postaja očitno, da se tam zbira krog mlajših slikarjev, katerih stremljenje je prodreti v o-spredje domače likovne dejavnosti. Po razstavah v Rossonijevi galeriji vidimo sedaj tam prvič širši preglea umetniškega ustvarjanja dosledno v abstraktnosti u-smerjenega Emidia Ereditč. Je to pravzaprav s štirinajstimi akvareli obogateni del ravnokar v Gorici uspešno zaključene razstave. Njegova čmikasto-siva platna, iz katerih žare rdečine kot iz daljnih globin večernega neba in jih sekajo jarke beline, nimajo naslovov, so ie zaporedno oštevilčene. Zasnovana pa so vsa na tematiko prostora. Kdor bolje pozna slikarja tudi kot človeka, ta bo pravilneje doumel bistvo teh olj. V navidezni surovosti se nam namreč odkriva krčevito hotenje. Kako premagati grozo pred praznino neskončnosti prostora, kar skuša E-redita doseči tako, da ga tako rekoč robljudu z barvami. Ker pač te slike ne izstopajo iz splošno znanih in široko izkoriščenih iger madežev, peg in bega osamljenih širokih potez, je iskati njih globlji pomen bolj v neposrednosti barvnih občutkov To je pravilno razumel kritik Carlo Milic, ko v spremni besedi kataloga zgo-ščuje vso slikarjevo dejavnost v izraz «prakrik umetnosti*. Tega se jasneje zavemo pri ogledu aki'are-lov. So to nekake predštudije za razne posameznosti zasnov olj. Zalo jih Eredita tudi sam skupinsko označuje za liste tsvobodnih oblik*. To pa gledalcem spet dopušča, da neovirano sproste svojo domišljijo v čisto osebno domeno oblikovnih predstav, tako da vsakdo vidi le to, kar mu je všeč, kar podpira se zlasti njih bolj lepotna igra rahlih barv in razlivajočih se potez. ki vzbujajo slušno sorodnost lepo zvenečih akordov. MILKO BAMBIČ Zdravljenje s solzami Švedski stomatolog Nordberg je postavil nart govor »Joči, pa ti bo 1 znanstveno osnovo. Po : mnenju jok zmanjšuje k tisk v dlesnlh in oben pritisk na zobni živec čan Je, da se z jokom : čas znebimo zobobola. Vreme včeraj: najvišja temperatura 15.3, najnižja 12.2, ob 19. uri 12.5 stopinje, vlaga 64 odst., zračni tlak 1029.2 raste, veter 23 km severovzhod nik, sunki vetra 45 km na uro, nebo pooblačeno, morje razgibano, temperatura morja 14.5 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, SOBOTA, 18. novembra Milko Sonce vzide ob 7.08 in zatone ob 16.32. Dolžina dneva 9.24. Luna vade ob 16.57 in zatone ob 8.31. Jutri, NEDELJA, 19. novembra Liza SEJA DEŽELNEGA SVETA Poročevalec Dulci ne izključuje možnosti ustanovitve oddelka za slovensko manjšino Odgovori poročevalcev Ginaldija in Dulcija ter odbornika Stopperja svetovalcem, ki so posegli v razpravo o zakonskih osnutkih o osebju m uradih Na včerajšnji seji deželnega sve-1 državljani, ki so diplomirali na ka- | diplomi; 6. kratek življenjepis ter 9 co io norloliatrolo rovnnoim o »»o ! Iči italiioriclri linitrorrri 1 1 ClCO n ___.. j_:_1:1. _ ta se je nadaljevala razprava o za- ki italijanski univerzi po 1. 1963. konskih osnutkih o staležu deželne-1 Izključeni pa so tisti, ki so že ga osebja in o ureditvi deželnih ’ uživali tri leta štipendije CRN. Prošnje na nekolkovanem papirju, v dveh izvodih, je treba poslati na naslov: Consiglio naziona- in o uradov. Po splošni razpravi v prejšnjih dneh so včeraj odgovorili razpravljavcem poročevalec o zakonskem osnutku o osebju Ginaldi, poročevalec o zakonskem osnutku o ureditvi uradov Dulci in odbornik Stopper. Poročevalec Ginaldi je razčlenil svoj odgovor na 14 točk ter odgovoril na razne ugotovitve in ugovore svetovalcev. Najprej je rekel, da so splošne in načelne politične razprave odveč, saj so razna stališča že dovolj razjasnjena. Poudaril je, da je dovolj en stalež za vse osebje in da nista potrebna dva ločena staleža za upravo in deželni svet. Zatem je rekel, da ne more dežela sestaviti staleža tako, da bi dali predvsem važnost nalogam, ki jih uradniki dejansko opravljajo,1 ker se mora dežela, kot določa člen I 63 statuta, držati glede svojih urad nikov predpisov, ki veljajo za državne uradnike. Svetovalec Ginaldi je sporočil, da bo sporazumno z odborom predložil spreminjevalni predlog, da bodo za uvrstitev osebja, ki je bilo sprejeto v službo za določen rok, zahtevali samo ustne izpite, kot zahtevajo sindikalne organizacije. Deželni odbor je hotel pripraviti 'zakonski osnutek, ki bi bil ustavno zakonit ter bi lahko začel hitro veljati, ne da bi prišlo do vladnih ugovorov z nevarnostjo, da bi ne mogli naglo določiti ustroja deželne uprave. _U-poštevajoč sedanje omejitve deželnega statuta, ni bilo v tej fazi moč storiti kaj več. Nič pa ne brani, da ne bi kasneje marsikaj izboljšali, ko pride do reforme državne uprave, katere novosti se bodo avtoma tično raztegnile tudi na ^eželn. osebje. Na ta način bodo lahko deželni organi v kratkem razpolagali z dovolj ustaljenim deželami upravnim aparatom, kar je glavni pogoj za dobro delovanje naše mlade dežele. Svetovalec Dule1, ki je poročal o zakonskem osnutka o ureditvi ura do v deželnega sveta in deželne u-prave, je rekel da njegova naloga ni lahka, ker ni noben svetovalec, razen dr. šiškoviča, neposredno razpravljal o zakonskem osnutku o ureditvi uradov. Glede raziike med podatki o iz datkih za osebje, ki jih je navede: odbornik Stopper, ter izdatki, ki so navedeni v proračuna za leto 1968, je treba upoštevati, da pro račun ne predvideva, da bodo že K letu zaposlili vseh 1.500 uradnikov, ki jih predvideva stalež. Izvedba natečajev bo namreč zahtevala precej časa ter vsi uradi ne bodo spo-polnjeni, vse dokler ne bodo izdane vse norme o uresničenju dežel nega statuta. Kar se tiče pooblastil krajevnim ustanovam jih dežela ni izvedla vseh, ker niso imele te ustanove vedno na razpolago potrebne ga tehničnega osebja. Glede poob lastil pokrajinskim upravam je Dulci izrekel nekaj pridržkov, kajti z utrjevanjem deželne ureditve izgubljajo pokrajine, ki so ostanek iz Napoleonovih časov, na svojem po menu. Na ta način bi namreč le utrjevali preživele ustanove. Glede urada za zadeve manjšine, kar je načel svetovalec šiškovič, ne bo nobene ovire, da se spremeni iz odseka, kot je določeno sedaj, v službo mddelek), če se bo delo tega urada povečalo Na koncu je izrazil upanje, da bodo odobrili zakonski osnutek soglasno, da ga ne bi osrednje oblasti vračale deželi. Zadnji je odgovori! diskutantom odbornik Stopper. Poudaril je, da hoče deželna uprava s tema zakonskima osnutkoma preiti od faze začetnega ustaljevanja do faze popolnoma normalnega in uspešnega upravnega delovanja Rekel je, da je naša dežela pripravila zadevna zakonska osnutka mnogo prej kot druge dežele ne le zaradi osebja, marveč tudi zato, da bi lahko o-pravljala vse svoje naloge. Dejal je nadalje, da bo morala biti deželna uprava predvsem sodobna in gibčna, saj mora dati zgled drugim upravam. Omenil je nekatere novosti: tako da opravlja na primer ena oseba dve nalogi, ki sta ju opravljali prej dve osebi, mehanizacijo služb, ustanovitev urada za organizacijo in metode itd. V zvezi z odlašanjem pri dajanju pooblastil krajevnim ustanovam je rekel, da doslej to ni bilo mogoče, da pa bodo v prihodnosti predajali krajevnim ustanovam razne naloge, kolikor bo to izvedljivo. Kar se tiče števila osebja, je poudaril, da so se omejili na to, kolikor ga uradi res nujno potrebujejo, kar potrjuje tudi primerjava z drugimi deželami s oosebnim statutom. Povprečno bo stal deželo vsak uradnik s socialnim zavarovanjem vred nekaj nad 3 milijone, celotni izdatek za osebje pa bo znašal 12 odstotkov proračuna. Na koncu je dejal, da si nihče ne domišlja, da bo s tema zakonskima osnutkoma vse popolno in dokončno urejeno. Dosedanje rezultate so dosegli na podlagi dosedanjih izkušenj in kasneje bodo lahko zakona spopolnili. le delle Ricerche — Segreteria generale — Piazza delle Scienze — Roma (00100) do 30. novembra. Re-flektanti morajo povedati pri kateri vseučiliški ustanovi bodo delali ter sporočili svoj točen naslov. Prošnji je treba priložiti: 1. rojst-tni list; 2. potrdilo o italijanskem državljanstvu; 3. nravno spričevalo; 4. kazenski list; 5. potrdilo o 7. seznam v dveh izvodih vseh dokumentov in predloženih spričeval. Rezultati natečaja bodo objavljeni v uradnem glasilu CRN. • Poštna uprava sporoča, da je razdelila vsem trafikam v mestu in pokrajini izvod knjige poštnega zakonika, ki vsebuje splošni seznam poštnih uradov v Italiji in druge podrobnosti, ki zanimajo prebivalstvo. Knjiga je na vpogled javnosti, ki se lahko seznani s številko kodeksa, ki ga je treba napisati zraven naslova. OBISK KOROŠCEV NAŠ VELIKI PRAZNIK Kadarkoli se obiščemo — bodisi da pridejo Korošci k nam ali da gremo mi k njim — je za nas praznik. Praznik nam je tudi današnji dan, ko prihajajo k nam vrli prosvetarji iz Roža, vrhunec pa bo današnji večer, ko bodo nastopili v Kulturnem domu s svojo «Miklovo Zalo», ki jo bodo prav pri nas stotič ponovili. Stotič bo Serajnikov Mirko dokazal svojo zvestobo ljubi Zali, stotič bodo vsi spoznali, da ga nobena spletka in izdajstvo ne more za vedno odtrgati od njegove rodne grude, od doma, od njegovih dragih. S koroškimi Slovenci nas druži podobna usoda, eni in drugi smo manjšina in zato mogoče laže razumemo drug drugega. V neprestanem boju za obstanek želimo, da bi bil vsak naš uspeh tako pa vsak naš poraz z bolestjo občutijo tudi Korošci, kakor mi občutimo krivico, ki jo trpijo oni. V vsej povojni dobi je bilo že veliko medsebojnih srečanj: z zbori so oni prihajali k nam in naši zbori so prepotovali njihovo prelepo deželo; naše gledališče je že ponovno doživelo v koroških krajih in v samem Celovcu izreden sprejem. Prosvetno društvo Rož prihaja danes k nam, da vrne prav zadnji obisk Slovenskega gledališča. Želimo, da bi se pri nas, v našem Kulturnem domu, počutili tako prijetno, kot so se naši gledališčniki počutili pred letom v Celovcu. Sprejmimo koroške goste danes zvečer v Kulturnem domu v kar največjem številu, izrazimo jim tako svojo ljubezen! Pridimo, da jih kar najprisrčneje pozdravimo! Resolucija dr. Skerka o zaščiti Slovencev Svetovalec Slovenske skupnosti škerk je predložil med razpravo o zakonskih osnutkih o deželnem o-sebju in ureditvi uradov resolucijo. V njej pravi, da je načelo zaščite slovenske narodne manjšine v Italiji bilo izredno potrjeno v republiški ustavi kakor tudi v deželnem statutu. Nadalje ugotavlja, da je za to zaščito nujno potrebno, da je zaposleno znatno število državljanov slovenskega jezika v deželnih uradih in ustanovah. Ker je predsednik odbora na seji od 19. oktobra 1967 izjavil, da bo odbor spoštoval in zaščitil interese in pravice slovenske narodne manjšine in ker je zaposlenih pri deželi sedaj nad tisoč oseb, od katerih so samo štirje Slovenci, je nujno, da se ta položaj popravi. Zato deželni svet zavezuje deželni odbor, naj dela na tem, da se zaposli v raznih uradih in ustanovah dežele znatno število državljanov slovenskega jezika, in če bi prišlo do zaposlitve nadaljnjih u-radnikov z dodelitvijo iz državnih uradov, naj skuša odbor odpraviti sedanje nesorazmerje. bodrilo njim in narobe, prav ■»•■milu...milim..............mn....minil.............................m.....iimmimim.......mn...umi......umi................................' v SKLEPI SKUPŠČINE TRGOVCEV NA DROBNO Z ŽIVILI SEJA TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU KULTURNI DOM DANES, 18. novembra ob 20.30 GOSTOVANJE KOROŠKIH SLOVENCEV I. ŠKET — J. ŠPICAR MIKLOVA ZALA (Narodna igra v štirih dejanjih) JUTRI, 19. novembra ob 16. uri IVO BRNCIč MED ŠTIRIMI STENAMI (drama v treh dejanjih) Sprejet sklep o ugovorih k regulacijskemu načrtu za vodovode Leta 2015 bo poraba vode dosegla 251.000 kub. m dnevno - Občina je posredovala pri vladi za kontingent bencina po znižani ceni Zapora bencinskih črpalk, trosa- župan povedal, da je pristojen ob: rinski abonmaji za trgovce v letu činski urad sklenil povišati letni 1968, preskrbovanje z vodo v pri- trošarinski abonma 1006 tržaškim hodnosti in preureditev mestnega trgovcem, to je okoli eni petini muzeja Revoitella, to so bila glav- vseh trgovcev, ki plačujejo troša-na vprašanja, okoli katerih se je, rino na podlagi tega posebnega do----------------- — govora z občino. Trgovci, ki pristanejo na takšen sporazum z ol> činsko upravo, plačujejo namreč trošarino v neki določeni višini, in so potem kriti vse leto; občina pa lahko zatrdno računa na določen priliv od trošarine, ne da bi mo rala nadzorovati posamezne nabavne pošiljke prizadetih trgovcev. V zadnjem času pa je občinska uprava postala pozorna na nekatere zlorabe teh dogovorov in je pri nekaterih ugotovila, da so ti abonmajsko plačevali le četrtino trošarine, ki bi jo dolgovali na podlagi opravljenih poslov. Sejo je odslej vodil inž. Spacci-ni, ki se je pravkar vrnil z neke slovesnosti na univerzi; župan je s pristankom sveta postavil' na dnevni red razpravo o dveh sklepih po. sebne važnosti za naše področje. Prvi sklep se nanaša na načrt splošnega regulacijskega načrta za vodovode, ki se pravkar pripravlja za vso Italijo, in ki je glede verjetnostnega razvoja v naši deželi premalo realističen. Tržaška občina v bistvu meni, da bo tukajšnje prebivalstvo do leta 2015 doseglo okoli 344.000 duš in ne le 286.359, kakor to predvideva omenjeni nar črt; ravno tako bo potreba po «in-dustrijski« vodi do tistega leta narasla v znatno večji meri kakor so predvidevali sestavljavci načrta, tako da bo dosegla okoli 1.400 litrov na sekundo, in ne le 1.000 litrov na sekundo, kakor so menili prizadeti strokovnjaki. Tržaška občina nadalje meni, da bo potreba po pitni in industrijski vodi na njenem območju do leta 2015 dosegla 251.000 kub. metrov na dan, in sicer od tega 128.000 kub. m za civilne namene ter 123.000 kub. metrov za industrijske namene. Po krajši razpravi je svet odobril sklep, da se omenjeni ugovori nemudoma pošljejo na pristojni urad pri ministrstvu za javna dela, saj zapade rok za Izročitev ugovorov že 22. t. m. Nadaljnji nujen sklep se je nanašal na preusmeritev na novo področje 330.000 milijonov lir, ki so jih svoj čas dali na razpolago za novo gledališče iz sklada pri generalnem vladnem komisariatu, in ki jih to ne bo več potrebovalo, ker razvila razprava na sinočnjem zasedanju tržaškega občinskega sveta. V odsotnosti ing. Spaccinija je podžupan Lonza pred začetkom seje prebral sožalno in solidarnostno brzojavko, ki jo je poslal župan v imenu tržaške občine videmskim žrtvam nedavne eksplozije; nato je dr. Lonza odgovoril na vrsto vprašanj, ki so jih naslovili na občinski odbor nekateri svetovalci, in sicer v zvezi s priznanjem kontingenta goriva po znižani ceni tržaškim avtomobilistom. Vprašanje je zaživelo prav te dni, ko so tukajšnji upravljavci bencinskih črpalk podkrepili svojo zahtevo po priznanju omenjenih olajšav z zaporo svojih obratov. Kakor znano, se bodo tudi drugi trgovci v Trstu pridružili bencinarjem z zaporo svojih poslovnih lokalov. Podžupan je povedal, da je ing. Spaccini poslal finančnemu ministru brzojavko, s katero ga poziva, naj bi končno priznal Trstu zaželeno davč no olajšavo na prodajo bencina, da bi tržaške črpalke lahko opravljale svoje delo, in da bi se hkrati tudi druge trgovske dejavnosti, ki jih prizadevajo bližina in ugodne cene za blago naprodaj v trgovinah v jugoslovanskem obmejnem pasu rešile iz sedanje stiske. Na ugovarjanja številnih svetovalcev, češ da je sam telegram vse premalo, da bi pripravili ministra Pre-tija do tega, da bi uslišal dolgolet ne želje vsega tukajšnjega prebivalstva, je prof. Lonza naglasil, da predstavlja poslani telegram le enega izmed ukrepov za dosego te olajšave; občinski odbor bo ponovno nastopil pri ministru za finance in pri ministrskem svetu, ter o-pirajoč svoje zahteve tudi na enakost vidikov vsega občinskega sveta ponovno urgiral za rešitev tega vprašanja. V prid ponovnemu nastopu občinskih organov govori tudi dejstvo, da si je pred časom ogledal položaj na meji s sosedno Jugoslavijo opazovalec iz ministrstva za finance, ki se je naravnost čudil živahnosti prometa na mejnih prehodih. Glede vprašanja trošarinskih a-bonmajev za prihodnje leto, je pod- V torek solidarnostna zapora trgovin s prodajalci bencina je prejelo potrebna sredstva iz drugega vira. Občinska uprava je skle. nila urediti s tem denarjem prostore, v katerih je bil nekdaj tržaški matični urad, v del muzeja «Revolteila», in sicer predvsem pripraviti v njem večjo dvorano za razne kulturne predstave in podob, ne dejavnosti. Ker pa je izplačilo omenjenih 330 milijonov pogojno v smislu da se mora vsota nameniti določenemu delu še pred kon- tov p0stai nevzdržen, čeprav so ti cem le^a, in da jo mora občina Qbrag družinskega značaja in se Tržaški trgovci na drobno z živili so na sinočnji skupščini sklenili, da bodo v torek, 21. t.m. za ves dan zaprli svoje trgovine v znak solidarnosti s prodajalci bencina, ki so pred nekaj dnevi začeti stavkati za nedogledni čas, ker zahtevajo naj vlada določi za Trst poseben kontingent bencina po znižani ceni (stavka se še vedno nadaljuje), ter zaradi težav, v katere so zabredle predvsem trgovine z živili zaradi najrazličnejše konku-renče. Na skupščini so trgovci na drobno sprejeli resolucijo, v kateri je rečeno da so proučiti vzroke, ki povzročajo vedno slabši gospodarski položaj trgovine na drobno z živili, ki je sedaj za velik del obra- je ravnanje s Trstom v primerjavi s sosedno goriško pokrajino, kjer imajo prosto cono z določeni kontingenti, gospodarsko, politično in socialno neosnovano. Ob zaključku resolucija poudarja, da trgovci na drobno zahtevajo čimprejšnjo odobritev proste cone za bencin v tržaški pokrajini, ter da proglašajo enodnevno zaporo tudi v podporo stavke prodajalcev bencina. potrošiti v letu 1968, so poverili strokovnjaku prof. Scarpi nalogo, naj izdela načrt za ureditev teh prostorov v muzej Kljub naglici, s katero je moral zaključiti svoje delo, je prof. Scarpa po mnenju strokovnjakov, ki so si ogledati ______ ________ „ njegov načrt, opravil nadvse zado- prodajaln v podjetjih in predvsem —”1-- J-’~ ” -------•' - 1—------- —- živil Tržačanov onstran Predavanje Dos Passosa na tržaški univerzi Včeraj je prispel v Trst ameriški pisatelj John Dos Passos, ki nakup meje. Nadalje resolucija pravi, da vlad-ni organi kažejo svojo največjo brezbrižnost za resno stanje teh trgovskih obratov. Zato menijo, da voljivo delo. V zvezi s tem vprašanjem se je oglasilo k besedi več svetovalcev, ki so se v bistvu vsi izrekli za prikazano rešitev; — tudi ta sklep je bil tako soglasno sprejet in seja se je zaključila. liililiiiuiiiraiiiiiiiilimiiilllllliiiiimiiiilllliiiiiiiiiiiiiiuiiiiuiiiiiiimilliMllliiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiimiil HUDA NESREČA NA CESTI POD NABREŽINO Dekle mrtvo, mladenič pa se bori s smrtjo Zdi se, da je blazna hitrost botro-vala silovitemu trčenju avta v skalo rAnraio imetniki ter niihovi 'la- i Je začel svoj obisk na gradu Sv. ni družine mnogo žrtvovati. Justa, kamor je spremljal njega in • -■ - njegovo ženo Stelio Cnse. Ob 11.30 je sprejel pisatelja na županstvu župan Spaccini, pri čemer so bili navzoči podžupan Lonza ter odbornika Di Gioia in Ceschia. Župan je v okviru obiska povabil Dos Passosa na prihodnjo proslavo 50-letnice prihoda Italije v Trst. Sinoči je na univerzi ameriški Resolucija ugotavlja, da so vzroki tega položaja, poleg visokih davkov, ki jih bremenjujejo, vedno večji pojav prodaje izven trgovske mreže, povečanje delovanja Sinoči ob 22.50 Se je na obalni cesti pod Nabrežino, blizu kopališča «Le Ginestre« pripetila strahotna prometna nesreča, pri kateri je izgubila življenje 30-letna Elena Clagnan iz Ronk, Ul. Brigata Ma-cerata 2. njen sopotnik, 24-letni Dino Priamo Iz Stlvana 12 pa je zadobil tako hude poškodbe, da je v življenjski nevarnosti. Clagnanova se je peljala v športnem avtu «alfa romeo 2600 Berto-ne» z evidenčno tablico PD 121569, ki ga je proti Sesljanu, verjetno z blazno hitrostjo šofiral Priamo. Ob trenutku ko poročamo, so agenti cestne policije še na kraju nesreče, kjer skušajo ugotoviti prave vzroke IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIII llllllll HIIIIIIII?l|llllli8IHIIII IIIII lili llllll llllll lili llllllllllllllllllllllllltUtllllllllllllllllUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIU V OBRAMBO LADJEDELNICE FELSZEGY Popolna stavka delavcev in povorka po mestnih ulicah Delegacije delavcev so šle na prefekturo, na županstvo, deželno upravo in h kvestorju Študijske štipendije Inštitut za praktično geofiziko pri fakulteti za inženjerijo na tržaški univerzi sporoča, da je bil v uradnem biltenu vsedržavnega odbora za raziskave (Consiglio nazio-nale delle ricerche) objavljen natečaj za dodelitev 11 štipendij v korist diplomiranih študentov, ln sicer v okviru raziskav «o morskem bogastvu in morskem dnu». Vsaka štipendija znaša 100.000 tir mesečno ter traja 12 mesecev. Natečaja se lahko udeležijo italijanski Ladjedelnici Felszegy v Miljah preti ustavitev dela zaradi pomanjkanja denarnih sredstev in naročil. S stvarjo so se že ukvarjale oblasti in predsinočnjim so biti predstavniki delavcev pri deželnem odborniku za delo Dal Masu, ki pa jim ni povedal nič zadovoljivega glede usode ladjedelnice. Zato so včeraj delavci ob 8.30 zapustiti delo in se odpeljati na Seneni trg v Trstu. Od tu so šli v povorki po osrednjih mestnih ulicah in trgih na Trg Unitk ter nosili transparente, na katerih je bila izpisana zahteva, da se morda ladjedelnica rešiti. Na Trgu Unita so se delavci ustaviti ter poslati delegacije na prefekturo, na županstvo, na deželno upravo in h kvestorju. Ker je bil prefekt Cappellini odsoten, je sprejel delavce podpre-fekt Ruggero, na županstvu pa župan Spaccini. Delavci so orisati položaj v ladjedelnici. Kot smo že pisati, je posodil lad. jedelnici eno milijardo tir zavod JMI in bi moral posoditi še 450 milijonov lir, da bi lahko ladjedelnica naprej poslovala. Sedaj namreč nima drugega dela kot varjenje pločevine za tržiško ladjedelnico, kar zagotavlja delo samo polovici delavcev. Ladjedenica nima niti dovolj denarja, da bi plačala mezde delavcem. Novih naročil pa nima, ker vedo razni naročniki za krizo v podjetju. Ladjedelnico je nameravala prevzeti neka javna ustanova skupno z nekimi zasebnimi kapitalisti. Računati so pri tem tudi s posojilom deželne finančne družbe «Friu-!ia». Ker pa «e Je aadnji aasebnik odrekel svojim namenom, da bi postal solastnik podjetja, odpade tudi to posojilo. S stavko in s povorko so delavci odločno opozoriti oblasti naj napnejo vse sile, da se zagotovi obstoj ladjedelnice, saj je postal položaj v ladjedelski industriji na Tržaškem zelo resen, ker bi po dejanski ukinitvi Sv. Marka in prenehanju dejavnosti v ladjedelnici Felszegy ne bilo na tržaškem ozem. lju več nobene ladjedelnice. S položajem v ladjedelnici Fel-szegy se je ukvarjal na svoji včerajšnji seji tudi vodstveni odbor tržaške federacije KPI. Izrazil je delavcem ladjedelnice, ki se borijo za ohranitev svojega delovnega obrata, ki je tako važen za milj-sko gospodarstvo, vso svojo solidarnost. silnega trčenja. Vse se zdi, da je Priamo na ravnem odseku obalne ceste, kmalu za naravnim predorom zagnal avtomobil. Naenkrat je iz neznanih razlogov izgubil nadzorstvo nad hitrim avtom, morda je tudi počila pnevmatika, zavozil na desno v skalnato steno nad cesto, se od tam odbil in zdrvel proti levi strani cestišča. Tam je avto silovito treščil v cementna podstavka cestne ograje ter ju razdrobil, da so kosi betona, železje in razbiti kosi avtomobila zleteti na spodnjo pot, osem metrov niže, ki vodi proti kopališču «Le Ginestre«. Zaradi silnega treščenja, je pri vozilu eksplodiral motor, avto pa je zagnalo na sredino cestišča, kjer se je ustavil s prednjim delom obrnjenim proti Trstu. Zaradi eksplozije je pokrov motorja zletel nad 30 metrov daleč od kraja trčenja. Prizor Je bil grozen. V notranjosti popolnoma razbitega avta, Iz katerega so zleteli posamezni kosi motorja in karoserije, sta ležala eno na drugem dve telesi. Priama je namreč vrglo na Clagnanovo ln je bil z eno nogo skozi zadnje okno avta. Se sreča, da tedaj ni vozil mimo noben avtomobilist, ker bi se sicer nesreča spremenila v tragedijo. Avtomobilist, ki Je nekaj časa zatem privozil mimo, Je poklical pomoč. Iz Trsta so na obalno cesto odhiteli bolničarji RK. Ti so iz razbitega avta potegnili Clagnanovo in Priama ter ju nemudoma odpeljati v bolnišnico. Za žensko pa ni bilo nobene pomoči več. Izdihnila je še pred prihodom v bolnišnico zaradi hudih notranjih poškodb in prebitja lobanje. Priama so v bolnišnici nujno sprejeli na nevrokirurški oddelek s strogo pridržano prognozo, vendar so zdravniki obupati, da bj mu rešiti življenje. pisatelj na kratko spregovoril svojih spominih iz zime leta 1917-1918 v Italiji in na italijanski fronti, kjer je nekaj časa služil pro stovoljno pri Rdečem križu. Na u-niverzi so bili navzoči vsi pred stavniki oblasti od kvestorja Guide do prefekta Cappellinija in precej ljubiteljev pisateljeve umetnosti. Najprej ga je pozdravil v ameri-kanščini župan Spaccini in se mu zahvalil za njegov obisk ter pri tem na kratko orisal pisateljevo delo. Dos Passos se mu je zahvalil, nakar je najprej spregovoril nekaj besed v italijanščini in rekel, da ima še živo pred očmi izkušnje iz italijanske vojne. Zatem je o-menil kulturne in druge vezi Amerike z Evropo ter orisal svoje življenje no raznih italijanskih mestih, kjer se je zlasti zanimal za slikarstvo in arhitekturo. n-iavri v povorki za zadnjo tržaško ladjedelnico Sestanek odbora federacije KPI Vodstveni odhor tržaške federacije KPI je včeraj razpravljal c raznih perečih vprašanjih tudi i zvezi z raznimi deželnimi pobu dami. Na seji so izraziti sotidar nost s črpalkarji, ki so napoveda ti zaporo bencinskih črpalk z zah tevo, da se dodeli Trstu določe na količina goriva po znižani ceni Odbor poziva tudi vse komuniste, naj izrazijo svojo solidarnost z grškimi antifašisti zlasti pa z glasbenikom Theodorakisom ln drugimi žrtvami policijskega režima. Prav tako naj izrazijo solidarnost tržaškim mladincem, ki so jih prijavili sodišču zaradi manifestacije ob zasedanju CIOR v našem mestu. Danes začetek 3. deželne konference KPI Danes ob 9.30 se začne v glavni dvorani Ljudskega doma v Ul. Ca-pitolina 3 deželna konferenca KPI. Konference se bodo udeležili delegati tržaške, goriške, videmske in pordenonske federacije in delegacija federacije komunistične mladine. Glavno poročilo bo imel deželni rajnik Bacicchi o temi «Za širšo enotnost v borbi za mir, za avtonomni razvoj in za gospodarski ter socialni napredek Furlanije Julijske krajine*. Konference se bo u-deležil tudi član osrednjega vod stva KPI poslanec Alessanaro Nat-ta. Organizacijsko zasedanje PSIUP Jutri 19. novembra bo prvo or ganizacijsko zasedanje tržaške fede racije Italijanske socialistične stranke delavske enotnosti, kot priprava za vsedržavno organizacijsko zasedanje, ki bo v Rimu 8., 9. in 10. decembra. Pokrajinsko zasedanje se bo pričelo z razpravo tajnika federacije Ezia Martoneja. Zasedanju bo prisostvoval tudi član državnega vodstva PSIUP. POJASNILO V poročilo sobotne prometne nesreče na Opčinah, pri kateri se Je hudo ponesrečil openski kaplan Josip Vidmar, se Je vrinila neljuba pomota. Kaplana Je povozil 17-letni Giorgio Steffe lz Repentaborske utice na Opčinah In ne z Repenta-bra štev. 34, kot Je bilo pomotoma navedeno. Prodaja vstopnic vsak dan od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma. Rezervacije na tel. 734265. Zaradi hudega stanja ponesrečenega openskega kaplana g. Vidmarja, je preklican veseli nastop Beneških fantov, ki bi imel biti danes zvečer v Finigarjevem domu. Opozorilo Zveze invalidov NOV Zveza vojnih invalidov NOV v Trstu vabi svoje člane, naj dvignejo pri blagajni Kulturnega doma v Ul. Petronio 6 abonmajske izkaznice za gledališke predstave. Blagajna je odprta od 9. do 14. ure tob nedeljah eno uro pred pričetkom predstave). Obenem opozarjamo in vabimo k prireditvi v nedeljo 19. t.m., ki je namenjena tudi invalidom z gledališko invalidsko izkaznico. Loterijske stave sprejemajo kot običajno Glavni inšpektor za loterije pri finančnem ministrstvu sporoča, da bodo v zvezi z nadaljevanjem stavke finančnega osebja tudi prihodnji teden, to je od 20. do 25. novembra, veljale odredbe o nadaljevanju sprejemanja stav v loterijskih pisarnah. Komaj bo stavke konec, bo inšpektorat določil datume za loterijsko žrebanje za tekoči teden (od 13. do 18. novembra) in za prihodnji teden (od 20. do 25. novembra). Isto velja tudi za stave «JEnalotto». Opozorilo avtomobilistom Tržaška kvestura opozarja prebivalstvo in še posebno avtomobiliste, da se po mestu potika približno 50 let star neznanec s posebno napravo, s pomočjo katere meri globino urezov na pnevmatikah ustavljenih avtomobilov. Tržaška kvestura obvešča prebivalstvo, da je neznančevo delova nje in merjenje zloraba ter da so za izvrševanje takih meritev pnevmatik na cesti pristojni samo a-genti prometne in cestne policije Orkester Glasbene matice želi svoji članici Maji Furlan mnogo sreče in zadovoljstva na njeni novi življenjski poti. čestitkam se pridružujeta učiteljski zbor in odbor Glasbene matice. Dne 17. t. m. je promovirala na tržaški univerzi za doktorico naravoslovnih ved ALENKA MAJA MOŽINA Sorodniki in prijatelji iskreno čestitamo. Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI, POROKE 17. novembra 1967 se je v Trstu rodilo 10 otrok, umrlo pa je 9 oseb. UMRLI SO: 64-letna Antonia Nego-di por. Ferluga, 79-letna Maria d'Henry vd. Graziadei, 84-letna Angela Sottocornola vd. Rampa, 45-let-na Regina Ambrosio por. Bertos, 86-letna Veneranda Nedaia por. Piazza, 84-letna Lea Boscarol vd. Depetront, 65-letni Giovannj Gratton, 62-letna Maria Dorich, 90-letna Caterina Des-sardo vd. Fitacco. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Croce Azzurra, Ul. Commerclale 26; dr. Rossettl, Ul. Combi 19; dr. Signori, Trg bolnišnice 8; Tamaro in Neri, Ul. Dante 7. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.31 do 1.30) Godina, Trg sv. Jakoba 1; Grlgo-lon Alla Minerva, Trg sv. Frančiška l; Al Due Mori, Trg UnltJ 4; Nlcoli, Skedenjska utica 80 (Skedenj). KASTA priredi v nedeljo, 19' popoldanski izlet na Kras z osebnimi avtomobili. Odhod oh 13.30 s Trga Oberdan. Darovi in prispevki Ob prvi obletnici smrti Friderika Žnidarčiča darujejo hčere 3000 Ur za Dijaško matico. V isti namen darujeta Stanko ln Adrijana 1000 lir za Dijaško matico. Gledaljšča Verdi Drevi ob 20.30 prva predstava °Pe' re «Rienzi» Richarda Wagnerja abonma A za parter in lože in B z galerije. Pri gledališki blagajni sen' daljuje prodaja vstopnic. Teatro Stabtle Danes ob 20.30 in jutri ob l6-30 'j Avditoriju zadnji dve predstavi Bugiardo)) Carla Goldonija. Nazionale 15.30 «B-low up» Technic lor. Film je prejel mednarodnoP znanje festivala v Cannesu 19*^ Režija Michelangelo Antoniom-r povedano mladini pod 14. letom-Excelsior 15.30 «Ad ogni costo» Tec‘; nicolorscope. Jolly film. E8v,’a.rt G. Robinson, Janet Leigh, R°D ,0 Hoffman, Klaus Kinski, Biccar Cucciolla, George Rigaud, Ad0‘ Celi. Režija Giuliano Montaldo. Fenice 16.00 «Due stelle nella P°lv re». Technicoloscope. Supervvester an Simmons. Prepovedano mlad1 pod 14. letom. # Eden 16.00 ; man, Peter Sellers. Režija Vitto*' De Sica. Prepovedano mladini P 14. letom. u, Km (Ultra San Francesco štev ’ 16 00 «Masquerade» Teciinicol®| Rex Harrison, Susan Hayward, O pucine, Cliff Robertson, Edie dams, Adolf Cleli. Režija J°seP L. Mank!ewicz. , Alabarda 16,30 «Gungala la verg> della giungla« Technicolor. K** Svvam. Linda Veras, Poldo Benda di, Konrad Loth, Archie SavaS • Režija Mike VVilliams. , Filodraramatico 16.30 «11 Faraon' Technicolor. B. Bryl, G. Z*"1* Prepovedano mladini pod 18. tom. , Moderno 16.00 «Doppio bersagl'® Technicolor. Yul Brynner, Britt klund Suspense film. (( Cristallo 15.30 «Un uomo per tut,e le stagionit) Technicolor. Film prejel šestkratno nagrado Oscaf-Capitot 16.00 «Le dolci signore#,|e^ nicolor. Virna Lisi, Uršula A dress, Lando Buzzanca. Prepove® no mladini pod 14. letom. e Garibaldi 16.00 «Agente 007 missl«n Goldfinger« Technicolor. Sean co ' nery. Honnor Blackman, Shif* ’ Eaton. h. Aurora 15.30 «La vla del West» Tec nicolor. King Douglas. Blccar Loan, Richard VVidmark, Rol>e Mltchum. „ Impero 14.00 «11 ladro dl Parigl« Paul Belmondo. Prepovedano m dini pod 14. letom. , Astoria 16 00 «Un avventuriero . Thaiti« Technicolor. Jean Paul B* mondo, Stefania Sandrelli. , Astra 16.00 »Cammina, non corret Technicolor. G. Grant. . Vittorio Veneto 15.30 «Due assi d« la manlca« Virna Lisi, T. Curtl5-Ideale 16.00 «Colpo maestro al f' t vlzio di sua maesti brltannK Technlcolorscope. Richard Ha"‘ son, Margareth Lee. A. Celil. Abbazla 15.00 #Scusi, lel e favoce* le o contrario?« Technicolor. g-Sordl, A. Egberg, S. Mangano, Rosina. TRŽAŠKA KNJIGARNA Trni - Ul. uv. Frančiška 2<’ Irlt lon 61-792 Novost: ARHITEKT JOŽE PLEČ. M NIK V ITALIJI tir 1.50» Mali oglasi KUPIM kmetijo na tržaški Planf«|’. 4 do 5 hektarov, po povoljnl cc Ponudbe na upravo Usta. Globoko užaloščeni sporočamo, da Je umrla naša ljubljena mama, babica In prababica GIOVANNA vd. RESCHITZ Pogreb nepozabne pokojnice bo danes, 18. t. m. ob 16. url na pokopališču v Barkovljah. Žalujoče družine Reschitz, Doliach, Žanom in Marica Škabar Prosimo, da Izostanejo obiski. Trst, 18. novembra 1967 Prometni ukrepi tržaškega župana Tržaški župan je izdal odlok, s katerim prepoveduje parkiranje vseh vrst vozil ob delavnikih od 8. *) 17. ure v Ul. Vergerio in v Ul. oettefontane. Občinska uprava je sprejela ta sklep zaradi potreb, ki se postavljajo v zvezi z novimi grad-hiami v tistem okolišu. Povečan promet v Drevoredu «111. Artnata* je napotil župana, da raz-Sf1 na ves drevored, začenši od rrga Promontorio, prepoved parkiranja vozil, ki je bilo doslej dovo-Jjeno na strani sodih številk orne-nJene ulice. Tržaški župan je nadalje ukazal, noj se poskrbi za zebrasti prehod ?a pešce v bližini poslopij št. 4 in ; v Proseški ulici. Župan je sprejel a sklep v zvezi z naraščajočim Prometom v omenjeni ulici, poseb-;° zaradi množičnega prometa peš-T -v .bhžini poštnega urada, tržaški župan je nadalje prekli-Prepoved o parkiranju vozil na pred splošno bolnišnico, in si-„f.r na odseku med vhodom v bolnišnico do Ul. Stuparich. Sklep je Povezan s spremembami, ki so jih vedli v zvezi s spremenjenimi pot-nn filobusne službe. v^uPan je nadalje preklical prepo-: to Parkiranja vozil v Ul. Foscolo n sicer na strani lihih številk, za-CeJsi od št. 7. , Drug ukrep občinske uprave za- 1 nvn .zebrasti prehod za pešce v *' Marchesetti na Katinari. Župa- ®ov odlok o prehodu za pešce je Brl?zan z resno nevarnostjo, ki jo v ,fr|tovlja_ velik promet za šolarje, tržaški župan je nadalje prekli Cfll Ji J c nauaijc jji cmi- J^t odlok, ki prepoveduje parkiranje .. T TI TT.-_-l-I.il! __ st. avtomobilov v Ul. Foschiatti na tj| Pl sodih številk, in sicer med n Fonderia in Trgom Stare mit- IZPRED KAZENSKEGA SODISCA DR VEL JE PO MESTNIH ULICAH l UKRADENIM AVTOMOBILOM Sodniki so mu prisodili 3 leta zapora Pred tržaškim kazenskim sodiščem (predsednik Corsi, tožilec Brenči, zapisnikar Strippoli, o-bramba Ghezzi) se je moral zagovarjati 36-letni Mario Bonini iz Ul. M. d’Azeglio 1, ki je bil obtožen, da je ukradel avto ter zagrešil vrsto prekrškov cestnega zakona. Boninija je aretirala patrulja tržaške policije ob 2.50 v septembru lani. Po treh dneh, in sicer 6. septembra, so ga izpustili na začasno svobodo. Bonini je tisto noč kolobaril po tržaških ulicah. V Ul. Ireneo detla J>ray tako je župan preklical od-ttt je prepovedoval parkiranje ^.Miramarskem drevoredu med pojema št. 135 in 137. Croce je opazil avto znamke alfa-romeo «spyder», ki ga je zamikal. Vozilo je tam parkiral lastnik Guer rino Pelliccetti. Bonini ni pomišljal. S silo je odprl okno in potem vrata ter se u-sedel za volan. Težave je imel pri-startanju, ker je bil brez startnega ključa. Vse nevšečnosti pa je premostil s škarjami. Takoj nato je pognal avto ter se v divjem diru zapodil po cesti ob obrežju. Na Korzu Cavour ga je opazila policijska patrulja. Agenti so odbrzeli za njim in kaj kmalu je njihov brzinomer pokazal 125 km na uro. Šele v bližini postaje C. Marzio se jim je posrečilo, da so neprevidnega šoferja «stisnili» ob pločnik ter ga ustavili. Takoj je postalo jasno, da je bil avto ukraden, da Bonini ni imel šoferskega dovoljenja, da je vozil po mestu s pretirano hitrostjo in da se ni ustavil na poziv policijskih organov. Zaradi teh prekrškov bi obračava ne postavljala nobenih težav. Vse se je nekoliko zapletlo, ker so pIUALA v TRSTU Čampo Marzio 12 ,el- 31985 kjer je rabljeni avtomobil dober lakup ^dovoljuje in daje zaupanje Ugotovi prihranek v široki izbiri modelov *udi avtomobili s posebnim jamstvom ^ajvečje olajšave Pfi izplačevanju razstava je stalno odprta policisti našli v avtomobilu moški dežnik in šofersko izkaznico neke ženske. Kako sta ta dva predmeta zašla v Pelliccettijev avto, se ni nikoli zvedelo. Prizadeta ženska (gre za neko mlajšo uradnico) je povedala, da je izročila izkaznico svojemu zaročencu, da bi uredil neke njene zadeve na nekem uradu. Zaročenec ni vedel povedati, kako je izgubil izkaznico. Prav tako se policijskim organom ni posrečilo najti lastnika dežnika. Niti dekle niti njen zaročenec nista poznala Boninija. Na včerajšnji obravnavi (obtoženec ni bil prisoten) je javni tožilec zahteval, naj ga sodniki obsodijo na 4 leta in 6 mesecev zapora, 90.000 lir globe, štiri mesece pri pora in 60.000 lir denarne kazni. Sodniki so ga spoznali za krivega ter so ga obsodili na 3 leta zapora in 90.000 lir globe ter 2 meseca pripora in 38.000 lir denarne kazni. Tatovi na delu Zadnje dni je policijska kontrola malo popustila in tatovi so se ponovno lotili svojega najbolj priljubljenega dela. Predvčerajšnjim dopoldne je neznani uzmovič v veleblagovnici Upim na Korzu Italia okradel 20-letno Jugoslovanko Marjano Draščič. Izkoristil je ugodno priložnost, ko je Draščičeva za trenutek položila svojo torbico na prodajno mizo, segel po torbici in urno izginil. Draščičeva se je zglasila na komisariatu na Trgu Dal-mazia in prijavila tatvino. Povedala je, da je v torbici hranila 34 tisoč 500 lir, osebno izkaznico in potni list ter železniško vozovnico. V teku je preiskava. Na komisariatu v Ul. Kolonja se je predvčerajšnjim zglasil 57-letni uradnik Giorgio Corva s Trga Eu-ropa 2 in povedal, da so mu ponoči neznani tatovi izpred doma odpeljali 220.000 lir vredno vespo TS 35789. Slovesen pogreb žrtev grozne nesreče v Vidmu Škoda presega dve milijardi lir - 22 poslopij so morali izprazniti, poleg tega pa je poškodovanih še 850 drugih stanovanj Velika množica Videmčanov je včeraj ganjena spremljala na zadnji poti štiri žrtve eksplozije razstreliva v mestnem središču. Krste Viende Termini-Donatis, Ferruccia Donatisa, Pasqualine Fabbro in Ri-na Cattaruzzija so položili v srednjo ladjo templja s kostnico. Poleg katafalka je ves skrušen stal rag. Sabino Donatis, lastnik videmske podružnice «Autobianchi», ki je pri nesreči izgubil ženo Viendo, sina Ferruccia, hišno pomočnico Pasqua. lino Fabbri in svojega uslužbenca Rina Cattaruzzija. Rag. Donatis, ki je bil pri nesreči ranjen, je bil ves obvezan ter je hotel prisostvovati pogrebu svojcev, čeprav so mu zdravniki to odsvetovali. Med mašo zadušnico je poljubil pokrova krst žene in sina, pri čemer so se mu udrle solze, kar je množico še bolj ganilo. Pogreba so se udeležili tudi šte-vilni predstavniki oblasti in med drugimi podtajnik notranjih zadev Ceccherini, podpredsednik deželnega odbora Giacometti tudi v imenu predsednika Berzantija, ki je bil službeno v Rimu, delegacija de. želnega sveta, sestavljena iz podpredsednikov Pellegrinija in Deve-taga ter svetovalcev, ki so zastopali vse skupine. Po maši zadušnici je škof Zoffo-nato dal odvezo mrličem, nakar se Je izpred templja začel velik po- ZAVOLJO KRIZE V SOLVAY V Tržiču se pripravljajo na sindikalno konferenco Trije sindikati sestavljajo skupno poročilo, ki ho prikazalo sedanje gospodarske razmere na Tržiškem Najbrž da se bo za nekaj tednov zavlekla sindikalna konferenca, ki so jo sklicale tri največje sindikalne organizacije, na kateri bodo z vseh strani osvetlili posledice nameravane zapore kemične tovarne SOLVAY v Tržiču. Predlog za konferenco' so dala pokrajinska tajništva kemične stroke CGIL, CISL Jg. UIL, preučila in sprejela pa so ga pokrajinska tajništva sindikalnih organizacij. Ker se je medtem izkazalo, da je potrebno konferenco temeljito pripraviti, so sindikalne organizacije ustanovile delovno komisijo, ki bo sestavila enotno poročilo. Voditelji treh sindikalnih strok zbirajo dokumentarni material, da bi čimbolj plastično prikazali sedanji gospodarski položaj Tržiča. V poročilu bodo opisali razmere v najrazličnejših proizvajalnih sektorjih. Obdelali bodo stopnjo zaposlitve v celotnem območju in primerjali sedanje razmere s perspektivno zaposlitvijo, upoštevajoč izgradnjo infrastuktur. Dokument bo obsegal padec števila zaposlenih od 1945. leta dalje, kar pa zadeva prihodnost, se bodo morali sindikati in oblasti truditi, da se ohrani sedanji nivo zaposlitve ter se v zadostni meri upošteva veliko bogastvo, ki ga predstavlja človeški potencial. Potrebno je zgraditi nove tovarne ter odpreti nova delovna mesta, na katerih bi bilo mogoče zaposliti delavce, ki jim grozijo odpusti v SOLVAY. Na konferenco bodo povabili tiste, ki se neposredno ukvarjajo z javnimi posli. članom gledališč ali filmskih hiš novo izkaznico z označbo poklicne kvalifikacije. Kogar zanima, naj pošlje prošnjo na kolkovanem papirju ministrstvu za turizem in prireditve — generalno ravnateljstvo za prireditve. 600.000 lir škode zaradi poiara v seniku Prejšnji večer ob 17.40 so poklicali gasilce v Romans, kjer je zaradi kratkega stika pri električni napeljavi nastal požar v seniku Antona Cugliča v Romansu, Ul. Latina 146. Ogenj je zajel ves senik, ki je nad stanovanjem družine ter uničil 80 stotov sena, 80 stotov slame ter del poslopja. Gasilci so se morali truditi več kot sedem ur, da so pogasili požar, škodo cenijo na okrog 600.000 lir, vendar je krita z zavarovalnino. S steklom sta se porezala Z zasebnim avtomobilom so pri- peljali včeraj v goriško civilno bolnišnico 27-letnega Karla Cemica z Vrha št. 50 ter 29-letnega Marija Sošola iz Pevme št. 37. Prvemu so zdravniki ugotovili rano na desnem palcu, drugemu pa manjšo rano na tilniku. Obema so nudili prvo pomoč s prognozo okrevanja v 10 dneh. Ponesrečenca sta delavca pri pod. jetju Koren v Ul. Belinzona v Gorici. Pri prenosu večje šipe v delavnici se je ta razbila in ju ranila. Izkaznice za gledališčnike Ministrstvo za turizem in prireditve bo s prihodnjim letom dal grebni sprevod, ki je šel po videm- svet, ki bo razpravljal o naslednjih skih ulicah, zavitih v jesensko me-1 točkah dnevnega reda: razprava o glo. V vseh ulicah, koder je šel sprevod, so zaprli eno uro trgovine, medtem ko so ostali kinematografi zaprti ves dan. V pogrebnem sprevodu so nosili tudi nešteto vencev. Medtem so nadaljevali z odstranjevanjem ruševin okrog Ulice San Rocco. V videmskih bolnišnicah leži še 49 ranjencev, druge pa so poslali domov. Kot je znano, je bilo skupno 121 ranjenih. Zdravstveno stanje triletnega Pierina Donatisa se izboljšuje po operaciji. Tudi zdravje 25-letnega nogometnega igralca «Udinese» Franca De Checca se izboljšuje po operaciji na očesu. Zdravniki upajo, da mu bodo rešili vid. Medtem se nadaljuje sodna preiskava. Namestnik državnega prav-dnika dr. Mellani je zopet šel v videmske zapore, kjer je zaslišal Francesca Perottija, lastnika skladišča, v katerem je prišlo do eksplozije. V poslanski zbornici je podtajnik Gaspari sporočil, da presega škoda, ki jo je povzročila eksplozija 2 milijardi lir. 22 poslopij je poškodovanih in so morali izseliti družine iz njih, različno škodo pa je utrpelo 850 drugih stanovanj. Ponesrečenim so že dali prvo pomoč, in sicer notranje ministrstvo 10 mi. lijonov, videmska občina pa pet milijonov. Dejal je, da sta notranje ministrstvo in sodna oblast že izvedla preiskavo. Poslanci, ki so postavili zadevno vprašanje, niso bili zadovoljni z odgovorom ter so zlasti poudarili, da je vsota prve pomoči silno nizka. Notranji minister Taviani je včeraj popoldne sprejel v Rimu predsednika deželnega odbora Berzantija in poslanca Armanija Orisala sta mu vprašanja, ki nastajajo v zvezi s pomočjo žrtvam eksplozije. Minister jima je odgovoril, da nima preiskava, ki jo vodi v Vidmu prefekt Boccia, le namena, da se ugotovi odgovornost za eksplozijo, marveč da se tudi ugotovi, kaj bo treba storiti glede pomoči prizadetim in glede obnove poslopij. Taviani je zagotovil,, da bodo v ta namen dali videmski občini 200 milijonov lir. proračunu za leto 1968, prodaja koščka občinskega zemljišča Angelu Frandoliču na Vrhu za gradnjo stanovanjske hiše, imenovanje pre. glednikov računov za leto 1967, periodični povišek uslužbencev Francu Plesničarju, nagrada županu za leto 1968, povišek dopolnilne doklade za občinske uslužbence na podlagi ministrskega dekreta za leto 1968, prispevek športnemu društvu Sovodnje, nagrada organistom in mežnarjem za leto 1967. GOLDONIJEV 4RLECCHIN0 » 153 fotoamaterjev poslalo 616 diapozitivov Razsodišče drugega natečaja diapozitivov z alpskimi motivi za področje Treh Benečij, ki ga sestavljajo akademik CAI Mario Fantin iz Bologne ter fotografi Renato de Leitenburg iz Trsta in Giuseppe Brisighelli iz Vidma, se sestane danes zvečer v Gorici, da pregleda 616 diapozitivov, ki jih je poslalo 153 fotoamaterjev iz vseh beneških pokrajin. Razsodišče bo za najboljša dela prisodilo 13 nagrad, izbralo pa bo tudi vrsto najboljših slik, ki jih bodo prikazali v kinematografu Stella Matutina prihodnjo soboto ob 21. uri. Piccolo teatro iz Milana bo na svoji turneji po Venetu gostoval drevi ob 21. uri v dvorani Unione Ginnastica Goriziana z Goldonijevo komedijo vArlecchino servo dei due padroni». Slika prikazuje prizor iz te komedije. Goriška občina je skupno z EMAC in Piccolo Teatro UGG sklenila dogovor s Teatro Stabile di Trieste o vrsti gostovanj v Gorici. 22. novembra bodo v dvorani Stella Mattutina voditelji gledališča razložili dela, ki jih nameravajo prikazati. 30. novembra je na sporedu «Bugiardo» Carla Goldonija, sledijo «Edipo Ren, «11 piccolo Eyolf», «La commedia degli Zan-ni». Vstopnina za vsako predstavo znaša 1.000 lir, (stopnišča 500), abonma za štiri predstave 3.000 lir. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiimfiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiHiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii PRI OBČINSKEM ODBORNIKU LUPIERIJU Delegacija iz Podgore zahtevala ureditev in asfaltiranje cest Gre za ul. Attimis, Calvario in Treviso - Dobili so obljubo za spomlad - Kako je z mostičkom v Stražicah? V Podgori se že skozi vse leto in i niku za javna dela Lupieriju. V torek v Sovodnjah seja občinskega sveta tudi dalj pritožujejo zaradi zanemarjenih občinskih cest in ulic. Zlasti velja to za ulice Attimis. Monte -Calvario in Brigata Treviso, kjer so se sosedje po vsakem večjem dežju pritoževali, da jim voda s hriba teče na dvorišča in v hiše, ker so kanali ob cesti zamašeni, ali pa jih sploh ni. Ker se s samimi obljubami taka dela ne napravijo, so se Podgorci tega predela vasi odločili in poslali delegacijo k občinskemu odbor- V torek, 21. novembra ob 19. uri se v Sovodnjah sestane občinski ...................................................... Ko jih je ta sprejel, so mu povedali v kako slabem stanju so navedene ceste -ih namesto da bi jih utedili in asfaltirali so v zadnjem času navozili panje samo ne kaj debelega gramoza, ki je promet po njih še poslabšal. Ker je cestišče višje od nekaterih dvorišč, bi ga bilo treba znižati in izravnati, odtočne kanale povečati in očistiti ter cestišče asfaltirati. Sele tako bodo preprečili, da bi te ceste voda ob vsakem dežju razdi- 0KR0ŽN0 SODIŠČE V GORICI Pri Madonnini je vozil prenaglo dobil pri trčenju smrtne poškodbe jugoslovanski šofer je bil obsojen pogojno - Star komaj 19 let in v - vlomilsko kariero - Ponaredila je podpis na čeku za 1000 lir ze z Včeraj so pred goriškim okrožnim sodiščem, v odsotnosti obtoženca 44-letnega Draga Vidmarja iz Kapele 16 pri Celju, obravnavali smrtno prometno nesrečo, ki se je pripetila 19. aprila lani na križišču pri Madonini v Gorici. Tistega dne ob 11.45 se Je peljal Vidmar z avtom volksvvagen iz Podgore po Ul. IV. novembra v smeri proti omenjenemu križišču. Po njegovi izjavi se je ustavil pred preč- Kihio «1 ms* I*KOMIK ^vaja danes, 18. t.m., s pričetkom ob 19.30 cinemascope film v Darvah po istoimenskem bestsellerju. PAHIČI BRUCI A? (ALI GORI PARIZ?) **r&Jo: Kirk Douglas, Glenn, Ford, Alain Delon, Leslie Caron, Charles Boyer, Jean-Paul Belmondo, Georgee Chaklris mirmrncrmrn- predvaja danes, 18. t.m. s pričetkom ob 18. uri Metro Pa-navlsion barvni film: S. s. s. SICARIO SERVIZIO SPECIALE Igrajo: VVIFRID HYDE WHI-TE AKIM TAMIROFF, OA-BRIELLA LICUDI, ERIČ SY-KES to DAVID TOMLINSON iiiimiiii vin tiiiiiiiiiiiiiiiiiiii milili mn m iiiiiiiviiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii um mlin iiiiiiiimii m umil um |||||||iiiiiiiiiiii||||||||||||||||||||||||n||||,|||||f||||||||||||||||| mm DOBERDOBSKI SOLARJI Veselje ln razigranost sta najbolj značilna pojava za zdravega otroka. Starejše matere vedo povedati, da so otroci bolni, kadar mirujejo. O njihovem zdravju se je mogoče prepričati, če pogledate med odmorom na šolsko dvorišče dober-dobske osnovne šole. Vriskanje, skakanje in tekanje so očiten dokaz, da so otroci zdravi — ln da tljo. Zal, se večkrat sliši pri igranju italijanska pesem, namesto katere bi raje slišali slovenski nšlri kolo«. Obnovljena osnovna‘šola je zares okusna zgradba, dobro opremljena, kjer imajo šolarji in učitelji dovolj prostorne učilnice, ki so ogTevane. Kar pa še čaka na rešitev, je poimenovanje obnovljenega poslopja obnovljeni šoU dobro poču-1 po kakšnem slovenskem kulturnem delavcu. Kljub temp, da se je občina pravočasno obvezala zaprositi šplske oblasti, da, bi, šolo poimenovanje jio kakšnem zaslužnem Slovencu, ni prišlo od slednjih šfe nobenega odgovora. Doberdobci kljub temu upajo, da bodo oblasti kaj ukrenile še pred uradno otvoritvijo novih šolskih prostorov. (Na sliki otroci med šolskim odmorom). kanjem državne ceste, ki pelje v | se je odpeljal v Benetke In so ga Ločnik in ker ni opazil na njej no- | dobili šele 10. februarja. benega vozila, je zavozil na sredi-' no cestišča. V tem pa je od soške- ' ga mostu privozil z veliko hitrostjo z bianchino 500 23-ietni mehanik Alfredo Braidotti iz Ločnika, Ul. Giulio Cesare 48. Obe vozili sta trčili in pri tem je Braidotti dobil hude poškodbe ter je že čez dve url umrl v goriški civilni bolnišnici. Cestna policija je takoj ugotovila, da je Braidotti vozil zelo naglo, ker je po trčenju izruval obcestni kamen in se ustavil precej naprej od kraja trčenja. To so potrdile tudi priče, ki so bile s trgovcem Vidmarjem v njegovem vozilu. Vidmar Je bil namenjen v Doberdob, kamor je hotel Iti preko Gradiške. Sodniki so te okoliščine upoštevali ter obsodili Vidmarja na 8. mesecev zapora in plačilo sodnih stroškov, vendar je kazen pogojna ter je ne bodo vpisali v kazenski Ust. Odvzeli so mu tudi vozno dovoljenje za 8 mesecev. Obtoženca je uradno zagovarjal odv. Pascoli. čeprav Ima komaj 19 let, je bil Antonio Moratto, delavec tz Zdrav-ščlne, Ul. IV. novembra 48, včeraj že osmič pred sodiščem. V obtožnici je navedeno, da je dne 19. januarja letos odnesel iz avtomobila trgovskega potnika Artemia Tietta, ki ga je ta pustil zaklenjenega pred hotelom «Nuovo» v Za-graju, en kovček in dve torbi z raznimi vzorci čevljev. Poleg tega je ob drugih prilikah odnesel Angelu Coderinlju iz Gradiške par smuči, ki jih je imel na podstrešju svojega stanovanja, ter par smuči tudi Paoli Pellican iz Gradiške Jz skladišča poleg stanovanja. z Tietto je opazil naslednje jutro 20. januarja, da je nekdo na silo odprl vrata njegovega Austina In odnesel čevlje. Tatvino je prijavil karabinjerjem iz Zagraja, ki so kinalu izvedeli, da so ljudje videli Moratta, ’ kako je prinesel težak kovček na svoj dom. Sli so tja in v resnici so jim Morattovi starši izročili ukradeno blago; njega samega pa niso našli, ker si je odšel poiskat kakšno delo, kot je sam toJavll. Pozneje *e Je izvedelo, da rala. Omenili so nadalje še oporni zid pri hiši št. 27 v Ul. Attimis, ki že več mesecev grozi, da se bo zrušil na cesto ter s svojimi vedno večjimi razpokami ograža promet na tej cesti. Omenili so nadalje potrebo, da bi razširili cestišče na ovinku, kjer se odcepi Ul. Treviso od Ul. Attimis in predstavlja za promet ozko grlo. Tu bi lahko občinska uprava odkupila košček parka grofa Attimisa in razširila ter malo izravnala ovinek. Pri prvem zaslišanju pri karabinjerjih je takoj priznal vse tri tatvine in povedal tudi, da je pri kraji smuči preplezal ograjo ter odprl vrata s ključi, ki jih je prej izmaknil. Tudi pred sodniki je tatvine priznal in se pokesal. Vendar mu to ni dosti pomagalo, ker je bil že večkrat kaznovan. Sodišče ga je priznalo za krivega in obsodilo na tri leta in dva me- J seča zapora, 110 tisoč lir globe in plačilo sodnih stroškov. Branil ga je uradno odv. Lettis iz Trsta. Zaradi lahkomiselnosti, vsaj tako lahko rečemo, je prišla pred sodnike komaj 22-letna Lucia Persogiia iz Gorice Ul. Capuccini 2. Obtožena je bila, da je na poštni denarni nakaznici podpisala Sergia Santa-rosso, ki stanuje v 'pt! hiši, in potem vnovčila nakazilo na poštnem uradu, šlo je le za tisoč lir. Vendar je bilo to dovolj, da so jo prijavili sodišču, ki jo je obsodilo na 4 mesece In 20 dni zapora, 10 tisoč lir globe in plačilo sodnih stroškov. Ker pa je bila tokrat prvič na zatožni klopi, so to upoštevali in je kazen pogojna ter je ne bodo vpisali v kazenski list. Branil jo je odv. Pascoli. Drž. tož. Caputl, preds. sodišča dr. Cenlssi, sodnika Mancuso in Mazzarella, zap. Petti. Odbornik Lupieri, ki se je z delegacijo, v kateri je bilo 8 vaščanov in dve vaščanki, zadržal več kot pol ure v razgovoru, je moral priznati upravičenost njihovih pritožb. V opravičilo je navedel, da je občina porabila denar, ki ga je imela do sedaj na razpolago za ceste, za ureditev cest po drugih predelih. To so mu Podgorci tudi očitali, češ, da bolje skrbijo za ceste v središču kot pa na periferiji. Odbornik je obljubil, da bodo upoštevali njihove pritožbe in te ceste in njihovo kanalizacijo uredili spomladi, meseca maja. V Ul. Calvario bo treba narediti tuoi novo kamnitno podlago. Zagotovil je, da bo že prihodnji ponedeljek na seji občinskega odbora stavil predloge v tem smislu. Predstavniki iz Podgore so ga spomnili tudi na mostiček med Stra-žicami in Podgoro, ki še vedno čaka na popravilo ter izrazili upanje, da bo občinska uprava tudi za to delo poskrbela, da bo izvedeno še pred bližnjimi državnozborskimi volitvami. lUllimillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll DEŽURNE LEKARNE V GORICI Danes ves dan in ponoči je od prta lekarna Cristofoletti, Travnik, tel. 29-72. V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je od prta v Tržiču lekarna «Alla Salu-te», dr. Fabris, Ul. Cosulich 103, tel. 72480. V RONKAH Danes ves dan in ponoči je od prta v Ronkah lekarna «Alla stazio-ne» dr. Mattitija, tel. 75046, Ulica Garibaldi. Dežurna cvetličarna v Gorici Jutri dopoldne je v Gorici odprta cvetličarna Reichman, Korzo Italija 34, tel. 53-71. (lori ca VERDI. 16.30: «La carovana di fuo-co», J. \Vayne in K. Douglas. A-meriški kinemaskope v barvah. CORSO. 17.00: «La calda preda«, J. Fonda in Mc Enneri. Ameriški barvni film; mladini pod 18. letom prepovedan. MODERN1SS1MO 17-22: «L’oc- chio selvaggio«, Ph. Leroy in D. Boccardo. Italijanski kinemasko-pe v barvah; mladini pod 18 letom prepovedan. CENTRALE. 17.15—2130: RSathom, beila intrepida e spia«, T. Fran-ciosa in R. Welch, ameri ki film v bat vab in kinemaskopu. VITTORIA 17 00' tiMaggnrdomo nel Far West», Robv Mc Dowall in Susanne Pleschette, ameriški film v barvah / mc A/ZUKKO. 17 30—22: «Assassinio šulla Costa azzurra«. Dan:el:e Darieux. EXCE1,S1()R 18--22: «E venne la notte«, M Caine m J Fonda Ki. nemaskope v barvah PRINCIPE. 17.30- 22: ;'«» -v* lične sposobnosti hitrega igralca Njegovi pomiki v napad so oni namreč vedno učinkoviti in so stalno spravljali v zadrego nasprotno ODMEVI S TURNIRJA ZA BOROVO NAGRADO obrambo. Moštvo se je tako vrnilo na lanski način igranja, način, ki je dal kriškemu moštvu celo vrsto zadoščenj. Kriška ekipa je končno našla svoj sistem igre in v tej gotovosti bo jutri nastopila v Farri. Gotovi smo, da tudi tokrat ne bo moštvu zmanjkalo sodelovanje številnega občinstva, ki je odločilno vplivalo na napredovanje ekipe. * * * Prvenstvo druge amaterske kategorije je prišlo do 6. kola. Oglejmo si na kratko dosedanji potek prvenstva. Na vrhu lestvice je Tor-rlana, to je ekipa, proti kateri je Vesna zaigrala neodločeno 0:0. In — objektivno povedano — nas tedaj to moštvo nikakor ni presenetilo. Res je, da so Torriani manjkali trije igralci. Dejstvo je, da je Tomana z 10. točkami na vrhu lestvice. Presenetljivo pa se je med elito ekip na vrhu lestvice vrinila tudi tržaška enajsterica Edere, ki je med drugim premagala rudi Vesno v Nabrežini. Mariana nismo videli. Od vseh moštev, ki so nastopili proti Križanom, pa nas je najbolj presenetila ekipa Sagiada, ki je na blatnem igrišču odvijala hitro in učinkovito igro. Sagrado ima Korpa in V neko (Olimpija) brez kake resne konkurente Presenetljiva zmaga Poljakinje Noworyte nad Cirilo Pirčevo Drugi dan sporeda mednarodnega namiznoteniškega turnirja za 3. Borovo nagrado, se je začel v nedeljo zjutraj s tekmovanjem prvokategornikov. Že takoj po začetku je nastopil Edvard Vecko, ki se je v osminkah finala pomeril z M ariborčanom Godino. Vsekakor smo mislili, da bo Godina pokazal kaj več proti močnejšemu Ljubljančanu. To pa se ni zgodilo in Vecko je osvojil dvoboj v treh kratkih setih (21:10, 21:13, 21:15). Bolj zanimiva je bila tekma med mladinskim prvakom Slovenije Žek-šem (NTK Murska Sobota) in Tržačanom Borisom Košuto. Oba i-gralca sta dobro napadala, še posebno pa se je izkazal Boris z močnimi udarci s forhandom, ki so večkrat presenetili Žekša. S to zmago se je Boris Košuta uvrstil med prvih osem. Ta uvrstitev je bila tudi najvišja, ki jo je dosegel kak pingpongaš včlanjen v italijansko namiznoteniško zvezo. Borovec Edi Košuta Je nastopil v 1. kategoriji proti Janezu Teranu, kateremu ni nudil resnega odpora, čeprav tudi Teran ni pokazal nič posebnega. Tekme so se nato nadaljevale namreč tudi najvišji količnik golov brez presenečenj do polfinala. V 13-6 prvi polfinalni tekmi sta se za ze- edeon— leno mizo spoprijela klubska to- variša Vecko in Klevišar, oba člana ljubljanske Olimpije. Začetek srečanja je bil zelo zanimiv in borben in to predvsem po zaslugi mlajšega Klevišarja, ki je odlično kontriral in točno zaključeval s forhandom. Prvi set je nepričakovano osvojil Klevišar z 21:17, vse tri naslednje sete pa je dobil Vecko. «Edo» se je po prvem izgubljenem setu zbral in igral bolj u-činkovito, medtem ko je Klevišarju zmanjkala točnost in prepričanost v samega sebe. POKAL EVROPSKIH NARODOV Danes v Bernu Švica-Italija BERN, 17. — Jutri bo na stadionu Wankdorf tekma turnirja za pokal evropskih narodov med Švico in Italijo. Domačini so bili veseli dežja, ki je razmočil igrišče, ker menijo, da bo to zaviralo boli hitre Italijane. Danes pa je dež prenehal in čeprav je zapihal mrzel veter, je skoraj gotovo, da jutri igrišče ne bo suho. Italijani so že včeraj najavili postavo, Švicarji pa jo bodo jutri. pile za zelenimi mizami dekleta. Do četrtfinala so se vse tekme odvijale brez presenečenj in ostrih borb. Precej zanimiva je bila le četrtfinalna tekma med Žerovniko-vo (Triglav Kranj) in Jeseničanko Boženo Krajželj. čeprav je bilo pričakovati, da bo zmagala predstavnica iz Kranja, vseeno nisrtio mislili, da se bo Krajžljeva tako hitro vdala nasprotnici. Večje presenečenje je doprinesla druga Jeseničanka Judita Pavlič, ki je v samih treh setih premagala zelo močno predstavnico ljubljanske Olimpije Zino Martinec, ki se v nedeljo nikakor ni znašla. Če bi dobro igrala, bi po vsej verjetnosti tudi premagala sicer odlično branilko z Jesenic. Mlada Eva Jeler (Olimpija Ljubija, na) je naletela na državno prvakinjo Cirilo Pirčevo, proti kateri je nudila resnejši odpor le v prvem setu, v naslednjih dveh pa je močno popustila. Pozna se ji še neiz- llllllllllllIllIllIlllMlllllllIllMItllllllltllllllllMIIIIIIIlllltllllintllltlllllllllllllllimUtHIKIIIIItllllH«1"1 GORIŠKI NOGOMET Druga polfinalna tekma med Kor-po in Teranom ni bila posebno zanimiva. Teran se je premalo boril za zmago, tako da je tudi Korpa le včasih navdušil gledalce z lepim udarcem. Ob desetih zjutraj so prvič nasto- kušenost .čeprav ji igra ne mani ka. Vse po predvidevanjih v odb polfinalnih tekmah, čeprav sta* morda žerovnikova in Pavlic« preveč ustrašili močnejših naspr nic (Noworyte in Pirčeve). Moški pari so potekali v zna*, premoči dvojice Korpa-Vecko, ni imela nobenega resnejšega > sprotnika. Dobro sta se izkaz, Godina (Zagernik Maribor) — razzano (La Soffitta Trst), ki najprej nekoliko nepričakovano P magala par Klevišar-Kmc, v P finalu pa sta nudila resen »ap paru Teran-Janškovec in klonila po treh razburljivih setih. .. h Presenečenje v mešanih dvojlC ' kjer sta žekš-Kološa (NTK Murs*» Sobota) povsem nepričakovano P* magala par Klevišar-Martinec, sta spadala med glavne favorite, kazala se je še mlada dvojica monka-Krajželj, ki se je ena vredno upirala favoritom VecKu Pirčevi. Obe polfinalni tekmi potekali po predvidevanjih in si z gladkima zmagama parov r \vorny-Noworyta in Vecko-Pirc nj£ paroma žekš-Kološa ter Teran-z* rovnik. T_ar ulil«0" •l>titliafllia«liif«iiaiia*iiii>aiiaiaiiiiiiMiiiiiiaiiia«i«aaiaiiM*iiiiiat>llilfl>niBiifmM>iiiiMlliBiiiMiiainillfiiilliaBlMB>Bi*MilitliatlM«aKifiliaia>*i»licMiiiaiiai>lut«liai«iillllillMll*aBiiii««i>i>ai*vitiMlMiaaBiftlliiitBMaM«lia Napeto pričakovanje slovenskega derbyja Primorec-Zarja Primorec se bo srečal jutri na stadionu «Prvi maj« ob 14.30 z e-najsterico Zarje. Pričakovanje za to tekmo je veliko tako v Trebčah kot v Bazovici, kjer že ves teden navijači živahno razpravljajo ter s prepričevalnostjo zagotavljajo zmago svoje enajsterice. Obe enajsterici sta na zadnjih- mestih lestvice, zato se bosta obe- \ nredvsem v noeome- dve z odločnostjo borili za zmago. ! "°stl,', in t0 more^ nikdar ^d-Trebenci so z eno samo točko sko-; kj®r dar prea »»i TURIN, 17. — Italijan Carlo Du-ran je nocoj premaga! s k.o. v dvanajsti rundi Španca Luisa Folle da in tako osvojil naslov evropskega prvaka srednje kategorije. Trebenci so z eno samo točko sko- : “7 ris’’ raj zadnji, Bazovci pa nimajo niti} videvati gotovega izida. ene. Ce se hoče eno kot drugo j moštvo otresti repa lestvice, mora i prinesti domov polno zmago. Trebenci so sicer v boljši lormi in imajo za seboj več izkušenj, če. prav je v njihovih vrstah mnogo vrzeli in ni jim še uspelo ustvariti koordinirane konstruktivne i-gre, s katero bi želi uspehe. Se pa lahko ponašajo z obrambo, ki bo brez dvoma trda ovira za bazov-ske napadalce. Pomisliti moramo, da se je Primorec srečal v vseh treh tekmah, ki jih je do sedaj odigral, z razmeroma močnimi e-najstericami, ki so se že v lanski sezoni uvrstile v začetku lestvice. Bazovci pa nastopajo v prvenstvenih tekmah prvič. To dejstvo daje Primorcu večje možnosti do zmage, a se bo moral za to vseeno trdo boriti, ker bo tudi Zarja stopila na igrišče z istim namenom: zmagati. Kakor vidimo veljata obe mož- K. R. Štandreška Juventina v gosteh Dolegnana Jutri bo štandreška enajsterica gostovala na igrišču Dolegnana, kjer se bo srečala s tamkajšnjim moštvom. Tudi tokratna tekma, & že ona iz pretekle nedelje, ne bo lahka. Tudi Dolegnano je, kakor Ju ventina, do sedaj še nepremagan le da je goriška ekipa dosegla do sedaj več zmag, ki so ji dovolile, da je ostala do pretekle nedelje na prvem mestu. Sedaj drži ta položaj drugo goriško moštvo in sicer Au-dax. Juventina je zdrsnila za sedaj na drugo mesto, z eno točko razlike od vodilne ekipe. Videli bomo če se bo stanje jutri kaj spremenilo. Tudi Audax ima namreč precej hudo nalogo na terenu Poz-zuola, iste ekipe, ki se je v nedeljo srečala z Juventino in z izenačenjem 2:2 povzročila slednji izgubo prvega mesta, ki ga je držala skupno z Audaxom in Fiumicellom. Slednji, ki ga čaka srečanje s Ter-zom, ima med prvimi še največ upanja na zmago, ker je letos Ter-zo slaba ekipa. Sedmo kolo se torej napoveduje zelo razburljivo, predvsem glede ekin na prvih mestih skupine C II. lige amaterjev. Za nedeljsko srečanje poziva vodstvo Juventine ob 13. uri v gostilno Turi, odkoder bodo odšli v Dolegnano, vse igralce prve ekipe. Zjutraj se bodo juniorji ob 10. uri pomerili z Libertas-Capriva na njihovem terenu. Zberejo naj se ob 9. uri na trgu v štandrežu za skupen odhod v bližnjo Caprivo, kjer bo uro kasneje tekma. D. R. ZIMOVANJE SPDT bo v Kranjski gori od 26. de cembra 1967 do 2. januarja leta 1968. Zaradi omejenega števila mest je nujna takojšnja prijava. Vpisovanje in pojasnila v Ul. Geppa 9. Na razpolago so tudi sobe za starše z otroki. V TEKMI ZA ZMAGO Jutri v Gradišču S. Marco-Sovodnje Jutri zjutraj ob 10.30 se bodo Sovodenjci pomerili z močnim S. Marcom katerega so imeli priliko srečati že v S. Pier ob Soči in imajo še odprte račune, kajti z žrebom so odnesli prvo mesto in pokal na krajevnem nogometnem turnirju. Bo uspelo Sovodenjcem oddolžiti se za’ poraz (bolje rečeno remi 2:2)? Po mnenju vratarja Sergija Ferfolje, ki je tudi trener juniorske ekipe, bo rezultat pozi- tiven: če ne zmaga, pa vsajJV, odločen izid. Baje bo tudi pojrTig, popolna, in sicer: Sergej Feri Branko Kuzmin, Edi Pelegrin, ,u. man Devetak, Branko Ferfolja, . rij Černe, Edi Marinič, Bruno v ^ man, Anton Ferfolja, Lado “i in Viljem Sfiligoj. Sicer Pa L& stop Mariniča ni gotov, vendar vodstvo na razpolago odličnega risa P,etejana. Niso izključen« 8ji menjave. Sistem igre bo ve£rft[i-manj sličen nedeljski tekmi: , ko Ferfolja prosti branilec na ® je. njem napadalcu in Lado Cija*• žiser. V primeru dežja ali {J uftB' igrišča bo z razdalje napadal® ^ di obramba. To bo novost, “j ^ bila vpeljana v Fossalonu, kje* ^ branilca streljala z razdalj® $ vrata. Kot vratar Ferfolja JL). vodstvo pričakuje pozitiven -r' ^ tat, vendar moramo še reči, o* je treba zavedati, da Je tek®®^ tujih tleh, zaradi česar bo kdo od igralcev odsoten zaracu ^!0 la in tudi zgodnja ura bo 1®v0-vplivala na kondicijo. Ko že 8“ $ rimo o kondiciji lahko poveino,. ■ v ekipi je ne manjka. Ekipi T je manjkuje v glavnem trening, 'm med glavnimi pogoji za zmago-ij]« ostale lahko prištejemo tudi ter medsebojno spoštovanje, vgo-tem škodi samo smola, ki se vodenjcev drži.. .. V gostilni «Pri Francetu« J stenčasu oglas, ki vabi za naslednje igralce: Ferfolja S min, Pelegrin, Devetak. Ferfoljaj. Černe, Petejan B., Marinič, ‘Lcj, man, Cijak, Ferfolja A., Petejan J., Malič in Gulin. c bo ob 10.30 na občinskem igr"g.3® Gradiški. Odhod iz Sovodenj 0 Vabljeni tudi navijači. g. V ponedeljek ob 20.30 bo stadionu «Prvi maj» seja ^ razporeditev vadbenih l,r dvorani. Vabimo zainteres>r na društva, da se seje g0*'0 udeleže. ILJA ERENBUttG SREČANJA S SODOBNIKI (Odlomki is knjigi' ocenah. Je državno stališče in v tem smislu je ^ škodljiva...« toj; Povedal sem že, da je bil učitelj Fadjejeva Lev T°jS 0 to so takoj vsi opazili. Dolgi stavki z obiljem Pri^° $$ stavkov so bili (ali pa postali) za Fadjejeva naravni. ,vh° pisati drugače. Včasih je moral nujno odposlati poročilo o seji svetovnega sveta ali pa o govoru p izmed voditeljev gibanja. Prosil me je pomoči; sedel jo mizo, imel je namreč čitljivo pisavo: ((Narekujte — vS lahko opišete v kratkih stavkih...« ^0 Vendar pa je bil vpliv Tolstoja mnogo globlji, kot .gO način pisanja. V Penzi mi je Aleksander Aleksandrovič p. dokazoval, da se pri Čehovu lahko učiš samo °PaZ°^[ejtf' »Kako se lahko sploh uči? Saj tudi ni hotel učiti- ^ Tolstoj je razumel pomen književnosti, bil je učitelj. ^00' mi zdaj sodimo drugače, toda jaz se klanjam pred ki ga običajno imajo za neuspelega: Tolstoj je napisal ” jenje«, da bi zmagalo dobro načelo. Kaj pa Dickens- (e ne za podpira v svojih najboljših romanih dobrega? Sevad^i vsem tem ne bi bilo poleta, bi vse to ostalo dolS0®^« didaktika. Iz nenadarnjenega pisatelja ne narediš niti st° ? Tolstoja, toda genij mora služiti dobremu, humanlz^' ^ našem stoletju pa to pomeni podrediti sebe izgradnJ munizma.« (Nadaljevanje siedlT _________ ^ onu (M K,U er o _ P(|imil7NICA- GORICA: Ulica 24 MaKBlO 1/1. Telefon 33-82 - UlMtAVA: TRST - UL. SV FRANČIŠKA sl 20 - Teletoo 37-338, «5-823 - NAROČNINA: meseCna HU0 Ur UREDNIŠTVO: TRSI - UL M9JryECCI*1 “l SFRJ posamezna Številka v tednu in nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dinartev), letno 100 din (10 000 starih dinarjev) - Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst ‘ 1 5374 četrtletna 2.250 Ur. polletna 4A00 Ur ce oV,tna 7.7001 lir - SFRJ Posamezna številka «^nu g *»»» * <><;|.ASI: Ceni oglasov: Za vsak mm , širini enega stolpca: trgovski 150, finančno-,pravni 250, osmrtnice 150 Ur - Mah (.g-ns 40 Ur beseda - Oglasi ^ eoDl. A n 'T nftR Mnhllana. Stari trg 3/l„ telefon 22-207. COKOCl račun P CNir J. J . ... . * v »..L... neaHnilr' STAVKI At RI/MUM _ r-vHntn In 7.ntn>nlfttvn tr*n4U*nn rlftltA Tr«t. SFRJ: ADT, DZS. Ljubljana. Stari trg ^ dm*r^Writ~aiije' prt (.SocletD Pubbllclth Itallana, - Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO - Izdala In tiska Založništvo tržaškega uska Trst