Kronika. = Narodni praznlk Jugoslavije. Za popularizacijo iu svečaiio proslavo zgodovinskega dogodka ujedinjenja naroda SHS odreja predsedništvo Narodnega Vječa siedeče: 1. Dan 1. december se proglaša za narodni praznik. — 2. Ta praznik se bo tekočega leta zaradi prometnih neprilik praznoval izjemoma dne 14. in 15. decembra. — 3. V soboto, 14. decembra, se praznuje v vseh šolah, tako da bodo povsod predavanja o znamenttosti in sreči narodnega zedinjenja edinstvene država SHS. — 4. Zvečer istega dne se mora potom vojaških oblasti odrediti, da se vrše tamkaj, kjer se nahajajo vojaške posadke, svečani obhodi z godbo. Priporoči se privatni iniciativi društev, da tega ali naslednjega dne prirede svečane akademije, narodne skupščine, svečaiie gledaliSke predstave ali slično, da se na ta način široki sloji sezrianijo z dogodkom. — Dne 1.5. decembra naj se oblasti sporazumejo z verskimi predstojniki, da se dogodek proslavi v cerkvah z molitvijo, s svečanim Te Deum in z blagoslovom. — 5. Citanju adrese Narodnega Viječa in odgovora regenta Aleksandra med službo božjo morajo prisostvovati vsa oblastva in šolska mladina. Narodna društva naj se pozovejo, da se korporativno z zastavami udeleže službe božje. Vojaškim oblastvom naj se naroči, da ta dan prirede svečano parado. — 6. Zvonovi naj zvone, in na sedežu vlad naj se izstreli iz topov 101 strel. Na vseh javnih in po možnosti na zasebnih poslopjih naj na dan proglašenja tega dogodka vihrajo slovenske, hrvatske in srbske zastave. — 7. Priporoča se, da pošljejo vlade vsem župnim uradom, vakufstvom, mearinskim poverjeništvom itd.in vsem šolam brzojavno okrožnico, v kateri naj bo kratek življenjepis dinastije Karadžordževičev in njihove zasluge za ujedinjenje naroda. Omeni naj se tudi dosedanje delo naših prvoboriteljev za ujedinjenje naroda. = Mohamedanci v Jugoslaviji. Naša država SHS šteje v vsem svojem obsegu okrog 1 in pol milijona mohamedancev. = Šulferajoske šole na bivšem Štajerskem zapirajo. Iz Maribora poročajo: V Pekrah pri Mariboru in pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah so zaprli dve šulferajnski šoli. = Položaj na Koroškem. Iz Celovca nara poročajo z dne 6. t. m.: Celovški mestni zastop se je preosnoval tako, da so k dosedanjim 21 nemško-nacionaJnim odbornikom pritegnili 8 socialnih demokratov in 4 kršč. socialce. Socialni demokratje zahtevajo poleg drugega, da se oddajajo po šolah učila brezplačno in da se preskrbi ubožnim otrokom južina. Beljačanom se je med vojno potrebno zdelo s posebno tablo na tamkajšnji gimnaziji ovekovečiti spomin, da je v tistih prostorih bivalo poveljstvo 10. armade. Splošno je znano, da so ta spomin prav po svoje ovekovečili razni generali in drugi častniki. Sedaj pa bodo omenjeno spominsko tablo odstranili, a spomin na »slavne čine« uniformiranih krvnikov in postopačev ostane!  = Volitve v višji šolski svet so prišle tako nepričakovano, da so napravile zmedo. Odlok okrajnega šolskega sveta je zahteval nujno glasovnice, zato so nekateri volili kar na slepo. Drugi srno malo počakali, dobili od štajerske Zveze poziv in se temu pozivu odzvali. Ko so bile glasovnice oddane, šele zvemo iz časopisov naše prave kandidate. Jako mnogo glasov bo cepljenih. To v pojasniio. — Pomislek pa imamo proti načinu volitve. Šolski vodja lahko za vse podrejeno učiteljstvo izpolni, oziroma izpremeni glasovnice, ne da bi ga kdo lahko kontroliral. — Zaradi te možnosti seveda ni treba biti šolskini vodjem užaljenim, kaj takega storiti so sposobni pri nas le kaki trije. — Upam in želim, da bo vkljub temu uspeh volitve tak, kakor ga hočemo imeti! = S starim sistemom morajo pasti tudi glavne opore tega sistema! To naj bo prva in zadnja beseda učiteljskih zastopnikov v višjem šolskem svetu! — Za Kranjsko so se že imenovala nekatera imena, za Štajersko še ne, in prav nam je tako! Saj so znani javnosti, pozna jih vsak učitelj in skoraj vsak drug izobraženec. Vprašajte, kogar hočete za nadzornikenemškutarje, vsakdo vam jih našteje; najslabši je isti, ki se je sedaj poslovenil; vprašajte, kogar hočete, kdo je nied učiteljstvom na najslabšem glasu, vsakdo vani ga imenuje. Proč z njimi! — Učiteljstvo mora dobiti zadoščenje, da ne izgubi vere v pravico, da gre zopet z veseljem na delo. = Prekmurski Slovenci. Vsemu civilizovanemu svetu je znano, kako ravnajo Madžari z medjimurskimi Hrvati, da jih hočejo namreč uničiti z ognjem in mečem. Ravno tako ravnajo Madžari tudi s prekmurskimi Slovenci, ki prebivajo v zapadni Ogrski nied Muro, Krko in Rabo. Teh Slovencev je sedaj še okolo 100.000 in žive kompaktno. Doslej so imeli le eno samo Ijudsko šolo, sicer pa so blli prepuščeni popolnoma samim sebi, večinoma niso zaradi poinanjkanja šol znali niti pisati niti čitati. Razen malega števila madžarskih židovskih trgovcev in učiteljev ni v njih vaseh nobenega Madžara. Zadnje čase so se Madžari trudili, da jim vzamejo njih jezik iz cerkve, toda Slovenci so se odločno uprli, kar je dalo povod za nove persekucije. Duhovništvo je v tesni zvezi z narodom in ga tudi v težkih časih ni zapustilo, dočim so bili učitelji, ki so učili po madžarizatoričnih šolah, vzgojeni v madžarskem duhu; te odpadnike je odgojevala čakovaška preparandija. V vsem Prekmurju so našteli 18 katoliških in 7 protestantskih občin. Vsa prosveta med ljudstvom pa ima dandanes čisto verski značaj, in poleg Mohorjevih knjig čita ljudstvo le še molitvenike. Duhovniki izdajajo svoj slovenski časopis. Sicer pa je to slovensko prekmursko ljudstvo jako marljivo. Bavi se povečini s poljedelstvom, pa tudi z obrtništvom in trgovino. V geografskem in gospodarskem oziru je v tesni zvezi s štajerskimi Slovenci. Nje~ govo gospodarsko središče je Radgona. Madžari imenujejo prekmurske Slovence Vende in jih prepričujejo, da so neko staro madžarskp pleme. — Prekmurski Slovenci so narodno zavedni in so se odločili za Jugoslavijo. To svojo željo so izrazili v posebni izjavi, ki se glasi: »Od vseh Slovencev pozabljeni in zapuščeni, in tudi našim najbližijm sosedom nepoznani ogrski Slovenci se izrekamo za jugoslovansko deklaracijo, da s tem svetu pokažemo, da nas madžarska povodenj še ni poplavila in da se čutimo dovolj močne, otresti se madžarskega jarma, ki nas je gnjavil stoletja in stoletja! . . .« V Jugoslavijo bodo sprejeti tudi ti prekmurski Slovenci, kjer se bodo lahko svobodno gibali in se dvignili iz dosedanjega kulturnega in politiškega mrtvila. = Ravnateljstvom srednjih šol in okrajnim šolskim svetom. Glasom odredbe predsednika Narodnega Vječa v Zagrebu se proglaša v svrho p o p u 1 a r i zacije in svečane proslave zgodovinskega dogodka ujedinjenja naroda SHS dan 1. decembra za narodni praznik. Ta praznik se bo tekočega leta zaradi prometnih neprilik praznoval izjemoma dne 14. in 15. decembra. Za slovesno obhajanje tega spominskega praznika se za vse šole v območju Narodne vlade SHS v Ljubljani ukazuje naslednje: Dne 14. deeembra, ki bodi pouka prost dan, se udeleži mladina po vseh šolah s celokupnim učiteljstvom posebne skupne zahvalne službe božje. Pri službi božji se prebere mladini adresa Narodnega Vječa in odgovor Njegove kraljeve visokosti regenta Aleksandra. Po službi božji se zbere mladina s svojimi učitelji v šolskih prostorih, kjer se ji skupno ali po posa meznih razredih — pojmovanju primerno — raztolmači slavnost in vzneseno pojasni zgodovinski dogodek ujedinjenja troimenega naroda d r ž a v e SHS. Priporoča se, da se že ob tej slavnostni priliki poda mladini kratek živijenjepis dinastije Karadžordževičev ter opiše njihove zasluge za ujedinjenje naroda. Omeni naj se tudidosedanje delo naših prvoboriteljev za to u j e di n j e n j e. — O poteku slavnosti pričakuje poverjeništvo za uk in bogočastje obširnejših poročil. — Poverjenik za uk in bogočastje. = Jugoslovnaski in češki slušatelji živinozdravniške visoke šole na Dunaju — izključeni. Ceško-slovaški tiskovni urad poroča z dne 7. t. m.: Visokošolski odsek nemških dijakov na dunajski živinozdravniški visoki šoli je sporočil jugoslovanskirn in češkim slušateljem, da morajo bezpogojno zapustiti živinozdravniško šolo, in sicer do 5. decembra opoldne. Dunajski »Abend« komentira korak nemškega visokošolskega odseka s sledečo pripombo: Ta sklep razodeva malo umevanja za veliko in težko dobo, ki v njej živimo, še bolj nerazumljivo je, da se vodstvo šole ni temu sklepu uprlo. — Kakor poroča imenovani list, so dijake s silo odstranili. = Kako so nas sleparili! Nemški admiralski štab je ponovno javljal, da so izgube naših podmornikov inanjše kot pa nove gradbe teh čolnov. Govorili so neprestano o bajni množini podmornikov, ki jih imajo centralne države, in da lahko drže z njimi vse ententno brodovje v šahu. Kdor je na pr. videl razne pomorske karte, se je moral čuditi sliki, ki so na njej poplavljali ti čolniči vsa angleška in francoska morja kar najbolj tesno. To je bilo nesramno sleparstvo, ki je prišlo sedaj na dan. Nove gradbe so koniaj krile izgube, in ako bi bila zašla Nemčlja z entento v pomorsko bitko, bi doživela strahovit poraz. — Kakor vidimo tudi iz tega primera, je vse poveličevanje in zmagovanje centralnih držav slonelo na samem sleparstvu. Od krvavega začetka do najžalostuejšega konca so samo sleparili, ubijali ijudi in uničevali imetje. Sleparstva so odkrita, sleparji in krvniki pa čakajo — sodbe in povračila! = Slovenski dijaki na zagrebškein vseučilišču. Poverjeništvo za uk in bogočastje je predložilo Narodni vladi načrt za pomožno akcijo, kako naj se omogoči slovenskim dijakom študiranje na zagrebških visokih šolah. Načrt jc v glavnih potezah sledeč: Ustanovi se kolegij, v katerega se sprejme kakih 300 dijakov na hrano in stanpvanje. Hrvatska vlada je obljubila, da prepusti v ta namen artiljerijsko vojaščnico. Po informacijah pri vseučiliški kvesturi kot upraviteljici dijaške menze v Zagrebu bi veljala dnevna prehrana za oseb približno 5 kron. Dijaki bi plačevali stroške deloma sami. deloma bi bili oproščeni polovično. deloma bi bili sprejeti brezplačno. Organizacija kolegija se poveri posebnemu dobrodelnemu odboru, ki bi zbiral prispevke po J.ugoslaviji, zlasti po Sloveniji. Kolegij bi podpirala Narodna vlada z znatno vsoto, ki bi pokrila stroške, v kolikor bi ne bili kriti s prispevki dijakov in dobrotnikov. Poverjenik za uk in bogočastje je dobil naročilo, naj izdela v smislu tega načrta vse podrobnosti, da se ideja oživotvori že v januarju 1919. — Narodna vlada bo podpirala tudi dijaštvo, ki mora študirati na drugih visokih šolah. = Cehi so odpravili plemstvo in druge nazive. Na seji narodne skupščine v Pragi so sprejeli zakon o odpravi plemstva, nazivov in redov. Zakon določa, da se odpravijo redi, plemstvo in vsa iz teh izvirajoča prava. Vsi nazivi, v koKkor so se podeljevali v odlikovanje, niso več veljavni. Veljavni pa ostanejo nazivi doktor in inženir — ter vsa v velikih šolah podeljena odlikovanja, na primer častni doktor. Bivši plemiči ne smejo dodajati svojemu imenu častnega priimka ali plemstvo označujočega dodatka. Meščani repubiike ne smejo pravnoveljavno sprejemati nobenega odlikovanja v inozemstvu. Zakon so sprejeli brez debate v vseh branjih. = Pozdrav Narodne vlade regentu Aleksandru. Narodna vlada SHS. v Ljubljani je poslala dne 4. decembra t. 1. regentu Aleksandru' sledeči brzojavni pozdrav: »Njegova kraljeva Visokost, regent Aleksander, Belgrad. Narodna vlada SHS v Ljubljani pozdravlja z iskrenim navdušenjem državno ujedinjenje vseh Srbov, Hrvatov in Slovencev pod regentstvom Vaše kraljeve Visokosti. Načela svobode, bratstva in prave dernokracije, izražena in naglašena v proklamaciji Vaše Visokosti, so nam dragoceno poroštvo srečnega razvoja in lepe bodočnosti troedinega naroda. Še posebno vdano zahvalo se usojamo pa sporočiti za blagohotno in tolažilno obljubo najodličnejše branitve vsega etnografskega ozemlja SHS, zlasti tudi na naši severni in zapadni meji, kjer naši bratje prenašajo sedaj po vsem štiriletnem vojnem trpljenju gorje neznosnega nasilstva okupacije. Živeli jugoslovanski Trst, jugoslovanska Goriška in Istra! Bog blagoslovi ujedinjeno Jugoslavijo! Bog čuvaj kralja Petra in regenta Aleksandra! — Narodna vlada SHS v Ljubljani. — Pogačnik, predsednik.« = Podpore vseučiliščnikom na inozemskih vseučiliščih. Medicinci v petem ali drugih poznejših semestrih, agronomi, telmiki, veterinarci in eksportni akademiki, ki ne morejo študirati v Zagrebu ali Belgradu, temveč so primorani, da v Pragi ali na drugih inozemskih vseučiliščih prično ali nadaljujejo študije ter so brez sredstev, naj se zglase s pravilno opremljenimi vlogami pri poverjeništvu za uk in bogočastje v Ljubljani zaradi podelitev podpor. Poverjeništvo za uk iri bogočastje mora dobiti pregled o dijaštvu, ki mu nujno treba podpor iz šredstev NV v Ljubljani. Opozarjamo pa, da NV more podeljevati podpore le zares brezsredstvenirn dijakom, ki se vrhutega izkažejo z uspešnimi izpričevali in dokumenti. Poverjenlštvo za uk in bogočastje se bo pri podeijevanju podpor omejilo na take prosilce, ki se brezdvomno posvečajo študijam na iaozemskih fakultetah. = Vpisovanje v zimski semester. Poverjeništvo za uk in bogočastje v Ljubljani pripravlja vse, kar je mogoče, da spo razumno s poverjeništvom za uk in bogočastje v Zagrebu oskrbi še ta mesec slovenskemu dijaštvu stanovanje in hrano v Zagrebu. Vpisovanje v zimski semester se vrši še do Novega leta. Dijaki vseh strok ne izgube zimskega tečaja, če se ..do Novega ieta s pravilno opremljeniini vlogami prijavijo dotičnemu dekanatu. V poštev pridejo vsi pravniki, vsi bilozofje hi medicinci prvih štirih semestrov. Predavanja se prično 9. januarja nastopnega leta. = Vseučilišče v Zagrebu. Predavanja na vseučilišču v Zagrebu se prično dne 8. januarja 1919: Prvotno je bil začetek predavanj napačno napovedan za dan 8. decembra t. 1. = Jugoslovanski Sokol. Iz Osjeka poročajo: Zastopniki hrvatskega in srbskega Sokola so imeli posvetovanje, ki so na njem sklenili, da se združijo v eno enotno društvo »Jugoslovanski Sokoi«. Izdan je bil poziv na vsa društva v hrvatskih mestih, kjer obstoji hrvatski in srbski Sokol, naj se združijo vsi v eno jugoslovansko sokolsko društvo. = 900.000 ameriških Jugoslovanov az pravice Jugoslavije. Ameriški listi poročajo iz San Franciska: Tukajšnji Jugoslovani so sklenili pridružiti se akci]{ 900.000 Jugoslovanov v Zedinjenih državah in naprositi predsednika Wilsona, naj se na mirovni konferenci zavzame za pravice Jugoslovanov. Naprositi ga hočejo tudi, da se zastavi za njihovo svobodo in za njihove pravice do morja. — Italijani prepovedujejo hrvaščino. Iz Velikega Lošinja poročajo: Italijani so prepovedali v tukajšnp župni cerkvi hrva'fko bogoslužje, hrvatske pridige in hrvatske molitve ter zahtevali, da se morajo vršiti vsi cerkveni obredi v italijanskem jeziku. Prepovedali so nadalje slovanske znake in izobešanje hrvatskih zastav. Infernirali so skoraj vse vplivnejše prebivalce, češ, da so hoteli svečano pozdraviti francosko torpedovko, ki so jo pričakovali v Lošinju. Internirance. so odvedli v Pulj. Italijanske oblasti so zaprle tudi Čitalnico ter Ciril-Metodovo šolo in otroški vrtec v Velikem LoŠTnju. = Zaprte hrvatske šole. Listi poro čajo iz Pulja, da je trdnjavski poveljnik podadmiral Cagni zapovedal zapreti vse za vojne ustanovljene šole. Na ta načiu je sedaj zaprtih dvanajst hrvatskih šol, ki so jih bili Hrvatje s trudom priborili od bivše avstro-ogrske vlade. = Narodni praznik. Ljubljanski knezoškofijski ordinarijat je odredil, da bodi dan 1. december v spomin in proslavo ujedinjenja države SHS cerkveni praznik, kl naj se ga slovesno praznuje. Letos naj se ta spominski dan praznuje v nedeljo, dne 15. decembra, s slovesno mašo. Med bogoslužjem naj prečitata proglas Narodnega Vječa in odgovor regenta Aleksandra ter naj se vernikom pojasni pomen te,Ta zgodovinskega dneva. Maši n"aj prisostvujejo oblasti, korporacije, šolska mladina itd. = Izprememba v Neničiji. Iz Hamburga poročaoj, da so v šolah odpravili pouk v krščanskem nauku in vse verske vaje.