1994- vi^ KRONIKA èM^ -3/42 časopis za slovensko krajevno zgodovino CELJSKI ZBORNIK 1994, Celje 1994, 287. strani. Celjski zbornik, lokalni zbornik z najdaljšo tradicijo na Slovenskem, se je v zadnjih letih razvil v eno izmed najbolj kvalitetnih domo- znanskih publikacij pri nas. Tudi zadnji zbornik je tako po obsegu in kvaliteti člankov (v njem objavlja kar 17 avtorjev) kot po svoji širini (od arheologije, zgodovine in etnologije do eko- 96 1994- ^Mi KRONIKA ^ -3/42 časopis za slovensko krajevno zgodovino logije) na izredno visoki ravni, le-to pa potrjuje tudi domiselno oblikovanje. Prvi dve razpravi v zborniku sta arheološki. Prispevek Irene Lazar Steklene rebraste skodelice v Sloveniji nam podrobno predstavi steklene rebraste skodelice, značilen element rimske materialne kulture iz 1. stoletja našega štetja. (Avtorica je izdelala tudi osnovno tipologijo posod za ozemlje današnje Slovenije in ocenila njihov časovni izvor na osnovi ohranjenih grob- nih celot). Članek Vere Kolšek Rimska plastika v oklepu pa govori o torzu marmornatega kipa v oklepu, ki so ga odkrili pri arheoloških izkopavanjih na območju celjskega Mestnega gradu leta 1992. Avtorica je ugotovila, da je kip nastal v celejanskih kamnoseških delavnicah po predlogi iz klavdijevskega časa. Ker so najdbe oklepnih plastik v provinci zelo redke, še posebej tiste iz zgodnjih stoletij, je celjska najdba še toliko dragocenejša. Obsežna razprava Dušana Kosa obravnava srednjeveško zgodovino. Že njen naslov Dediščine, dedno pravo in plemstvo na Kranj- skem in slovenskem Štajerskem (posebej v 14. stoletju) pove, da se ukvarja s problematiko de- dovanja v poznosrednjeveški družbi. Razprava temelji na bogatem listinskem gradivu, avtor pa je posebno pozornost posvetil analizi deželnega prava o dedovanju. Sledi prispevek Aleksandra Žižka Izsek iz delovanja celjskega barvarskega ceha v letih 1760-1843, ki na podlagi zapisov v Četrti knjigi celjske barvarske skladnice prikaže delovanje ceha v izredno zanimivem obdobju krepitve absolutistične države in modernizacije proiz- vodnih procesov. Ivanka Zajc-Cizelj pa v raz- pravi Socialna struktura šoloobveznih otrok na celjskih osnovnih in nedeljskih šolah 1760-1843 na osnovi ohranjenih šolskih katalogov predstavi socialno strukturo šoloobveznih otrok. Članek Jožeta Hudalesa Slovenska družina med vzhodom in zahodom, ki temelji na podrobni analizi župnijskih matičnih knjig in ohranjenih zapisnikov duš, nas seznani z značilnostmi "dru- žinskega vzorca" v Velenju in okolici v 19. sto- letju. Avtorje družinski vzorec v Velenju umestil v širši evropski prostor, poskušal pa je odgovoriti tudi na vprašanje, ali je slovenska družina sodila v zahodno ali vzhodno evropski prostor. Dr. Žarko Lazarevič nas v razpravi Celje- prvotno središče slovenskega zadružništva opo- zori, daje Celje že leta 1883 postalo sedež Zveze slovenskih posojihiic. Celjska Zveza je bila prva zadružna zveza med Slovenci, vendar svojega prvenstva (da bi z oblikovanjem lastne denarne centrale igrala vidnejšo vlogo na finančnem po- dročju) ni znala izkoristiti. Daje lahko pariška mirovna konferenca iz let 1919-1920 še kako aktualna, nam je pokazal Bojan Himmelreich v članku Slovenci in pariška mirovna konferenca 1919-1920. V njem je na podlagi še neobjavljenih dokumentov, spominske literature in slovenskega časopisja ugotavljal, kakšne so bile priprave Slovencev na pariško konferenco, kdo so bili nosilci le teh itd. Snov je močno aktualna tudi danes, še posebej v delu, ki govori o pogajanjih za našo zahodno mejo. Naslednji dve razpravi se dotikata perečih ekoloških problemov v različnih časovnih ob- dobjih. Razprava Ekološki problemi v Celju med obema vojnama avtorja Janeza Cvima priča, da se je mesto ob Savinji v času med obema voj- nama soočalo z velikimi ekološkimi problemi, ki so mesto vedno bolj oddaljevali od njegovih velikih turističnih ambicij. Celjska mestna občina je pristojne sicer opozarjala na ekološke pro- bleme, vendar je vedno naletela na gluha ušesa. Tako so se celjske turistične perspektive že pred drugo svetovno vojno razblinile kot milni mehurček. Da na ekološkem področju ni dosti bolje niti danes, pa nas opozarja zadnji prispevek v sklopu Članki in razprave, razprava Igorja Šebenika z naslovom Problematika neurejenih odlagališč v Sloveniji. Avtor v razpravi predstavi perečo pro- blematiko divjih odlagališč odpadkov v Sloveniji s poudarkom na primeru Celja in okolice. V sklopu Zapisi je na prvem mestu članek Antona Janka Parzival in slovenska Štajerska, ki je prevod dela srednjeveškega epa Parzival Wol- frama von Eschenbacha. In sicer dela, ki omenja slovensko Štajersko. Poleg povsem konkretnih poimenovanj krajev na slovenskem Štajerskem (Celje, Rogatec, Hajdina pri Ptuju) zasledimo v delu epa, ki govori o viteških bojih pri Rogatcu, tudi označbo "ein weridu windesch diet", kar priča, da so se viteških bojev udeleževali tudi plemiči slovenskega rodu. Igor Ordina nam v prispevku Dve avto- biografski pričevanji v nemščini predstavi avto- biografske spise Alme Karlin in Friza Zanggerja, kot dveh značilnih ustvarjalcev, ki sta pripadala nemškemu kulturnemu krogu na Slovenskem. Za Almo Karlinovo značilen kozmopolitizem in za Zanggerja prav tako značilen radikalni nacio- 97 1994- K§fi KRONIKA èM^ -3/42 časopis za slovensko krajevno zgodovino nalizem lahko jemljemo kot dve skrajni reakciji v položaj mnajšine postavljenih nemško govorcih prebivalcev po letu 1918. Vladimir Šlibar nam v razpravi Domača obrt in prehrana na Paškem Kozjaku prikaže domačo obrt in prehrano pred drugo svetovno vojno in velike spremembe v prehrani po njej. Kot zadnja v tem sklopu pa je zanimiva razprava Alenke Kolšek Prenova zdraviliškega kompleksa v Laškem, ki predstavlja konser- vatorske smernice za rekonstrukcijo zdravi- liškega kompleksa v Laškem s posebnim pou- darkom na parkovnem delu. Sklop Gradivo tokrat prinaša le članek Branka Goropevška Pogajanja za skupen nastop šta- jerskih Slovencev na volitvah v deželni zbor 1909. Na osnovi pisem prvaka liberalne stranke dr. V. Kukovca (njegova slika je na hrbtni strani publikacije) odborniku SKZ dr. F. Jankoviču avtor prikazuje vzdušje med pogajanji slovenskih strank na Spodnjem Štajerskem za skupen nastop na volitvah. Jesenski dogodki 1908 so bili nam- reč dobra podlaga za skupen nastop proti nemški večini v deželnem parlamentu, toda pogajanja so bila vseeno neuspešna. Slovenski politiki so stali povsem na različnih bregovih in tako škodovali predvsem sebi in Slovencem. Rubrika Jubilej prinaša članek Jožeta Škor- janca Oris razvoja Gimnazije Celje-Center (1948-1993), ki je v lanskem letu praznovala 45- letnico obstoja. V zadnjem sklopu (Aktualno) pa je objavljen prispevek Jere Vodušek-Starič Po- litika in politično izrazoslovje ob koncu 2. sve- tovne vojne. Avtorica ugotavlja, da sta politično izrazoslovje in njegova povezava s političnim dogajanjem med in ob koncu druge svetovne vojne pokazala politične cilje KP in njeno taktiko pri izpeljavi revolucije. Skratka, zadnja številka Celjskega zbornika je zanimivo branje in jo velja vzeti v roke. Branko Lesjak 98