(ßinu, da po eni stra- it smatrajo potrebo po . ornenjerjih ambulant '"(jrugi strani smatrajo, i^^jg še bolj izkrivilo naš ^^ socialnega zavaro-' Uvedba zobozdravstve- ''jjnbulant za samoplač- ^ njihovem mnenju • ^peva k naporom za ? I^e rešitve v social- ^ ^varovanju. Sklep so J- zdravstvenemu domu in skupšičini občine T. V. TRI SESTRE V PREBOLDU ^Ica sekcija Svobode ^Idu se vneto priprav- ka uprizoritev igre dr. ^ Iva »Tri sestre«, režisira Fric Lojze, ki J, sedaj režisiral 173 iger, jedvomno kaže njegovo jjnost in znanje. Pemiera J sester bo v začetku ju- Clani si želijo, da bi p bila na domačem od- jjer niso igrali že od le- jg7. S to igro nameravajo (^ati v Novi Štifti, šmart- I ob Dreti, Bočni, v Lu- itd. Tav— DROGOVI ZA TELEFON ejšnji teden so zače- ^ati jame za postavitev lOV za telefon, ki ga bo- na Ponikvi dobili za le- ji občinski praznik. V mesecu bodo končali movitvenimi deli na šo- «Ijsko Cestno-komunalno etje na cesto Velika Pi- a—Ponikva navaža gra- Pri gradnji ceste bo s ©voljnim delom pomaga- di mladina. DAJ GRADNJA 5LAG0VNICE? |ub temi^, da je trgov- podjetje Merx že pred n odkupilo zemljišče za >jo večje blagovnice v 1 pa o kakšni gradnji 1 nobenega sluha. Odgo- Ijudje so postali že ne- ti, saj si želijo urejeno 'Sko mrežo. Vse bolj se flja pre,pričanje_ da je i z gradnjo začeti, v taem primeru pa poi- partnerja oziroma iitorja izven občine, ki >il pripravljen hitreje iiti prepotrebni trgovski rt. SKRB ZA IZKOPANINA Šempetru je prišlo do lega sestanka med itavniki krajevne skup- in celjskega Pokra- ega muzeja. Ustanovili Idi poseben odbor, ki \ bodoče skrbel za na- ii razvoj rimskih izko- Strokovni nadzor bo v bodoče v rokah '^cev Pokrajinskega >ja v Celju. načrtu imajo tudi razi- ^ termalne vode v Pod- ' in kraške jame Pekel. jabolk is hla- prihajale depeše, ^kjo jabolka, toda p niso mogli odpo- ^Ureznih listin, a f^^Ji Celje—Beograd i^usi premislili i« I jabolk pri naših UREIANJE OKOLJA ŠOLE Osnovna šola »Primoža Trubarja« v Laškem, ki je lani dobila prizidek z učilni- cami za predmetni pouk in kabinete, je letos začela ure- jevati tudi okolje. Na sever- ni strani je nastala lepa ze- lenica, na južni pa tlakova- no dvorišče, na nekdanjem šolskem vrtu pa igrišče za razne športne igre, ki raz- polaga tudi s tribunama za gledalce, šolski kolektiv pri- čakuje, da bo po preselitvi sosednjega podjetja »Bora« dobila šola še prepotrebno telovadnico, kajti dober del časa za telovadbo poteče šo- larjem na poti v telovadni dom ali na zasilno športno igrišče pod pivovarno. 8 LENINOVIH ZNAKOV v počastitev 100-letnice Leninovega rojstva je bila v Velenju slavnostna seja kon- ference občinske organizaci- je Zveze komunistov, na ka- teri so podelili osmim čla- nom, komunistom, ki so že v prvem letu ljudske revolu- cije našli pot v vrste tistih, ki so se odzvali klicu Par- tije, zlate Leninove znake. Ta visoka priznanja so do^ bili: Ivan Busič, Franc Na- gode, Lojze Ribič, Dana in Vlado Valenčak, Jože Te- ka vc, Lazo Zrnič in Nestl Zgank. Na isti slovesnosti so vr- ste Zveze komunistov pove- čali za 56 novih članov. Po- leg tega so obsodili agresijo v Kambodži in v tej zvezi poslali protestna pisma CK ZKJ, CK ZKS in izvršnemu svetu Slovenije. Program slavnosti pa je u.spešno dopolnil dekliški pevski zbor domače gimna- zije, ki je nastopil pod vod- stvom prof. Ivana Marina. BO KRITIKA ZALEGLA? Solčava,ni že zdaj opozar- jajo na nevzdržne razmere pri vzdrževanju ceste proti Logarski. Gre za stare pri- pombe, predvsem zaradi zim- skega vzdrževanja. Cesto si- cer plužijo, vendar preozko, zaradi česar je otežkočen predvsem avtobusni promet. Tudi srečevanje vozil je na določenih odsekih nemogoče. Zato že zdaj opozarjajo, naj v bodoče ta problem urede. VSKLADITI DELA Lubenci predlagajo, da bi naj vskladili dela pri rekon- strukciji ceste v Rastke in vodovodu. Gre za prihranek denarja s tem, da bi naj naj- prej uredili vodovod in še- le nato cesto, da r-e bi bilo dvojnih stroškov. Ker pa jim primanjkuje denarja za vodovod predlagajo, naj pri- skoči na pomoč občina, sa- mi pa se bodo potrudili, da bi zbrali kar največ denarja v obliki samoprispevka ob- čanov. PROSTOR ZA ŠOLARJE Občani Rečice ob Savinji predlagajo, da bi naj po urejenem prevozu šolarjev iz Rečice v Mozirje, uredili po- seben prostor, kjer. bi lahko šolarji na toplem čakali na prevoz. Kot smo izvedeli, ni nobenih problemov, da pro- blema ne bi rešili. S tem se strinjajo tudi odborniki skupščine občine. PROBLEM Z DVORANO Občani Kokarij kritizirajo neurejene razmere glede ko- riščanja nekaterih prostorov v zadružnem domu. Gre predvsem za dvorano, ki zdaj služi zadrugi za skladi- šče in pa za prostor, v ka- terem bi se shajali na seje občani im člani družbenopo- litičnih organizacij. Kot ka- že pa je tudi ta kritika, ki je bila naslovljena skupščini, strel v prazno, saj vodstvo zadruge ponuja te domo- ve (tudi v Kokarjul) v upra- vljanje krajevnim družbeno- političnim organizacijam. To- rej je treba najti čas in se pogovoriti z vodstvom za- druge. DRAMSKA SEKCIJA ' v zadnjem času je dejav- nost prosvetnega društva Vi- tanje znova zaživela. Dram- ska sekcija pripravlja v re- žiji Julke Golob »Vaško ko- medijo«. Uprizorili jo bodo doma, nato pa gostovali v bližnjih krajih. Razen tega je uspešno začela delati re- citacij ska skupina pod vod- stvom Vere Kravarič-Maro- šek. JAVI PRIPRAVE NA SEJO Povod za to anketo v malem je dala nedavna razprava na seji celjske občinske skupščine, na kateri je zlasti pred- sednik sveta za notranjo politiko in splošne zadeve ugoto- vil, da mnoga skupščinska priporočila ne najdejo poti do delovnih kolektivov in da delo prenekaterih odbornikov ni zadovoljivo. Prav zato smo obiskali pet odbornikov (vseh je osemdeset) in z njimi pokramljali o vprašanjih, kako se pripravljajo na sejo občinske skupščine, kako je z nji- hovo povezavo na terenu oziroma v delovnih organizacijah in podobno. In kaj so povedali? LUDVIK KRAJEC, odbor- nik občinskega zbora (Hudi- nja): Moram reči, da je mo- je sodelovanje s krajevnimi organizacijami, zlasti SZDL in krajevno skupnostjo, do- bro in da se zato skupaj s predstavniki marsikdaj pogo- vorimo o vprašanjih, ki pri- dejo na dnevni red seje. Pri tem nisem osamljen. Tudi ljudje, zlasti če jih kaj tišči, se obračajo name. Ne glede na to menim, da bi lahko napravili več. ZDRAVKO VIDMAR, od- bornik občinskega zbora (Center): Od obljub, kako bomo sodelovali rn kako de- lali, ni ostali nič. Vse je od- visno od samoiniciative. Jaz bi si pa želel, da bi imel kot odbornik tesnejše stike zla- sti s krajevno organiza- cijo SZDL, da bi se lahko z njenimi predstavniki ali člani pogovoril o vprašanjih, ki pridejo na sejo skupšči- ne in potem zastopal skup- no, ne pa svoje stališče. PANIKA ZUPANC, odbor- nica zbora delovnih skup- nosti (Cestno podjetje): Pri delu, mislim odborniškem, nisem osamljena. V kolekti- vu, zlasti pa pri njenih pred- stavnikih, imamo vso oporo in zato se tudi z njimi mar- sikdaj pogovorim o proble- mih, ki prihajajo pred skup- ščino. Prav tako me vabijo tudi na seje delavskega sve- ta in tako sem na tekočem z vsem dogajanjem. MARJAN AŠie, odbornik občinskega zbora (Aljažev hrib): Ne samo zato, ker sem predsednik sveta krajev- ne skupnosti, tudi sicer ži- vim s terenom in zato po- znam problematiko, ki je značilna za to območje in ne nazadnje tudi tisto, ki-je specifična za vso občino. Na seje skupščiri« se dobro pri- pravim. Sicer pa to ni le mo- je delo, tudi v predstavnikih krajevnih organizacij imam vso oporo. MIRKO KREMPUŠ, odbor- nik zbora delovnih skupno- sti (EMO): Čeprav nj usta- ljenih oblik sodelovanja med odbornikom in kolekti- vom oziroma enoto, kjer sem bil izvoljen, vseeno pri opravljanju odborniških na- log nisem sam. če drugo ne, se sestanemo vsi odbor- niki iz našega kolektiva in se pogovorimo o stališčih, ki jih naj na zasedanju za- vzamemo. Odgovori so le odtenek tistega, kar bi morali zapisati in še povedati. Lahko rečemo, da gre za vprašanja, ki zaslu- žijo temeljite j šo obdelavo kot jo pa lahko daje mala anke- ta. Na koncu koncev gre za vprašanja, ki naj osvetlijo delo odbornikov ne samo v skupščini, temveč zlasti še na tere- nu, v delovnih organizacijah. Ali naj bo odborniška funkcija res samo formalnost? V tej zvezi smo naleteli na zanimive pobude o delu klu- ba odbornikov, kjer naj bi se vodila sproščena razprava o vprašanjih, ki morajo zanimati odbornike. Naleteli pa smo tudi na predloge, po katerih bi naj vsaj enkrat na mesec oziroma pred začetkom razprave o pomembnih vprašanjih organizirali javne razgovore med odborniki in volivci rer tudi tako razširili krog samoupravljavcev. Skratka dovolj sugestij, ki se nanašajo tako na delo odbornikov kot tudi na dela tistih, ki so jih predlagali za odborniške kandidate. M. B02IC