Angelos Baš U DK 798.2/.6 (497.12 Ljutomer) "1874/1974" Začetki ljutomerskih konjskili dirk I Če vemo, da je leto 1874 rojstna letnica ljutomerskih konjskih dirk, moramo ob tem najprej povedati, kakšne so bile dotedanje poglavitne značilnosti tamkajšnje konjereje, ki so (poleg drugih dejavnikov) omogočile, da so od takrat naprej prire- jali ta tekmovanja. V ljutomerski okolici so začeli rediti toplokrvne konje v 18. stoletju, In sicer vtere- zijanski dobi, ko so na omenjenem ozemlju uvedli konje navedene vrste ("posebno dobre kakovosti") in orlentalnega izvira.^ Ti konji 2 so se spričo svoje hitrosti in vztrajnosti odlično obnesli, saj je sporočeno, da so vozili graščakom iz Lukavec (pri Ljutomeru) vino v severno Italijo ali, natančneje, v Benečijo razmeroma izredno hitro: za pot tja in nazaj so porabili 14 dni manj kakor konji iz okolice Središča in okolice Ptuja. 3 Na obravnavanem ozemlju so bile dane vse možnosti za konjerejo, in oblasti so to zvrst živinoreje v znatni meri podpirale.'* Za čas proti sredi 19. stoletja je izpričano, da se "od ladarstva dari ali premie dajo tam, keri lepo govensko živino, posebno pa lepe konje sami zredijo... najlepše konje pa imajo (štajerski) Slovenci na dolnji Šavnici, na dolnjem murskem poli ino pri Ljutomerskem." 5 Približno iz istih let izvira pričevanje, da se Ljutomerčani uk- varjajo "manj s svojo obrtjo, bolj s poljedelstvom in živinorejo; ... ljutomerski konji so znani in pri Kranjcih in Italijanih zelo iskani... na živinskih sejmih ali in pred- vsem pri podelitvah premij za rejo konj se pogosto kažejo izvrstno lepe živali..."^ Na kakšni ravni je bila na Murskem polju konjereja sredi 19. stoletja, je razvidno tudi iz tega, da je 1856 "prišlo (cesarja v Mariboru) pozdravljat 140 jahačev iz Murskega polja v narodni obleki s svojimi grbi na banderih. Še tudi pozneje so pri raznih priložnostih, zlasti pa, kadar je prišel v Ljutomer višji pastir delit sv. birmo, slavnost povzdigovali enaki jahači." ^(Podobno je bilo nekaj pozneje, koje prišel ^ A.Rossmanit, Kmetska reja konjev-dirkačev v Ljutomeru, Kmetovalec 38, Ljubljana 1921, priloga Konjerejec 5, št. 1, str. 21; isti. Kmetska reja konj-dirkačev v Ljutomeru, Sport 2, Ljubljana 1921, str. 17; (nepodpisano). Reja toplokrvnih konj v ljutomerskem srezu, Konje- rejec 1, št. 2, Maribor 1925, str. 4; (nepodpisano). Kolo jahača in vozača v Ljutomeru 1875 — 1925, Konjerejec 1, št. 4, Maribor 1925, str. 1; -vs-, Po jubilejnih dirkah v Ljutomeru, Tabor, Maribor 30. 8. 1925, str. 5; G. Jakelj, O zgodovini kasačev in razvoju kasaštva v okolici Ljutomera, Živinorejec 2, Ljubljana 1952, str. 182. 2 Drugače o tem vprašanju V. Novak, Živinoreja, Gospodarska In družbena zgodovina Slo- vencev, Zgodovina agrarnih panog 1 (Agrarno gospodarstvo), LJubljana 1970, str. 393. 3 A. Slavic, Iz zgodovine reje kasaških konjev v okolici Ljutomera, Konjerejec dravske banovine. Letno poročilo Konjerejskega društva za dravsko banovino za leto 1935 in 1936, Ljubljana (brez letnice), str. 38; G. Jakelj, na nav. mestu. * (Nepodpisano), Kolo jahača in vozača v Ljutomeru 1875 — 1925, str. 1; G. Jakelj, na nav. mestu. ^ A. KrempI, Dogodivšine štajerske zemle, V Gradc11845, str. 246. ^ (Nepodpisano), Luttenberg in Untersteier, seine Umgebung, Bewohner und Geschichte, mit Urkunden-Regesten, auch Fridau, Polsterau und Wernsee betreffend, Gratz 1850, str. 11. ^ M. SIekovec, Trg In župnija Ljutomer, 1896 (rokopis, župnišče Ljutomer), str. 381. 64 Angelos BaS cesar 1883 v Radgono: "Pri tej priliki je prijahalo 170 slovensl^ih mož na konjih, s kterimi so dobili že pri dirki v Gradcu prva darila... Konjica je cesarju tako do- padla, dajo je vzel s sabo na vojaško vežbališče..."^) Za prvo polovico sedemdesetih let je zapisano, da "pri bogatih kmetih na Murskem polju... gojijo krasne konje, s katerimi so prirejali v poznejšem času tudi dirke".' Ob začetkih ljutomerskih konjskih dirk Je sporočeno, da "zasluži ljutomersko konjerejsko območje upoštevanje športnikov in gospodarstvenikov,... požlahtnje- no (je) z angleškimi in anglonormanskimi žrebci, ki jih daje vlada na razpolago". 1° In skorajda istočasno so poudarjali "ljubezen, katero imajo prebivalci ljutomerske okolice do svojih konj od mladih nog do sive starosti, ... ljubezen, katero so uže pred stoletji pri njihovih pradedih slavili"." Opisano stopnjo ljutomerske konjereje naj dopolnimo z njenim gospodarskim učinkom in njenimi podlagami, ki jih je prispevala država. L. 1875, se pravi v letu, ko je bilo ustanovljeno dirkalno društvo v Ljutomeru, je izpričano, da "nam konjar- stvo največji dobiček vrže! Pred 6 tedni prodal je nek kmet žrebca za 750 gld. Leta 1872. je nekdo ponujal drugemu kmetu 900 gld. za žrebico, pa nje ni dal, ker jo je hranil za bečko razstavo. Navadna cena pa je lepim konjem 300 — 500 gld. Da pa še se konjarstvo zboljša, za to se skrbi. Ni še dolgo, da je bilo konjsko premiranjeza naš kraj v Radgoni, če se ne motim, vsako četrto leto. Ker pa se je vsikdar največ konjev prignalo iz ljutomerskega okraja, opustili so prvejši način in poskusili v Ljutomeru, kjer je zdaj vsako leto. To zopet daja večje veselje gospodarjem. Veliko število konjev požlahtnjeno je z angleškim plemenom. Zrebčarnice so za ljutomer- ski okraj v naši občini (navadno po 8 žrebcev), v VolčjivesI (po 4) In v Bolečicah (po 6)... V obče kaže se za konje posebna skrb, da bi se čem lepši izredill... Cisto na- sprotno pa je z govedarstvom. Goveja živina dobiva po letu večjidel kislo krmo, po zimi pa slamo; kar je boljšega, porabi se za konje. Lepše govede imajo največ oni gospodarji, kteri nimajo konjev. Tudi od deželne strani se pri nas za to malo stori." 12 Obravnavano ozemlje se je potemtakem v stoletju pred 1874 ponašalo s tolikanj razvito konjerejo, da ga ni v tem pogledu tedaj prekašalo, po vsem videzu pa tudi ne dosegalo nobeno drugo ozemlje na Slovenskem. Z drugimi besedami: ob- jektivni dejavniki za začetek konjskih dirk so bili v Ljutomeru in okolici sredi druge polovice 19. stoletja kar najboljši, če imamo pred očmi, da je šlo tukaj za kmečke, ne "gosposke" dirke. — Poleg njihovih podlag, kakor smo jih zgoraj našteli za ob- dobje od druge polovice 18. stoletja naprej, pa velja navesti tudi starejše zadevne podlage. B (Nepodpisano), Liber memorabllium parochiae St. Joannis LuttenbergI 1883 — 1909 (rokopis, župnišče Ljutomer), zapiski za 1.1883; J. Aplh, Naš cesar, Celovec 1898, str. 192. 9 M. Murko, Spomini, Ljubljana 1951, str. 23. 10 (Nepodpisano), Grazer und Provinzial-Nachrichten, Tagespost, Graz 1. 9. 1875. Gl. o tem tudi (nepodpisano ), Dirka, Slovenski gospodar, Maribor 28. 9. 1876, str. 356; M. Slekovec, nav. delo, str. 366. 11 (Nepodpisano), Dirka v Ljutomeru, Slovenski narod, Ljubljana 20.9.1882. 12 J. Karba, Iz Babinec (Ljutomersko konjarstvo), Slovenski gospodar, Maribor 16. 9.1875, str. 311. Začetki ljutomerskih konjskih dirk 65 Precej razvito konjerejo v Ljutomeru verjetno dokazuje ljutomerski grb, ki je obsta- jal "gotovo" že v 15. stoletju in ki predstavlja "srebrn ščit, v katerem je po trati dir- jajoči enorogi konj..."^^ vprašanje je, iz katerega časa Izvirajo neke vrste pred- nice ljutomerskih konjskih dirk, namreč dirke (pred 1874) ob slovesnih gostijah In primicijah, o katerih poroča kronist In (osamljeno) pričevanje ohranjenega letnega izročila. Podoba je, da so nastale te, slednje dirke v poterezijanski dobi, ko so uvedli tod lahke konje, vendar bi ne bilo nemogoče, da so starejšega izvira. Podobno velja prav tako za nekatere šege ob porokah. V okolici Ljutomera je bilo pri porokah pomembno, da seje nevesta peljala domov "z najboljšo vprego in prišla z ženinom pred drugimi gosti domov, da ji ni bilo treba prositi in načenjati kruha v navzočnosti" gostov 15 (to je potrjeno za čas pred 1874; do kdaj se je šega ohranila, ni znano; danes je vsekakor ni več). Glede porok je na- dalje zapisano, da so ta dan sosedje in prijatelji pripeljali vse svoje konje skupaj in nato oblikovali vprege (tako je bilo vsaj do druge polovice 19. stoletja).In do danes se je na Murskem polju ohranila šega, da dajejo fantom in dekletom za doto tudi konje. (Vendar je postala ta šega v letih po drugi svetovni vojni zmerom redkejša, tako da pomeni dandanes malone le še izjemo, in sicer je potrjena samo pri posameznih družinah, ki slovijo po dobrih konjih.) Pustno jahanje utegne prav tako pričevati o razvitejši konjereji na Murskem polju še v dobi pred drugo polovico 18. stoletja. Na pustni torek popoldne tu in tam še danes jahajo zlasti fantje na obisk vsaj v sosednjo vas, če ne kam dlje. Gospodarji dajejo sinovom konje na voljo, pa tudi drugim jih posojajo zato, "da bi se kobile bolj brejile" ali "da bi bili konji zdravi". V drugih naseljih so jahači dobro pogošče- ni in se do večera vračajo domov. Povečini niso našemljeni. (Niso pa v Ljutomeru in okolici izpričani zaščitniki konj. 19) J. Slavic je ugotovil datum prvih ljutomerskih konjskih dirk, 12. september 1874, vendar ni navedel vira, iz katerega je dobil ta podatek. ^ Zato je treba tokrat ob omenjeni ugotovitvi riavesti vse razpoložljive vire o tem, kdaj so v Ljutomeru prvi- krat priredili konjske dirke. 13 A.Rossmanit, na nav. mestu; (nepodpisano), Kolo jahača In vozača v Ljutomeru 1875 — 1925, str. 1; F. Kovačič, Ljutomer, Marlbor1926, str. 125d, 183; -vs-, na nav. mestu. 1^ A. Slavic, na nav. mestu. 15 Prav tam. 16 (Nepodpisano), Luttenberg In Untersteier, seine Umgebungen, Bewohner und Ge- schichte, mit Urkunden-Regesten, auch Fridau, Polsterau und Wernsee betreffend, str. 14. 1^ (Nepodpisano), Kolo jahača in vozača v Ljutomeru 1875 — 1925, str. 1; -vs-, na nav. mestu; Pokrajinski arhiv v Mariboru, fond Kola jahačev In vozačev v Ljutomeru, 1930 — 1937, dopis z dne 28.6.1935. 18 Prim, o tem N. Kuret, Praznično leto Slovencev 1, Celje 1965, str. 33 d. 19 Prim, o tem F. Kotnik, O svetem Štefanu, zaščitniku konj. Časopis za zgodovino in narodopisje 23, Maribor 1928, str. 250 d. 20 Predsednik kluba (J. Slavic), Klub za konjski šport — šestindevetdesetletnik!. Dirkači, št.1, Ljutomer 1970, str. 1. 66 Angelos Baš Če Štejemo prve ljutomerske konjske dirke obenem za prve konjske dirke na da- našnjem jugoslovanskem ozemlju, pa so poskusi take, kasaške vrste potrjeni že nekaj prej (poleg že omenjenih starejših kmečkih dirk, pri katerih pa ne vemo, ali so bile kasaške ali galopske). Tako sta v Mariboru 1867 stavila dva meščana, kdo od njiju bo prvi prevozil pot od Maribora do Strassa, in sicer samo v kasu^^ (zmagovalec je potreboval za pot 58 minut). In ob poljedelski in gozdarski raz- stavi v Ptuju 1871 je bilo napovedano, da bodo tedaj priredili tudi konjske dirke v kasu, 23 toda o teh ne najdemo nobenega poročila, tako da ne vemo, ali so jih potem priredili ali pa je ostalo samo pri napovedi. Najstarejši podatek o prvih ljutomerskih konjskih dirkah se glasi: "V Ljutomeru se je ustanovil odbor 15 članov, ki bo 12. septembra (1874) priredil kasaške dirke"2^. Ohranjeno je tudi sporočilo o nekaterih pripravah zato prireditev: na prošnjo Augu- sta von Schenkla je prispevala okrajna blagajna 10 goldinarjev za nagrade. 25 Zapis o samem tekmovanju pa je prav kratek: "Po podelitvi nagrad konjerejcem se je pri- čela enovprežna kasaška dirka, ki se je je udeležilo 25 (enovpreg). Dirkalna proga je bila dolga 2000 sežnjev in jo je prevozilo 23 tekmovalcev v 9 do 14 minutah brez nezgod." 26 Leto 1874 kot rojstno leto ljutomerskih konjskih dirk potrjujejo tudi poznejša pri- čevanja. — "Lani je bila pri nas prvikrat odlikovana dirka ali derjanji za stavo s kobilami" je zapisano "iz ljutomerske okolice" 1875. Ljutomersko dirkalno dru- štvo je sklenilo prirediti svoje tretje kasaške dirke 8. septembra 1876,28 medtem ko beremo 1877, da je bila "8. septembra... že četrtikrat dirka z našimi ličnimi kobili- cami..." 29 (Zelo kmalu po 1874 so prirejali konjske dirke tudi v krajih nedaleč od Ljutomera: v Radgoni od 1877, ^ v Cmureku od 1873 in v Mariboru od 1883 32 /na začetek in 21 E. Bergant (ur.), Leksikon športnih panog, Ljubljana 1972, str. 162: "Kas je vrsta giba- nja konja, pri čemer se gibljeta hkrati nasprotni diagonalni nogi, na primer desna prednja in leva zadnja...". 22 (Nepodpisano), Wettfahrt, Marburger Zeitung, Marburg 10. 7.1867. 23 (Nepodpisano), Ausstellung in Pettau, Marburger Zeltung, Marburg 23.4.1871. 24 (Nepodpisano), Trab-Wettfahren, Marburger Zeitung, Marburg 29. 7.1874. 25 Pokrajinski arhiv v Mariboru, okrajni zastop. v Ljutomeru, I. Kryl, Življenjepis I. Kukov- ca. 26 (Nepodpisano), Pferdezucht, Marburger Zeltung, Marburg 18.9.1874. 2^ (Nepodpisano), Iz ljutomerske okolice, Slovenski narod, Ljubljana 14.9.1875. 28 (Nepodpisano), Trabrennfahrt in Luttenberg, Tagespost, Graz 21. 9.1876. 29 (Nepodpisano), Konjska dirka na Cvenu pri Ljutomeru, Slovenski gospodar, Mariboi 20. 9. 1877, str. 307 d; (nepodpisano), Konjska dirka na Cvenu pri Ljutomeru, Slovensk narod, Ljubljana 22.9.1877. 3° (Nepodpisano), Landwirtschaftliche Ausstellung in Radkersburg, Marburger Zeltung, Marburg 26. 8.1877. 31 A. Slavic, na nav. mestu. 32 (Nepodpisano), Trabwettfahren am 9. September, Marburger Zeitung, Marburg 12. 9. 1883. Začetki ljutomerskih konjskih dirk 67 razvoj mariborskih konjskih dirk so, kot je podoba, vplivale tudi tamkajšnje vojaške dirke, ki pa so bile gaiopske, ne kasaške narave ^1.) . Dirkalno društvo v Ljutomeru je za malenkost mlajše. — Prvih dirk, kot je bilo omenjeno, ni priredilo to društvo, marveč 15-članski odbor. Očitno takrat še ni bil izoblikovan načrt, da naj se ljutomerske konjske dirke prirejajo vsako leto in da je zato potrebna določena organizacija, ki bi imela na skrbi vse naloge za te prire- ditve. Ali še drugače povedano: organizatorji prvih dirk v Ljutomeru si spočetka niso bili docela na jasnem, kako se bo iztekla njihova prireditev in kakšne so možnosti za njen nadaljnji razvoj. Po vsem videzu so pomenile prve dirke tolikanj uspešno prireditev, vrh tega pa so se ob tej priložnosti najverjetneje dovolj raz- ločno pokazale perspektive za nadaljnje prirejanje dirk, da so organizatorji, najbrž pa tudi še nekateri drugi, zlasti predstavniki tamkajšnje vrhnje plasti, dali pobudo za ustanovitev dirkalnega društva. Dva dni po zapisku o prvih ljutomerskih konj- skih dirkah je izšel zapisek, v katerem je rečeno: "Po podelitvi nagrad za konjerejo in za kasaške dirke, ki so bile v Ljutomeru, je bilo tam sklenjeno, da bodo ustano- vili dirkalno društvo." 3* Po društvenem zakonu z dne 15. novembra 1867 so se morale nameravane ustano- vitve društev "pismeno prijaviti politični deželni oblasti s predložitvijo pravil". De- želna oblast je potem "potrdila... obstoj društva", in to "potrdilo je dokazovalo pravni obstoj društva za javno in civilnopravno delovanje". 35 Dirkalnemu društvu v Ljutomeru so potrdili njegov "obstoj" v Gradcu 26. maja 1875; 36 ta datum je njegov rojstni dan, saj je odtlej društvo pravno obstajalo in lahko javno in civilnopravno delovalo. Navedeni datum spričujeta nekaj pozneje zapisek, da je bilo v Ljutomeru ustanovljeno dirkalno društvo, 37 jn zapisek, da so bile v Ljutomeru 8. septembra 1875 prve dirke "pred kratkim" ustanovljenega dirkalnega društva.38 Dirkalno društvo v Ljutomeru se je ob svoji ustanovitvi 39 imenovalo Stuttentrab- Renn-Verein in Luttenberg, ^se pravi po slovensko Društvo za dirkanje s kobilami 33 (Nepodpisano), Rennen, Marburger Zeitung, Marburg 6. 8. 1879; (nepodpisano). Rennen des 7. Husarenregimentes, Marburger Zeltung, Marburg 10. 8. 1881; (nepodpisa- no), Regimentsrennen, Marburger Zeitung, Marburg 1. 8.1883; (nepodpisano), Regiments- Rennen, Marburger Zeitung, Marburg 18. 7. 1884; (nepodpisano), Offiziers-Wettrennen, Marburger Zeitung, Marburg 21. 4.1886. 3* (Nepodpisano), Rennverein, Marburger Zeltung, Marburg 20.9.1874. 36 Reichs-Gesetz-Blatt für dar Kaiserthum Oesterreich 58,1867, 24. November 1867, Ge- setz vom 15. November 1867 über das Vereinsrecht, str. 377,378. 36 Štajerski deželni arhiv v Gradcu, pokrajinski arhiv, pridruženi fondi, štajerska kmetij- skadružba, fasc. XXI/835 iz 1.1875, pravila dirkalnega društva v Ljutomeru. 37 (Nepodpisano), Grazer und Provinzial-Nachrichten, Tagespost, Graz 1. 9.1875. 38 (Nepodpisano), Luttenberg, 8. September, Tagespost, Graz 15. 9.1875. 39 Gl. o tem tudi (nepodpisano). Kolo jahača In vozača v Ljutomeru 1875 — 1925, str. 1; -vs-, na nav. mestu; J. Novak, Vprašanje naših dirkalnih društev in dirkališč. Kmetovalec 51, Ljubljana 1934, str. 11; A. Slavic, na nav. mestu; G. Jakelj, nav. delo, str. 183,227. ^ štajerski deželni arhiv v Gradcu, pokrajinski arhiv, pridruženi fondi, štajerska kmetij- ska družba, fasc. XXI/835 iz 1.1875, pravila dirkalnega društva v Ljutomeru. 68 Angelas Bai V kasu v Ljutomeru. Slovenci so pravili temu društvu dirkalno društvo, in to ime se je uradno uveljavilo najpozneje v izdaji društvenih pravil 1909: "Pravila dirkalnega društva v Ljutomeru". *^ Po zlomu avstro-ogrske monarhije se je društvo preime- novalo v Kolo jahača in vozača v Ljutomeru, torej v (nedosledno) srbohrvaščino (kar je značilno izražalo ustrezno usmeritev večine v odboru), medtem ko so bili društveni dopisi od 1934 naprej opremljeni z glavo v slovenščini, tj. Kolo jahačev in vozačev v Ljutomeru.^2 Po drugi svetovni vojni se je društvo preimenovalo najprej v Klub za konjski šport v Ljutomeru, zadnja leta pase imenuje Konjeniški klub Lju- tomer. Dirkalno društvo v Ljutomeru je najstarejše konjeniško društvo na ozemlju da- našnje Jugoslavije. Poznamo sicer navedbo društva za dresurno jahanje v Ptuju 1870, toda tukaj gre zgolj za omembo med malimi oglasi, ^ medtem ko ne najde- mo nobenega zapiska ali poročila o njegovem delovanju; tako sklepamo, da je prav kmalu prenehalo obstajati in da ni razvilo nobene omembe vredne dejavnosti. Ustanovna letnica našega dirkalnega društva sodi med starejše zadevne letnice tudi v mednarodnem merilu, saj je bil prvi kasaški klub ustanovljen v New/ Yorku 1825,** dirkalno društvo na Dunaju pa 1873*5 (pet let po ustanovitvi tamkajšnjega Jockey-Kluba^ß). A tudi v okviru drugih športnih društev, ki so najstarejša neslo- venskem. Hrvaškem in v Srbiji, se lahko dirkalno društvo v Ljutomeru ponaša s svojo starostjo. V Ljubljani je bil 1863 ustanovljen Južni Sokol, 1868 Telovadno društvo Sokol; telovadni odsek pri Slovenski krščansko-socialni zvezi je bil usta- novljen 1906 (1909 prekrščen v Orla). Na Hrvaškem so ustanovili prva strelska društva v sedemdesetih letih 19. stoletja, prav tako prva veslaška, drsalna in kole- sarska društva. V Srbiji so ustanovili prvo telovadno društvo v Beogradu 1857, telovadno, gasilsko in veslaško društvo v Novem Sadu 1874, medtem ko je 1892 navedeno "pet kola jahača u Kraljevini Srbiji". (Tudi pri nas so se torej začele v bistvu razvijati posamezne športne zvrsti v 19. stoletju. ^) Ustanovitev dirkalnega društva na Dunaju 1873 je nedvomno pomenila zelo po- membno pobudo za ustanovitev takšnega društva tudi v Ljutomeru dve leti pozne- je. *^ Osrednja osebnost med organizatorji tega društva je bil njegov prvi predsed- nik August von Schenkel, graščak v Lukavcih. Bil je predstojnik ljutomerskega *1 Pravila dirkalnega društva v Ljutomeru, Ljutomer 1909, 6 str. *2 Pokrajinski arhiv v Mariboru, fond Kola jahačev In vozačev v Ljutomeru, 1930 — 1937. ^ Tagesbote für Untersteiermark, Marburg 28. 11. 1870: med malimi oglasi se navaja "Kunstreitergesellschaft In Pettau". ** E. Bergant (ur.), na nav. mestu. ^ (Nepodpisano), Kolo jahača in vozača v Ljutomeru 1875 — 1925, str. 1; A. Slavic, na nav. mestu; G. JakelJ, nav. delo, str. 183, 227. W. Treue, Kulturgeschichte des Alltags, Frankfurt am Main und Hamburg 1961, str. 212. 47 (Nepodpisano), Sport I flzlč^a kultura. Enciklopedija Leksikografskog zavoda 7, Zagreb 1964, str. 128. « Gl. o tem G. Luschen, Sport und Kultur, v: E. K. Scheuch — R. Meyersohn, Soziologie der Freizelt, Köln 1972, str. 293. 49 (Nepodpisano), Kolo jahača In vozača v Ljutomeru 1875 — 1925, str. 1; A. Slavic, na nav. mestu; G. Jakelj, nav. delo, str. 183, 227. Začetki ljutomerskih konjskih dirk 69 konjerejskega območja* in, kakor je videz, pobudnik za ustanovitev dirkalnega društva in poglavitni prosilec za denarne podpore dirk. ^ Nekateri so pozneje pripisovali pobudo za ustanovitev dirkalnega društva v Ljutomeru poslancu Ivanu Kukovcu, 53 vendar to mnenje ni utemeljeno in je nastalo po vsej verjetnosti iz na- rodnih nagibov. Tukaj naj bo naveden samo namen tega dirkalnega društva, nadalje članstvo in sredstva, kakor je to zapisano v prvih društvenih pravilih: "Društvo ima za svojo nalogo, da bo enkrat na teto prirejalo v sorazmerju s prijavami kasaške dirke, h katerim so pripuščene samo kobile, vzrejene na rejskem območju Ljutomer, tj. v okrajih Gornja Radgona, Ljutomer In Ormož, ne glede na starost... Društvo sestoji samo iz članov z letnim prispevkom 1 goldinarja... Društvena sredstva" izvirajo iz članarine, iz "vstopnine na dirkah, ki jih prireja društvo" in Iz "prostovoljnih darov in podpor". ^ Namen, zavoljo katerega je bilo ustanovljeno dirkalno društvo v Lju- tomeru, je August von Schenkel nekoliko natančneje ali neposredneje, kakor je zapisano v navedenih društvenih pravilih, omenil v neki prošnji Štajerski kmetijski družbi z dne 14. avgusta 1875, ko je napisal, da je bilo društvo ustanovljeno "v ko- rist konjereje" in zavoljo "boljše" prodaje konj. se Ko so v Mariboru 1883 ustanovili dirkalno društvo, je sporočeno, da so to storili zato, da bi "dvignili konjerejo", pa tudi zato, da bi dokazali, kako cenijo dejavnost Štajerske kmetijske družbe, ki bi jo s tem radi podprli; zadevna dejavnost kmetij- ske družbe je bila usmerjena predvsem v organizacijo premiranj in različnih pri- znanj za konjerejo. 57 Delovanje mariborskega dirkalnega društva naj bi potemta- kem na svojem torišču dopolnjevalo prizadevanja Štajerske kmetijske družbe za zboljšanje razmer v konjereji. In vsekakor je bilo tako tudi z delovanjem ljutomer- skega dirkalnega društva. Takšno delovanje so poleg Augusta von Schenkia sno- vali še drugi značilni predstavniki tamkajšnje vrhnje plasti,* ki so bili, kakor je podoba, tolikanj povezani s svojo bližnjo okolico, da so v znatni meri sodelovali pri pomembnejših prvinah 59 v njenem gospodarskem življenju. ^ Štajerski deželni arhiv v Gradcu, pokrajinski arhiv, pridruženi fondi, štajerska kmetij- ska družba, fasc. XXI/835 iz I. 1875, dopis A. Schenkia Štajerski kmetijski družbi v Gradcu z dne 14. 8.1875. 51 A. Slavic, na nav. mestu. 52 Pokrajinski arhiv v Mariboru, okrajni zastop v Ljutomeru, i. Kryl, Življenjepis I. Kukov- ca; gl. op. 50. 53 (Nepodpisano), Kolo jahača In vozača v Ljutomeru 1875 — 1925, str. 4; Pokrajinski ar- hiv v Mariboru, fond Kola jahačev in vozačev v Ljutomeru, 1930 — 1937, dopis z dne 28. 6. 1935. 54 Štajerski deželni arhiv v Gradcu, pokrajinski arhiv, pridruženi fondi, štajerska kmetijska družba, fasc. XXI/835 iz 1.1875, pravila dirkalnega društva v Ljutomeru. 55 Zgoraj navedeni namen društva omenja tudi (nepodpisano). Grazer und Provinzial- Nachrichten, Tagespost, Graz 1. 9.1875. * Štajerski deželni arhiv v Gradcu, pokrajinski arhiv, pridruženi fondi. Štajerska kmetijska ^ (Nepodpisano), Renn-Glub In Marburg, Marburger Zeitung, Marburg 15. 8.1883. ^ Gl. o tem Štajerski deželni arhiv v Gradcu, pokrajinski arhiv, pridruženi fondi. Štajerska kmetijska družba, fasc. XXI/835 iz 1.1875, vabilo h kasaškim dirkam z dne 15. 8.1875. 59 Gl. o tem P. R. Hofstätter, Gruppendynamik (= rowohlts deutsche enzyklopädie 38), Hamburg 1970, str. 91. 70 Angelos Baš Poglejmo še nadrobneje. — Da so hoteli predstavniki vrhnje plasti v Ljutomeru in okolici v poglavitnem posnemati Dunajčane ter si v svojem kraju ogledovati (kmečke) konjske dirke, se zdi samo po sebi umevno, ko so imeli za kaj takega na obravnavanem ozemlju, kot je bilo ugotovljeno, takšne možnosti, kakor jih tedaj zlepa ni bilo mogoče najti v vsej avstro-ogrski monarhiji. Takšni načrti so sporo- čeni samo v enem pričevanju ohranjenega ustnega izročila, ki pravi, da je "gospo- da" uvedla konjske dirke v Ljutomer "kot novo modo". Vsekakor pa velja načrte te vrste domnevati z vso verjetnostjo, vendar samo v ozadju drugih hotenj, ki so daleč prevladovala pri prirejanju najstarejših konjskih dirk v Ljutomeru. Ce je rečeno v navedenih prvih pravilih dirkalnega društva, da si je to društvo po- stavilo nalogo, prirejati enkrat na leto kasaške dirke, ne pove to še ničesar o name- nih, zavoljo katerih so začeli prirejati konjske dirke. O tem ne pove dovolj tudi navedena Schenklova omemba, da je nastalo dirkalno društvo "v korist konjereje" in zavoljo "boljše" prodaje konj, pa tudi ne zapisek pred prvimi ljutomerskimi konj- skimi dirkami 1874, v katerem beremo, da je (prireditveni, ne še društveni) odbor "nameraval s temi dirkami podpreti domačo konjerejo". 6° Poglavitni odgovor na vprašanje, zakaj rabijo dirke "v korist konjereje", dobimo že ob začetkih konjskih dirk sploh. Ti začetki najpreprostejše oblike segajo v srednji vek (in pričujejo hkra- ti, da so konjske dirke ena od redkih športnih zvrsti, ki v določenem obsegu in obliki ne izvirajo šele iz novejše dobe ali iz 19. stoletja) in v Anglijo, ko so tam organizirali omenjena tekmovanja v zvezi s konjskimi sejmi in so na konjskih dir- kah preskušali zmožnosti konj in tako Izbirali najboljše žival i za pleme. ^ Navedeni namen je vodil pri snovanju konjskih dirk prav tako dirkalno društvo v Ljutomeru. Takole je pribil člankar 1882: "Pri dirki pa imajo konjerejci tudi najbolj- šo priložnost spoznati dobre lastnosti raznih konj, ter potem lahko skrbe, da sete zaplodijo"^2 oziroma "pri dirkah... ima konjerejec priliko za pleme pripravne živali izbirat".^ Takšna dejavnost je dajala dober zaslužek, saj se "z odgojo plemenitih konj velikanske vrednosti v domačiji pridelajo". ^ In še drugače: prodajne cene hi- trih konj so bile visoke in so spodbujale konjerejce, da so skušali pri vzreji odprav- ljati različne hibe pri živalih, _ Kako je dirkalno društvo skrbelo, da je prihajalo znanje o nakazanih vprašanjih med konjerejce, je deloma razvidno iz tega, daje po nekih dirkah v Ljutomeru "pred ko so se darila razdelila, ... govoril g. I. Kukovec o važnosti dirk za naše domače pleme". ^ Z ljutomerskimi dirkami so konji s tega ozemlja razmeroma kmalu postali precej hitrejši kakor konji z drugih ozemelj, s tem pa tudi, če povemo še neposredneje. ^ (Nepodpisano), Trab-Wettfahren, Marburger Zeitung, Marburg 29. 7.1874. 61 K., Dirkaški šport, Kmetovalec 37, Ljubljana 1920, str. 93. 82 (Nepodpisano), Dirka v Ljutomeru, Slovenski narod, Ljubljana 20. 9.1882. 63 Prav tam; gl. o tem tudi Pokrajinski arhiv v Mariboru, fond Kola Jahačev in vozačev v Ljutomeru, 1930 — 1937, dopis z dne 28. 6. 1935. 64 (Nepodpisano), Dirka v Ljutomeru, Slovenski narod, Ljubljana 20. 9.1882. 86 (Nepodpisano), Traubrennfahrt in Luttenberg, Tagespost, Graz 21. 9.1876. 86 (Nepodpisano), Dirka na Cvenu, Slovenski narod, Ljubljana 29. 9.1883. 67 -VS-, na nav. mestu; Pokrajinski arhiv v Mariboru, fond Kola Jahačev in vozačev v Ljuto- meru, 1930 — 1937, dopis z dne 28. 6.1935. Začetki ljutomerskih konjskih dirk 71 "izredno dobri za prodaj", "tamošnji i