1 
2
 
BU^ANJE
reakcijskih motorjev
mi ubija prijetno branje dobrega sveta.
Grme~i akordi
mi trgajo drobne strune ~ustev.
NEKAM dale~ moram,
da bom mogel slišati
cvrkutanje rde~kastih kril kobilic,
~ri~kanje murnov
in šelest `ita v vetru.
,

34
IZ MOJIH PRSTOV
rasto obrazi
in cveto~a drevesa,
preproste ro`e
in oblaki.
KAKOR otrok sem,
ki se igra z ilovico,
sre~en sem,
da se smem igrati.
)*
+



 #
	

TREPETANJE BARV,
ki še no~ejo umreti,
napolnjuje ve~er
z oto`nim poslavljanjem.
NEKDO gre ~ez polje
in preden pride do gozda,
sname klobuk
kakor ~lovek,
ki stopa v cerkev.
5



34
^ISTO SAM SEM Z VETROM
in nizkimi borovci,
v zlati travi zvezdá
se igra lunin krajec.
ZADNJE lu~i v dolini so ugasnile,
v dlaneh pestujem roso.
Daroval jo bom tišini in zarji,
ko me budnega zasuje z vriski.
1 
	







TAKO LEPO JE NA VE^ER,
v vsakem ~loveku lu~ gori,
iz slehernega srca ve~nost diši.
KAKOR kresnice so majhni otroci,
@enam so roke prosojni kristali,
hodijo, hodijo v nemem sprevodu
z lu~ko v sebi k ve~ni obali.
2
 
ODJUGA JE NABREKNILA ZEMLJO,
ob rjavih vodah ma~ice bleš~ijo,
roké mi nôre v `amet trav `elijo,
ustavil rad bi sonce nad vasjo.
ZVE^ER bom poln duhá mu`evnih vej,
v laseh prah leskovih abránkov,
na rokah milost zelenih poganjkov,
in v srcu lesk razpetih son~nih prej.
1 
 #

DR@IM GA NARO^JU
kot Ne`a jagnje na sliki.
POZABILI so ga na strniš~u,
ki rumeno kri~i v vro~ino dneva.
NJEGOVA polnost mi pripoveduje
zgodbo o gor~i~nem zrnju
in sonce nad menoj je kot hostija,
pe~ena iz zrn, ki so jih `e odpeljali.
SRCE je polno, spoznanje te~e ~ez robove,
nikomur ga nimam dati.
DR@IM ga v naro~ju
in sam sem sredi njive.
+


DNEVI SO ZDAJ
široka platna tiho`itij.
ZLATA lu~
oktobrskega sonca
kaplja v široke ~aše slaka.
PO drevesih ovit
kakor po stebrih starega templja
trobi k zadnji daritvi.
1 
	






+
V BELI TIŠINI
bel obraz,
v molku bedita
ve~nost in ~as.
V beli tišini
nobene gazi,
~as je ugasnil,
le ve~nost bedi.
1 
“Spala sem, a moje srce je bedelo” / Visoka pesem
(Vp5,2), 2007. Risba s tušem na papir.
# #

BOS IN V REVŠ^INO ODET
se vra~am v preteklost,
k stvarem, ki sem jim storil krivico
v otroški slepoti.
VSE je tako, kakor sem pustil,
okamenelo v krivici.
V strašni tišini
visi o~itanje.
Vitki vratovi ro` so nalomljeni,
(nisem razumel njih bridkega joka),
listki veternic so raztreseni,
(nisem slišal ne`nosti njih prošnjá)
in tolmun je še vedno zagrajen s kamni,
(nisem ~util obupnega bega drobnih rib).
Zdaj vidim trdoto svojega srca,
slišim jok ro` in trepet razsutih listov,
slišim bitje src, ki be`e in jih ograjajo kamni.
BOS in v raševino odet
ravnam vitke vratove ro`,
sestavljam listi~e nazaj v cvet
in razmetavam kamenje, ki duši tolmun.
Vra~am se
in veter briše stopinje
mojih bosih nog v prahu.
1 
	





$
	
34
MOJE DIHANJE JE @E DIHANJE ZEMLJE.
NEKO^ bom kakor gore;
kamenit
bom strmel proti nebu.
,
34
VOTEL SEM,
veter poje skozme
kakor skozi piš~al.
VSAK mora
prazen odtod,
vsak mora odpasti kot zrel plod.
1 

 #




NE SKLENITE MI ROK, KO BOM UMRL,
naj mi ostanejo svobodne.
Ne zaprite mi o~i,
naj vidim, kar nisem videl
v siromašnem `ivljenju.
NE ugasnite mi smeha z rde~ilom
in polo`ite me v prst brez krste.
Rad bi objel zemljo s prostimi rokami
in z odprtimi o~mi bi rad objel ~ude` rasti
trave in ro` nad sabo.
MORDA tedaj spoznam,
kako lepota raste iz semena,
ki ga ob rosnem cvetu nih~e ne omenja.
1 
	






6


OD VEKOMAJ SI VEDEL, O BOG,
da me boš ustvaril,
in v ~asu si dahnil duha
v motek mojega telesa.
V duhu nosim ve~nost,
v telesu drobljivost ~asa,
zdaj sem orel na vrhu visoke gore,
zdaj hermit v skalni duplini.
OD vekomaj, o Bog, si vedel,
da ne bom velik,
daj mi majhnemu
svojo roko. Amen.
5



34
VE^ERNE SENCE SO UMRLE
tako tiho kakor `e dolgo bolni otroci.
ZDAJ je ~utiti strašno osamljenost
ro`, ki jokajo.
No~ je polna ihtenja, ki ga ne more
preglušiti niti orglanje vetra,
ne granitne piš~ali skalá.
NE morem jokati. Le`im v ostri travi
in z grenkim cvetom murk zasipam
obup, ki ho~e kri~ati.
1 
 #
5
NO^ JE
in drevesa so še topla.
ROKE so mi zagrebene v pesek,
ni~esar ve~ no~ejo.
VEM:
za vsakega pride hip,
ko more, na hrbtu le`e~,
le še gledati zvezde.
1 
Marija z Detetom, 2007.
Poslikava na plošèo iz taljenega stekla.