Leto 7. Štev. 12. PRILOGA ZA MLADINO. 1938. dee. 8.
Če vsako Tvoje delo z Bogom bo pričeto, potem užival boš v življenju sončno srečo.
Po večini jih je med nami, ki si z delom svojih rok težko služijo svoj vsakdanji kruh. So družine, ki trpe veliko pomanjkanje in si zato radi njega mora vsak še nedoleten družinski član služiti po svojih močeh svoj kruh, da se olajša s tem težko družinsko stališče. In ravno v takih družinah se najbolj in najlepše časti božje ime. Če stopimo v taki siromašen dom, se nam nudi kaj lepa slika. V hišici je vse skromno. Ničesar ni, kar bi moglo motiti tvoj obisk. V kotu stoji lep Marijin oltarček. Krog njega je prava pomlad. Najlepše cvetje ga obdaja, tako, da komaj opaziš Marijin kip. Vsak večer je ob tem oltarčku zbrana vsa družina in moli pred „Brezmadežno" rožni venec. Oh še se najdejo tudi dandenes številne take verne družine, ki pokle-kajo z rožnim vencem pred domači Marijin oltar, če tudi je brezverstvo tako poplavilo širni svet. Srca vernikov še vedno ljubijo Boga in Mater božjo. V vseh slojih najdeš ljubeča srca, — Bogu in Mariji vdana. Verna mati ne dovoli nikdar, da bi njeni otroki sedali k mizi ino obedovali brez molitve. Verno gleda vsak večer, da njeni ljubljenci opravijo večerno molitev in šele potem ležejo k počitku. Srečna mati in oče, ki sta vcepila ljubezen do Boga v srca svojih otrok in jih vzgojila v strahu
božjem. Srečni otroci, ki ohranijo skozi vse Življenje zlate nauke ljubljenih starišev v svojih srcih, ter se zvesto po njih ravnajo. Ljuba sestra — brat moji Nikar ne izprašujta drage matere, ko se odpravlja kateri izmed Vaju v daljno tujino, — zakaj joče? Zakaj je njen pogled neprestano obrnjen k Mariji in počiva na njenem milem obrazu? Nobeden izmed Vaju neve, s kako bolestjo se ločuje mati od svojih otrok. In zakaj? Ker se boji za nje,— ki jih ljubi, za nje, ki jih je v bolečinah rodila in vzgojila v strahu božjem. Boji se, da jim hudobni svet iztrga iz srca to, kar jim mora btti najdražje, — vero v Boga. Oh koliko mater je, ki so izgubile svoje otroke za vedno, in katerih izgubo objokujejo noč in dan. Šli so v svet, čisti na duši in na telesu in se po letih vrnili nazaj izgubljeni in propadli na duši in na telesu. Kakor strti cvetovi, ležeči na poljani življenja. Vsaka verna mati se boji za dušno lepoto svojega otroka. Tvoj angelj varuh in varuh tvoje duše je tvoja mati. Ona te je vzgojila, ona je čula nad teboj kakor nad punčico svojega očesa. Za koga te je vzgajala, — ali veš? Samo za Boga, da ga ljubiš in mu služiš. Draga sestra in brat! Iz ljubezni do Boga se je žrtvovala za tebe, te učila Njega ljubiti in tudi zanj trpeti. In ko si dorasel, si šele spoznal, kako je tvoja mati pričenjala vsako svoje delo z Bogom in z njegevim imenom na ustih legala pozno v noč, vsa trudna, k počitku. Tako je učila tudi tebe, sestra in brat moj. Ali boš spoštoval materin nauk, ali se boš zvesto ravnala po njem ? Kjerkoli smo, božje oko zre na nas, božji vsevidnosti se nemoremo nikoli in nikamor skriti. Božje oko počiva vedno nad nami. Za vsako naše delo ve, naj je dobro ali slabo. Zato imejmo Boga vedno pred očmi. Naša mladost bo lepa in vse naše življenje, če bomo z Bogom pričeli vsako svoje delo in z njegovim imenom legali k počitku. Tako bo ostala božja pomoč vedno pri nas in z nami.	Vika Razlagova.
Božična!
Polnoč že sanja nad zemljo, in v svitu zvezd žari nebo; vesoljstvo sniva blažen mir, ljubezni božje sladki vir!
Marija z Jožefom kleči ob jaslicah s partirčeki, ponižno hvalijo Boga, vsega sveta Zveličarja!
Tam v betlehemski štalici v jaslicah na slamici
Premilo božje Detece, ki si odvzelo nam gorje,
smehlja se Detece ljubo, ki nam to noč je rojeno.
s pastirčeki te molimo, in blagoslova prosimo!
Nad Njim pa angeljci pojo premilo pesem glorijo; iz spanja vse ljudi bude, da molijo to Detece!
O Jezušček svoj mir razlij, in združi svet v edinosti; da v tihi sreči zemski rod, bo hvalo pel ti vsepovsod!
Vika Razlagova,
Po vulicaj i cesta j.
4. Amerika.
Amerika! Kakšo privlačno moč ma za nešterne ta reč! Kelko liidi se je že dalo od nje premagati, zvezati. dostakrat po-giibiti ! Kak je Krištof Kolumb pokazao staroj Evropi pot proti toj novoj zemli, je liistvo začnolo romati prek atlantskoga oceana. Pa je v začetki samo romalo, to je, hodilo si je iskat bogastva pa sreče, nato pa se je vračalo s punimi ali praznimi žačkami nazaj (v tistom Časi ešče nej bilo navade žepe meti na gvanti...) Prvi stalni evropski prebivalci Amerike so bili misijonarje pa kaznjenci-izgnanci. Prve je gnala boža lübezen pa gorečnost za zveličanje diiš, driige pa so pošilali žandarje, sodniki pa evropske vlade, štere so se na te način rešavale svojih nasprotnikov ali hüdodelcov. Po mali pa je amerikanska omika rasla, njeno bogastvo je sililo pa zvalo lüstvo staroga sveta, da se je na milijone selilo v novi svet. Vsigdar, gda je v Evropi pihao mrzeo viher gospodarske stiske ali pa bojne nevarnosti, te se je število amerikanskih prebivalcov povekšavalo. Dnes den pä se že vse amerikanske države branijo pred tov selitvijov, pa zaperajo vrata pred tühincami, naj se ne spravijo pod njihovo streho, boječ se, da njim samim ne zmenjka placa pri peči, pa kriiha, če tüdi ga telko majo. ka v Argentini žito v morje vsi-pavlejo, v Braziliji kavo žgejo (že več kak 62 milijona vreč kave so sežgali!), v Severnoj Ameriki pa z bombaževinov ceste po-stilajo pa je z mlekom polevlejo. Tak bogata je Amerika, tak lepa, tak mlada, tak čUdna, pa denok . . .
Pa denok, gda mislim na to bogato zemlo, pa se spomnim tüdi na moje drage rojake, štere je Amerika tüdi k sebi privlekla, pa njim je dostakrat bila vse drügo kak rodovitna „mati", te mi v pamet pridejo tri zanimive podobe iz mojega živlenja, štere mi jako po istini kažejo velko privlačno moč Amerike.
1.	Gda sam ešče mali bio, sam vido v ednoj knigi slove-skih pesmih ete kejp: Nad velikanskov jamov je ostala, tak kak na megli, lepa dekla, štera je držala v roki zlato jaboko i jo ponüvala kmečkomi mladenci, ki se je z ednov rokov držao za breg, drügo pa je stegüvao nad brezdnom proti dekli, da bi do-segno jaboko. Pesem pa je gučala od sreče toga sveta, ki mami posebno mlada srca; liki komaj jo človek dosegne, se ona mekne dele od njega, dokeč ga ne zvabi v prepad!
2.	Živi v velkih brazilijanskih šumaj. v Južnoj Ameriki, čUdna žival. Zve se „tamanduä bandeira". Bandeira pomeni zastava, zato ka zverina nosi svoj lepi dugi rep ravno gori vzdignjeni, tak kak či bi edno zastavo nosila. Velka je tak kak navadna koza; ma dugi gobec, s tenkim, jako dugim jezikom, s
šterim lovi tnravle tak, da ga porine globoko v mravllšče, od-kec ga potegne napunjenoga z mravlami, štere so se zgrabile na slinasti jezik. To je njena navadna hrana. Če pa se njoj približa, gda je lačna, kakša vekša stvar ali pa človek, te se pa tamanduä naglo postavi ravno na zadnje noge, prednje pa odpre tak kak roke. Či pravočasno ne odskočiš, te zverina jako lübeznivo obime i tesno pritisne „na svoje srce". Pa kak dugo te obimal Kak te rada ma! Liki aj! Roke se več ne odprejo. V njih žival ma takšo moč ka se s toga objema nišče več ne reši. Ne püsti te, dokeč ti je nej čunte vse spotrla! Sàmo gda si mrtev, odpre svoje klešče pa ti z špičastim jezikom poceca krv . . .
3. Pripovedavlejo zemlepisci, ka se popotnikom v Saharsko] puščavi, v severnoj Afriki dostakrat pripeti velko razočaranje: gda že več dni ali tjednov hodijo po tisto j peščenoj pokrajini, žedni od trüda pa od vročine, si želejo kak najvekše bogastvo: kaplico hladne vode. Pa glej čUdo! Dostakrat ob jako sunčnih dnevaj se njim prikaže v daljavi velko jezero čiste vode. Tak se je zgodilo tüdi leta 1798 francuskomi vučenjaki Monge-ji pa Napoleonovim soldakom, gda se je te velki vojskovodja bojüvao v Egipti proti Angležom. Popotniki, šteri so od te naravne čflde nej povučeni, se z veseljom napotijo proti tistomi kraji. Komaj pa se bližajo, ne vidijo drügo kak vroči pesek brezi kapelice vode, sivo jezero pa se pokaže v bole oddaljenom kraji. Misleč, da so zablodili pot, se znova napotijo za vodov, liki prvo razočaranje se ponavla, dokeč nesrečne pa že obvüpane popotnike ne zgrabi v puščavi mrzla noč, ž njov pa dostakrat bela smrt.
Takša se mi vidi vnogokrat žalostna usoda tistih nenasit-nežov, šteri se ne zadovolijo s priprostim krfihom lepe domače zemle, liki idejo srečo lovit, gde je največkrat nega. Mislija, ka sreča pomeni bogastvo, to pa zadovolnost i veselje, pa ne vejo, ka stari pisateo pripovidavle od mogočnoga perzijskoga vladara, ki je plavao v bogastvi, pa denok nigdar ne zadovolen bio. Elen modrijan njemi je svetUvao, ka či šče biti srečen, si more oblečti robačo tistoga človeka, ki se počuti zadovolnoga v svojem stani pa nikaj več ne žele. Zapovedao je vladar ministrom, naj njemi poiščejo takšega človeka pa kUpijo njegovo robačo za kakšo šte ceno. Pa te mi vervali? Zobston so se trUdili ministri: zadovolnoga človeka nej bilo. Ednok so pa denok najšli pri ednom potoki na pol nagoga sirmaškoga ribiča, ki je veselo ffičkao. Te edini njim je povedao, ka je srečen, pa si nikaj ne žele ... Ministri se spoglednejo: Končno so najšli ednoga. — ČUješ, prijateo, gde si pa nijao tvoj gvant? Idi pa nam prinesi tvojo robačo, ka jo mi kupimo za dobre peneze.
— Robačo? Jez niti edne robače nemam... pa je veselo zafUčkao, ar se njemi je velka riba zgrabila na trnek.
5. Kača.
Čiidne občfltke nam vzbfidi miseo na kačo. Čisto naravno pa skoro protivolno se nam mrzi ta stvar. Pa li pravijo, da jo je Bog nej tak grdo stvoro; nej ka bi se kača sama v sebi spremenila, liki samo človekovi občfltki pa razmere do kače so drii-gačne postanole. Eden razlagalec Svetoga Pisma pravi, ka se je hudi diih v paradižomi ravno zato spravo v kačo, da Evo vkani, ar je Eva kače jako rada mela: zmenjala se je ž njimi pa najbole pisane kače je nosila ovite okoli rok pa okoli šinjeka, tak kak si dnes den gizdàve dekle obešajo na šinjek zlate verižice z dragimi biseri ali pa s pofarbanimi glažovinastimi kruglicami. Kak je pa Bog spregovoro svoje prokletstvo nad kačov, se je ta začnola mrziti človeki, ki jo sovraži pa se je boji. Postanola je prava podoba zapelivosti, izdajstva, skritoga so-vražtva, neprijatela ki te ne napadne očitno v obraz, liki za hrbtom. Ne premaga te z svovoj močjov, liki z v zobi skritim strupom, ki ti povzroči grozne bolečine pa smrt. Ne vem, či se najde na sveti kaj bole neplemenitoga i sramotnoga, kak ta žival, gda se skrije v zeleno travo, pod cvetje, mimo poti, pa zahrbtno tak kak tovaj smekne svoj špičasti zob v nogo mirnoga človeka, ki ide na svoje delo. ali pa nedužnoga deteta, ki v angelskom ve-selji nabira dišeče rožice za mamikin god ali pa za Marijin oltarček ...
Pred tem jalnim sovražnikom se človek čfiti slaboga pa nezavarovanoga. Brani se kak se more i se priporača v varstvo Bože Previdnosti, ki je kačo preklela, pa Marije Device, ki je peklensko] kači glavo stria. Slavni jezuit, misijonar Jožef Anchieta (izg. Anšjeta), ki je v šestnajstom stoletji misijonario med bra-zilijanskimi Indijanci, je prevido, kak velka nevarnost preti lü-dem od kač, šterih je v tistih krajih vse puno. Da bi delao ku-ražo svojim tovarišom pa naslednikom v misijonskom deli, je pred smrtjov goreče proso Boga, naj nikdar ne dovoli, ka bi eden misijonar bio pičen od kače. Že je minolo 341 let od njegove smrti, pa hvala Bogi, se je ešče nej zvedilo, ka bi v Braziliji kača piknola šteroga misijonara.
Pa nej samo z božov pomočjov, liki tüdi z svojim delom i razumom se človek vojsküje proti kačjoj nevarnosti. Stari pregovor pravi: Pomagaj si sam, pa de ti Bog pomagao! Poleg velemesta Sv. Pavla v Braziliji stoji najvekši pa najmodernejši zavod na sveti za kače. Zove se .Zavod Butantan". Či prvič prideš notri, te v začetki groza obide pa straj. Najdeš kače vsej velikosti, vsej farb, pisane, zelene, rdeče, žute, rjave, ka lazijo med travov, po cimentnom pragi, plezijo po drevji v posebnih ograjenih prostoraj, ništerne najbole nevarne pa so zaprte v iz glaža napravlene posode, tretje, nestrupene, pa prosto hodijo po ogračekaj, pod grmovjom, pod tvojimi nogami. Nega, mislim, na sveti vrste kač, ka nebi mela tam svoje sestre ali tovarišice. Dosta hlapcov, pa slavnih vučenjakov i doktorov živi pa dela
noč no den med tistimi kačami, štere tam gojijo, pa iz šterih iz-vlečejo čemerno tekočino, da ž njov ali proti njej napravlajo najrazličnejša vrastva proti kačjemi piki. Za poskiišnjo moči kačjega strupa ali protivnoga vrastvä majo velko število konjov. Strup vbrizgajo v konja, pazijo moč strupa, te pa konja vračijo s protivnim vrastvom. Takša vrastva razpošilajo po tem po čelom sveti, pa tiidi iz celoga sveta dobivajo vsakši den zaprete škatlice z živimi kačami notri.
Kačja nevarnost v naravi se pokaže na dosta načinov. Samo dva prizora ti ščem na kratko opisati, ki ti naj povejta, zakaj vidi človek v toj živali nekaj hüdodnoga, ka njoj je lekaj nihao sam peklenšček ali pa bože proklestvo.
Vidiš na tistom drevi malo gnezdeče? Kakših pet mladi-čov, ešče golih, notri čaka, da njim mamica prinese kakšega črvička za obed. Vse okoli mirno počivle pod toplimi sunčnimi traki ... — Nekaj dugoga, rjavkastoga plazi po drevi gori. Čisto tiho, naj se mladi ne zosagajo. Gda je že bliizi gnezda, se par listov zgene: mladiči zacvičkajo veselo, misleč, ka je mamica priletela z slaščicov; zdignejo glavice: pa joj! strašna kačja glava se prikaže z odpretim gobcom pa z dugim špiča-stim jezikom ... — Par trenutkov, pa obviipno cvičkanje vtihne. Nasičeni hiidodelec splezi z dreva pa zadovolno zaspi v travi, dokeč ge ne zbiidi žalosten krik ftice matere, ki zobston išče okoli praznoga gnezda svoje drage . . . Tak gospocko pa tak krvoločno se preživle mala amerikanska kača.
Driiga, tüdi iz Amerike, pa ešče bole kaže nekšo skrivnostno pa grozno hudobijo kače. Veseli ftiček skače po drevji i razcvetenom grmi pa v svojoj sreči zadovolno spevle: najlepša podoba naravne slobode pa nedužnoga veselja! Nakli, skrita med travov, pa lazi po mali, po mali, pisana kača. Zagleda ra-dostnoga spevajočega ftička: stavi se, stegne telo vodoravno, glavo pa vzdigne v zrak i začne nepremično gledati na ftička. Lepi pevček ne čflti nevarnosti, ne spomni se, ka bi se njemi lejko kaj pripetilo; veseli, nedužen tak kak angelček na dele spevle, skače; ne vidi sovražnika. Oh! či bi ga nikdar ne zagle-dao! Liki na enkrat, gda je skočo od edne vejice na driigo, so se njegova čiste oči srečale s zelenimi kačjimi očmi! Nesrečnež, je že zgrableni. Tisti pogled ga je tak omamo, ka je sirmaček zgübo vso svojo moč. Postao je žalosten, ne spevle več, joče, kriči, šče odbežati, strosi perotice, da bi odleto, liki nekaj ga drži. Kača pa se ne gene iz svojega mesta, nepremično leži v travi, njene oči pa gledajo, samo gledajo, strašno gledajo! Ftiček postane vsigdar bole slab, njegove oči pa se proti voli obračajo na kačo... Skače iz vejice na vejico, omamleni; vsigdar bole niže, vsigdar bole blüzi .svojega sovražnika, ki ga ešče vedno gleda z nekšim peklenskim pogledom. Dva skoka, pa nesrečni ftiček spadne v odpreti gobec pisanoga gada!
Ma takše kače sam Se spomno, gda sam vido te dni itìà-loga dečkeca v rokaj pravoga hiidiča ... Pred ednim letom sam spoznao vrloga Franceka: postala sva prijatela. Čisti, nedužen, dober dečkec je bio Francek; pa jako nadarjeni: komaj edenajst let je star, pa že dela driigo gimnazijo. Vsakšo nedelo sam ga vido pri meši pobožno moliti pa k angelskomi stoli stopati. — Kača pa ga je gledala: pokvarjeni, kakši osemnajstletni dečko ga je zaslediivao ; postao je njegov peklenski prijateo. — Kakša sprememba! Francek se me je začno ogibati; k meši ešče hodi, ar njegova mati tak šče; liki ne moli več, ne spovedavle se, ne stopa k svetomi obhajili. Med mešov ga njegov prijateo čaka pri cerkvenih dveraj tak kak kača na ftička. Kak me je to zbolelo! _ Hvala Bogi, je ešče čas, da zgrabimo za kamen, ga vržemo za kačov, ftička pa rešimo. Daj Bog!
Kak grozno je to dejstvo! — Nedužni, zdravi dečkeci moje domovine, branite se proti tem kačam, proti zapelivim slabim tovarišom, ki bi vas radi spokvarili tak, kak so spokvarjeni oni. Branite zdravje pa čast svojo pa celoga slovenskoga naroda. Sv. Ivan Bosko, prijateo mladine, pravi, ka takši slabi tovariši so hiijši od samoga vraga. Naš Gospod Jezuš Kristuš pa pravi, ka takši liidje so nej vredni, ka bi živeli: Mogli bi njim mlinski kamen na šinjek obesiti pa je v morje potopiti!
Na takše kače sam se spomno, gda sam čiito i sprevido, kak zgrablivi pa nenasiten sovražnik poželno gleda na mojo domovino, pa si škrample briisi, da jo napadne i moj narod, moj dragi narod znovič v robske verige spravi. Pa me je tak razža-lostilo to videnje. — Na miseo pa mi je prišlo to, ka sam neki večer opazüvao v goratoj amerikanskoj pokrajini: Velki jastreb je napadno gnezde nekše vrste lastovic, ki ne gnezdijo v hišaj liki na drevji, tak, kak driigi ftiči. Misliš, k^ so se lastovice zosagale? Čisto nasprotno! Nej edna, liki dve, tri so to va ja tak napadnole, ka je mogeo zbežati. Lastovice pa za njim! Pravi boj se začno v zraki: jastreb se brano, lastovice pa so ga preganjale i kliikale, dokeč so ga nej dobro navčile, kak se mora poštiivati liicki dom . . .
Črstva lastovica mojega naroda, pazi na jastrebe iz severa, iz vzhoda i zahoda, ki poželno gledajo na tebe, na tvoje gnezdeče. Pazi i reši si diišo, reši si slovenski krščanski dom.
Slavko.
Pripravlajmo Jezušeki pot.
Gda kralovje potiijejo, se jim pripravlajo poti. Doline se nasiplejo, bregovje se poravnajo, izgladi se, ka je hrapavo. Gda je perzijski krao Kserkses šteo vdreti na Grčko, je poslao več jezero liidi, da pripravijo pot vojski. Loge so posekali, doline so nasipali, bregove so znizili.
K nam prihaja ne kakši zemelski krao ali knez, nego sam
Bog Odrešenik, Krao kralov i Gospodar vseh. Zato nas opomina sv. Pismo: „Pripravite pot Gospodovo, poravnajte njegove steze, vse doline naj se napunijo."
Ka so te doline? Doline so : malodiišnost, nezaviipanje v Boga, bojazen, mlačnost. Vse to biidi v nas težave, nezadovol-nost, skiišnjave i žalost. Zavolo teh pa potem opiiščamo molitev. Mislimo, da nam molitev ne bo hasnila, ar smo že toliko molili, pa itak nam je Bog ne dao za ka smo ga prosili.
Gda sta Jozue i Kaleb obiskala obečano zemlo i pripove-davala, kakši rojaki stanüjejo na njoj, so vsi Izraelci zgubili vü-panje, da bi se ta zemla mogla zavzeti. Zato sta Jozue i Kaleb pravila: „Ne bojte se, Gospod je z nami".
Zaviipajte v Gospoda vi malodiišni. Odvrzite to malodiišnost, ar tisti, ki prihaja v podobi maloga deteta: „Je Bog, je jaki, je čiidoviti. Je knez mira, oča bodočega veka". On nam šče i more pomoči.
Ka so zore i bregov/e? Gore so gizda i sad gizde. Bre-govje so grešno poželenje, strasti. Gizdavci se zdigavlejo kak gore nad drüge, zaničavajo celo bože zapovedi. Kak velika ovira je to, nam pove sv. Düh po sv. Petri: „Bog se gizdavim protivi, ponižnim pa davle milost".
Ka je krivo i hrapavo? Sv. Düh pravi: „Pravičnika vodi Gospod po vednakoj poti." A „brezbožni hodijo okoli." Krive poti so tedaj poti grešnikov, poti neiskrenih, vkanlivih lüdi. Tem kriči sv. Düh po sv. Ivani Krstiteli, da naj vendar že ednok ostavijo greh, naj delajo pokoro, da postanejo iskreni i pravični.
Kak najzadnjo oviro, napotje za prihod Gospoda označuje sv. Pismo: „hrapave poti". Hrapava pot v človečem srci so: srditost, trdokornost, razdražlivost, kriva sodba, ogrizavanje.
Sirote v sirotiSnici Deteta Marijlke v Turnišči. Na sredi sedi diihovni voditeo zavoda, preč. g. Jerič^Ivan, dekan v Turnišči, za njim pa stoji č. s. Vuk Zora, bivša prednica, ki je zavolo teškoga betega pflstila svojo slfižbo. Zdravje se njej pa pomali vrača nazaj. Za sveti Božič se ne Bpozabite z sirot sirotišnice, Dete Marija vam;bo obilno povrnola,
Vegi Jožef i Kala, 1, Ritlop Lujz, 1, Matjašec Štefan, 1, Raj Ivan i Klara, 1, Draškovič Štefan i Ana, 1, Horvat Štefan (Premoš) 1, Zadravec Martin i Kristina, 1, Čižmažija Ivan, 1, Horvat Štefan, Buk. l.Pozvek Marija, 1, Nemec Franc i Bara, 1, Gašpar Agneš i Gizela, 1, Bogdan Julia, 1, Bojnec Magda, 1, Koren Treza, 1, Meričnjak Janoš, 1, Horvat Štefan, Golob, 1, Premoša Marija, 1, Raj Marija, 1, Pücko Štefan, 1, Horvat Štefan i Bara, 1, Tratnjek Janoš i Verona, 1, Markoja Štefan (e) 1, Cipot Anton, 1, Virag Štefan i Helena, 1, Tivadar Štefan, 1, Tivadar Štefan (Fr.) 1, Ruskai Viliam, 1, Lejsot Mike, 1, Tivadar Antona familija, 1, Čizmarija Johan (t) 1, Meričnjak Andrija, 1, Hozjan Marija (Rous) 1, Malašič Jožef, 1, Ferenčak Marija, 1, Zadravec Katalena, 1, Gerlec Alojza familija, 1, Malašič Magda, 1, Zadravec Ivan i Ana, 1. — Po centaj: Noga Jos. S. (fr.) 75, Malašič Frank, 50, Legén Ivan, 50, Duka (a) 50, Šomen Štefan i Julija, 50, Horvath Jožef, 50, Hozjan Jožef, 50, Časar Barbara, 5Q, Markoja Ana, 50, Režonja Jožef, 50, Draškovič Julia, 50, Mrs, Fr. Borko, 50, Krašovec Besie, 50, Meserič Ivan, 50, Pečnik Frančiška, 50, Antalič Agata, 50, Pücko Štefan, 50, Baligač Martin, 50, Kolar Anton, 50, Horvat Alojz, 50, Laki Štefan, 50, Horvat Jožef i Ana, 50, Horvat Štefan i Marija, 50, Petrinovič Frank, 50, Dtih Jožef i Marija, 50, Lisko Frank i Roza, 50, George Antolin, 50, Nemec Marija, 50, Smej Peter i Bara, 50, Richtarič Franc, 50, Žalig Martin i Bara, 50, Rodek Vilma, 50, Horvat Ivan i Orša, 50, Štefanec Karol i Ana, 50, Markoja Štefan i Marija, 50, Kutnik Johan, 50, Orban Helena, 25, Zlatar Alex, 25, Dominko Bara, 25, Tropoša Marija, 25, Parker Marija, 25, Lutar Jožef, 25 — Iz Neu Brunsckvika dolarov: Litrop Jožef i famija, 5, Trajbarič Ana, 5, Horvat Treza, 1, Čijpot Štefan i Magda, 1. — Iz Pert Amboja dolarov: Horvat Matjaš, 1, Puhan Štefan, 1, — Zahvalüjemo se preč. g. župniki Golobi, Morera (Vegi) Ani, Horvat Ani i Vegi Ludviki, našim nabiralcom i vsem našim darovnikom, ki ste nam na pomoč priskočili. — Marija Pomočnica, Patrona naše kapele, vam naj bode obilna plačnica pri vašem živlenji, za dtišo vam pa naj sprosi nebeški raj. Za odbor: Hauko Jožef, župnik, Jagerič Franc, predsednik.
Vganke.
Rešitev vgank 11. snopiča:
1.	Od Blažene Device Marije verjemo, da je bila brez greha po-prijeta. Pitanje je. Brez kakšega greha je bila poprijeta? Rešitev: Poprijeta je bila brez poprijetnoga, ali izvirnoga greha. Te greh herbamo po Adami i Evi, šteriva naturo herbamo. Ar je pa njeva natura bila grešna, tiidi naša mora biti grešna, gda se naše telo poprijme po naših starišaj v maternoj utrobi. Natura živali ne more herbati roža, niti roža nature živali. Kakša je natura, takša se herba. Vsaka človeča natura je zato grešna, ar je heibana od grešne nature. Jedino Marija ne bila v grehi poprijeta od svojih starišov, sv. Joachima i sv. Ane, ar je sv. Düh zavolo zasliiženja Jezuša Kristuša že naprej odrešo, posveto nje dUšo, ki je bila zvoljena za mater samoga neskončno svetoga Boga.
2.	Što je bio ešče brez greha poprijeti zvün Jezuša, ki kak Bog tik ne meo greha? Rešitev: Nišče drügi.
3.	Ar je Marija bila brez greha poprijeta, kakša je bila njena dfiša, kda se je poprijelo Marijino Telo i kakša, kda se je to rodilo na
svet ? Rešitev: Ar se je Marija brez greha poprijela, v njenoj diiši ne samo, ka ne bilo nikšega greha, kda se je poprijelo njeno čisto, sveto telo, nego tiidi nikšega negnenja na greh ne bilo vu njej, kak je to vu nas, čeravno se očistimo pri sv. krsti poprijetnoga greha i postanemo sveti. Mariji je brezgrešno poprijetje prineslo rešitev vseh nagnenj na greh i jo vtrdilo v naprediivanji v dobrom tak močno, ka po velikoj Božoj dobroti nesamo ka nikdar ne mogla včihiti nikšega greha, nego je rasla v jakostaj vsaki hip tak močno, kak je lo dober Bog želo od nje. Zato je ona v devetih mesecaj pod srcom svoje matere sv. Ane tak narasla v jakostaj, v svetosti, da vsi svetniki neso bili v svojoj dovršenoj svetosti tak visiko na smrtnoj viiri, kak je ona bila pri svojem rojstvi.
Rešila sta prvo vganko: Nemet Marija, delavka v Franciji i Hozjan Jožef iz D. Bistrice. Vse tri je pa rešo Kustec Ignac iz D. Bistrice i to prvo i driigo jako dobro, tretjo zadovolivo.
Nove vganke.
1.	Ka je molitev?
2.	Kak se mora moliti, če ščemo biti prislühnjeni?
3.	Ka smemo prositi v molitvi?
Ki pravilno reši vse tri vganke, dobi nagrado.
Slavnostna številka Novin.
Na lepi Marijin den, dee. 8. je izišla prva številka naših krščanskih Novin 1. 1913,, to je pred 25 leti. Pod Marijino varstvo smo je postavili i ne smo se vkanili. Marija je čuvala, da so ostale pri živlenji v strašnih viheraj sveta i krepile z zdravov hranov lüdstvo Slovenske Krajine doma i v ttijini. V zahvalo smo opravili letos dee. 8. dve svetivi meši za vse naše širitele, dopisnike i naročnike, tak žive kak pokojne i prosili dobre Matere pomOč, naj razširi Novine v tom pokvarjenom sveti, da pomagajo z Marijinim Listom rešiti neštete diiše. Da te svoj namen dosegnejo, se oprosite dragi naročniki Marijinoga Lista, da 1. dosta molite za razširjenje Novin, 2. da njim sprosite Marijinoga diiha i njeno obrambo, 3. da si je naročite, kim tó dovolijo vrednostne razmere, 4. da je širite med svojimi poznanci, predvsem med svojimi domačimi v tiijini i 5. da je zagovorite pred sovražniki.
Slavnostno številko, štera obsega 16 strani, dobite za dva dinara, javite se za njo v Črensovcih na uredništvi Novin.
Pošta.
A. Zelko, Torino. Hvala za ponüjeno. A eden gospod je že pred Vami stavo ponüdbo i od njega čakamo.
NAROČNIKOM.
Vsem, ki so nam plačali Marijin List, smo poslali kalendar. Vsi morate biti tüdi v novom leti naročniki. Ki neste dobiti kalendar e po kakšojkoli nepriliki, javite se taki na upravi v Črensovcih.