GLASILO OBČINE MENGEŠ ŠTEVILKA 78 december / gruden 2000 leto VII MENGSAN OPTIK Martina Škofic Ljubljanska 87, Domžale Telefon: 061 714 006 P.E. MENGEŠ SLOVENSKA 24 Telefon: 061 738 980 TRGOAVTO KOPEK Trgovina BURNIK Momji-Š, Prcšcrnova 3, lel./fax: 061 737 7l!r), mobitel 060«) 648 422 Vse za varno vožnjo tuđi v letu 2001 Avtoplašči - zimski Sava M+S 15% popust Avtoplašči - zimski Pneumant M+S 25% popust Avtoplašči - Ictni Sava Efecta 18% popust Avtoplašči - letni Pneumant 25%popust Snežno verigo - Hitromonlažne, samozntezne za osobna, poltovorna, lovorna vozila Akumulatorji za vsa vozila - osobna in tovorna Anlifriz -koncentrat in razredčeni Dodatna svcllobna lelesaza vsa vozila - maglenke in daljinko - Hella Prevlckc za avtosodeže - podložene in prosite TRGOVINA ODPRTA OD 8 DO 19 URE, SOBOTA OD 8 DO 12 URE. OBIŠČITE NAS IN SE SAMI PREPRIČAJTE 0 PESTRI IN KONKURENČNI PONUDBIIII elektrolnštalaclle: novogradnje, adaptacije, prenoue ♦ domof oni. video domof oni ♦ automatizacija dvoriščnih, garažnih „vrat na daljinsko odpiranje ♦ zapornice ♦ ogrevanje žlebou. tal. duorišč. klančln IZUEDBA je kvalitetna invdogovorjenemrokul PUIČILO na obroke! GARANCIJA in SERVIS zagotovljenal telefon: 01723 8167 GSM: 041683 671 Miroslav BRVAR s.p. Zavrti 36 1234 Mengeš K/1R0 Viem strankom želimo vesele boiline praznike In treino v lotu 2001. INZENIRING d.o.o. Slovenska cesta 24 • Mengeš Telefon: 01-7230 986,7230 987 URADNE URE: PON-PET: 9.00-12.00,16.00-18.00, SOB 9.00-12.00 Nova stanovan|sko-poslovna soseska v Dragomlju V neposredni blizini I jublane, v naravi in ob bodofi novi OŠ Dnigomelj načrlujcino gradnjo slan. sos-eske, /at'etek v aprilu 2000. N.i voljo bodo vrslneslanovanjske hiše, /p/ajene do pod.iljsane III, grad-bene (a/.v, poslovni prostori in stanovanja, /a vse infoiin.icije se oglasile v naši pisarni. Prodamo: - V Vinjah pri Dolu parcelo ■> ()i,ivnoino<"nini ^r.idbcniin ilovoljenjem, površini' 00!j inv. - V žmarci pri Kiimniku /.i/idljivn p,m cio, 2 (00 \\\2, kol nadoincslno j'.radnjo v,\ poslovne prostore. - V Mostali pri Kofnendi /ii/iflljivo \\m elo, (B00 u\2 / lok.i. dovoljenjem z;i poslovno rlej.ivnosl. - V Prescrjdli pri K-ulomljiih stanovanjsko hiso, st.iro 20 let, n;i parceli ViO \\\2. - Na Viru pri Oom^alali dobro vpelj m2, n.i parceli ?AU) in2, zj'jajeno, n,i ključ, cena ugodna, - V Dravij.ih, enote stanovatijskega Irojc'ka v poclalj^ini III, gradbeni l'.izi, s površino |Kjs,ime/nih eno! od 274 m2 do 2»4 m2 in zemljice od 2)0 m'2 do 282 m2. - V Dom/alah dvosobno stan. v večslan. objektu, /aprt balkon, ju/na ieg.i ("etrlo nadstropje, - Kamnik, '16 m2, onoinpolsobno st.iiiov.inje v stanov.injski hiSič piip-)dM Odgovorna urednica Uradnega vestnika: Irena l'odboršek, lel. (01) 7247 106 »I Tehnična urednica in oblikovanje: Sabina Kompare, tcl. (01) 723 0 903 »I Lektoriranje: Lili Epih »I Realizacija: Nagelj d.o.o. GKAPIČNI STUDIO HERLE lel. & fax: (01)721 30 74 ►>! Izdaja: Občinski svel Občine MengeS. Mengšan izhaja v nakladi 2600 izvodov. Prejcmajo ga vsa gos-podinjslva v občini McngeS brezplačno na dom. »I Distribucija: Primo/ Kržan, lel. 7237 296 •■■■■■■■■■■■■■ PRISPEVKE z disketami (zapis v VVordu, shranjene kol "samo tekst/text onlv"), rokopise, fotografije, oglase ter drugo gradivo za naslednjo številko Mengšana lahko pošljele na naslov: Slovenska c. 30, 1234 Mengeš ali oddate osebno v sprejemni pisarni Občine Mengeš med uradnimi urami, najkasneje do 1 O.Januarja. MENGŠAN ŽUPANOV UVODNIK OBČINSKA UPRAVA Drage obćanke, spoštovani občani! Dvaindvajseti uvodnik pišem med obiskom glavne evropske prestolnice, kamor je bila Slovenija po-vabljena na predstavitev regljsko-medržavne pod-pore in pridobivanje evropskih skladov pri razvoju gospodarstva, podjetniških pobud, okoljevarstva, infrastrukture in prometa in na zasedanje Komiteja evropskih regij. Srečanja in pogovori ter vzpostav-IJeni stiki med prisotnimi predstavnik! slovenskih občln ter občinami in regljaml v posameznih evropskih državah nam bodo koristili pri pripravi projektov In dokumentacije ter predvsem pri "lobiranju" za nepovratna sredstva takoimenovanih strukturnih razvojnih skladov. Marskikatero zanimivo podrobnost sem Izvedel od županov, predsednikov okrajev in reglj o njihovem reševanju osnovnih potreb občanovč veliko praktičnih In dobrih rešitev pa lahko vidite že v Bruslju. Imel sem tuđi priložnost, da sem lahko obiskal znance v Antwerpnu, kjer sem pred skoraj dvajsetimi leti delal na razvoju programske opreme telefonske centrale. Z drugačnimi očmi sem doživljal obrobje mesta, park, stari In moderni nakupovalni del, ter največji običajni posebnosti Belgije (Flandrije) ■ neverjetno veliko vrst piva In prilog "fritna". Najlepše Je seveda doma. imamo vse človeške možnosti za uspešen razvoj. Nadoknaditi moramo zamujeno In neurejeno na slstemskem, gospo-darskem in tehnološkem področju (učinkovita In pravna država; Izobraževanje usmerjeno v odprtost, uporabnost in inovativnost; vzgoja z vrednotami in spoštovanjem državeč poštenost in poslovnost, plačevanje kupljenih dobrin in storitev; itd.l. S pridobivanjem let se, vsaj jaz, vedno bolj ozlram v prlhodnost - zaradi skrbi za tište, ki jlm prepuščamo našo zapuščino in zaradi sebe, ker nas bodo zanamci ocenjevall ravno po tem. Tako delamo tuđi sami in se, žal, v veliki meri ubadamo s prevzetiml problemi. Potrebno je odločno ukrepanje za urejeno prihod-nost oz. neverjetno hitro prilagajanje izjemno hitrim spremembam, ki so se prej dogajale v več stoletjih, ter znanim in prihajajočlm, slutenlm razvojnim Izzlvom. Za zaključek, tokrat zadnjlč, misel iz koledarja pod-jetja LEK za leto 1999 (prosto prirejenol: inovativnost ■ RAZISKOVANJE: Poleg kapitala in neustrašne podjetnosti je đanes najbolj bistvena prednost razvitlh držav znanje. Neverjetna gospodarska rast ZDA temelji na Izjemni konkurenci, ki zahteva neprestano, hitro in uspešno inovativnost in raziskovanje. Tuđi s pretiravanjem In neprijetnlml posledicami. Evropski časopis je zaplsal da so ZDA ust-varile okolje, v katerem se rojevajo obrisi gospodarstva prlhodnostl, okolje z zapletenim "eko" sistemom, ki ga sestavljajo Ideje, znanost, kapital In podjetnikl; v katerem gre za nenavadno filozofijo ali moralo, kl neuspeh ceni ravno tako kot uspeh ali skoraj tako, kajtl prvi je pogosto pogoj za drugega. za njihovo "moralo" je neuspeh samo slab dosežek, žanje neuspehov ni, so samo dosežki! Prav lep pozdrav! Tomaž Štebe Vsem se v Imenu uprave občlne In osebno zahvaljujem za prlspevke In sodelovanje pri uresnlčevanju kakovosti življenja In uspešnega gospodarjenja v občlni, za vzpodbude in zaupanje. Zahvaljujem se za sodelovanje upravičeno kritičnim (z argumenti) članlcam In članom sveta občine In odborov sveta občine; še prav posebej pa članicam in članom vaških odborov Dobena, Loke In Topol, ki so vsl po vrsti tuđi veliko operativnega naredili in s tem pomagali tudl občinski upravi. Vsem želimo uresničitev načrtov in želja ter seveda zdravja in osebne sreče in zadovoljstva.1 Voščimo Vam vsem doživeto praznovanje božica, blagoslovljen božični mir in vesele novoletne praznike ter sreče, uspeha in zdravja v letu 2001! Tomaž štebe, župan Ražen izjemoma, letos uprava Občine Mengeš namesto plsnlh in drugih čestltk In skromnih prlložnostnlh pozornosti, podarja denar za te namene IJudem, kl potrebujejo pomoć In pozornost. NAJBOUŠE ŽELJE DRŽAVI SLOVENIJI ČESTITAMO OB 10. OBLETNICI SAMOSTOJNOSTI DRŽAVE SLOVENIJE Hvala za spoštovanje in prispcvck k udejanjanju narodovc države! Tomaž Štebe, župan Občine Mengeš POSLOVNA ZANIMIVOST Uspešno se je medsebojno povezala skupina podjet-nikov, zasebnikov in samostojnih kulturnih delavcev, uslvarjalcev in umetnikov v skupino pod nazivom "MENGEŠ - glasbeno mesto". Kmalu jih bosle srečali pod mednarodnim tržnim in marketinškim globalnim spletnim naslovom "www.nnusic-epicenter.com". Seveda pa jih lahko spoznatu ludi na domaći (občinski) splclni strani www.menges.si. Obišdle jih, kupite i/delek ali naročite sloritev! Vabijo: BEN TON d.o.o., prodaja, uglaševanje, popravila, izposoja klavirjev; LASTRA COMPANY d.o.o.; CMT MELODIJA d.o.o. - Izdelovanje in popravilo harmonik in kilar; MUSEKA d.o.o. - izdelo-vanje glasbil; PODGORŠEK - popravilo in oglaševan-je glasbenih inštrumunlov; KAPŠ - Uglaševanje, popravila in izdelovanje harmonik; Društvo RAIN-liOVV d.o.o.; KOGELJ - Uglaševanje in popravila, trgovina; TON servis glasbil s.p. - Tomaž Šinko s.p.; TOTTER MIDI - prava stvar za vsako harmonikoč Ignac ZALETELJ - umetniško izdelovanje brenkal; ŽUPAN HARMONIKA d.o.o., Harmonika ŽELEZNIK - i/delava dialoničnih in poravila vseh vrsi harmonik; Ivan SIVEC, pisce besedil, scenarijev priredilev, knjig z glasbenega področja; Ansambel ALPSKI KVINTET; Rock skupina FENIKS; Tcrcct KATRINAS; Ansambel LEREN; MENGEŠKA GODliA; Moški komorni zbor MENGEŠKI ZVON; Glasbena šola Mengeš; Mihaelov sejem - Sekcija PRITRKOVALCI; Ansambel SICER; Ansambel SLAMNIK; Ansambel STOPAR; Mešani pevski zbor SVORODA; Harmonikašicc kluba ŽUPAN Mengeš; Ženski nonel VIGRED Mengeš. ZAKLJUČILI, PRIPRAVILI, DOČAKALI - Obvo/.nica Mengeš in prvi del glavne cesle med štajersko in gorenjsko avtocesto - prejeli smo v postopek osnulek lokacijskega nacrta in sprememb prostorskega plana. Za meslo Mengeš izjemno pomemben državni projekt, ki bo prcusmeril tranzitni promet iz središča Mengša in tuđi sprostil nemogoče vsakodnevne zastoje. (nadaljevanje na 6. strani) tni 4 MENGŠAN 10. obletnica samostojnosti DAVO KARNIČAR Ski Everest 2000 NINA KOMPARE in Tomai PIRNAT Musical Kulturni dom MengeS, sobota, 23. december 2000, ob 19. uri. Vstopnine ni. Vljudno vabljeni! Organizator OBČINA MENGEŠ OBČINA MENGEŠ organizira « v nedeljo, 31.12.2000 na športni ploščadi pred Osnovno solo Mengeš*. Glasba (predvsem za mlade in mladostne) že od 18.00 ure dalje Od 22.00 do 2.00 ure nastopa Ansambel SICER. Ognjemet v prvi uri leta 2001. VSTOPNINE NI. Vljudno vabljeni - podajmo si roke in si zaželimo zdravja, sreče in zadovoljstva! Tomaž ŠTEBE, župan 5 MENGŠAN - Izdelava takoimenovanih izvedbenih aktov za skoraj ćelo zazidljivo območje občine Mengeš. S tem borno nadomestili več kot desetletni zaostanek in omogočili normalno pridobivanje dovoljenj za gradnjo. Dosledna ureditev začetnega stanja na področju pros-torskih planskih aktov bodo vsem investitorjem, pod enakimi pogoji in brez razlik, omogočili pridobitev dovoljenj za gradnjo, prcurejanje, razširitvc. Na taki osnovi se sedaj končno nada I ju je, upam da sedaj brez zamud, tuđi postopek izdelave in sprejemanja dokumentacije za mengeško obvoznico, ki jo vsi nestrpno pričakujemo! Začetno zakonito stanje smo dopolnili z mnogimi izboljšavami za lažje planiranje naprej. Na koncu smo uspeli doseći še umestilev dolgolctne želje po razširitvi oz. formiranju prave industrijske cone - imenujemo jo IC Mengeš - Topole. Celotna naloga za široko občinstvo ni tako pomembna je pa osnova za nadaljne strateško prostorsko oz. razvojno planiranje v občini. - Studija o "Vodooskrbi na področju krvavškega in kamniškega sistema" je (končno) pri koncu. Ministrstvo za okolje in prostor in Občine Komenda, Mengeš in Vodice, naroćniki studije in vse ostale občine in upravljala z vodovodnimi sistemi, smo s studijo dobili opis problematike vodooskrbe v naši regiji: vodovarstvenih in vodozbirnih območij, njihove degradacije in nespoštovanja predpisov, stanja virov in sistemov; lermiski plan, aktivnosti in oceno stroškov urejanja; organizacijo upravljanja, določanja primarnih sistemov in cen vode ter njihove celovi-tosli; in drugo. To bo laliko pravi vzorčni projekt sanacije in vzpostavitve dveh sislemov v povezano primarno celoto in preizkus pripravljenosli vsch vpletenih, da tako veliko in sedaj še skoraj neokrnjeno naravno dobrino - naravno vodo iz Kamniških Alp, vzpostavimo v prvotno naravo stanje za nas in naše zanamce. - Celovita ureditev ireh ulic in nevarnega odseka pri studencu na Dobencm in določitev šc celovitejšega urejanja v prihodnje: polcg vseh običajnih inštaladj (voda, kanalizacija, javna razsvetljava, elektro, plin) tuđi z ustrezno "kanalizacijo" za informacijsko OBCINSKA UPRAVA omrežje (takozvano "lokalno informacijsko cesto / infrastrukturo") in ludi s posebno kanalizacijo za odpadnc padavinske vode. Z velikimi sredslvi smo uredili pokopališče (stena, novi grobovi na starem delu), sanilarije v KD Mengeš, javno razsvclljavo, OŠ Mengeš ima povsem prcnovljcno avlo primerno za športno vzgojo, obnovljeno in novo opremo v likovni, tehnični učilnici in računalniško omrežje, Vrlcc Mengeš nova igrala in opremo v kuhinji. Žal pa zaradi soglasij in delno lastnišlva kasnimo z izvedbo Grobcljske in Zoranine, Zadružniške in Maistrove. - Pripravili smo vse potrebno za pridobitev konce-sionarja za plinifikacijo. - Informacijsko smo se povezali na državno telekomunikacijsko hrbtenico, uvedli sodoben nov poslovni paket, ki ne bo služil Ic knjigovodstvu in financam, pač tuđi proračunskemu, stroškovnemu in vsemu drugomu obvladovanju podatkov. Polcg tega smo prešli na okolje Lotus Notes za pisarniško poslovanje in elektronsko skupinsko delo in obvladovanje doku-mentov. Seveda je pot do temeljite uporabe teh orodij dolga predvsem zaradi nedodelanih praktičnih podlog ali obrazcev in težavnega sprejemanja pri uporab-nikih. PROBLEMI Po pomenu in najbolj pereci: velika neurejenost gospodarjenja s pomembnimi javnimi gospodarskimi sistemi: dolgoročna oskrba z zdravo pitno vodo (posebno primaren in tuđi razvodni sistem), kanalizacija, centralna čistilna naprava; problemi z izdelavo projektov in pridobivanjem soglasij (in lastnišlva) za sodobno in celovilo izvedbo komunalne infrastrukture; zamudni in pogosto neživljenjski upravni postopki za pridobivanje dovoljenj, pogojev in soglasij; in nenazadnje kadrovski problemi - tu je zan-imivo da ni ustrezne ponudbe storitev na trgu, s kaler-imi bi lahko nadomeslili posamezna strokovna dela v občinski upravi, posebej v manjših občinahč ni pa tuđi uslrczno pripravljenih prcdlog za občine (v Sloveniji 1992). Tomaž ŠTEBE, župan MOTAT JPETIE S»p» IHflP COMlMOmOE te®. koristne informacije Uradne ure Občine Mengeš: PON. od 8.00 do 11.00 in od 12.00 do 15.00, SRE. od 8.00 do 12.00 in od 13.00 do 17.00, PET. od 8.00 do 13.00 (malica od 11.00 dol 1.30) TELEFONSKE ŠTEVILKE: 723 70 81 723 70 81 /724 7100 Splošne zadeve, tajništvo 724 71 09 / 724 71 04 investicije, komunala, prostor, lokacije, zemljišča 724 71 05 / 723 73 10 vzdrževanje, nadzorstvo 724 71 07 Sociala, vzgoja, zavodi, društva 724 71 06 Svet, organi občine, splošne zadeve 724 71 03 / 724 71 08 Knjigovodstvo, finance 724 71 01 Župan 041 912550 BORIS KAVČIČ (vzdrževanje, nadzorstvo) INFORMACIJA O ODDAJI PAPI RJ A V ZABOJNIK PRI OBČINI Občina Mengeš je med Kulturnim domom in poslovno stavbo, na lokaciji Slovenska c. 28, postavila konUijncrjo z;> ločeno zbiranjo odpad-kov. Občani lahko oddajo papir, steklo, karton vsako sredo popoldne od 15.00 do 17.00 ure in ob petkih od 9.00 do 11.00 ure. ODDAJA PAPI RJ A V "PAPIRNI« KOLIČEVO" Star papir lahko oddnle ludi v "l'apirnici Količevo", in sicer vsako drugo soboto v mesecu od 8. do 12. ure. Ccna za oddan papir je f! SIT/kg. 6 MENGŠAN OBČINSKA UPR AVA UREJENE BREZINE PRI STUDENCU NA DOBENEM V soboto, 9. decembra 2000 je bila ob 16.00 uri slovesna otvoritev ceste In urejenlh brezin pri studencu na Dobenem. Zbrall so se števllni krajanl, gospod Andrej Urbane, županov svetovalec pa Je prlsotnlm povedal nekaj podatkov o poteku del: "Danes zaključujemo več kot enoletno delo na sanaciji brezine pri Boltovem koritu na Dobenu. Delo seje pričelo v letu 1999, meseca septembra, ko je bll izdelan projekt sanacije, ki je predvldeval utrditev brezine pod cesto z opornim zidom ter odstranitev dela brezine nad cesto in zavaravanje le-te z obložnlm zidom In zaščltnlml mrežaml. Projekt Je Izdelalo podjetje za urejanje hudo-umlkov puh iz Ljubljane, ki Je predvideval pripravi-jalna dela (sekanje dreves), odstranitev 900 m' zemlje, kamenja in skal, sidranje zidu v dolžinl 80 m, vgradnjo 600 m1 kamenja v zidove, napenjanje 1000 m' varovalnlh mrež, polaganje 100 m drenažnih cevi In postavltev 100 m odbojne ogra-je. Za dela je bilo prldobljeno dovoljenje za obnove ceste s priglasitvijo del. Dela smo začeli izvajati spomladi, Izvajalec prvega (osrednjega dela) Je bll Jože Skok s.p. Iz Mengša. v septembru in oktobru Je delo nadaljevalo podjetje his d.o.o. iz Ljubljane, delovodja Je bil g. Tone Slak. Za geomehanlčne merltve nosilne podlage je skrbelo podjetje AKTIM d.o.o. iz Ljubljane. Ograjo je izdelalo podjetje IMONT d.o.o. Iz Otlškega vrha. Nadzor nad gradnjo pa je opravljalo podjetje DOMPLAN d.d. Iz Kranja, g. Dušan Jerala. Vsem Izvajalcem se v Imenu občlne zahvaljujem za dobro opravljeno delo. Prav tako zahvala domaćinom, posebno vaškemu odboru, kot tuđi dnevnim gostom za potrpljenje, kl Je bilo potrebno med gradnjo. Menimo, da bo objekt zagotovll varnejšo pot na Dobeno in da se ta, nujnl poseg v prostor ne kaže preveč barbarski, saj sta osnovna materiala, kl sta bila uporabljena pri gradnji kamen In les. Hkrati smo urejall In še vedno urejamo zemljiške odnose za ta del ceste. Občlna namera-va v celotl odkupitl ta del cestišča, kar ga Je še na zasebni zemlji. Občina v prlhodnjem letu 2001 na Dobenem načrtuje tuđi asfaltiranje treh odsekov čest na zgornjem Dobenem, za kar pa bo potrebno poprej še urediti zemljiško lastniške odnose." Andrej Urbane Je tudl povedal, da so stroški za vsa ta dela znašali 22 mllljonov SIT. Ob zvoklh harmonike In aplavzu zbranlh krajanov je Marija Trojanšek prerezala trak in tako predala cesto v splošno uporabo. M.K. OBISKV EVROPSKEM PARLAMENTU Na predlog Zvcze občin Slovenije sem se udeležil plenarnoga zasedanja Komiteja evropskih regij. Clani delegacije iz Slovenije, ki smo jo sestavljali predstavniki občin, smo se med seboj in s predstavniki iz drugih držav članic Lvropske unije, seznanjali s problematiko infrastrukture, okoljevarslva, prometa, gospodarstva, zaposlovanja pa ludi novih tehnologij, problematike konkurentnosti, različnosti kultur in spoštovanja jezikov in tuđi aktualnih tem (regionalizacije, širitve, zasedanja v Nici, "norih krav" in podobno). Tomaž ŠTEBE, župan Srečanje starejsih občanov Letošnje srečanje je bilo zelo prijetno in je minilo c:elo prehitro. Od 410 vabljenih starejsih občanov nad 70 let, se jih je no-voletnega srečanja v OŠ Mengeš udeležilo 120. Za zabavo in dobro razpoloženje so skrbeli Bozo Matičič, lozica Kališnik in lanez Majcenovič, ki je bil tuđi duhovit povezovalec in kol Kamničan dober poznavalec Mengša. Pohvala in zahvala za organizacijo in pripravo gre mengeškemu Rdečemu križu in njihovi ekipi, društvu upokojencev Mengeš in OŠ Mengeš. Slike, ki jih je posnel župan Tomaž Štcbe, go~ vorijo same za sebe. 7 MENGŠAN Kronika dogodkov za mesec november 2000 na območju Občine Mengeš Policisti PP Domžale so v mesecu novembru 2000 zabeležili naslednje varnostne pojave. Prometna varnost Obravnavanih je bilo 10 prometnih nesreč, pri kalerih se v 9 primerih nastala materialna škoda, v eni nesreči pa se je udeleženec lažje telesno poškodoval. Vzroki prometnih nesreč so: - nepravilni premiki z vozilom, neupoštevanje prometne signalizacije - 3x - izsiljevanje prednosti, vključevanje v promet -1x - neustrezna razdalja med vozili - 3x - vožnja preblizu desnemu robu vozišča - 1x Prometne nesreće s pobegom - 2x. Javna varnost Policisti so opravili 4 intervencije zaradi kršitve javnega reda in miru, in sicer eno v zasebnih prostorih, dve na javnem kraju in eno v gostinskem lokalu. Kršitelj, ki se ob prihodu in opozorilu policistov ni pomiril in je nadaljeval s kršitvami, je bil pridržan do iztreznitve na PP Domžale. Kriminaliteta Policisti so obravnavali 9 kaznivih dejanj, med njimi: - tatvina iz osebnega avtomobila - 2x - vlomi v hišo - 1x - vlom v osebni avtomobil - 1x - tatvina iz stanovanja -2x - poskus vloma v trgovino - 1 x - tatvina v gostinskem lokalu - 1x - spolni napad na otroka - 1x Zaradi povečanja števila vlomov v osebna vozila policisti ponovno opozarjajo, naj vozniki zak-lenejo vozilo, ko ga zapustijo, oblačila, torbice in druge predmete pa shranijo in jih ne puščajo na vidnih mestih, saj se storilci tovrstnih dejanj odločajo za vlome na podlagi predhodnega pregleda notranjosti vozila. Vozniki, ki imajo v vozilu vgrajen avtoradio s snemljivo ploščo, naj le-to odstranijo in spravijo, ko zapustijo vozilo, saj vlomov v taka vozila ne beležimo. Prav tako na območju PP Domžale naraščajo vlomi v stanovanja, stanovanj-ske hiše in kleti stanovanjskih objektov, zato policisti naprošajo, da pojav sumljivih oseb sporočite na PP Domžale. Nasvet: Policisti naprošajo vse, ki bi kar koli vedeli o nerazrešenih primerih, naj informacije sporočijo na PP Domžale, tel. št. 7241 218 ali na anonimni brez-plačni telefon 080 1200. Policisti PP Domžale Pirotehnika Uporaba pirotehničnih izdelkov, predvsem petard, vsako leto povzroči precej neprijet-nih posledic. Še posebej pogoste so poškodbe med osnovnošolskimi otroki, največ v mesecu decembru pred novoletni-mi prazniki. Olroci v največ primerih utrpijo hude poškodbe rok oz. prstov, obraza, predvsem oči in drugih delov lelesa. Te poškodbe povzročajo zelo hude bolečine, ki so posledica opeklin. Zaradi petarad so prizadeti tuđi starejši Ijudje in hišni ljubljena. !_,__._.._.._.__. __ — —. —_| Uporaba pirotehničnih izdelkov je dovoljena od 26.12. do 2.1., tuđi v času praznikov pa je izrecno prepovedana J uporaba pirotehničnih izdelkov: ' - v strnjenih stanovanjskih nascljih, - v zgradbah in vseh zaprtih prostorih, - v blizini bolnišnic, - v blizini domov za ostarele, - v blizini vrtcev in šol, - v blizini cerkva, - v blizini kinodvoran in gledališč, - na stadionih, - v prevoznih sredstvih, - na drugih površinah, kjer so šporlne in kulturne prireditve, - na mestih, kjer je naključno zbrano večje število ljudi. Vsaka uporaba pirotehničnih izdelkov na navedenih krajih pomeni prekršek po Zakonu o prekrških zoper javni red in mir. V primeru, da stori prekršek osnovnošolec oz. oseba, ki še ni stara 14 let, so odgovorni starši oz. skrbniki. V leh primerih so lahko storilci prekrška zaradi identifikacije privedeni na policijsko postajo, kamor bodo morali priti tuđi stnrši, ki bodo po nalogu prekrška otroka prevzeli. Če bo prekršek storjen v soli ali na zunanjih površinah sole, bodo v poslopku sodelovali ludi odgovorni sole. Zoper mladolclnc osobo oz. osobe, stare od 14. do 18 let, bo neposredno uveden postopek pri sodniku za prekrške. Pri lem je oseba zaradi identifikacije lahkho privedena na policijsko postajo, kamor bodo poklicani ludi starši, ki jim bo predočena kršitev mladoletnika, nakar jim borno otroke izročili. Če je prekršek posledica opuščene dolžne skrbi slaršev, bodo oni predlagani v postopek sodniku za prekrške. Tuđi s šolskimi pravili (Pravilnik o pravičan in dolžnoslih učencev v osnovni soli, Ur.l. KS, šl. 31/96) je prepovedana uporaba pirotehničnih izdelkov v soli, na zunanjih površinah sole ali na šolskih ekskurzijah. Zavedajmo se, da že ena sama petarda lahko pokvari praznično veselje in pusti hude posledice. Uporaba pirotehničnih izdelkov (po razredih): I. razred - pirotehnične igrače Bengalske vžigalice, pokajoči vložki za cigarete, konfeli-bombice, pokajoče žabice, bomboni, bombice, zamaški, vžigalice, trakovi, male petarde ipd. Uporabljajo jih lahko osobe od 14. leta naprej, do 14. leta pa samo pod nadzorslvom staršev ali skrbnikov. II. razred - izdelki za male ognjemete Petarde, rimske svečke, majhna ognjemelna kolosa, fontane, bengalične bakle, bon-galične svečke, topovski slreli, "parly knaller", rakelo ipd. Uporabljajo jih lahko osobe od 16. leta starosti, mlajši pa lo pod nadzorstvom slaršev ali skrbnikov. Izdclke ostalih razredov lahko uporabljajo samo za to strokovno usposobljcne osobe, če so zago-tovljeni ustrezni varnoslni ukrepi. 113 POLICIJA 8 MENGŠAN PROMET SVET ZA PREVENTIVO IN VZGOJO V CESTNEM PROMETU IN SLUŽBA ZA CESTE OBČINE MENGEŠ Svet za preventivo In vzgojo v cestnem prometu je v sodelovanju z vodstvom Osnovne Sole Mengeš organlziral Izdelavo likovnih izdelkov na temo prometne varnostl v prlh štlrlh razredlh. izdelkl so bili Izredno zanlmlvl In Izvlrnl, tako da je bila Izblra najboljših nehvaležna naloga. Možno je, da je bll kdo prikrajšan za priznanje, ki bi ga mogoče zaslužll. Zato naj tišti učenci, ki nišo bili nagrajeni, ne izgu-bljo volje pri nadaljnjlh tovrstnih aktivnostlh. Med vsemi zanimivimi Izdelkl so bili bolj vidni izdelki tretjih razredov In zato dobili tuđi največ prlznanj. Vsi nagrajeni Izdelkl so bili razstavljenl v prostorlh OŠ Mengeš. Priznanja v obliki praktičnih nagrad so prejcli (po abecednom vrstnem redu): 1. razred Jan Repnik Petra Srdlč Marica Urankar Tlna vrhovnik 2. razred Klemen Drolc Jure Cubanc Tlna Rok 3. razred Nina crllj špela Jurman Tjaša Kerec Kaja Tomšlč Živa Pezdlrc Katja Planine Urša Podboršek Špela Urankar 4. razred Sandl Borkovlč Sandra čugelj Urša Testen Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in OŠ Mengeš sta organizirala doplsovanje 3. razredov na temo prometne varnostl. učenci bodo po pošti poslali doplsnlco svojim staršem oz. starim staršem na temo "Stopimo iz teme in bodlmo varnl tuđi ponoći", za večjo prometno varnost in vldnost jim bodo poklonili tudl odsevne kresnlčke. verjamemo, da bo ta akcija obrodila sadove. SLUŽBA ZA CESTE Je tuđi delav-na. Opaziti Je nove prometne znake, ki morajo počasl zamenjatl vse stare, kar Je v skladu z Zakonom o prometni signalizaciji. Žal se poleg splošnega vandalizma, kl ga Je v Mengšu kar veliko, prenaša tuđi na lomljenje In unlčevanje prometnih znakov In ostalih nepro-metnlh cestnih obeležlj In naprav. vsa ta vandalska početja gredo v breme občanov. Odstranjene so montažne hitrostne ovlre, da s pluženjem snega ne bi bilo težav. še vedno ostajajo obeležja o dovoljeni hltrosti vozil (30 km conei. Toda žal većina voznikov prometnih znakov "ne vidi". Pripravljamo tuđi spremembo prometnega režima na Muljavi In Ropretovi cesti. Po novem naj bi postala prednostna cesta Muljava, kl Je bila do sedaj neprednost-na proti Ropretovi cesti. Na Muljavi so predviđene hitrostne ovlre. Škoda je, da Je zaradi določenlh objestnežev in brezvestnežev treba postavljati take In drugaćne omejltve. Upatl je, da bo već reda, ko bosta zaživela že sprejeta odlok o ureditvl cestnega prometa na obmoćju obćlne Mengeš In odlok o občlnsklh cestah, zažlveti pa mora Seredarska služba. ______________________ Pripravila: Srećko Hrlbar In Boris Kavčlč AKTUALNA RAZMIŠLJANJA 200 let PRESERNA, 200 let SLOMŠKA... Letos smo praznovali kar nekaj obletnic rojstva velikih mož slovenskoga naroda. Najbolj nam je seveda ostala v spominu 200-letnica Prešerna, ker ga vsi poznamo ali pa se nam tako samo zdi. P;i ni edini, kalerega bi se bilo v tem lelu vredno spomnili. Prešeren se je rodi I 3. decembra pred 200 leti in ob tej priliki so povsod po Sloveniji pripravili mnoge slovesnosti, na katerih so se želeli pokloniti pesnikovemu spominu in morda osvetliti njegovo življenje. Prav pri slednjem pa se je še prerada zgodila kakšna banalnost, ki ni zmanjšala pomena Franceta Prešerna za obstoj slovenskega naroda, zato pa v toliko bolj dvomljivo luč postavila pripravljalce prireditve. l.etošnja državna proslava je bila po mnenju mnogih dobra, čeprav se je zgodilo, da so nekateri igralci, ki jim je bila zaupana interpretacija posamezne pesmi, nekatere besede poveclali napačno. Pri tem se je zastavilo vprašanje, će se je to zgodilo nala.šč ali pa so se zmotili. Ker je šio za vsem dobro znane pesmi, so bile napake še toliko bolj očitne. Pa res vsi dobro poznamo Prešernove pesmi? Prešeren je bil ne glede na kasnejše izjave nekaterih posameznikov, žal pa se je ta teorija preselila tuđi v šolske klopi, v svojem času kar spoštovan in cen-jen. Kot pesnik je užival velik ugled med takratnimi zavednimi Slovenci in Slovenkami, brez dvoma pa je ludi z zunanjostjo ukradel marsikateri vroč pogled kakšne posameznice. Njegove pesmi so objavljali. Seveda pa ne vseh, ampak kar pomislimo, kateremu od današnjih pesnikov pa se objavijo vse njegove pesmi. Pri tako množični ponudbi, kot jo poznamo danes, sicer res ni težko najti založnika (y prvi polovici 19. stoletja je bilo to še toliko težje), ven-dar pa nihče ne govori, da so pesniki zato hudo nerazumljeni in zapostavljeni. Seveda napoči tuđi vprašanje kakovosti in Prešeren je bil ocenjen "kot svitlo sonce na našem nebu", okrog katerega se zbirajo vsi ostali planeti. In to je izjav-il sam oče naroda Jane?. Bleiweis, ki naj ne bi objavljal Prešernovi pesmi v svojih Novicah, ampak je imel raje Koseskega. Spet gre za nesporazum, ki ga je ustvarila zgodovina. Kmetijske in rokodelske novice so bile ne glede na medijsko "nepluralnost" takratne dobe še vedno nek poljudnoznanstveni časopis in kar premislimo koliko poezije danes najdemo v Gospodarskem vestniku ali Gei! Da pa je imel Koseski objavljenih već pesmi, spet ni kakšna huda zamera proti Prešernu, temveč je bil Koseski brez dvoma bolj preprost in s svojo poezijo blizu takratnim političnim in narodnim razmeram. Romantično svetobolje, ki se kaže v nekaterih Prešernovih poezijah, pač ni primerno za nekoga, ki se sele dobro uči brati! To so bile pretekle dote. Njihova velika zasluga je, da so Prešernu uspele postaviti spomenik in mesto, ki ga zaseda v literaturi in zgodovini združuje vse Slovence ne glede na strankarsko ali kakšno drugačno pripadnost. Je eden red-kih predstavnikov slovenske književnosti, ki je našel mesto tuđi v svetovnih šolskih učbenikih, kar potrjuje njegovo mojstrstvo in kakovost. Pa vendar se moramo vprašati, kakšen je naš odnos do Prešerna danes? V soli se ni več moderno, da si sploh ne drznem reci priljubljeno, učiti pesmi na pamet. Niti Prešernovih! In tako, če imamo srečo, si skozi čas zapomnimo kakšen verz in ga potem morda tlačimo v vse mogoče govore in prilike, se sklicujemo na "velikega pesnika", "mojstra besede" in kar je še podobnih oznak, medtem pa ga voditelji neke priljubljene glasbene oddaje poimenujejo za Franceta in ga nagovorijo kot sovrstnika ali ćelo prodajalca časopisov. Kar sploh ni tako zelo napak! Učenci, ki ga iz današnjega gledišta ne razumejo več najbolje, spoznajo, da ni več tako oddaljen in nemogoč in da jih preveč zanesene učiteljice mučijo z njim in Sonetnim vencem ter gazelami in Krstom v sedmem razredu osnovne sole, pa drugem letniku gimnazije in tako dalje. Še vedno pa to ne pripomore, da bi kaj bolj poznali njegovo poezijo. Sicer se danes mnogo govori o njegovem življenju, njegovih slabostih, nagnjenju k pijaci, k ženskam, nezakonskih otrocih in potem se oblikujejo neki pomilovalni zaključki, kot so: Ah, saj če bi bil pa normalen, pa ne bi tako dobro pisal! Se sploh zavemo, kaj 9 MENGŠAN AKTUALNA RAZMIŠLJANJA te besede namigujejo! K sreći ti glasovi še nišo prevcč glasni in 200-letnica je prenekaterega Slovenca zopet približala Prešernu in njegovi poeziji ter ga vzpodbuclila, da je malce osvežil lastno vedenje o Prešernu. Upam! Kajti zgodilo se je tuđi že, da so o velikih slovenskih možeh več vecleli tujci kot pa Slovenci sami in verjetno jih med nami ni prav veliko, ki bi brcz vsakršne zadrege lahko Prešerna predstavili tujcem kot listo, kar je pristno slovenskega in na kar smo ponosni. Pa Prešeren ni bil edini, ki si letos zasluži omembo, 200-letnico rojstva praznuje tuđi blaženi škof Anton Martin Slomšek in o njegovem življenju se je sicer res govorilo v zadnjih letih nekaj več, ko je potekal postopek za njegovo beatifikacijo, kljub temu pa je znanje o tem velikem možu še vedno pomanjkljivo. Bil je soustanovitelj Mohorjeve družbe, ki je bistveno pripomogla k širjenju slovenske besede med vse ljudi, Slomšek je spodbujal nedeljsko solo za otroke kmetov, ki so morali med leđnom pomagati doma staršem, pisal pesmi, učbenike in še bi lahko naštevali. Clovck, ki je imel tuđi kakšne pomanjkljivosti in vendar mož, ki je bil prav tako pomemben za oblikovanje današnje podobe slovenskega naroda, pa vendar se najdejo ludi ljudje, ki rečejo, da Slomšek je pa "cerkven" in zato ne želijo imeli s tem preveč opravka. Besede, ki kažejo na pomanjkanje posameznikove kulture, so prišle ćelo iz ust človeka, ki se ima za izobraženca!!! In ludi to še ni vse. Tu je še 110-lctnica rojstva l'ranceta Bevka in Frana Ramovša, 220-letnica rojstva Jerneja Kopitarja, 160-letnica rojstva Maksa Pleteršnika, 170-letnica rojstva Janeza Trdine, če ostanemo samo pri umetnikih pisane besede. Franceta Bevka većina ljudi po končani osnovni soli uspešno pozabi, Frana Ramovša pa tako ali tako poznajo le študentje na ljubljanski slavistiki, pa čeprav se po njem imenuje Institut za slovenski jezik pri ZRC SAZU. Potem je tu še Jernej Kopitar, ki ga, ampak samo tišti boljši, poznajo po Prešernovi puščici ...le čevlje sodi naj Kopitar in morda po strogi cenzuri Prešernovih Poezij. Pa vendar je Kopitar tuđi avtor prve znanstvene slovnice slovenskega jezika. Tuđi Maks Pleteršnik je večini neznan, čeprav je avtor Slovensko-nemškega slovarja, ki je pravzaprav osnova za nastanek današnjega slovarja slovenskega jezika. In na koncu še naš ljubi Trdina, po katerem imamo imenovan ćelo občinski praznik in nagrade, potem pa se vsakoletna menge.ška manifestacija (pa naj je tujka še tako grda) tuđi zaključi, in še neko pomembno obletnico praznujemo ali pa smo jo letos praznovali. Namreč 450-letnico izida prvih dveh slovenskih knjig, Katekizma in Abecednika. Torej razlogov za praznovanje je več kot dovolj, toda to je tuđi čas, da se sami zamislimo o svoji usodi in svojem odnosu do slovenske kulture. Danes se vse preveč govori o tem, da nas bo Evropa pogoltnila s svojo velikosijo in da bo multikulturalnost pravzaprav samo odraz močnejših in vplivnejših. Ampak če se niti sami ne borno zavedali svojih korenin, nam jih drugi gotovo ne lx)do negovali. Še več, niti nas samili ne bodo cenili, ker ne borno imeli pravega odnosa do svoje preteklosti. Eden izmed najboljših lastnosti literature je gotovo njena brezčasnost in hkratno pričevanje o svoji dobi, kar pomeni, da nam lahko vedno sporoča nekaj koristnega in uporabnega, če se izrazim z besedami "modernega" človeka. Pa se sama svojega neznanja globoko zavedam! Toda to vsaj spodbuja mojo željo po vedenju in iskanju novega tuđi v slovenski literaturi, ki glede na svojo majhnost ponuja presenetljivo raznovrstnost. Potrebno se je le odločiti med iskanjem in čakanjem. Gakanjem, da nas bodo drugi opomnili, zakaj je vredno živeti in iskanjem življcnjskega smisla. To so namreč zgoraj omenjeni počeli in njihova pot je bila pač raznolika, tako kot je tuđi naša. Vendar oni so s svojim življenjem in delom upravičili tuđi pomanjkljivosti, mi pa? Izberimo v teh prazničnih dneh nekaj trenutkov tuđi med knjigami. Naj ne bo slogan Knjiga je naše največje bogast-vo le mrtva črka na papirju, ampak ga skušajmo uresničiti. Le tako nam bodo tuđi obletnice velikih mož bližje in postale bodo smiselne, mi pa borno nahranili duha. Verjamem! Mateja Jemec POLITIČNE STRANKE N.Si Nova Slovenija *r*ianM*owntstastranko Drugače smo si zamišljali Slovenljo: ■ želimo vam, da ne bi žlvell zaskrbljeno, v strahu In brezpravju ■ da bi otrocl bili deležnl naročja svojih staršev ■ da bi staršl uživali pri rasti In napredku svojih otrok In da se Jih ne bi bali ali Jih odklanjall ■ da bi starejšl polno uživali sadove svojega dela In bili deležni spoštovanja In naklonjenosti mladih - da bi bolj spoznavall svojo domovino Injo ljubili - da bi skupaj z nami verjell v Novo Slovenljo, kl ni samo možna, pač pa Je nujna kljub skoraj sedemsto tlsoč tolarjev dolga na preblvalca. Kdor je zadolžen, je podrejen! Naj vam Bog blagoslovi božične dnl In novo leto 2001. Srečno dragi Slovenci! Srečno Nova Slovenija! Janez škrlep, predsednlk "Srečen ni tišti, ki ima, kar si želi, ampak tišti, ki si ne želi, česar nima." LDS Vsem občankam in občanom želimo prijatno praznovanje dneva samostojnosti, božica in novega leta! OO LDS Meiif>eš SLS 'SKD Slovenska ljudska stranka Občankam in občanom občine Mengeš. Vesel in blagoslovljen božič v letu 2001 pa obilo sroče in zadovoljstva, predvsem pa zdravja in miru, iskreno želimo: Občinski odbor SLS + SKD Slovenska Ljudska stranka Mengeš! pm topolo mladi ^Qmengeš ^^^| loko ^^H (lohcno želimo vsem občanom in občankam vesel, blagoslovljen in miren božič ter srečno novo leto 2001, ki naj bo polno razumcvanja in uspešnega sodelovanja, s katerim borno postavili trdne temelje za naše prihodnje življenje. Se novo leto kmalu bo rodilo in kcrzdravje lepojc darilo, vam želimo ga obilo. Najše srećo in veselje novo leto vam pripcljc. Cc pa imate skrite želje, ki srce jih tiho melje, nanje nismo pozabili: naj se najde dobra vila, ki vam bo jih izpolnila. Mi se borno trudili. ZDRUŽINA LISTA sockilnilt (lemakratov ZDRUŽENA LISTA socialnih clemokralov Mengeš 10 MENGŠAN POLITIČNE STRANKE Danica Zidarič in njenih 90 let Danica je v Ictošnjcm novembru prazno-vala 90-letnico rojstva. Otroška leta je preživela v Buzetu, kjer je njen oče služboval kot carinik. Med prvo svetovno vojno se je pridružil generalu Maistru v bojih za severno mejo. Takrat je Danica prvič občutila izgnanstvo. Italijanska vojska je njeni mami grozila z zaporom, zato se je z otroki zatekla k sestri Ivi v Kukuljane pri Matuljah. Po koncu vojne je ponje z lestvi-nim vozom prišel oče in jih odpcljal v Celje. Danica je v Mariboru uspešno zaključila učiteljišče in se zaposlila kot učiteljica v Miklavžu pri Ormožu. Njena najbolj burna lola so bila lela druge svetovno vojne. Že maja 1941 so jo Nemci zaprli. Danica to pripisuje ravnatelju sole, ki je Nomce ob okupaciji pričakal s pozdravi. Danica je prosila za dovoljenje, da se preseli k mami v Celje. Dobila je ukaz, da mora ostali. Dan po lem so jo Nemci odpeljali, najprej v l'luj, nalo v grad Bori, polem pa v Maribor v Meljsko kasarno. Po treh mosocili so jo z večjo skupino naložili na tovornjakc in jo odpeljali na žolezniško postajo. Dobro se spominja, kako so vsi gledali, kam je usmerjena lokomotiva, na sever ali proti jugu. Ko so ugolovili, da gleda proli jugu, so bili veseli. Vedeli so, da gredo "lo" v izgnanstvo. Pol v izgnanstvo je trajala kar leden dni. Vozili so se zaklonjeni v živinskih vagonih; brez stranišč. Prvi poslanek je bil po dveli rlnoh v Sarajevu. Od tam so se peljali po ozkotirni železnici do Čačka, kjer jih je prijateljsko sprejela množica ljudi, jih pozdravljala in jim mahala. Izgnance so najprej namestili v gimnaziji, kjer so žanje skrbele članice Rdečega križa. Začela so se zaslišanja, kjer so Nemci od Danice hoteli predvsem opredelitev, ali je Slovenka ali Arijka. Potrdila je, da je Slovenka. Zato je v izgnanstvu ludi ostala. Izgnance so prevzele kmečke družine. Ljudje so jih lepo sprejeli in lepo ravnali z njimi. Danici ni bilo treba delali na polju. I3olj je koristila s tem, kar je znala. Zopet je bila učiteljica. Leta 1942 se je v okviru Rdečega križa pridružila skupini, ki je skrbela za begunske olroko brez staršev. Iz ćele Jugoslavije so bili. Bilo je hudo. Većina jih je bila bolnih, najbolj so trpeli za skorbutom. Zdravil ni bilo. Dogajalo se je, da so morali žc velike otroke pitati, tako so bili oslabeli. Ko je bil Čačak decembra lela 1944 osvobojen, so olroke po dogovoru med Titom in Dimilrovom prepeljali v Uolgarijo, kjer so ostali do oktobra 1945. Skoraj leto dni so živeli v vaši Trojen pri Plovnu. V liolgariji jim je bilo lepo. Imeli so clovolj hrane, oblekli so jih, kupili knjige. Danica je v lem času urejala časopis za pregnance. Oktobra 1945 se je vrnila v Slovenijo, v Miklavž pri Ormožu, kjer pa so bile le razvaline. Zato je nadaljevala s poučevanjem v različnih krajih na Primorskom in Kočcvskem. Od tam je tuđi utrinek iz njenoga dola z otroki. Nekoga dne sem jih vprašala: "Otroci, ste na poli v solo vidoli kako srnico?" Pa so odgovorili: "To ne, vidoli pa smo tri medvede. Postavili so so v vrsto in nas gledali. Tuđi mi smo le stali in jih gledali. Po nekaj Irenulkih so so obrnili in odhlačali." Po nekaj dneh sem jih zopel vprašala: "No, kaj slo danes zopet videli medvede?" Odgovor jo bil: "Ne, danes nismo videli medvedov, smo pa videli volkovo." Po vojni je ob delu naredila ludi višjo pedagoško solo v Ljubljani. Od lela 1960 pa do upokojitve je službovala v Radomljah. Ob upokojitvi jo imela skoraj 40 lel dolovno dobo, brez dvojnoga Stelja. Pa še po upokojitvi je pomagala, saj je nadomeščala učileljico Nado iz Tralo na Kočevskem (ki ji jo Milan Kučan podolil priznanje za njeno življenjsko delo), kadar la ni zmogla ali jo zbolela. Danica je bila dvakrat v življenju izgnanka, drugič cola štiri lela. Tuđi njeni sorodniki so doživeli podobno usodo, brata so odpeljali v Afriko, kjer je v italijanski vojski zbolel in kmalu po vojni umri, slaršo na Hrvaško, sestro v Nomčijo. Te dni je Danica praznovala svoj rojslni dan. V krogu tistih, ki cenijo njeno delo in razumejo, da so njene misli zazrlc v lota, ko je poskušala nadomoslili mater kupu nobogljonih olrok. V čas, ko so jo v izgnanstvu lopo sprejeli dobri ljudje, s kalcrimi ima še vodno slike. mag. Mirjan Trampuž DRUŠTVA VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE TER SREČNO IN ZDRAVO NOVO LETO 2001 VAM ŽELI KOLESARSKO DRUŠTVO MENGEŠ KULTURNO DRUŠTVO FRANCA JELOVŠKA MENGEŠ S svojim i dejanji sodelujemo s listimi, ki dvigajo raven slovenske kulture in jo postavljajo ob bok drugim narodom. Hvaležni smo vsem, ki naspodpirate, vse druge pa vabimo k sodelovanju. Udeležujte se naših priredilev, saj so namenjene vsem vam.. Blagoslovljen Božič in srečno v letu 2000! Janez Škrlep, predsednik Prestevoljno gasilsko društvo Mengeš Prostovoljno gasilsko društvo Mengeš se zahvaljuje vsem krajanom Mengša, sponzorjem, prijateljem gasilstva, Občini Mengeš, gospodu županu mag. Tomažu Štebetu za moralno in materialno pomoč, ki ste jo nudili v letu 2000 našemu društvu. Voščimo vam vesele božične praznike in srečno novo leto 2001. Hvala! MENGEŠKI GASILCI 11 MENGŠAN DRUŠTVA PPROSTOVOUNO GASILSKO DRUŠTVO TOPOLE vošči vsem Topolkam in Topolcem ter ostalim prebivalcem in prebivalkam občine Mengeš vesel in miren boiič, v novem letu pa obilo zdravja, uspehov in medsebojnega prijateljstva. Društvo upokojencev Mengeš se vsem svojim članom zahvaljuje za sodelovanje v iztekajočem se letu. V letu 2001 pa vam želimo obilo sreče, osebnega zadovoljstva, predvsem pa zdravja. Srečno! Za Društvo upokojencev Mengeš 00 RIC Mengeš želi vsem občanom Mengša \ vesele božične in novoletne praznike \ ter veliko zdravja in blagostanja v prihajajočem letu. Kako je Andrej postal gasilec Nekoć je v Ljubljani /ivela Anclrejeva družina. Andrej je bil le deček, ki je hodil v solo, Neko noć je imel Andrej hucle sanje, zbudil se je in zaklical: "Mami!!!" Mama je prestrašena šla pogledat, kaj se je zgodilo. Ko je videla svojega sina, je rekla: "Kaj se je zgodilo?" Andrej ji je vse od začetka povedal, kaj vse je bilo v sanjah. Mama je razumela, kaj ji hoče poveclati sin. Vzela je knjigo o gasilcu Šamotu. Nato je začela brati zgod-bo. Andrej jo je velikokrat prekini! in spraševal besede, ki jih ni razumel. Ko je mama prebrala zgodbo do konca, je Andrej rekel: "Kako rad bi postal gasilec, lahko bi bil v ognju in reševal ljudi." Ko je Andrej zrasel, je postal pravi gasilec, ćelo najboljši. Rešil je na tisoče ljudi, dolder ni prišla njegova zadnja ura. Njegovi spomini so ostali v vseh srcih, ki so ga poznali, Mogoče ste ga poznali tuđi vi. Katja Koželj3. d, OŠ Menf>eš Društvo RK Na obisku Danica Zidarič je upokojena učiteljica, ki že dolga leta živi v Mengšu. Kot učiteljica je službovala po različnih krajih Slovenije. S poučevanjem je pričela v Miklavžu pri Ormožu, nato bila izgnana v Čačak, po vojni pa je službovala po različnih krajih na Primorskem in Kočevskem. Od leta 1960 do upokojitve pa je učila na osnovni soli v Radomljah. Od leta 1934 je aktivno sodelovla v organizaciji KK Slovenije. Po vseh samotnih vaseh, kjer je poučevala, je organizirala tečaje prve pomoći, lečaje o negi bol-nikov, predavanja o zdravi prehrani in o škodljivosti alkoholnih pijač in kajenju. Veliko snovi za predavanja in tečaje je poiskala v zdravniški literaturi, pomagale pa so ji tuđi patronažne sestre. Ljudi je spodbujala ludi h krvodajalskim akcijam ler k medsebojni pomoći in solidarnosti ob različnih nesrečah. Večkral je sodelovala v kolonijah, ki jih je organiziral RK Slovenije. Osemkrt je bila na Debelom rliču in šestkrat v Avstriji. Po potresu v Skopju je skrbela za makedonske otroke v koloniji v Avstriji. Po prihodu v Mengeš leta 1966 se je lakoj vključila v krajevno organizacijo RK Mengeš in v njej aktivno sodelovala do leta 1995, sedaj pa je častna članica naše organizacije. 26. novembra 2000 je dopolnila 90 let. Skupaj s člani OO RK Mengeš smo ji zaželeli, da bi ji zdravje šc dobro služilo in da bi se še večkrat poveselili ob njenem rojstnem dnevu. Istočasno pa smo se ji zahvalili za njeno nesebično, dolgo-lelno delo na področju dejavnosli RK. Predscdnica OO RK Mengeš Majda Trobec 12 DRUŠTVA MENGSAN 10. obletnica manevrske strukture narodne zaščite Območna zveza vetcranov vojne za Slovenijo (ZVVS), ki pokriva področje občin Mengeš, Domžale, Trzin, Lukovica in Moravče, je v dvorani Kulturnoga doma v Domžalah v petek, 27.10.2000 pripravila slovesnost, s katero smo obeležili in počastili 10. obletnico manevrske strukture narodne zaščite (MSNZ). MSNZ je projekt, ki je nastal kol odgovor oziromn odpor razorožitvi Teritorialne obrambe, ki se je začela maja 1990. Njena naloga je bila umik orožja iz vojaških skladišč na tajne lokacije in s tem preprečilev razorožitve slovenske Teritorialne obrambe, ki je leta 1991 uhranila suverenost naše nove države. Na področju tedanje občine Domžale je bilo v tem času 25 tajnih skladišč, organizirati pa so se začela konec meseca avgusla. Večinoma so bila locirana v privatnih slanovanjih in objektih. Osebe, ki so sodelovale, nišo vedele ena za drugo, pri prevozih in varovanju pa so sodelovali tuđi pripadniki milice. Ob koncu leta 1990 je organizacija štela okoli 340 pripadnikov. Naloga MSNZ je bila tuđi izbi-ranje in pripravljanje častnikov zn vođenje oboroženega boja, ki bi se odz-vali brez oklevanja na l.i. samopozivni način. MSNZ je bila v bistvu tajna organizacija, ki v lakratnem sistemu ni imela zakonske podlage. V času njenega delovanja je za njo vedelo zelo malo ljudi, zaradi tega je še danes mnogim premalo jasno, kaj je pomenila. Posamezniki in družine, ki so v njej sodelovali, so pokazali velik pogum in domovinsko pripadnost, zato si v zgodovini našega naroda zaslužijo posebno pozornost in priznanje. Na omenjeni priredilvi so bila podeljena priznanja naslednjim posameznikom in družinam, ki so opravljali najbolj odgovorne in izpostavljene naloge: načelnik v takralni občini Domžale Dominik Cirmek, poveljniki posameznih enol: Tomaž Bleje, Janez Gregorič, Miran Kralj, Janez Kušar, Tomo Mare, lože Narat, Darko Opara, Miran Slopar, Marko Trampuž, člana poveljstva Franc Lipovšek, Franc Šlrukelj, načelnik občinskega sekretariata za obrambo Bogdan Župan, člani MSNZ, odgovorni za tajna skladišča: Karol Anžin, Tomaž Bleje, Božidar Cerar, Janez Gregorič, Dominik Grmek, dr. Franc Habe, janez Hribar, Stane Kovač, Miran Kralj, Alojz Pichler, janez Pirnat, Marjan Pohlin, Franc Semprimožnik, Marko Senica, Anton Smrekar, |anez Slele ml., Marko Trampuž, Martin Voglar, družine: Anžin, Grmek, Hribar, Kovač, Kralj, Pichler, Senica, Smrekar, Trampuž, Cerar, Pohlin, Semprimožnik, Slele, Pirnat in Voglar. Vsi navedeni so prejeli spominski znak MSNZ ob 1(1. oblelnici. Na zaključku slovesnosti je predsednik Območne ZVVS Dominik Grmek poudaril, da je uspešnost našega odpora temeljila prav na takratni organiziranosti MSNZ, na pogumu in zavednosti ljudi, ki nišo pomislili samo na sebe, ki jih ni bilo strah in so vedeli, kaj je njihova dolžnost. Ta dejanja ne smejo odili v pozabo in ne smejo bili predmet posmehovanja. Tuđi v ZVVS Mengeš smo prepričani, da morajo bili omenjena dejanja iz obdobja osamosvajanja Slovenije spoštovana in poznana vsem Ijudem. Prav je, da vemo, da so pri lem sodelovali ludi občani in družine iz občine Mengeš ter tako soustvarjali našo mlado državo. Peter Cubanc ml., tajnik ZVVS Mengeš Taborniške novice Po dolgem času se tabornlkl spet oglašamo v občlnskem glasilu. Tokrat z zelo dobrim razlogom. Mlneva dvajseto leto nepreklnjenega delovanja taborniške organizacije v Mengšu. Najprej smo delovall kot četa, kasneje kot odred, danes pa smo združeni v rod. števllo članov se spreminja Iz leta v leto, tako da Je bilo največje števllo članov več kot 100, najmanj pa nas Je bilo 30. V zadnjih dveh letlh pa Imamo aktivnih članov približno 40. Razdeljenl smo v 6 vodov, trlje vodi medvedkov In čebelic (1. do 4. razred OŠ), dva voda gozdovnlkov In gozdovnic (5. do 8. razred OŠ) In vod popot-nikov in popotnlc (srednješolcl). In kdo vodi rod? v vodstvu smo dokaj mladi IJudJe z Izjemo starešlne, kljub mladosti pa nam ne primanjkuje Izkušenj In zagnanostl, tako da lahko z optimizmom gledamo v prihodnost. in s čim borno zaznamovali dvajset let našega obstoja? Poleg leplh spomlnov na pretekla leta, ki so bila polna zanlmivih In veselih trenutkov, bo najlepše obeležje otvorltev naših lastnlh prostorovv letnem gledalištu Mengeš. Dolgo smo se trudili pridobiti prostore za društveno dejavnost, in to nam Je ob pomočl občine, krajanov Mengša In mnogih sponzorjev tudl uspelo, veliko dela smo vseeno opravili sami ob pomoči naših staršev. Naj se še enkrat zahvalim vsem, ki so kakor koli pripomogli, da so uresničili naš cilj. Potrudili se borno, da se bo v letnem gledališču dogajalo marslkaj zan-imivega tudl za mlade, ki pravijo, da jlm Je v Mengšu dolgčas. Seveda upamo, da bodo vsi cenili naš trud in ne bo nepotrebnega uničevanja. Mladim lahko povem, da za včlanltev med tabornike ni nikoll prepozno In da nam ni nikoll dolgčas. Naj ob koncu zaželim veselo In zdravo novo leto 2001 vsem občanom občine Mengeš in celemu svetu. Do naslednje številke vas pozdravlja propagandist Bane. Z naravo k boljšemu človeku! Zimovanje na lezerskem leta 2000. Veslanje v Preddvoru leta 1980. 13 MENGŠAN DRUŠTVA Ustanovitev medgeneracijslcega društva JESENSKI CVET V mesecu oktobru, mesecu starejših, je 24.10.2000 ob 16. uri v knjižnici Domžale potckala ustanovna seja medgeneracijskega društva Jesenski cvet. Strokovni vodja projekta Majda Hrovat je prikazala razvoj društva skozi simbol jesenskega drevesa. Prva korenina tega drevesa je pognala v oktobru leta 1993, ko so na CSD Kamnik ustanovili prvo skupino za med-generacijsko kakovostno starost, ki se sestaja še danes v Domu starejših občanov v Kamniku. Leta 1995 je pognala druga korenina drevesa, ko so na Centru za socialno delo v Domžalah ustanovili drugo skupino. Tema dvema koreninama so se pridružile nove, ki so se razvile v steblo, ki je simbol strokovnega dela vođenja skupin. Ker stroka ni več zmogla zagotavljatl razvoja novih skupin, so k sodelovanju povabili pros-tovoljce, kl so na drevesu prikazani kot mogočne veje, kl se razprostirajo v mogočno krošnjo, obarvano z Jesenskim! škrlatnlml listi. Ti listi so simbol članov skupin. Da bi se to drevo razvijalo tuđi v bodoče, je potrebno Izpolnltl naslednje pogoje: ■ strokovno vođenje ■ pridobivanje in usposabljanje novih prostovoljcev ■ potrebe na terenu po ustanovltvi novih skupin - finančna sredstva Društvo Je ustanovljeno za področje dveh upravnih enot: Kamnika in Domžal z novoustanovljenimi občinami Komenda, Mengeš, Trzin, Lukovica in Moravče. Trenutno Je v društvo vključenih 26 skupin, ki jih vodijo strokovni delavci in prostovoljcl, ki so končali usposabljanje pri institutu Antona Trstenjaka za vođenje skupin. Skupine se sestajajo enkrat teden-sko po dve uri. Namen delovanja skupin Je: zagotav-Ijanje nematerialnlh potreb, povezovanje vseh treh generacij, družabništvo, premagovanje osamljenosti in socialne izolacije, vkljućevanje v lokalno mrežo, pomoč pri premagovanju vsakodnevnih težav in učiti žlveti se z nastajajočimi težavami ter priprava na last-no starost. Ena Izmed nalog v naclonalnem programu je, da Je potrebno do leta 2005 na vsakih 100 starih ljudi nad 65 let ustanoviti eno skupino za medgeneracljsko kakovostno starost. Pred nami je zahtevna naloga, zato vabimo k sodelovanju nove prostovoljce, kl imajočut za sočloveka in bi vodili tovrstne skupine. Istočasno pa obveščamo vse, ki bi seželeli vključlti v te skupine kot člani skupin. Član društva Jesenski cvet je lahko vsakdo, ki na kakršen koii način podpira delovanje društva, v poz-dravnem govoru sta sodelovali direktorici CSD Kamnik gospa Metka Romšak in direktorica CSD Domžale gospa Nuša šink. Organizatorica nacionalne mreže Branka Knific je razložila vlogo lokalnega društva pri razvoju medge-neracljskih skupin v lokalni mreži, prof. Jože Ramovš Je prlpovedoval o kakovostnl starosti, članica skupine pa o tem, kaj jl skupina pomenl. Po izvolitvi predsednika društva, organov društva in sprejema satuta je potekalo družabno srečanje ob skromni pogostitvi in pecivu, ki so ga spekli v Domu počitka Mengeš. Za predsednika društva Je bila Izvoljena mag. Majda Pučnik Rudi, ki ima bogate izkušnje pri delu s stariml In invalidi In ima čut za sočloveka. Program so popestrlli učenci Clasbene sole iz Domžal. Ustanovne seje društva so se udeležili tuđi članl skupine izvtr, ki so pripravili nekaj svojih vtlsov, nadal-Jevalo pa se je s pripovedjo prostovoljke, kl vodi skupino. Ob tej prlložnosti se zahvaljujem vsem, ki ste na kakršen koli način prispevali k ustanovitvi društva Jesenski cvet. vsi, ki bi želei) sodelovatl v druStvu, se včlanlti v društvo, postati člani skupin In voditi skupine, se zgl-asite na sedežu društva na Ljubljanski 70 v Domžalah, na Centru za socialno delo pri Majdi Hrovat ali Ireni Tonki Itel. Št. 7241 814 ali 7243 481). Organizator mreže in strokovni vodja projekta Majda Hrovat -dipl.soc.del. Rada imam stare ljudi. Velikokral sem razmišljala o njih in jih oj/azovala. Želela sem se naučiti razumvli slarosl. '/.ačulilu sem, da je to življenjsko obdobje za marsikoga ležko, čeprav je slarosl smiseluo obdohjc življenja s smijo lasl-no živl/cu^ko ualogo. m Pć nakljui ju sem izredela. da v Domžalah in na Vnu delu/ejo skupine starih za medgeucracijsko kakoio\tno slarosl. Vključila sem se i> eno izmed njih hol proslovoljka. l'rihajala sem c u tim I ledcusko v skupino, začela />a sem se ludi srečevali z ljudini iz (,'SD Domžale. ki se že vrsto let strokovno in z ncvcrjclno človeško toplino ler skrb/o posvečajo starim Ijudem. S lem />a mi je Ini omogočen dosloj) do moje prve geronlološke lil-eralure. '/, veseljem sem začela fiosegali ludi />o ostalih /(poslovnih delib o starih Ijudeh. Pred euim letom sem se vključila v izobraževitaje za usposabljanje voditelja' meilgcneracijskih skujiin za kakovosluo slarosl. Vse bolj se zvedam, da se izobražujem ludi za svojo slarosl. Želim si. da bi mlajši Ijudje spoznali, da je slarosl čas, ko človek razdaja jilodove svojih življcujskih izkušenj. Da bi sjioznali, da se tam, kjcr se srečujeta slarosl iu mladost, lahko stkejo najtejiše človeške vezi. /alo opazite stare ljudi, sezile jim v roke in jiovjcjle v oči iu videli hosle, kako l(j> je njihov obraz. Vsaka guba je dar nam. Zavcdajmo se, ča ne bi bilo njih. ne bi bilo nas. Zato jih varujmo iu skrbimo žanje. Prepričana sem. da je volja nekoga, ki se odloči dela I i v skupini za kakovosluo slarosl, gojili prijateljske medčloveške odnose ler jiolvg tega še sjiozuali ljudi z izkiišujami iu srcem, kol sem jih jaz, sreča, ki rodi tisjich. VABUENI VSI, Kl SI ŽELITE POGOVORA, DRUŽENJA IN STE OSAMLJENI! V oktobru smo v Mengšu ustanovili medgeneracijsko skupino starejših oseb za samopomoč. Skupino smo poimenovali KORAKI. Naše druženje v skupini je namen-jeno predvsem zbliževanju ljudi, pogovoru, izhajamo zlasti iz spominov življcnjskih izkušenj in spoznanj ter trenutnih zagat in stvarnih možnosti za njihovo smiselno reševanje. Ob lepem vremenu pa se borno sprehodili, se naužili svežega zraka in si ogledali kakšne zanimivosti. Čc vas je nnjino vabilo pritcgnilo, vas vabiva, da pokličeto po telefonu 724 7100 Marto ali 7230 740 Tatjano. Veseli bova vaših klitcv. Marta In Tatjana 14 MENGSAN Vtisi skupine Izvir Med prijctnim izvajanjcm mclodij učencev glasbcne sole Domžale se je rojevalo naše medgencracijsko društvo Jesenski cvet, ob katerem smo bili prisotni tuđi člani skupine Izvir. Po lepi uvodni prcdslnvilvi gospe Majdc Hroval o začelkih, širilvi in deki skupin smo z vso zbra-nosljo prisluhnili oslnlim govornikom, med njimi tuđi dr. Ramovšu, ki je govorit o kakovostni starosli. Njegove besede so nas spodbujale za pot, na katero stopa slar človek. To je pol optimizma in zadovoljstva. Nihče ne bi smet dovoli-ti, da bi se mu pri petdesetih letih utrinjale negativne misli ob pričakovanju starosli. Govoril je tuđi o tem, kako pomembna so srečanja in pogovori med generacijami. Tako kot si želijo stari Ijudje srečati se z mladimi, naj bi obslajala tuđi želja mladih za srečanja in pogovore s stari-mi. Kako lepo nam je bilo, ko je govoril o primaru, ko mu je neko dvajscllelno dekle povedalo, da še sedaj, ko po daljši odsolnosli priđe domov, rada prespi noć v postelji pri slari mami. Kako lepe vezi so to in spomini na lake Irenulke oslanejo za vedno. S pozomosljo smo prisluhnili ludi eni izmed člank: skupina za kakovoslno starost, ki je oskr-bovanka doma. Povedala je, da je prišla v dom-sko oskrbo tako bolna, da se svojega prihoda sploh ne spominja. Po skrbni negi in lastni volji je okrevala. Vključila se je v skupino, ki se enkral tedensko ob išli uri seslaja v domu. Povedala ja, da se skupina navadno zbere že nekaj minul pred prihodom voditeljic in ta čas izkoristijo za pelje. Ko pa potečc čas njihovega druženja, ki že želijo ponovnega srečanja. Omcnila je, da Irikral na leden po dve uri ali več dela družbo in vozi na sprehocl neko gospo, ki je ludi v domski oskr-bi in je na invalidskem vozičku. Kada pa priskoči na pomoč ludi drugim. Ob laj pripovadi se nam je ulrnila misal, kako plemnito ja, če ima človek občulek za sočlovaka in mu ja pripravljen pomagali po svojih močeh v njegovi sliski. Saj ob skrbi za druge pozabi na laslne težave. Tako kot se za vsak nov začetek spodobi, smo tuđi mi nazdravili z željo, da bi naš Jesenski cvet zacvetel v vscj svoji lepoti, da bi ga opazili tuđi tišti, ki ohčudujejo pomladno in poletno cvetenje. Člani skupine Izvir KULTURA MUZEJ MENGEŠ Sodobna ustvarjalnost, ki raste iz plemenite kulturne dediščine, je pot uveljavitve vsakega naroda in jamstvo njegovega dostojnega preživetja. Želimo, da bi s spoštovanjem spoznavali prizadevanja in tvomost naših prednikov. Želimo pa tuđi, da bi se Mengeš z več ustvarjalnega poguma rešil zakompleksane sebične odrevenelosti in z večjo naklonjenostjo do potreb svojih občanov zacvetel v vseh svojih možnostih. Želimo vsem blagoslovljene božične dni, v letu 2001 pa vse dobro vam, Muzeju Mengeš pa stalne, ustrezno velike muzejske prostore. Janez Škrlep, direktor PREŠERNOV VEČER V soboto, 2. decembra 2000, je bilo v Kulturnem domu v Mengšu pripravljeno praznovanje ob 200-letnici rojstva Franceta Prešerna in Antona Martina Slomška, ki se je rodil le nekaj dni pred Prešernom. Večer so s pesmijo obogatili Moški komorni zbor Mengeški zvon, Mešani pevski zbor Pograjski slavčki iz Polhovega Gradca, Mešani pevski zbor Biser iz Vodič in Ženski nonet Vigred. Veličina naroda izhaja iz duha njegovih mož, hi lahko označili kot voclilno misel večera. Omenjcni zbori so nanireč v Mengšu zaključili manjšo slovensko lurnejo, s katero so se predstavili ludi v Polhovem Gradcu in Voclicab. Glavna "gosta večera" sla bila sevetla PrešVren in Slomšek in predstavljeno je bilo ludi njuno življenje ter njuni closežki. Oba moža je zaznamovala predvsem Ijubezen do domovine in lastnega naroda, zato sta oba tej temi posvetila kar nekaj pesmi. Pre.šernove in Slomškove pesmi so bile vodilo ludi pri oblikovanju programa vsakega zbora, čeprav nismo slišali izključno pesmi obeh umetnikov. V zadnjem delu so pevci tuđi združili svoje moči in zapeli pod taklirsko palico Janeza Nastrana, ki sicer vodi Mengeški zvon in se poslovili s slaro-cerkvenoslovansko pesmijo Mnogaja ljeta. Z recilacijami je večer obogatil ludi Drago l'level. Ceprav bi se v dvorani našel še kak prostor za ljubitelje zborovske glasbe, pa so imeli vsi, ki so se na predvečer Prešemovega rojstva zbrali v Kulturnem domu, lep večer. Pevci, ki so v komaj dobrem mesecu dni oblikovali program in pred prvim nastopom v Vodicah ludi skupaj zapeli, so pokazali, kaj je moč, ki se jo doseže s slogo. Precejšnji organizalorski trud, ki so ga prevzeli pevovodje posameznih /borov, je pokazal svoje sadove. Ne le ob neuradnem kulturnem prazniku, pač pa ludi sicer, saj naj bi bil Mengeš evropsko glasbeno središče. Matcja Jemec MPZ Svoboda iz Mengša in KZ Li mbar iz Moravč v Kamniku Dan, ki sta si ga zbrala oba zbora, res ni bil prijeten. Za prve novembrske dni precej pretirano mrzel, pust in deževen, tako da sem kar nekaj časa premišljal, kaj bi bilo pametneje - iti na le skopo reklamirani večerni koncert ali pa raje ostati doma, se udobno prepustiti programom TV ali pa kar nadaljevati nikoli zadosti dober strokovni zapis, ki sem ga po neprevidnosti obljubil uredniku mariborskega Večera. No, nazadnje je le premagala moja vest, ki mi že nekaj časa prebuja morainega mačka, Ceš da se le zelo redko ali pa sploh ne, bojda predvsem zaradi lastne lenobnosti, odtegu-jem javnim stikom s Kamnlčani In s tem neposredno tuđi oddaljujem od dokaj čestih koncertov In podobnih priredi-tev v domaćem Kamniku. In nenazadnje moram ćelo priznati, da se je ta občutek ob pogledu na skoraj prazno dvorano Srednješolskega centra Rudolf Maister ćelo stopnjeval. Pa vendar spet ne tako dolgo, da bi lahko pobegnil, kajti že samo upevanje mi Je kaj hitro dokazalo, da bi se znalo oklevanje med ostati ali zbežati, končati v mojo škodo. in res se nisem motll. Že pogled na izjemno impresivno podobo nastopajočih me je tako preprlčal, da sem se usedel, v upanju, da bo tuđi nastop obeh ansamblov vsaj približno tako dober kot zunanja slika nastopajočih. Menda bo le držala hudomušna prislovlca mojih dobrih znancev, kl kaj radi trdijo (sicer s prizanesljivim nasmehom), da sem spričo moje starosti, pozabljivosti in še marsičesa drugega že zrel "za odpad". Popolnoma originalna smlselno In po vsej verjetnostl ćelo speclalno kreirana oblačila (včaslh smo temu rekli "mondure") tako Mengšanov kot Moravčanov izpod Limbarske gore so me namreč takoj prestavila pol stoletja nazaj, ko si niti zelo dobri in renomirani zbori nišo mogli niti predstavljati, da bi si nabavili povsem svoje In ćelo originalno kreirane "mondure". Niti stari APZ legendarnega Franceta Marolta si takšne uniformirane zunanje podobe ni mogelnlti v sanjah predstavljati. Pa je nenazadnje le bil najboljšl med najboljšimi zbori v Sloveniji in je poleg Hubadove Matice slovel ne le v domaćem, pač pa tudl v tujem prostoru. Sicer pa sem si to originalnost kaj hitro razložil z domačnostjo mojstra Debevca v Mengšu, ki bi bil ob obilnem nagovarjanju ali lobiranju, kot se temu dan-danes pravi, že zaradi promocije lastne modne niše, pa tuđi 15 MENGŠAN K U L T U RA zardl lastnega renomeja, pripravljen odvezati mošnjo !n priskočiti na pomoč. No, če se na to nišo spomnili, pa drugič. 0 zunanji podobi tako Mengšanov kot Moravčanov izpod Umbarske gore tore] vse najlepše, kar bi lahko trdll tudl za vse zunanje znake zelo discipliniranega prlhajanja, ođhajan-Ja, dvigovanja notnih map, enotnega priklanjanja In doje-manja aplavzov in čestitk sicer dotcaj razredčenega, a prav zaradi tega muzikalno zelo pozornega poslušalstva, ki je znalo presenetljivo glasno in pozorno nagrajevatl muzikalnost in zvočnost obeh ansamblov. 0 Izbiri programa bi se dalo sicer marsikaj povedati, ven-dar je to vedno In povsod v diskrecijski pravici samega zborovodje, kvečjemu še enega ali dven njegovih najboljših pevcev, ki se na programsko politiko kar najbolje razumejo ali pa Jo (kot se je izražal moj učitelj France Marolt) "imajo v riti". Tako za Mengšane kot Moravčane bi vsekakor lahko zatrdll, da jlm kot ulita pristoji romantika naše narodne In ponarodele pesml katerega koli žanra, čepravje res, da so se kar solidno Izkazali v korektnem petju in interpretiranju starih mojstrov, kot sta recimo Palestrine ali pa ćelo Brahms, pa nedvomno ne gre obiti navdušenosti in prostodušnosti ter neprisiljenosti glasovnih sposobnosti, ki so prišli do bolj ali manj polnega Izraza ob izvajanju starejših slovenskih mojstrov kot recimo Emila Adamiča, Franca Kimovca, Matije Tomca ali pa patra Hugolina Sattnerja, da seveda sploh ne govorim o tipično ljudski narodni pesmi, ki jo je tako enkrat-no, mojstrsko duhovito in glasbeno daleč od prvotne stare romantične oblike, povsem na novo in originalno in še do današnjih dni neponovljivo pestro oblekel France Marolt. Z nespomim zadovoljstvom naj omenim še črnsko duhovno pesem, ki tako enemu kot drugemu prav gotovo leži, kot temu pravimo. Leži predvsem zaradi spevnosti, našim ušesom prljetne zvočnosti, čeprav tuđi nekoliko nenavadnih akordov in prehodov, mnogo manj pa glede ritmike, ki našemu slovenskemu utrlpu dvo-, tri- ali pa štiritaktnosti ni ravno domačna. Na tem področju prav gotovo nismo kakšni posebni mojstri, če se seveda distanciram od enkratne ritmične mojstrovlne in ritmičnih sprememb ter posebnosti, kl jlh čisto neprisiljeno kot povsem naravne že nekaj desetletlj obvladuje znameniti slovenski Swing kvartet. S časom je seveda tuđi ta posebnost evoluirala in dan-danes ni prav nič posebnega in nenavadnega sllšati in občuđovati bobnarske ritmično tudl zelo komplicirane umetnine raznih sodobnih manjših ansamblov, pa tuđi velikih korpusov pihalnih in drugih orkestrov. Glede same glasovne sestave, se pravi zastopanosti, pa vendarle velja zapisati, da je bolj ali manj nenavadna, kar pa vsaj po mojih ocenah ne leži v neki posebni zahtevnosti ali pa odločni "muhavosti" pevovodje, pač pa v sami danosti. mpz Svoboda iz Mengša nastopa v sestavi šestnajstih ženskih ter osmih moških glasov 116+8), kar ga spričo "pre-vlade" sopranov in altov že pri samem petju in interpretiranju nedvomno kar precej ovlra, da seveda sploh ne omen-jam težav glede enako uglašenen sozvočnosti in homogenosti pri sami interpretaciji, vzorni pevovodja Fernando Mejias se je tej dani nenaravnosti sicer odlično Izmlkal, jo občasno tuđi presegel, vendar žal le na račun že omenjene sozvočnosti v homogenosti, v pomoč bi mu lahko predlagal rešitev v šestglasnih kompozicijah, od katerlh bi prve štlri zasedall prvi in drugi soprani ter prvi in drugi alti, preostala dva pa tenorji in basi. Seveda bi s tem naletel najprej na dejstvo, da so vokalne zborovske glasbene umetnine vsaj običajno pisane štiriglasno, kar pa ob sedanjl kon- stelaciji zelo sposobnih komponistov in predvsem har-monizatorjev ne more predstavljati nepremostljivega problema. S tem, sicer različno ocenjevanim in sprejemljivim predlogom, bi se na enl strani tuđi popestrll in modernizlral normalni in tradlclonalizirani štirlglasnl stavek, na drugi pa anlmiral In zaintereslral poslušalec, kl je že praviloma ne le zvedav, pač pa vedno tudl dojemljlv za sprejemanje nevsak-danjih novin. Sicer pa tuđi sam večglasnl stavek ni neka posebna novost. K njemu so se zatekall tuđi zelo stari mojstri, kot recimo Palestrina ali pa naš Callus, ki so kar čestokrat pisali vokalne mojstrovine v dvozborovski zasedbi, torej ćelo v osemglasnem stavku. Mladi, agilni ter skladno z ostalim! osmimi pevkami, Ijubko originalno oblečeni pevovod kinji KZ zbora limbar se s temi težavami ni potrebno ubadati, kajtl glasovni sestav ni le uravnotežen, pač pa ćelo rahlo prevešen v prld moških glasov (8+10), kar JI nedvomno nudi možnost, da se z večjo suverenostjo in odločnostjo lahko spušča tuđi v nekoliko drznejše kombinacije tako glede sozvočnosti in homogenosti. Zelo me Je razveselilo vidno dejstvo, da sta oba zbora v rokah zborovodij, ki se zavedata svojega poslanstva In ki posvečata učenju njim zaupanega korpusa nedvomno veliko skrbi, pozornosti in tuđi časa. 0 kakšnem portamentu, ki sem ga včasih kar praviloma poslušal, ni nobenega sledu več, nastavki so vedno dovolj korektni in predvsem istočasni, akordi, in to tuđi tišti, ki so notno zabeleženi kot dishar-monični, so čisti, in prehodi, ki so v starih časih sumljivo zveneli in spravljali ob živce ter dvigovali adrenalin še tako veščim in zaskrbljenim pevovodjem, so ne le korektni, pač pa ćelo bravurno in z vso suverenostjo odpeti. Podobno bi se lahko ustavil In govoril tuđi ob agoglki in dinamiki, vendar pa bi to že prešlo okvir zapisa, ki je tako in tako že presegel normalne od urednika postavljene meje. Prav gotovo bi pre-tiraval, če bi kvalitete teh dveh amaterskih zborov primerjal s kvalltetami sedanjega APZ Tone Tomšič ali pa MPZ Ave, ki suvereno zastopata Slovenijo širom sveta ali pa s kvalitetami naših profesionalnih zborov ali pa kar s slovenskim oktetom. Ne, v to vrsto zborov naša dva koncertanta še ne sodlta, je prav gotovo.da daleč presegata številne amaterske zbore, ki so koma) pred desetletjem nastopali v našem prostoru. Nasploh moram kritično, vendar tudl z zadovoljstvom priznati, da je slovensko zborovsko petje doseglo raven, ki sta jo v tridesetih in štiridesetih letih tega stoletja kot prva napovedovala in nakazovala Maroltov APZ ali pa kvečjemu še Hubadova Matica. To pa seveda ni nastalo samo po sebi. Treba je nesporno priznati, da so iz okvira naših glasbenih šol izšli dirigenti in pevovodje povsem novega kova in velikih sposobnosti, iz serije zborovodij, ki seje poleg osnovne učiteljske ali pa profesorske dejavnosti amatersko ubadala in ukvarjala še z brezplačnlm vođenjem raznih Ijubiteljskih zborovskih skupin, so se polagoma, a vztrajno na glasbenih šolah ter obeh pedagoških fakultetah ter glasbenl akademiji rojevale generacije mladih In strokovno veščih pevovodlj. In prav v to napredno, agilno In požrtvovalno skupino nove generacije pevovodij lahko mirne duše prištejem tuđi mladeniško razgibano zborovodkinjo Ellzaveto kunaver iz KZ Limbar ter premišljeno, zavestno in strokovno neoporečno delujočega pevovodjo Fernanda Mljlasa Iz MPZ Svoboda Mengeš. C. Matičič ŽUPNIJA MENGEŠ POJDIMO V BETLEHEM Evangcljski odlomck na božični praznik nam razkriva dva načina, kako je mogoče sprejeti Božič: eden je lasten pastirjem, drugi Mariji. Marija je verovala in že živi v razsežnosti vere. Zato shrani vse te besede in jih premišljuje v svojem srcu, vstopa v globino Božjih dcl in je razpoložljiva za češčenje. Na vseh slikah, ki prikazujejo božično skrivnost, in v vseh jaslicah vidimo Marijo, kako moli Božje Dete. S pripovedjo o paslirjih evangelist Luka zacrta pred nami postaje na človekovi poti do vere. Slišali so oznanilo in nanj odločno odgovorijo: Pojci i mo torej v Betlehem in poglejmo to, kar se je /godilo in kar nam je sporočil Gospod! Nolranja odločilev se takoj prenese v konkretna, praktična dejanja, ta pa v odkritje: Našli smo Dete. Našli so ga ne le materialno, ampak duhovno, ne le s lelesnimi očmi, ampak ludi z očmi srca - z drugo besedo: začeli so verovati. Kazumeli so ali vsaj zaslulili, kdo je olrok, in iz tega odkritja se je porodil neustavljiv vzgib, da so o njem pripovedovali ludi drugim. Vera se začne širili, ob verujočih se prižiga vera še drugim. Bog ve, s kakšnim navdušenjem so znali pripovedovali o svojem odkrilju! Na I ej nenavadni poli do vere moramo poudariti in si prisvojiti odločilev paslirjev, da gredo v Betlehem. Pojdimo v Betlehem, so si rekli. Tuđi mi naj bi ob tem božicu rekli drug drugemu: Pojdimo - ali bolje Vrnimo se - v Betlehem! Vrnimo se k preprostosli in čistosli začelkov; odkrijmo spel zibelko, v kalero smo bili položeni. Preveč smo se oddaljili od Bellehema. Naša vera je preobložena z zapletenim in včasih nepreglednim umovanjem, ki se ne ujema s prizorom Delela v jaslih. Naša Cerkev si je nabrala bremen kakor slarka, ki je obložena z leti in stvarmi. Ni več mlada nevesla prvih dni -v njen obraz so se zarežale globoke brazde, kakor pri lej ženi, pri kateri so znamenje ulru-jenosli, preizkušenj, šlevilnih materinslev, od olrok prizadetih bolečin in zlasti grehov. Toda Cerkev na srečo ni kakršna koli nevesla, pri kateri za gube ne bi bilo zdravila, ampak je Krislusovo lelo in nevesla Svetega Duha. Zato naš.) misel, ki jo izražamo na ta božični dan, ni misel žalosti ali razočaranja, ampak upanja. On, ki more vse napraviti novo, more napravili novo predvsem svojo Cerkev, in to bo ludi sloril, še 16 MENGSAN ŽUPNIMA MENGEŠ več, lo že doln! Duh žc urosničujo - ne da bi mogli prelehtali domet toga dogajanja - preroško željo pape/a janeza XXIII., ki jo je izrekel ob napovedi 2. vatikanskoga koncila, da naj bi Cerkev doživela pomladilev. Današnjemu svetu predstaviti živo in vodno mlado Cerkev, ki sodoživlja ulrip časa in se v vsakem slolelju krasi z novim sijajem, čcprav oslaja zvesla Božji podobi, ki jo je v njeno obličje vtisnil Kristus. Dogajanje na koncilu je jasno pokazalo, kakšen je ta novi sijaj, ki ga je Krislus hranil za svojo Corkov v tem slolelju: "Kakor je Kristus zaradi nas poslal ubog, čeprav je bil bogat, lako tuđi Cerkev za opravljanje svojega poslanstva polrebuje človeških sredslev. Vendar ni postavljena za lo, da bi iskala zemeljsko slavo, temveč da bi tuđi s svojim zgledom razširjala poniznost in zatajevanje. V ubogih in Irpočih spoznava podobo svojega ustanovilelja." (C8) To lorej pomeni ili v Betlehem. Seveda ne moremo pričakovali, da bi se Cerkev vrnila v takšen položaj, v kakršnem je bila v tisi ih prvih dneh - hlevček z Marijo, Jožefom in olrokom. Prizadovati pa si moramo, da bo vse, kar Cerkev je in ima, prinašalo veselo oznanilo Ijudem, zlasti ubogim. Pastirji so se vrnili tor slavili in hvalili Boga za vse, kar so slišali in videli. Zdaj smo ludi mi po-vabljoni, da slorimo isto: da slavimo Boga za besedo, ki se je učlovečila, za veselje, ki nam ga je obilno vlil v srce. Poklicani smo, da v teli praznikih ludi drugim pripovedujemo, kar smo slišali o olroku lezusu, ki je naš Odrešenik. Matej Zevnik, župnik ZUPNIJSKA KARITAS MENGEŠ Trdinov trg 8 • Telefon: 01 7238 977 I Pisama in skladišče sta odprta ob petkih od 16. do 18. ure. • ŽR: 50120-620-149-1301110-134/98 SVETOLETNI SHOD KRISTJANOV V JAVNEM ŽIVLJENJU V Mengšu so se v soboto, 25. novembra 2000 na sve-toletnem shodu srečali tišti kristjani, ki delujejo v javnem življenju. Srečanje je pripravila komisija Pravičnost in mir, ki deluje pri Slovenski škofovski konferenci. Svetoletni shod v Mengšu je bil le eden od mnogih svetoletnih srečanj, ki so bila pripravljena v letošnjem jubilejnem letu 2000 za posamezne skupine kristjanov. Povabljeni so bili vsi politiki. ki so izrazili svoje versko prepričanje, od teh poslanci vseh treh sklicev Državnega zbora, ministri, župani in drugi vidnejši predstavniki slovenskega javnega poli-tičnega življenja. Po besedah organizatorja je bilo poslanih već kot 500 vabil in kar nekaj povabljenih je prišlo na srečanje v Mengeš, verjetno pa je vsaj tište bolj oddaljene ustavilo deževno vreme, ki je kvarilo zadnje novembrsko sobotno popolane. Prvi del srečanjaje potekal v Kulturnem domu, kjer so udeležence najprej toplo pozdravili Mengšanl v narodnih nošah ter jim ponudili nekaj krepčila. Po pri-Jetni dobrodošlici so se udeleženci srečanja zbrali v dvorani, kjer jih Je najprej v imenu Odbora za sloves-nost v letu 2000 pozdravi! dr. Peter Kvaternik, zatem pa še mengeškl župan mag. Tomaž Štebe. Glavno pozornost pa so obiskovalci namenili dvema govomiko-ma, in sicer dr. Andreju Pozniču, kl je Imel predavanje z naslovom Krlstjanova politična prlsotnost v družbi, ter marlborskemu pomožnemu škofu dr. Antonu Stresu, sicer tuđi predsedniku komisije pravičnost in mir, ki je govoril o kristjanovl odgovornosti v službi. Andrej Poznlč je v svojem predavanju poudaril tri načela, kl naj kristjana vodita v njegovem delovanju, ta pa so resno, odgovorno in pošteno, čeprav pa sama načela kot gole besede vendarle ne zadostujejo, saj mora krlstjan, ki vstopa v politiko, slediti tuđi neke-mu prepričanju, ki podpira skupno dobro vseh, ki živijo v neki družbi. Skupno dobro je po Poznlčevih besedah tuđi cilj vsakega upravičenega polltlčnega delovanja. Pri tem pa Je seveda vrstni red bolj pomembnih stvari za razllčne politične skupine razllčen. Kršćanski politiki naj bi se zavzemall za vsa področja človekovega življenja in ob skrbi za gospodarstvo ne bi smeli pozablti na duhovno življenje, kl Je ključnega pomena. Še več, kršćanski politiki, kl Izgubl-Jo to Interdisciplinarnost njihovega dela izpred oči, pravi Poznlč, kar naenkrat Izgubljo Izpred oči smlsel njihovega političnega delovanja. in vendar je temelj vsakega delovanja trdnost prepričanja In sposobnost prepričevanja, ki pa se kaže v strpnem poslušanju in tuđi vztrajnosti pri uveljavljanju drugačnega pogleda na svet, ki izhaja Iz pravic, ki nam jih prlnaša demokracija. Zaključuje pa z naslednjiml mislimi. "Kristjan naj se v politiki uči tuđi od svojih nasprot-nikov in tekmecev. Pri nas se lahko od njih veliko naučimo, predvsem tehnike, daljnovldnostl In strateškega načrtovanja. Ne smemo pa prevzetl njihove nemoralnosti. Napuh In samozadostnost se v politiki vedno, lahko hitro ali počasi, obrneta proti prevzetnežu." (nadaljevanje na naslednji strani) Uvod v maso ob zaključku svetoletnega shoda kristjanov v javnosti Spoštovanl gospod nadškof, cenjeni gospođje duhovnikl, spoštovanl gostje, dragi bratje in sestre v Gospodu! Prav lepo in prlsrčno pozdravljeni v naši fami cerkvl sv. Mihaela. Prav je, da smo se zbrali na sve-toletnem sreCanju kristjanov vjavnem življenju v tako vellkem števllu z namenom, da Izkažemo Bogu čast In zahvalo. Kako pomenljivo Je, da smo danes zbranl prav tukaj ■ pod okriljem nadangela Mihaela, mogočnega branllca nebes in zmagovalca nad satanom. Prlporočimo se mu, da nam bo v pomoć pri razločevanju duha In premagovanju zlobe In hudoblje tega sveta v prld človeka. Ponosni smo lahko, da smo kristjani. Biti krlstjan pomeni - milost. Biti kristjan pomeni tuđi ■ ODGOVORNOST. Biti kristjan pomeni ■ služiti. MILOST: v kakšnl prednosti smo, ko vemo, da nismo nlkdar sami. Ko vemo, da je Bog z naml, da blagoslav-lja naša prizadevanja, nam pošilja svetega Duha v pomoć, nas usmerja In pomaga k pravim odločitvam. Na nas je samo, da se znamo nenehno obraćati nanj In mu zaupatl. ODGOVORNOST: odgovorni smo ■ pred Bogom In Ijudml za vse, kar počnemo - prav zaradi milosti In blagoslova še mnogo bol] kot neverujoči. Nam je bila Jasno pokazana pot in pravila poznamo. Ob naši potl so postavljene okrepčevalnlce. V njih lahko odložimo bremena, se okrepčamo In odpočijemo. To so zakra-menti, po katerih se nam daje sam Bog. Meni se daje in Tebi brat In vsakemu posebej. Pokliče te po imenu in nlhče se ne more skriti v množid. Da, odgovorni smo. SLUŽITI: Služiti pomeni ljubiti. To Je druga zapoved, kl Je enaka prvi. "Po tem vas bodo prepoznali, ker se ljubite med seboj'je rekel Jezus svojim učencem. In tudl to Je reket "Nisem prlšel, da bi ml streglt, pač pa, da bi jaz vam stregel. Kako znamo posnematl Jezusa? Znamo odmlslitl sebe, svoje lastne Interese in delatl v dobro In blagor človeka? znamo tekmovatl, kdo bo naredll več dobrega In pri tem ne Imel v mlsllh plačlla In lastnlh koristi? Dragi bratje in sestre! Jutri Je nedelja Krlstusa Kralja. Poglejte, Kristus nam ponuja kraljestvo In kaj moramo Storltl ml? SAMO SKRBETI MORAMO ZA BOŽJE KRALJESTVO IN VSE OSTALO NAM BO NAVRŽENO. Zato sedaj odmlsllmo vse spore In zamere. Pokllčlmo Jezusa v našo sredo, saj nam obljubila, da kjer koll bosta dva ali trlje zbranl v Njegovem imenu, bo On sredi med njim!, in kaj pomeni biti zbran v Jezusovem lmenu?Ž To pomeni, da v naših srclh resnlčno ni nobenejeze do nikogar na tem šlrnem svetu - to pomeni, da v naših srclh vlada LJubezen!!! Zato Iskreno obžalujmo svoje grehe, napake in slabosti. Odpustlmo, č'e Imamo kaj drug zoper drugega In prosimo, naj tudl nam Gospod nakloni odpuščanje. Prepričani bodimo, da bo na tak način ta darltev, res spravna darltev, kl bo Bogu všeč/ 17 MENGŠAN ŽUPNIJA MENGEŠ Škof Anton Stres Je posvetu svoje predavanje krist-Janovi odgovornosti v družbi. Pri tem je poudaril povezavo zrelosti in odgovornosti pri odraslem posamezniku, ki je z odgovomostjo pripravljen odgovoriti na "klic". Pri tem se je potrebno zavedatl treh ravni odgovornosti, ki so odgovornost pred samim seboj, pred drugim! Ijudmi in nenazadnje pred Bogom. Še posebej ključna je kristjanova odgovornost v družbi. Svoje sposobnosti mora uporabltl. Besede evangelija "VI ste sol zemlje In luč sveta..." kristjane po Stresovih besedah nikakor ne smejo nav-dati z občutkom večvrednosti, temveč kvečjemu trepetom pred ogromno odgovomostjo, kl jlm Je zaupana. v zadnjem delu se je dotaknil še odgovornosti Cerkve za svet. Njena glavna naloga je kazati Ijudem, da smo ustvarjeni In rojeni za nekaj višjega, kot Je ta svet, čeprav, poudarja stres, raja na svetu ne bo. V kultumem programu so nastoplli članl moškega zbora Domen iz Črnuč in kitaristka Meta Skok. po pre-davanjlh v Kultumem domu so se obiskovalci srečanja odpravili še v mengeško župnljsko cerkev, kjer Je somaševanje vodil ljubljanski nadškof dr. Franc Rode in podelil tuđi svetoletni blagoslov. Po maši pa Je sledila še manjša pogostitev v župnijskem atriju, kjer so bile zbrane dobrote, ki so jih prispevale mengeške gospodinje. Odgovorno ravnanje in politično udejstvovanje kristjanov je torej povsem jasna pravica, ki izhaja iz demokratične družbene ureditve, pri tem pa povečevanje politične kulture, strpnosti in priprav-Ijenosti za dialog ni le želja in zahteva za kristjane, ki delujejo v politiki, ampak za vse ljudi. Kristjane in nekristjane. Politike in nepolitike. Le tako borno lahko uresnlčevali družbo, v kateri bo življenje imelo smlsel za vse in ne le korist za peščico tistin, ki so ravno "pri koritu", kot radi rečemo. Politika pa bo nenazadnje izgubila tišti negativni predznak, saj v osnovi pomeni prizadevanje za stvari, ki se tičejo družbe, torej za dobro na vseh. Mateja Jemec URŠKA urška je imela veliko obiskovalcev, saj je bila vitka in lepa. Konec tedna so na Prešernovem trgu priredili rokovski koncert. V upanju, da bo našla soplesalca, seje lepa dekllca odpeljala s harlijem na zabavo. Najprej se je usedla in poslušala glasbo, ki so jo izvajale znane skupine, veliko fantov ji je požvlžgavalo In jo prosilo za ples, toda ona je čakala "princa v rdečem jaguarju". Ker Jo je zabava začela dolgočasitl, se je sprehodlla med veselo množlco. Na Tromostovju Je zagledala osami-jenega fanta, ki je žalostno pogledoval proti odru. Opazll Je Urško in Ji po mobilnem telefonu poslal sporočilo, saj je na mostu našel llstek z njeno telefonsko številko. Malo kasneje sta že plesala in uživala v moderni glasbi. Povabil jo Je v svoj avto in odpeljala sta se skozi karavanski predor v neznano. Od tistega dne so ostali le spornim In za Urško se Je Izgubila vsaka sled. Nina Merše, 6. d NAŠA Š O L AflHhfc^ Na naši soli se je dogajalo... OB 200. OBLETNICI ROJSTVA FRANCETA PREŠERNA 3. decembra 2000 je minilo natančno 200 let od rojstva našega največjega pesnika dr. Franceta Prešerna. Tega dogodka smo se spomnili tuđi na naši soli s številnimi aktivnostmi preko celega šolskega leta, saj smo učenci sodelovali na raznih literarnih natečajih, obravnavali njegove pesmi pri pouku slovenskcga jezika, upodabljali pesemske junake v risbi, 29. novembra 2000 pa smo v šolski avli za učence od 4. do 8. razreda pripravili enourno prireditev. Zasnovali sta jo učiteljici Draga Železnikar in Martina Šom-Povšnar, program pa sta povez-ovala učenca Urša Kimovec in Rok Petrovič. Učenke in učenci so z različnimi interpretacija-mi Prešernovih pesmi dokazali, da so njegove pesmi zanimive tuđi za mlajši rod. Tako so učenci 8. a razreda na svojevrsten način predstavili balado Povodni mož. Slišali smo ludi Zdravijim v angleškem jeziku in zelo lepo zapelo pesem Od železne ceste. Priredilev je popeslril tuđi pevski zbor 1. razreda z razigrano pesmijo Igra. Posebnost prireditve pa so bili tuđi zvočni in slikovni efekti. Žanje je poskrbel gos-pod Bojan Pesek. Vsi sodelujoči in nastopajoči smo se za uspeh prireditve potrudili in dokazali, da spoštujemo in cenimo delo dr. Franceta Prešerna. V avli sole smo pripravili tuđi razstavo o Prešernu in Ijudeh, ki jih je pesnik v svojem življenju imel najraje, ter jo popestrili z literarnimi in likovnimi izdelki učencev 5. in 6. razreda na temo Povodnega moža. V vitrini pred knjižnico je knjižničarka razslavila knjige o Prešernu, različne izvode Poezij ler faksimile Zdravljice in Sonetnega venca. Lctos mineva ludi 200 let od rojslva škofa Antona Martina Slomška, ki ga učenci poznamo po knji-gi Blaže in Nežica v nedeljski soli, po številnih pesmih, izvedeli pa smo ludi, da je bil v Ijub-Ijanskem liceju Prešemov sošolec. Učenci smo si lahko o njegovem življenju in delu prebrali v novembrski predstavilvi pomembnih Slovencev, ki jih za vsak mesec posebej pripravlja naša knjižničarka. Počaslitve 200. oblelnice rojstva Francela Prešerna in A. M. Slomška pa smo se 2. decembra 2000 lahko udeležili ludi v Kultumem domu Mengeš. Tjaša Oražcm in Urša Kimovec, 7. b ZGODBE O POVODNEM MOŽU MALO DRUGAČE: Lepa Julija v Ljubljani, ki je glavno mesto Slovenije, vsako leto priredijo gala ples. Tako je bilo tuđi tlsto leto. Zbrali so se vsi znani plesalci. Med njlmi je bila tudl plesalka Julija. Najboljše je plesala in tuđi privlačna je bila. V razsvetljenl dvorani so se zbirali pari. Julija Je vstopila sama. Ko so fant-je to opazili, so bili zelo veseli. Blaž jo Je prvi prosil za ples. Deklica ga Je zavrnlla. Potem je poskusil Franc In tudl njega je zavrnila. Nenadoma pa je v dvorano vstopil neznanec. Bil je zelo privlačen. vsa dekleta so bila na prvi pogled zaljubljena vanj, Neznanec pa Je prosil za ples prav Julijo. Plesala sta In plesala, vsi so zapustili plesišče, saj je ta par plesal zelo dobro. Med plesom sta se veliko pogovarjala. Povedal JI Je, da mu je ime Tonv. Juliji se Je zdelo to ime nenavadno In ker Jo Je vse nenavadno privlačilo, je bila kot v devetih nebesih. Kar naenkrat pa sta Izglnila. Znanec je prlpovedoval, da ju Je vldel, kako sta stekla v park In od tam odletela s helikopterjem. Pripovedovali so, da sta odletela v Mehiko. Nikoli pa nismo izvedeli, kaj se je potem zgodilo z lepo Julijo. Prešernova Urška se Je pred već kot stopetdesetiml leti izgubila v LJublJanlcl, naša Julija se Je pred leti izgubila v Mehlkl. Življenje vedno znova In znova presenetl. Morda se bo rodil kdaj še kakšen Prešeren In naplsal pesem o tej Juliji. Luka Drganc, 6. d 18 MENGŠAN NAŠA ŠOLA Nagradni natečaj "NAJ OTROŠKA PESEM IN NAJ ILUSTRACIJA PREŠERNOVIH VERZOV" Z velikim veseljem vsem Mengšanom sporočamo, da sta se na nagradnem natečaju Naj otroška pesem in naj ilustracija Prešernovh verzov odlično odrezali dve učenki naše sole, in sicer: Kristina |enko, ki obiskujc 8. b razred, in Maja Markovič, ki letos že obiskuje 1. letnik srednje sole. Njuni mojstrovini sta objavljeni med trinajstimi najboljšimi pesmimi v zborniku, ki je izšel ob tej priložnosti. Svečana podelitcv priznanj in knjižnih nagrad je bila 1. decembra 2000 v Žirovnici. Kristina |cnko je o tem dogodku zapisala: Ob jtibilcjni 200. obletnici rojstva Francela Prešerna, največjega slovenskoga pesnika, so na osnovni soli v Žirovnici raspisali nagradni natečaj za Irinajst najboljših pesmi in likovnih dol iz vse Slovenije. Šlirislo učencev je poslalo dela izpod svojih čopičev in nalivnih pereš. Žirija je opravila ležko delo in ludi mene uvrstila med najholjših tri-. najst piscev pesmi. Tako sva se 1. decembra z mentorico Barbaro Zihelnik z avtobusom odpravili v Žirovnico. Med potjo sva z zanimanjem opazovaligriče in gozdove, iz katerih so se stegovale dolge veje listavcev, katerih lisljc je že odpadlo. Ti naravni spomeniki so ena od krasot, ki privabljajo ljudi od vscpovsod, da se vedno znova vračajo na Gorenjsko. Ko sva prispeli, so naju v osnovni soli najproj prijazno pogostili s sendviči in sadjem. Ko sva imeli poln želodec, naju je učenka tamkajšnje sole pospremila do kulturnoga doma, kjer je potekala cclolna prireditev. Takoj na začetku se je iz zvočnikov oglasila slovenska himna, Prešernova Zdravljica, za tem pa so zaigrali predstavo, ki je prikazovala Prešernovo življenje, misli in pesmi. Predstava je bila zelo zanimiva, dobro odigrana, spremljale so jo živobarvne reflektorske luči ter v ozadju v živo odigrana glasba. Nazadnje so podelili nagrade, se posehej pa nam je bil v ponos zbornik, v katerem so objavljena naša dela. Obcma nagrajenkama iskreno čestitamo in jima želimo še veliko ustvarjalnega duha. D.Ž. KULTURNI DAN UČENCEV 8. RAZREDA V petek 1.12.2000 smo si učencl 8. razreda In učitelji spremljevalcl v cankarjevem domu ogledali razstavo Prve slovenske^ knjige, kjer so bili razstavljenl slovenski reformacljskl tlskl v izvlrnlklh In ponatlslh. Ta razstava se vključuje v praznovanje 450. obletnlce nastanka prvih dveri slovenskih knjlg, kl Imata za naš narod velik simbolnl pomen. Lahko smo si dodobra ogledali unikat Katekizma In Abecednlka, ki je ohranjen v enem samem primerku in prav na tej razstavl prvlč na ogled v Sloveniji, škoda, ker knjigl ništa naša last, hranjeni sta namreč v avstrljskl nacionalni knjižnici na Dunaju. Potem smo se sprehodlli še po razstavnem prostoru 16. knjižnega sejma In si ogledali bogato knjižno ponudbo številnlh slovenskih založnikov, ki Je bila v veliki meri v duhu Prešerna in njegovega Jubileja. D.ž. nagrajeni pesmi Kristina Jenke: Nevihtni kralj Na vrtu zelenom so rožee cvetele, po njih so vsak dan škakljale čebele, a od rožic so imele najrajši mično, z žametnimi listi ovilo vrlnico, gospodično. "Le p'iidile in se posladkajle čebele," je govorila, svojo lepoto pred vsemi hvalila, svoje liste visoko proti soncu dvigovala, da bi svojo lepoto vsem pokazala. Ražen čebel prijateljev ni imela, ves ponos je vsakemu vzela, s korner koli je govorila, vsakega ime je oblalila. Zelen je gospodič hotel z njo govorili, jo na nevarnost opozoriti, a ona je rekla, da vc vse, in da ne posluša ničvredneže. lezen je zelonolislnik zavpil v nebo: "Zdaj, vrlnica, ti nihče pomagal ne bo, in li lahko prosiš le, da v zorniji pod tabo ostanojo korcnino." listo popoldne se huda ura je pričala, iz daljnih dožol nevihla je prihitela, je veter močan poigral se z njo, in mrzlo je sapo pihal v njo. "Preljubi ti vetrič ne pihaj močno, preljubi ti vetrič ne pihaj mrzlo, kajti, če se prehladim, lepoto vso izgubim." Velor potegnil šo bolj je močno, se zapodil jo v vrlnico, je revca se v sili upognila, svoj cvot jo odlomila. Ob koncu jo neurja na vrt prišel vrlnar, izruval vrlnico, ki jo ranil jo vihar, jo vrgol na zemljo crno, da tam strohnela bo. Maja Marlcovič: Gazela Sama, osamljena v temi stojim, nikomur mar ni, da vedeli bi, da se teme strašno bojim, nikomur mar ni. Včasih mi sonce pošilja žarke na obraz, ko včasih v sijaju /e teh so smejim, nikomur mar ni. Slorila sem mnogo potez, da opazna bi bila, a kaj, ko zaman bedim, nikomur mar ni. Še ena misel mi po glavi roji, kaj, čc počasi bledim, nikomur mar ni. 19 MENGŠAN I N A Š 4_J O L A1 November - mesec boja proti odvisnosti od razlttnih dreg na OŠ Mengeš Mladostniki so zaradi položaja, v katerem se nahajajo v odbodju odraščanja, se posebej občutljivi ter zato tuđi dojemljivi za različne droge. Spopadalo se s telesnimi spremembami, razvijajo svojo samopodobo. poleg tega pa se soočajo tuđi z ostalimi dejavniki sveta, ki jih obdajajo - starši, družina, šola, družba... Pri spopadanju s problemi, ki so povezani z omenjenimi dejavniki, porebujejo mladi pomoć. Najučinkovitejšo pomoć jim lahko zagotavlja ravno družina, v kateri živijo, pomembno vlogo na tem podroćju pa ima tuđi šola. Preventivni program OŠ Mengeš v mesecu novembru in decembru smo pripravili obsežen program na podroćju bo]a proti odvisnosti od razlićnih drog. Vse ućence od 5. do 8. razreda smo sez-nanlli s škodljivimi posledicami uživanja različnih drog, največjo pozornost pa smo posvetili posledlcam kajenja in uživanja alkohola, ker je zloraba teh dveri vrst drog med mladimi (pa tudl odraslimi!) najbolj razširjena. Poleg predavan) In pogovorov so učencina razrednih urah izdelali tudl plakate, na katerlh so s svojiml misliml in risbaml izrazili svoj odnos do omenjene problematike. Učenci so se dela lotlll zelo zavzeto In odgovorno, pokazali so veliko stopnjo ozaveščenosti In ustvarjalnosti, kot rezultat tega pa so nastali čudoviti in vsebinsko bogati izdelki, kl jih borno na veliko veselje avtorjev, razstavili v šolski avli. Še posebej aktivni so bili učenci osmih razredov. Z njimi smo intenzivno preučili področje alkoholizma na posebej v ta namen pripravljenih delavnicah. Zaključek teh delavnlc so plakati, ki so rezultat skupinskega dela učencev. z dvema od teh plakatov borno sodelovali na mednarodnem natečaju "Mladi in alkohol", ki ga na slovenski ravni organizira Institut za varovanje zdravja RS. v mesecu decembru smo za vse učence osmih razredov organizirali predavanje na temo Droge in aids. Za predavateljlco smo povablli gospo Uli Jazbec z đomžalskega Centra za mlade. Pripravili smo tuđi delavnlco, na kateri smo se z učenci podrobneje pogovorlli o posameznih vprašanjih, kl so v okviru omenjene teme učence še posebej vznemirlla. Clede na to, da Je zdrav osebnostnl razvoj eden najpomembnejšlh dejvnlkov za preprečevanje zlorabe oz. odvisnosti od najrazličnejših drog, se nam zdi pomembno, da pomagamo otrokom razviti pozitivno samopodobo, samospoštovanje ter jih naučiti, kako ustvarjati dobre medsebojne odnose ter Izboljšatl komunikacijo. Za uresničitev tega cilja pripravljamo za učence različne delavnlce In predavanja. Nekatere od tovrstnih delavnic smo že izvedli, ostale pa so v pripravi In Jih borno organizirali med šolskim letom. Vloga družine pri preprečevanju zlorabe drog Dostikrat prezremo vpliv, kl ga Ima družina na oblikovanje otrokove samopodobe in odnosa, kl ga Ima otrok do razlićnih vldlkov sveta, v katerem živi. Bolj kot nasvet in prepoveđi so pomembnl zgledi, ki jih otrok spremlja tuđi takrat, ko se tega ne zavedamo. Otrocl dostikrat prevzamejo od staršev tuđi odnos do drog, kl ga starši izražajo s svojimi dejanjl. Tako npr. otroci alkoholikov v veliko primerlh tuđi sami posanejo alkoholikl. Pomembno je, da v družini vladajo zdravi medsebojnl odnosi ter odkrita komunikacija, če starši zmorejo ustvariti takšno vzdušje v družini, bodo otroku omogočlli pridobiti pozitivne žlvljenjske vrednote, na podlagi katerlh se bo razvll v trdno In zdravo osebnost, kl bo sposobna ustvarjalno In konstruktivno reševatl svoje probleme in ne bo čutila porebe po begu v svet drog. Naklonite svojemu otroku čim več Ijubezni in topline, povejte in pokažite mu, da ga Imate radi. Čutitl mora, da je pomemben del vašega življenja. Vzemlte si čas za pogovor z njim, prisluhnite njegovim težavam In ga "vzemite resno". Prav tako se z njim odkrlto pogovorite o problematikl drog. To pa pomeni, da si morate pridobiti vsaj najosnovnejše znanje s tega področja, kar za tište, kl Imajo Interes, ni posebej težko. Danes je na voljo veliko tovrstne literature, problematiko pa lahko spremljamo tudl preko radia, televizije, Interneta... Bodlte pozorni na to, kje in kako vaš otrok preživlja svoj prosti čas. Vključlte ga v dejavnostl, v okviru katerih bo prosti čas prežlvljal aktivno In ustvarjalno In kjer bo Imel možnost razvijati pozitivne žlvljenjske vrednote. Če Je le mogoče, pa določene dejavnostl opravljajte skupaj (kolesarjenje, sprehodl, risanje...). Ne pozablte, da preživi vaš otrok velik del dneva v soli In da učitelji včasih opaz-Ijo pri vašem otroku tuđi kaj takega, kar morda ostane skrito vašim, pa čeprav še tako skrbnlm ocem. Hkratl pa so lahko vaši nasveti in pojasnila v veliko pomoć učiteljem pri njlhovem delu. zato je za razvoj vsestransko zdrave osebnostl vašega otroka sodelovanje staršev s solo zelo pomembno. In če se vam bo zazdelo, da Je vaSa starSevska vloga na določenem področju pretežka In da situacije ne obvladujete već? Ne obotavljajte se prositi za pomoć strokovnjaka. To je v takšnem trenutku najustreznejia In tudl najučlnkovltejia reiltev. In nenazadnje, tu Je tudl Sola, kl Jo oblskuje vas otrok - obrnlte se na Solsko svetovalno službo, vpraSaJte za nasvet razrednika! (Tudl) zato smo tu. Z združenlml močml borno uresničill naio skupno nalo-go - skrb za lepo In zdravo mladost ter s tem tudl srečno In uspeSno prlhod-nost vašega otroka I šolska svetovalna delavka Mate]a Banko IZ PRETEKLOSTI MUZEJ v1 MENGEŠ TRDINA OKREPČA TELO IN DUHA "Trdinov hram" vam poteši lakoto, Muzej Mengeš pa je zadolžen za "hram-bo" kulturnih drobtinic iz zgodovine Mengša in okolice. Vaše znanje in radovednost lahko "nahranimo" z noviteto na našem meniju. V mesecu oktobru nam je na Dražbi slarih knjig in liskov, v ljubljanskom Trubarjcvom anlikvariatu, uspelo kupili Zgodovino slovenskoga naroda, avlorja laneza Trdino. Lela 1866 jo je, v redakciji profesorja Franja Hradaška, izdala Slovenska Matica v Ljubljani. Trdina je že v gimnaziji začcl pisati ludi zgodovinske spise na podlagi raznih izvlečkov iz Valvasorjevih in Vodnikovih del ter drugih zgodovinskih povesti in romanov. Na pobudo Karla Dežmana pa se je za Slovensko društvo lotil sastavljanja obširnejše zgodovine. Dalo je nastajalo v času počilnic po maturi in prvo lolo pisatcljevega bivanja na Dunaju. Bolj kol razne vladarje opisuje socialno in kulturno življenje slovenskoga ljudstva v obdobjih od naselilve prek srednjega veka do 19. sloletja. Pri opisovanju bojev s Turki kar nekajkral hvali pogum svojih rojakov. Neki Mengšan z zgovomim vzdovkom se je takole izkazal: "Drugikral so bili neverci (Turki) v Mengeš prirojili. Tuđi tu so Ijudje hiše popustili, Ic eden, Ščit po imenu, se je v spodnjo klet skril in ondi oslal. Ko priđe večer, Turki po hišah polegajo. Ščit zleze zdaj iz svojega zakolja, zaklone zaporedoma hišo za hišo in nato naglo hiti po Mengšane, ki so se bili sešli na bližnjom griču. Ti korakajo potom v vas, obstopijo hišo za hišo, in pov-sod, kamor pridejo, Turkom ukazujejo, da se podadL Turki so mislili, da je cola vas s krisljani obsedena, zatoraj se zaporedoma vso hišo podadž, in lako so postali Turki, klerih je več kot lisoč bilo, jolniki nekoliko slabo orožanih kmetov." Tuđi ženske prebivalke nišo zaostajalo za moškimi partnerji, saj so bile že od amazonskih časov naproj neustrašne in prebrisane: 20 MENGŠAN IZ PRETEKLOSTI Ivan Vavpotič: portret Janeza Trtlinc. Original, narisan s svinčnikom, hrani Studijska knjižnica Mirana Jarca v Novcm mestu. "Zopet so enkrat Turki v Mengeš prišli. Grajski gospod je z vsemi prebivauci odrinil proti Kranju, kterega so neverci nadlegovali, satno dva hlapca je bil v gradu ptistil. Ta dva sa, k,o Turki /»idejo, dobni branila, pa oba sla bila kivalu iislreljena. Zdaj sovražniki vrata izhijejo in si v gradu vesele gosti napravijo. Njih vod ja je jiožclel lejjograjsko hčer; ki se je bila v najskrivnišo izbo zaklonila. Ker ona vidi, da ni otetbc za njeno nedolžnost, sklone sebe pa ludi pohotne sovražnike končati. Da jo Turki za nekoliko izjnisle, nehata je čmrna biti in se je jela vodjuprilizovati. Ves vesel jej reče on, da srne prosto po gradu boditi in jej da ludi ključe od izeb. Ona si izbere ključ od spodnje kleti, kjer je bil smodnik spravljen, vzame potem gorečo trsko in utakne brez strahu ogorck v strclni prah. Pri tej priči je ona zdrobljena, pa ludi grad in Turki, ki so bili v njem, bili so ž njo vred raztreseni in končani." Pisanje je nekritično, vendnr pomembno kol poskus obravnavanja zgodovine slovenskoga naroda v slovenskem jeziku, česar se je zaveda! že dr. )anez Bleivveis, ki je v predgovoru knjige zapisal: "Narod brez zgodovine svoje je popol-nik brez polnega lista." Tega se zavedamo ludi v Muzeju Mengeš, zato vas borno še naprej redno obveščali o zan-imivostih in novostih iz naših fondov. kustodinja Katarina Batagelj ŠPORT JađtJAj..fflJ,il:if'** ■■■■■' Idejni projekt letnega skakalnega centra MengeS V Mengšu že nekaj ćasa načrtujemo gradnjo smučarsko-skakalnega centra, ki bi v prvi fazi zadovoljll potrebe domaćega skakalnega kluba SSK MengeS. Skakalci iz Mengša in okolice so, navkljub velikim tek-movalnim uspehom, praktično edini slovenski klub brez lastnih skakalnic. Skakalnice, ki jih ima klub sedaj na voljo, so na privatnih zemljišnih brez ustrezne infrastrukture in ne omogočajo tekmovanj in treningov v poletnem obdobju. Razumljivo je, da se klubski sodelav-ci in prijatelji kluba prizađevajo, da bi s pomočjo Občine Mengeš čimprej prišli do lastnega centra, v katerem bi najprej zgradili skakalnice za svoje mlade skakalce. Na pobudo predsednlka skakalnega kluba Braneta Šuštarja je Občlna Mengeš naročlla Idejno studijo, kl naj bi pokazala na možnostl gradnje ustreznlh skakalnic. Idejni projekt gradnje nordijskega centra, v katerem bi bilo možno poleg smučarskih skokov, zgraditl še tekaški In blatlonskl letnl center Je napravll dr. Bojan Jošt s Fakultete za šport. Prav tako bi v zimskem času lahko poleg skakalnic uredili še otroško smučišče, s člmer bi v centru poleg tekmovalnega športa lahko imeli tudl rekreatlvnl smučarskl šport, seveda je potrebno najprej zgraditl klubski skakalni center, slcer se bo domači skakalnl klub hitro znašel v brezlzhodnem položaju, ki mu ne bo omogočil niti prežlvetja, kaj sele skladen razvoj skakalnega športa. V Mengšu imajo skokl dolgo tradicijo, ki je tudl botrovala, da so pred petimi leti prvič zelo resno prlčeli z razvojem domačega skakalnega kluba. Žal Je kruta usoda že v samem začetku delovanja kluba iztrgala življenja trem članom kluba In predsednlka OK Planica. To Je bil hud udarec za klub, državo Slovenijo In vse prijatelje športa. Želja po športu, smučarskih skok-Ih je prevladala nad žalostjo. Spomln na preminule člane Je ćelo še bolj vzpodbudll klub k novemu zagonu In ure-sničltvi sanj, kl so si jlh skupaj zastavill s svojiml pre-mlnuliml članl. Klub se je znašel pred težklm položajem, saj Je njegova usoda v največji merl odvlsna od zmožnostl Občine Mengeš. Na njena ramena se namreč prenaša breme nakupa In ureditve zemljlšč, na katerlh naj bi zrasel nov sodoben klubski skakalnl center. Občina Je že sprejela nekaj sklepov, s katerlml Je podprla Idejni projekt In tudl konkretno pobudo za gradnjo klubskega skakalnega centra. V tem trenutku teče postopek, s pomočjo katerega bi lahko odkuplli potrebna zemljlšča. v klubu si želljo čim hltrejšega odkupa In ureditve zemljlšč, saj bi radi čim prej začeli graditi skakalnice. Pri tem vodstvo kluba prlčakuje pomoć države, sponzorjev, donatorjev In števllnih prijateljev kluba. V prvi fazi bi zgradili štlrl skakalnice K15 m, K25 m, K35 m In K50 m. Skakalnice ležijo na terenu, kjer so potrebna zgolj zemeljska dela brez vsakršnlh gradbenlh posegov. vse skakalnice bi se lepo vkloplle v naravno okolje, ne da bi bile motene slceršnje funkcije naravnega okolja In povz-ročene motnje slceršnjlm uporabnlkom dela Cobavlce. v klubu si ne upajo napovedovatl, kakšna je realnost za gradnjo kompletnega nordijskega športnega parka. To Je stvar prihodnosti In odločltve Smučarske zveze NORDIJSKI SPORTNI PARK MCNSEi Slovenije, države Slovenije In Občine Mengeš. Naravni pogoji za gradnjo takšnega centra so skoraj povsem idealni In omogočajo gradnjo centra, kjer bi lahko priredili najvlšja tekmovanja svetovnega merlla. Gradnja športnega parka bo prav gotovo pomenlla veliko pridobitev za sam kraj, občlno In še prav posebej državo Slovenijo. V športnem parku bi se odvijale dejavnosti, kl bi prltegnile množice ljudi in tako bi samo po sebi prišlo do večje pre-poznavnosti kraja in same občine Mengeš. Vrhunske športne prireditve bi ponesle Ime kraja v svet in s tem bi bila odprta vrata za morebitnl turlstlčnl razvoj kraja In občine. Vsakokratna priredltev v športnem parku bo prlspevala h krepitvi športne kulture v občini in tuđi širše v Sloveniji. Ker Slovenija nima letnega nordijskega centra, kl bi bil ustrezen za najvlšja tekmovanja In vrhunsko pripravo športnikov, bi bil prav ta športni park tlstl, kl bo resnlčno omogočil nov korak pri razvoju nordijskega smučanja In z njim povezane športne kulture slovenskega naroda, velike prireditve bi lahko doprlnesle tudl k gospodarskemu razvoju In promociji občine. Odprla bi se vrata za promocijo domačlh prolzvajalcev, propagiranje tujlh gospodarskih zđružb, flrm In drugih subjektov. Sam kraj bi se skupaj s športnlm parkom pojavljal v Javnih medijlh, s cimer se bo posredno povečevala prepoznavnost kraja In občine v slovenskem in mednarodnem prostoru. Na velikih prlreditvah bi se srečevali pomembni nosilci javnih, družbenopolltlčnih, kulturnih, gospodarskih, športnih In drugih funkclj. Njihova prlsotnost pa sama po sebi lahko pomenl dodatno možnost za uveljavitev občine pri nadaljnjem kul-turnem, športnem, gospodarskem In družbenem razvoju. Morebltna Izgradnja tekaškega in blatlonskega centra bi poleg tekmovalnega športa prispevala tudl k razvoju rekreatlvnega množičnega športa. Volje za gradnjo klubskega skakalnega centra domaćim zagnanim delavcem In prijateljem SSK Mengeš sedaj ne primanjkuje. Bojijo se le tega, da bi dolgotrajno urejanje zemljlšč v temeljih zamajalo potrpežljivost In zagnanost tistih, ki bodo morali Izvesti levji delež pri kas-nejši gradnji centra. Prav gotovo bi morebltno zavlačevanje gradnje lahko pomenllo tuđi konec sicer kratkega in obetajočega klubskega rodu mladih skakalcev, ki v ospredje potiska nadvse obetajočega Roka Benkovlča, zmagovalca mnogih domačlh in mednarod-nlh tekmovanj v mladlnskl konkurenci. Klub brez skakalnic preprosto ni pravi klub In nima nobene prihodnosti. Reševanje te situacije pa prav gotovo ne more In ne srne biti prepuščeno v breme peščice klubskih sodelavcev, trenerjev in tekmovalcev, ampak predvsem šlrše skupnostl In okolja, v katerem klub deluje. fiivtor. <3r. Bojan jošt 21 MENGŠAN SPORI SMUŠARSKO-SKAKALNI KLUB MENGEŠ Za nami je spet uspešno leto. Tako na tekmovalnem kot na organizacijskem področju. Pri teh doscžkih ste zaslužni vsi naši sponzorji, donatorji in občani. Praktično vsi, ki podpiratc našo dcjavnost. Zato vsem Vam še cnkrat hvafa za vašo podporo. Naj vsem zaželimo vesele božične praznike ter obilo sreče, zdravja in veselja v prihajajočem novem letu 2001. Hvaležni dani in vodstvo kluba POMŽALSKO-KAMNIŠKA ŠAHOVSKA LIGA Na predlog nekaterlh pobudnikov iz Šahovske sekcije Trzln in Šahovskega društva Mengeš Je šahovski klub Komenda razplsal in vodi DOMŽALSKO-KAMNIŠKO ŠAHOVSKO LIGO. Liga je razdeljena na dva dela ■ Jesenski In spomladanski. igralni dnevl so četrtki, tempo igranja 1,5 ure na Igralca. Ekipo sestavljajo štirje igralcl. Liga se igra z gostovanji. Ker Je liga letos prvlč organizirana, se je prijavilo 14 eklp ■ zelo lepa udeležba. Odigrana sta bila že dva kola In presenetljlvo vodi ekipa Sahovskega društva Mengeš I. Vrstni red po dveh kolih: Mesto Ekipa Meč točke šahovske točke 1 ŠD Mengeš I 4 6,5 2 ŠD Kamnik 4 5,5 3 ŠD Domžale 3 5,0 4 ŠK Komenda u i 5,0 5 ŠK Komenda i 2 4,5 6 ŠD Mengeš li 2 4,0 7 Črnl Craben li 2 4,0 8 ŠSDob 2 4,0 9 Črnl Čraben I 1 3,5 10 Trzln li 1 3,5 11 ŠD Termit Moravče 1 3,0 12 ŠK Komenda Hl 1 3,0 13 Trzin i 2 2,5 14 ŠK Komenda iv 0 2,0 Franc POGLA/EN ŽIVLJENJE V OBČINI KOLEDAR SLOVENSKO SRČI NA MADAGASKARJU 2001 Fotografski posnetki za dvanajstlistnl koledar so nastali med obiskom Andreja Žigona na Madagaskarju. Izkuplček od prodaje koledarja "Slovensko srce na Madagaskarju" bo avtor poslal kot humanitarno pomoč mlsijonarju Petru Opeki na Madagaskar. Kot rosno sonce, Ki čez goro tipa, Kot lipa. Ki dišeči cvet razsipa v nozdrvi še bosega dneva, na] vam, ljubi Mengšani, srce živi - zvesto v Kristusovo večnost Aleluja prepeva. Spodaj priloženo naročilnico pošljitc na naslov: ANDREJ ŽIGON, Tabor 2.3, 1370 Gornji Logatec. NAROČILNICA Ime in priimek, podjetje, ustanova, zavod: Točen naslov: Telefon, faks: Davčni zavezanec: DA NE Davčna številkaKe sic clavčni zavezanec): Nepreklicno naročam_____izvoclov slenskega koledarja Slovensko srce na Madagaskarju formata 47,5 x 33 cm po ceni 1.200,00 SIT. Datum: Žig in podpis: Miklavž evanje v Loki Tuđi to leto je sv. Miklavž obiskal Loko. Prej je sporočil, naj ga vsi pridni otroci počakajo 5. decembra pred trgovino VESNA MARKET v Loki. Tam so je zbralo veliko olrok, ki so nestrpno, a pridno pričakovali njegov obisk. Da pa smo vsi skupaj lažje čakali, je za malčke poskrbela Vilma z zgodbo o sv. Miklavžu in petjem pesmic. Za nas slarejše |>a je imela "poseben program" gosli-leljica Vesna s kuhanim vinom in raznimi ; sladkimi dobrol; ^2**~.-Uil*' ()b prihodu sv. ivu-klavža z angelčkoma in parkeljni so mu olroci še enkral zapeli in zmolili, nalo pa jih je obdaril z bogatimi darili, jim naročil, naj še naprej ostanejo lako pridni in se do naslednjega lola od njih poslovil. Počasi pn smo se razšli ludi mi - tako mlajši kol slarejši - s prijelnim občulkom v naših srcih, za knr se imamo, poleg seveda sv. Miklavžu, zahvalili ludi KD Anlon Loboda Loka, Vesni Kepanšek -VESNA MARKCT l.oka, liorisu Hečmanu za ozvočenje in Vilmi Hroval. Tanja Dečman 22 MENGŠAN ŽIVLJENJE V OBČINI LDIjg(?l 3cd OŽ5I^JIJL)'ijjI-T^\ IPL:1c>l)L^\(3UJL^JZA žKsK^ll in vabilo na predstavilev in obravnavo proračuna ter pogovor o drugih temah DOBENO: 18. januar 2001 ob 17.00 - Gostilna Ručigaj Dobeno LOKA: 18. januar 2001 ob 19.00 - PGD Loka MENGEŠ: 19. januarja 2001 ob 18.00 - Občina Mengeš TOPOLE: 19. januarja 2001 ob 20.00 - PGD Topole Dokumentacija izhodišč in osnutka proračuna in knjiga pripomb je na razpolago na mestih predstavitev od 10. januarja 2001 dalje! Vabljeni! mag.TomažŠtcbe, dipl.ing., župan Zadnje dni v tnesecu novembru je znzn.imov.ilo tuđi županovo povabilo na srečanje starejših občanov Mengša. Povabilu so se odzvali: ŠPEHAR ILIJA, GORIAN ANA, KUMER MARIJA, REPNIK MARIJA, ZIDARIČ DANICA, /NIDARCECILIJA. Ob kosilu smo poklepetali, <■ malo poveselili, vzdušje pa je s srnešnicami popestril g. Špehar Ilija. RazSli smo se z željo in upanjem, da se v naslednjem letu zopet srečamo. ANSAMBELSICER OSVAJA SRCA POSLUŠALCEV (IN POSLUŠALK) Že dobro leto In pol Je mlnilo od tega, ko smo prvlč predstavili mlad narodnozabavnl ansambel Slcer. Takrat povprečna starost ansambla Se ni dosegala 20 let, danes pa komaj spravljo tistlh neka] povprečnlh mesecev čez, Se vedno pa v povprečju nlmajo 21 let. zaCnlmo drugate kot navadno, tlstl, kl Jlh vidite manjkrat. kot bi si želell. jlh lahko obiičlte tudl na njihovi spletnl strani, kl Ima naslov www.slcer.8m.com, in tam lahko Izveste marslkaj o njih. Pohvalno je ćelo to, da je stran redno opremi-Jana z novostmi, kar je sicer pri nekaterlh straneh bolj redkost kot pravilo. Stran pa ureja kar eden od članov ansambla harmonlkar Slmon Cerar. kl poleg glasbe najde čas tudl za spietne strani. Glasbeni začetki Slcer pa (Ime Je že bolj uveljavljeno kot v začetku, še vedno pa se najdejo posameznlkl, kl se sprašujejo, kako Je nastalo, zato naj za vse Se enkrat povemo, da ime Izhaja Iz začetnlh črk Imena harmonikarja Slmona CERarja) začnlmo od začetka. Prvi začetki ansambla segajo že v leto 1998, ko so se nakaterl članl ansambla predstavili na Mengeški mareli kot Marela original. Usoda Je hotela, da nekaterl članl zaradi stevllnlh obveznosti nlso več zmogll sodelovati v ansamblu, zato so harmonlkar Simon Cerar, kltarlst Robert Čuk In baritonlst Ernest Skok k sodelovanju povablll še trobentača Cregorja Burnlka In klarinetista Mateja Dornika, sicer (lepa beseda, mar ne?l člana Mengeške godbe ter se odpravill še po pevko Barbara. Festivali in oboievalci Mladost in začetno neizkušenost Je nadomestlla zagnanost in delovna vnema In v letu 1999 so se že prvlč predstavili kot ansambel Slcer z dvema pesmlma Pod mengeško marelo. Predvsem želja, da bi Jlh spoznali tuđi ijudje Izven Mengša, pa Je botrovala udeležbl na prenekaterem festivalu doma In v zamejstvu. Lani so se v števerjanu uvrstili v nedeljski finale, letos pa so v Cerkvenjaku prejell nagrado občinstva, pa čeprav, poudarjajo, ni med publiko sedel nobeden od staršev, njihovih prvih In najbolj zvestlh oboževal-cev ter vzpodbujevalcev. Sedaj so skupaj že več kot dve leti In udeležba na mnogih festivallh, njihovo glasbo pa vrtijo tudl na manjših televizijskih ter lokalnih radljskih postajah, Je pripomogla, da se veča krog IJublteljev njihove glasbe. Dobili so ćelo že ponudbo za ustanovltev oboževalskega kluba, zato bodo o tem razmislili v prlhodnostl. Prva samostojna zgoščenka Ansambel Slcer je v letošnjem letu posnel tudl prvo kaseto In zgoščenko, ki sta izšli pri založbi Posseldon, distribucijo pa Je prevzela založba Mandarina. Njen naslov je Življenje je veselje in vodja ansambla Ernest Skok pravi, da je resnična, takšna "ta prava". Besedllo zanjo pa Je naplsal Jože Brojan, sicer tudl tišti mož, ki se trudi in urejuje vse poslovne stvari za mlade glas-benlke In za kar so mu mladi več kot hvaležnl. Dodajajo, da skrbi za njihove nastope, za termine v snemalnih studiih, pri neuspehih pa je dvakrat bolj potrt kot oni sami. Pa še nekaj besed o zgoščenkl. Na njej lahko poslušamo 12 pesmi, nekaj polk in nekaj valčkov. Kar tri četrtlne vse glasbe Je naplsal Slmon Cerar, dve skladbi sta delo Primoža Kosca, po eno pa sta prispevala Franci Llpičnik In Marjan ogrin. Besedlla so nastala pod peresom Jožeta Brojana, eno besedilo Je Sivčevo, enega pa je sestavil Janez Hvale. Samostojni projekt je takoj zbudil precej zanimanja, zato v teh dneh obiskujejo In predstavljajo svoj prvi samostojni projekt. Kaj pa po novem letu? Med snemanjem so kar nekaj časa preživeli na sne-manjih, In vendar si sedaj želijo še, da bi kmalu posneli še eno ploščo. Prej jih caka še snemanje štlrlh vldeospotov, doslej se lahko namreč predstavijo samo z enim režiranim in še enim posnetkom, ki so ga naredili med snemanjem na Mengeški mareli. Pri vldeospotih čakajo na primerno vreme (radi bi posneli petje v celem snegu!). Sicer pa se želijo uvrstiti na festival Slovenska polka In valček, seveda pa bodo svoje znanje in vse boljšo ulgranost dokazovali tuđi na ostalih festivallh narodnozabavnih ansamblov, ki Jlh po Sloveniji ne manjka. Pravljo, da se v skupini vedno bolje razumejo In da pravzaprav žlvljo pesem Življenje je veselje. Mengšani Jlh bodo lahko najprej poslušan na sllve-strovanju, kl ga prlreja mengeška občina. Od 22. pa vse do 2. ure novega leta 2001 bodo Igrali In pospremili v novo tlsočletje vse tlste, kl še vanj nlso vstoplll. Tlstl pa, ki ne bodo mogli zdržati do takrat, bodo lahko njihovo ploščo kupili v mengeški knjlgarnl Frema ali pa si zavrteli posnetek na spletnlh straneh. Tehnika pač napreduje tudl na področju, kl Je doslej ostajalo v domeni vesellčnega okolja, In se tako uspešno prlbližuje mlajšim generacljam, saj se za čednlml giasbenlkl In glasbenlco ozre marslkatero oboževalsko uho In oko. Mateja jemec 23 MENGŠAN VAŠA POŠTA Mesto vrtcg v proračunu lokalne slcupnosti Z začetkom ustanavljanja novih lokalnih skupnosti sta v letu 1996 izšla v Uradnem listu R Slovenije Zakon o vzgoji in izobraževanju in Zakon o vrtcih. Zakon o vrtcih je omogočil ustanovitev javnega zavoda s področja predšolske vzgoje po posameznih občinah, če je bilo v tistem času v občini že deset ali več kot deset odd-elkov za predšolske otroke. Takratni VVZ Domžale je sestavljalo toliko predšolskih oddelkov, da se je zavod po zakonu moral razdeliti na tri dela. V Domžalah sta nastala dva zavoda in naš v Mengšu. Toliko o zgodovini. In sedaj k sedanjosti. Kako bi bil vrtec cenejši? Ali pa ga sploh ne bi imeli? Ali pa bi ga imeli za manj denarja? Ali bi ga še imeli kot javni zavod? Moj odgovor na prvo pravšanje. Že stari Grki so vedeli, da mora človck, ki dela z majhnim otrokom, pa ni njegov starš, imeti čim višjo akademsko izobrazbo. Človek s tako izobrazbo pa zahteva svojemu znanju primerno plačilo, tako je tuđi v našem vrtcu. V tisočletju, ki je pred nami, bo še toliko bolj potrebno, saj so majhni otroci zelo zgodaj in za dolgo časa, vsak dan ločeni od svojih staršev. Psihoanalitiki so hvala bogu začeli objavljati svoja spoznanja tuđi v poljudnoznanstveni obliki, tako da je vsebina dostopna vsem Ijudem, ki jih ta tematika zanima; demokracija pa je dovolila, da so knjige s tako vsebino v slovenskem prevodu zagledale luč sveta. Preberite si samo knjigo Čustvena inteligenca, ki je na razpolago v naših knjižnicah, pa še kakšen naslov bi se našel - vse te vsebine nam kažejo, kako pomembno je, kako se preživi predšolsko obdobje. Ker socialistični sistem v šolah ni omenjal vrednot zaupanja, Ijubezni, medsebojnega spoštovanja, komaj da je dovolil omembo dednostnih faktorjev pri novorojenem otroku, nam vsem odraslim, ki živimo sedaj, demokracija povzroča tako velike težave. Še vedno ne znamo upoštevati načela individualizacije. )az sem jaz, četudi nisem tak kot ti, sem vseeno krasen. Odgovor na drugo vprašanje. Na Ptuju se jim je sesulo javno zdravstvo. Država pa je dolžna davkoplačevalcem zago-tavljati, državljana primerno življenje; zato sem se odločila in na referendumu glasovala za samostojno Slovenijo. Pričakovala sem, da bosta država in narodnost v istih mejah lako veljavni besedi, da bosta zagotavljali staršem in njihovim otrokom dostojno preživljanje časa takrat, ko starši zaradi svojih obveznosti ne morejo skrbeti za svoje otroke. Z ženskami je emancipacija v prejšnjem režimu naredila svoje. Naložila nam je štirikratno delo. Doma moramo biti za ata in za mamo, v službi pa moramo biti moški in ženska hkrati.Kcr smo v glavncm ženske med moškimi, enostavno začnemo sprcjemali moške vzorce vedenja, ki pa v našo naravno ženskost nikakor ne sodijo. Zato tuđi doma ne moremo biti ata in mama hkrali. Majhen otrok v družini potrebuje oba naravna življenjska vzora, moškega in ženskega. Demokracija je zelo zapletena, omogoča svobodo, hkrati pa mora vsak osebek znati postaviti moje svoje svobode, da z lastno svobodo ne ovira drugoga. Tako svobodo pa Ijudje lahko razvijemo le tedaj, kadar smo v našem otroškem obdobju od oseb, ki so živele z nami, dobivali skozi njihovo vedenje potrditev, da nas imajo radi, da smo ljubljeni. Slarši nas Iju-bijo po svojih najboljših močeh in samo njim znanih načinih. Slrokovnjaki se naučijo zakonitosti posameznih življenjskih obdobij na svojih strokovnih šolah, šolanje je dolgolctno, pri-dobljeno znanje je kvalitetno; za opravljeno delo je potrebno vsakega plaćali, ludi strokovne delavce v vrtcu. Zato vsaka pametna vlada, najsi bo to državna ali lokalna, zagotavlja staršem in njihovim otrokom tisto najboljše, kar trenutno lahko da. Že stoletjo nazaj so laslniki premogov-nikov in tekstilnih lovarn po takralni Sloveniji spoznali, da Ijudje, ki nimajo skrbi za svoje otroke v času njihove odsotnosti, naredijo več in hitreje. Državo preživljamo državljani, bolj ko bo država skrbela za nas, več bo od nas imela. Odgovor na tretje vprašanje. Denar je sveta vladar. Kdor je laslnik denarja, nam lahko vlada. Zapovedujc nam banka, lokalna skupnost in država. Imeli vrtec za malo denarja pomeni zavraniti vsa spoznanja predšolske pedagogike, predšolske razvojne psihologije; in drugih slrokovnih znanj, ki jih vzgo-jitelji pridobijo v času studija na svojih strokovnih šolah. Zakon o vzgoji in izobraževanju predpisuje, da mora imeli vzgojitelj visokošolsko izobrazbo, ki je po kolektivni pogodbi ludi ocenjena z visokim koeficienlom, po išli pogodbi vzgojilelj in pomočnik napredu-jeta v plači Ini razred, vzgojitelj še na čas svoje zaposlitve in na podlagi prizadevanja na delovnem mestu še v naziv, imala različne dodatke glede nazahtevnost svojega dela, pri-padajo jima procenti na delovno dobo, jubilejne nagrade in regres, prevoz na delo in znesek za regresirano prehrano po sindikalni lisli, lako kot vsem, ki so zaposleni v gospodarstvu ali negospodarstvu. Pravice so enake za vse, ne glede, ali je zaposlitev za določen ali nedoločen čas. Vsi ostali stroški, ki v vrtcu nastajajo, pa so laki kot v naših družinah: nanje ne moremo vpli-vati, po radiu nas obvestijo,da se bo na martino-vo zvišala cena elektrike. Kaj naredimo doma? Plačamo jo, ludi vrtec mora plačati porabljeno energijo. Sredstev iz državnega proračuna za lokalno skupnost pa je vedno le 35 % - po glavarini. In kaj storiti? Ob sprejemanju proračuna morajo imeli pripravljala in potrjevalci sposobnosl spre-jemati vrtec enakovredno kol komunalno dejav-nost, zdravstveno in lekarnarsko dejavnosl, kulturno dejavnost, enakovredno s šolami. Prav jo, da je vrlec samoslojen zavod in da deluje v domaći občini. Žal pa vrlec kol zavod ne more vplivali na to, da sta objekta slara pelnajsl in trideset let in da se v vrtec Gobica do leta 1997 ni ničesar vlagalo. Zato so stroški za opremo in vzdrževanje v let ih "vrtčcvske samostojnosti" laki, kakršni so. Po pravilniku o standardih in normalivih pa v eni slavbi ne srne biti več kol šest predšolskih oddelkov, igralnica pa ne srne biti manjša od 40 rrv. Primerjave cen z drugimi občinami, kar vedno počnejo slarši in občinski svetniki, pa realno nimogoče izvajali, saj so razlike v starosti, zdravju, številu zaposlenih, neprimerljive. Za izračun naše ekonomske cene uporabljamo priporočeno metodologijo Ministr-slva za šolslvo, kamor vrtec glede na svojo funkcijo tuđi sodi. Ekonomske cene po občinah so različne prav zaradi različnosli strukture zaposlenih v vrlcu, pa ludi načina financiranja lokalne skupnosli. Mestna občina Ljubljana poskrbi, da imajo vrlci denar za osebne dohodke zagotovljen iz mestne-ga proračuna, prav lako dodaja določen procent pri plačilih slaršev do čelrtega plačilnega razreda, lako da se naša ekonomska cena in cena v Ljubljani sploh ne morela primerjati. Cene v Domžalah in Mengšu se razlikujejo zaradi šlevila oddelkov. V Mengšu imamo 12,!) oddelka predšolskih otrok, v Domžalah pa jih imajo v obeh vrtcih med 24 in 30 oddelkov. Naj omenim še spoznanje, ki sem ga dve leti potiskala pod preprogo, vrtec se je vsekakor nekako izvlekel: lelošnja jesenska situacija v zvezi z ekonomsko ceno pa me je postavila na realna tla. Žalo borno za naslednje šolsko lelo sprejemali olroke v vrlec povsem izven pedagoških načel, to je 01.07.2001, to pa žalo, ker nam denarnega minusa po ekonomski ceni, ob izpisu otrok zaradi vstopa v solo, občina s posebno postavko v proračunu ne pokriva. V teh dveh mesecih je zaposleno isto Slovilo oseb, ćelo nekaj več, ker moramo nadomeščati ljudi v času dopustov; ludi vsi drugi stroški tečejo, zmanjša se edino slrošek nabave hrani;. Moj odgovor na četrto vprašanje. Z javnim zavodom država zagolavlja, da je kateri koli program izpeljan po zakonskih pred-pisih, saj zavodu ni potrebno na Irgu pridobivati manjkajoča sredslva do 100 % izpeljave zakonskih nalog. Zavod se potem lažje ukvarja samo s tisto široko, za katero je v ustanovitvenem aktu zadolžen. Mica Kavka 24 MENGSAN VAŠA POŠTA Odpadki ■ večni dobenski problem Začelo se je pred leti, ko je takratno komunalno podjetje obvestilo vse prebivalce Dobena, da bo začelo z odvozom odpad-kov. Še preden smo na domove prcjeli položnice o plačilu smetarine, so že namcstili večji kontejner na parkirišče pri studencu. Poteza se ni izkazala za najboljšo, ker smo v prevelikem kontejner-ju kar naprej nabirali prevelike kosovne odpadke, ostale smeti pa so ležale poleg. Sledilo je večje štcvilo manjših kontejner-jev, vendar se stanje sploh ni izboljšalo. Še vcč. Ko se je od dalcč videlo, da je določen smetnjak že zvrhano poln, nekateri ostalih sploh nišo odpirali. Navlako so puštali kar poleg, izgledalo je kot odvrženo iz mimovozečih avtomobilov. Po pripovedi nekaterih so neznanci vozili odpadke ćelo iz doline na Dobeno. Žalo smo se lelos v soglasju s komunalnim podjetjem in občino odločili, da pri studencu umaknemo konlojncrje in jih razdelimo po celem hribu do Kmečkega turizma Ulaz. Stanje se je zadovoljivo izboljšalo v dobro nas vseh, zato doslej, ražen na nekaterih smclnjakih, še vedno manjkaj« pokrovi, večjih problemov nismo imeli. Samo kratkotrajno. Ponovno naslopijo isti problemi iz prvega odstavka tega pisanja. Pri studencu in Kmečkem turizmu Blaž se namreč nahaja večje število kontejnerjev in zgodba z vso navlako so ponavlja. Odpadki ležijo spet vse okrog, vendar pri studencu zaenkral ne motijo toliko, ker v neposredni blizini nihče ne stanuje. Zato toliko bolj razumem bes in jezo gospe Marte Premk, ki pravi, da vsakodnevno pospravlja okrog smetnja kov pred svojo gostilno. Po njeni urgenci na Občini Mengeš, da naj dostavijo še en smetnjak, so ji ustregli, vendar Ijuclje - kot da ne uzrejo te "nove posode". Da se širijo neprijetne vonjave - sploh poleti, mislim, da je jasno vsem. Tuđi nima pomena ugibali, kaj kdo odvrže in čigaviodpadki bolj zau-darjajo:naši, vaši ali sosedovi. Prej omenjena gospa ludi zatrjuje, da so po njenem slorilci vedno eni in išli. 6 imenih lukaj ne mislim pisati, vendar če človek za nekom pobira vreće smeli, iz katerih štrli ludi dnevno časopisje skupaj z naslovnikovo etiketo, pobesni, pa četudi nima trdnega dokaza. Dodaja še, da bo prisiljena zahtevati odstranitev smetnjakov, če se bodo taka početja še nadaljevala. Si predstavljale, koliko vcč časa bi porabili za sortiranje: papir, plastika, kovine in oslaloŽ V skrbi za naše okolje upam, da dočakamo tuđi ta sistem, ker se je izkazal za zelo dobrega že v mnogih krnjih po Sloveniji. Zahteval pa bo več časa, reda in discipline nas vseh. Saj res. Kaj pa so odpadkiŽ Le slabša vsebina, boljšo smo pojedli, popili ali kako drugače porabili, mar neŽ Moja misel za konec je kratka. Bodimo bolj strp-ni drug do drugega. Predvsem pa, ravnajmo tako ludi z odpadki. Ana Jernejčič, Dobeno Pripombe, predlogi in vpraianja ob javni razgrnitvi mengeške obvoznice Pripombe: - Predviđena trasa obvoznice na območju larške ceste med hišnima šlevilkama 7 in 9 gre preblizu bivalnih objeklov. Bivalni pogoji stanovalcev se bodo zelo poslabšali (hrup, izpušni plini, prah...). - Prohod larške cesto bo zaradi prolihrupno zaščite neprcgleden, kar bo botrovalo številnim prometnim nesrečam. - Objekti vzhodno od obvoznice bodo odrezani in tako zapostavljeni od občine Mengeš. - Vhod k hiši št. 7 bo od križišča oddaljen le 8 m. - Vrednosl objektov se bo zaradi obvoznice zmanjšala za najmanj 50%. Predlogi: V javni razgrnilvi v točki 10. piše: Na tem mestu, namesto obslojcčih objektov, predvideti bencin-ski instoritveni servis. - S preslavilvijo trase obvoznice za 10 m zahod-no ali za M) m vzhodno bi rušili samo en obslo-ječi objekt, tako da na lem meslu no bi bilo potrebno predvideli novih objeklov. - Prebivalci larške ceste še vodno enolno podpi-ramo C-varianto, kar smo vam s priporočenim dopisom javili že v lanskem letu. - Za C-varianlo se zavzema tuđi velika većina laslnikov kmetijskih zemljišč ob colotni trasi obvoznice. Vprašanja: - Prosimo za točno obrazložilov 10. točko v javni razgrnilvi in prodstavitvi. - Kolikšna bo odškodnina stanovalcem in last-nikom zemljišč zaradi zmanjšanja vrednosti objektov, zomljišč in poslabšanja bivanja v le-teh? l.epo prosim, da odgovorni pripombe in prodlogo proučile, na vprašanja pa javno odgovorile v glasilu Mengšan. Prosim, da ta dopis pošljete tuđi republičkim organom, ki so odgovorni za načrtovanje obvoznice! Lop pozdrav! lože Jagodic Jarška cesta 7, Mengeš Naslednfiž gremo na brucovanje v Pomialel Malo nenavaden naslov, a v resnici prav nič. Organizatorja brucovanja Studentski klub Domžale in Kamnik - namreč ništa tako stroga. Brucovanje v hali Komu-nalnega centra v Domžalah, 22. novembra, je tako privabilo tuđi marsikaterega studenta višjega letnika. Pa še prav nič stare se nišo počutili, kot včasih zatarnajo ob odho-du s studentske zabave. Prvi študontjo so prišli že okrog devete ure zvečer, ker verjetno nišo želeli zamuditi tako imenovane vesele urice pri kar treh točilnih pul-tih. Prijazni natakarji so hoteli streči s cenovno primernimi pijačami vseh vrst. Uradni začotok večera je sledil kakšne pol ure kasnoje, ko sta predsednika obeh studentskih klubov Peter Malek iz Kamnika in Lara Capuder iz Domžal ob vročih ritmih Latinske Amerike odplosala otvoritveni ples. Ob istem času so se obiskovalci z metanjem žogice pomerjali v podi-ranju stolpa praznih pločevink. Šio je seveda za srečelov in več ko je pločevink padlo na tla, lepšo nagrado je student odnesel domov. Praznih rok pa nišo odšli niti tišti, ki nišo bili prav posebej spretni. Uporabne in tuđi nenavadne nagrade, med njimi lopata, hlače, vedro za zali-vanje rož in druge, za studij potrebne stvari, ki jih je bilo več kol 290, so prispevala podjelja iz Domžal, Kamnika, Mengša in Trzina. Polom pa so pozornost pritegnile plesalke plesne sole Miki in predstavnik organizatorjev, ki je napovedal začetek lova na skriti predmet. Neznani predmet se je skrival nekje v dvorani, morda pod katero od miz, morda v temnem kotu ali ćelo v loalctnih prostorih. Najditelj pa je postal laslnik novoga radija, ki ga je prav za to priložnosl podaril Radio Hil. Do prvega nastopa glasbono skupine Društvo mrtvih pesnikov lako ni bilo niti za trenutek dolgčas. Po temperamentnom nastopu mladih glasbenikov je bil na vrsti krst brucov. Ta je vsako leto presenečenje tako za prvošolce kot ostale starejše kolege. Pa naj ostane skrivnosl ludi za liste, ki ste lelos zamudili brucovanje v Domžalah. Na tem mestu morda samo besedica o lem, kdo vse brucovanja ni zamudil. Studentska kluba Domžale in Kamnik vsako leto povabila vse člane obeh klubov in vse člane Študentskega servisa Domžale in Študentskega servisa Kamnik. Vsi imajo možnost nakupa cenejših vstopnic, še posebej v prodprodaji, ko je bila cena le 500 tolarjov. Studentski servis Domžale in Kamnik sta bila namreč, skupaj z Občino Domžale in podjetjem PovverCom, pokrovitelja tega dogodka. Krstu je sledilo še žrebanje vstopnic. Nagrajenec: je svojo nagrado lahko preizkusil lako, da se je vanjo usedel. Podjetje Liiz Karanlania je namreč prispevalo enega svojih 25 MENGŠAN lVAŠA POŠTA moderno oblikovanih stolov. Vendar pa je nagra-jenec že zelohitro spet stal, saj so oder ponovno zasedli glasbeniki, ki mladim nišo pustili, da bi večer "mirno" presedeli. Za varno pot domov so poskrbeli na Študentskem servisu Domžalc in Kamnik, ko so brezplačno organizirali prevoz do okoliških kra-jev, tuđi do Ljubljane. Prvi, sicer maloštevilni študentje, so se tako odpeljali že nekaj po pol-noči, ostali pa so vztrajali do poznih jutranjih ur. Naslednje leto pridite še vi! Ana Dular Zapora (v nadaljevanju rampa) v Jablah in v glavi Pa priđe ob koncu delovnega časa in reče: "Ej, a veš, da rampa ni zdržala en teden?" Sedem, naslonim se nazaj in se zazrem v pločevinasto steno na drugi strani okna. "Se mi je zdelo, rampa v Jablah." Cozdni kompleks za jablami (Hagbach je zapisal Valvasor), knjižno zemljiško spada v katastrsko občino Loka, geopolitično pa v občino Mengeš. Lastnik tega gozdnega kompleksa je Republika Slovenija, ki jo zastopa Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS, na kratko, gozd je državen. Leta 1991 je bil njegov vzhodni del odprt z gozdno cesto z imenom Jable - Dolga dolina in ima v katastru gozdnih čest na gozdnogospodarskem območju Ljubljana številko 194. Razlog za tak poseg je bil vetrolom večjega obsega. Gozdne ceste in vlake so po Zakonu o gozdovih (Ur.l. RS, št. 30/93, člen 38., 39., 40., 41. in 42.) del gozdnega zemljišča. V zemljiški knjigi na jabelske parcele v lasti države ni vpisana nikakrSna pravica do souporabe gozdne ceste ali souporabe gozdnih vlak, zato se lahko predstavniki države odločajo o prehodnosti prekonjenega ozemlja suvereno kot vsak drugi lastnik. Skrb za gozdne ceste je po Zakonu o gozdovih naložena lokalni skupnosti, v tem primeru Občini Mengeš, ki jo vsakoletna pogodba z Ministrstvom za kmetijst-vo, gozdarstvo in prehrano zavezuje v pripravo, usklajevanje in izvedbo plana skupaj z Zavodom za gozdove Slovenije (v nadaljevanju Zavod). Lastnik gozda (tuđi zemljišča gozdne ceste ali vlake) skupaj z lokalno skupnostjo in Zavodom zaradi različnih razmer pri uporabi ali vzdrževanju gozdne ceste določi tuđi režim uporabe. (Pravilnik o gradnji, vzdrževanju in načinu uporabe gozdnih prometni«:, Ur.l. RS, št. 7/2000). labelskemu gozdti je eksplozivni urbani razvo-jv njegovi ožji okolici koncem osemdeselih let začel narekovati čisto drugačne naloge, kot jih je imel v preteklosti. Želji po čim kvalitetnejšem kubičnem metru hlodovine se postavlja ob bok še nekaj drugih potreb razvite urbane krajine. Kje bodo novi stanovcalci Trzina, Loke, Mengša in Domžal popoldne ali ob vikendih oddelali svoj jogging (možno s psom ali v dvoje), kje bi čim bližje teh neprestano rastočih naselij končno dobili smučarsko-rekreacijski cenler s poudar-kom na poletnih dejavnostih, kam borno odpeljali gradbene in druge odpadke, nerabno belo tehniko in nemodna oblačila, ki so jih razdelile humanitarne organizacije, kje si bo del mladeži ali obupancev z miligrami kemije pričaral nebesa, kje si bo drugi del mladeži s kros motorji, prisluženimi za komaj izdelan letnik, kalil prezir flo narave, instinktivnost in sprelnosl lastnega napuha, kje bodo to počenjali njihovi očelje s terenskimi vozili v off road tehniki, kje se bodo dobili mlaji za srečen zakon ali prihod Abrahama, kje bodo naši štirinožni Ijubljenci, ki morajo doma životi po človeško, izživeli ostanke svojih volčjih kromosomov^? Pričakovanja, dn nam bo bližnji gozd čudežno izpolnil te naše potrebe, so do neke mere upravičena, vendar smo na Zavodu v gozdnogospodarskem načrlu za gozdnogospodarsko enolo Domžale /a obdobje od leta 1997 do leta 2006 zapisali, da take naloge opravlja lahko le polnokrven gozd. jabelski gozd je po omenjenem vetrolomu in drugih nevšečnostih, kot so suše in prenam-nožitev podlubnikov, v fazi rehabilitacije in ga vse naštete dejavnosti in zahteve kar malo preveč motijo. Nacrte za delo z gozdom so v fazi sprejemanja polrdile ludi lakratne lokalne skupnosti in s tem izrekle vso podporoza i/vajanje le-tch. Kaplja se je razlila čez rob, ko je nckdo pred dobrima dvoma letoma v pravo kraško vrtačo, poraslo s skupino dreves gorskoga javora in jese-na, takoj ob desni strani ceste, začel odvažali ostanke ruševine. Zanj naj bi to bila čisto navad-na jama, ki bi jo kazalo zasuli, da bi služila za parkirišče. Zgled jo potegnil, novoščljivost po poceni znebitvi odpadkov ludi. lavori so bili tako globoko zasuti, da so se praktično povedano zadušili, ne pa posušili iz neznanoga vzroka, kot so skrajno /askrbljono javljali sprehajalci, ki imajo med sprehodom slučajno čas zaznati ob sebi nečloveško obliko življenja. Sklad je zatem kot upravljalec na Zavod naslovil prošnjo po fizičnem zaprtju ceste za vsa motorna vozila, ki pri običajnom dolu z gozdom nimajo kaj opraviti. S to prošnjo je bila seznanjena ludi Občina Mengeš. Polnjenjo "brozvozno" jamo so je nadal-jevalo, doklor ni prekinil tega nerazumljivoga početja skupen nastop gozdarskega in inšpoktor-ja za okoljo in prostor. Lastniku gozda, v tem primeru Skladu, občini in Zavodu tor ostalim slrankam v postopku je bila naložena vzpos-tavitev fizične zapore ceste za promet z motorn-imi vozili, ki nišo potrebna za delo v gozdu, posek sušečih drevos, izravnava crne deponije, navoz rodovitne zemlje; in končno zasadilov novih dreves. Nekaj nalog, vključno s postavilvi-jo rampe, je bilo opravljenih. Veliko hudih bosed, čeprav nouradno, s pod-pisom, kot se za vsako pošteno priložbo spodobi, je bilo izgovorjenih, precej psovanja na račun brezveznih uradnikov in "gojzdne" je bilo poplaknjeno s pivom in vojico. Bojni krik: Kaj nam pa morejo, brezvezniki, je zlomil ali prožagal nesrečno, zeleno pobarvano cev, ki smo jo plačali seveda vsi tišti, ki plačujemo davek na kalastrski dohodek. Nokdo so jo kot že mnogokrat po...na vol javni pravni red, ki je menda zanič in ga tako nobedon ne spošluje, polomil upanje mnogih, ki jih smeti ali pločevina v gozdu motijo, saj je tega okoli doma preveč, morda se je po., ćelo na svojo besedo, ki je bila v davnih časih človeštvu svela. Po pravici povedano, rampa ni bila namenjena omejevanju pravic donašega, rušenju načel demokracije, ampak le kot opozorilo na... Rampo v glavi, ki jo ima vsak od nas, in mislim, da je njeno mejo vredno upoštevati, če hočemo vsaj preživeti, če žo ne životi duhovne-ga bilja vredno življenje. To volja lako za posameznika kol za človešlvo. Vso manj so zavedamo, da smo le majhcn in pogojno obslo-jen členv kreaciji nekoga ali nečesa, kar nas obdaja, naj to vidimo, otipamo ali samo čutimo. Uobro vemo, česa no bi smeli počeli, ali do kam ili, da ne bi škodovali tištim okoli nas in pedvsem sami sebi. Naš um že nokaj časa neodvisno in mrzlično brska po nas samih, ko vse bolj poz-abljamo, kdo smo in kaj hočemo. Zaradi prestopanja rampo v glavi počnemo nokaj, kar so imenuje v psihologiji samouničenjo ali samomor. Vondarle. Vse prizadete sirani, ki so postavilo rampo broz zlih naklepov in hudobije, jo bodo verjotno ludi popravile. Popravile jo bodo za vso nas, ki se po jabelskih poteh odpravljamo na Dobeno ali kar tako malo okrog, da poneha šumenjo v glavi in smo na koncu dneva sposobni sočloveku prijazno pogledali v oči, prislonili sprehajalno polico ob vrala lokala in popili z njim čašo vina. Vse informacijo in pojasnila lahko kakor koli prizadeli dobijo na Zavodu za gozdove Slovenije, Krajevni enoli v Domžalah, Ljubljanska 72a, ali po telefonu: 01 7241 275. CM 26 MENGŠAN MENGEŠKA GODBA vabi na 1 7. narodnozabavno priredilev Pod iiiNiuesko miirelo 17. februarja 2001 ob 17. in 20. uri v KD Mengeš Vstopnice si rezervirajte, kot že mnogokrat, pri godbenikih in pri mengeških podjetnikih in obrtnikih. V prodaji bodo že v drugi polovici januarja! Za začetek samo dva zelo zanimiva nastopajoča ob že tradicionalnih "mengeških ansamblih" in Mengeški godbi s projektom S pesmijo v srcu: 1. Čuki v narodnozabavni preobleki in morda še v kateri, tuđi s "slavno" Mengeško godbo bodo zaigrali. 2. Veterani Mengeške godbe 50+ (zelo zanimiva zasedba okoli 30 "starih mačkov". Tu bodo šc ponovno zbrani člani zelo znanega narodnozabavnega ansambla. Pri "mengeških ansamblih" so nekatere zanimive spremembe. Tokratne znane napovedovalke tuđi še ni bilo v Mengšu. V glavnem smo imeli v vseh teh letih ves cvet narodnozabavne glasbe, humorja in napovedovalk. O vseh podrobnostih pa v naslednjem Mengšanu... Mengeški godbeniki MEŠANI PEVSKI ZBOR SVOBODA MENGEŠ vabi na Božični koncert, ki be 27. decembra 2000 po večerni maši v župnijski cerkvi. Društvo Mihaelov sejem Mengeš želi občankam in občanom blagoslovljen in srečen božič ter zdravja, zadovoljstva in medsebojnega razumevanja v prihajajočem letu 2001! Za DMS Štefan Borin PROGRAM DRUŠTVA "UPA" obsega - tečajc t nj ih jezi kov - literarne delavnice - slikarsko solo - spoznavanje umelnostne zgodovinc - spoznavanje geografije Slovenije - zdravstvene delavnice - tečaje računalništva - rekreacija - glasbene delavnice Pridruži se še ti! Teh 01 7214 823 • 047 727 873 (HSP Slovenska 28, Mengeš Telefon: 7238 988 NOVO V VIDEOTEKI Gladiator - epski cpektakel Igrajo: Russtl Gowe, Rirhnrd Harris, Oliver Reed Fantastična epska mojslrovina končno na videu! Zgodba in resnični spektakel, ki bo navdušil Se lako zahtevnega gledalca.. Vsekakor vredno oglcd.i. The Bone Collecter (Zbiralec kosti) - triler Igr.ijo: Dcnzel VVashington, Angelina lolie, Michael Rooker Po ulicah Manhallna se potika morilec, ki na mestu zločinov pušča skrivnostna sporutila. Sporočila, ki jih le redki razumejo... American Beawty (Lepota po ameriiko) - drama Ijjfajo: Kcvin Spa;uy, Annctic Bcning, Thora Birch Oglejle si film, lelošnji dobitnik 5 oskarjev, o katerem se je veliko govorilo. Zabavno, ganljivo in osupljivo poto-vanje po življenju v iintoriških predmcsljili. Cube (Kocka) - il. triler Igrajo: Dean Winl, Nicole de l?oer, David Hewlell Vral je nešteto...lzhod pa je le eden... Impresiven in do zadnjega kadra napcl Iriler. Šesl navad- nih, povpref nih ljudi se zbudi v nenavadni futuristični sobi v obliki kocke in... Insider (Prebufena vest) - triler Igrajo: Al Macino, Russell Crowe, Chrislopbcr l'lummer Zaporedjc nevcrjelnih dogodkov bo pripeljalo do Irčenja malega človeka in velikega posla. Film , ki vam bo privofičil napetost s popolnoma nepric'.ikovanimi obrati. Erin Brokovich - drama Igrajo: Julia Roberts Malo mesto je dvignila na noge, veliko korporacijo je vrgla na kolena.-.Resnična zgodba primera zastrupitve z vodo in rezultat jo bila največja odškodnina v zgodovini ZDA. Boys Don't Cry (Fant|e ne iolefo) -drama Igrajo: Hilarv Svvank Resnična zgodba o iskanju poguma, da bi bil to, kar v resnici si... Lelošnji osknr za n.ijboljšo žensko vlogo Hilary Swank. Napovedujsmo v decembru: 1. Dogma - Matt D.imon, lien Affleck 2. Obala - Leonardo di Caprio 3. Notling Hill -Hugb Crant, Julia Roberts A. Človek z Lune - )im Carrev 5. Ivana Orlcanska - Milla )ovovich 6. Zaprtih o(\ - Tom Cruise, Nicole Kidman 7. Ana in kralj - lodie Fostrer fi. Misija na Mars - Tim Robbins, Gary Sinise 9. lebiga - mega slovenski film, Primož Ekart 10. Čarovnice iz Blairvvitcha -Heather Donaghue 27 MENGŠAN ZAHVALA V92. letu nas je zapustil oče, stari oče in stric JOŽEF TRAVEN upokojeni krojaški ntojsler iz Mengša. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za izkazano sočnije. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na zadnji pati, darovali cvclje in svece. Zahvaljujemo se slrežnemu osehju Doma počitka Mengeš za dobro oskrbo. Za (pravljen žalni obred se zahvaljujemo gospodu župniku Zevniku in pevccm Mengeškega Zvona. Žalujoči vsi njegovi A li že lelo v grobu spiš, v mislih mnogih še živiš, ne bi se prešteli dalo, koliko rok li svece je jmžgalo, koliko usl molilau še/>elalo, koliko solz v oćeh se je nabralo. V SPOMIN Mineva leto žalosti in šamote, od kar nas je zapustil naš dobri tnož in očka MARJAN SKOK Uvala vsem, ki kdaj j)osiojile na njegovem preranem grobu, mu v sj)omin jmžgele svečko in sle z mislijo kadar koli z njim. Še enkrat hvala vsem Žena Anica, sinova Hošljan in limesi ZAHVALA V 50. letu nas je nepričakovano zapustila naša draga žena, mamica in mama NEVENKA SKUFCA roj. Vidmar Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in slanovalcem IIrihaijevc ulice za izkazano pomoć in cvclje. Uvala gosj)odu župniku Mateju Zevniku za Icjio ojmivljeu obred. Uvala ludi jK'vccm komoruega zbora Domžalc, gos/iodu govorniku iu (iregu lUiruiku za zaigrano tišino. Vsem, ki sle jo spremili na njeni zadnji jioli, še enkr/il iskrena hvala. Vsi njeni 28 MENGŠAN Center za sodalno delo Domžale želi vsem poslovnim sodelavcemin občanom vesele božične in novoletne praznike, v letu 2001 pa obilico zdravja, strpnosti in razumevanja v duržinah in delovnih sredinah. Namesto novoletnih voščilnic smo denar namenili Društvu rejnic in rejnikov Domžale. Čebelarstvo Blejec Liparjeva c.25, Mengeš tel. 01 7237 059 Vsem Mengšanom in vsem svojim zvestim kupcem želimo prijetne praznike in srečno novo leto 2001. Nudimo vam čebelje pridelke po ugodnih cenah. Slovenski med: akacijev, cvetlični, gozdni, kostanjev, smrekov in hojev ter propolis, čebelji vosek in medeno žganje. Na naš telefon sprejemamo tuđi vaša natočila, od 5 kg medu dalje vam ga dostavimo na vaš dom. AVS \l DIO \ IDI O SKKVIS mali oglasi • mali oglasi • mali oglasi ■ Mlajša upokojenka, če imate veselje do pospravljanja, vas prosim, da pokličete. Družina v Mengšu potrebuje dvakrat tedensko pomoć v dopoldanskem času. Inforamcije od 18. ure dalje na telefon 7230 210. ■ Mlajša upokojenka sprejme v varstvo otroka. Informacije na tel.: 01/ 723 83 46. 1234 Mengeš, Hribarjeva 38 tcl,&x.: 061/738-409 pooblaščeni servis: SHARP KENWOOD servisiranje: E-mail: avs.mengei@siol.net delovni čas: 9.- 12. in 15. - 18. ure sobota: 10. -12. ure tehnične informacije pri odločitvi za nakup audio-video aparatov SHARP in KENNVOOD ♦ TV APARATI, ♦ CD KOMPONENTE, ♦ VIDEOREKORDERJI, ♦ HI-FI KOMPONENTE vseh znamk; ♦ KAMKORDERJI znamke SHARP; ♦ AVTORADIJI, ♦ DVD (digital versatile disk) in ♦ MINIDISKI znamke KENVVOOD Vesel Božič in Srečno lUovo leto banka domžale Banka za vas Foto: Buenos Dias KOMPAREkd. Mengeš jgHlfU .....Ir temnenje stekel. grafično oblikovanje 1n !Tf«^HMHM(^9| tel.723 0 903 • GSM: 041 661 962 • kompare@siol.net ^i^^Mr^^^ Naj bodo lepi trenutki stkani v neskonćni prostor našega potovanja skozi ćas ItfHi ktrtf fop zm TEDENSKI HOROSKOP METE MALUS lahlco vsalc hip poslušate na Telekomovih odzivnikih. Do konca tega leta še veljajo stare: ZRAČNA ZNAMENJA (Vodnar, Drojćkti, Tchlnica |- 98 35 VODNA ZNAMENJA (Ribi, Rak, Skorpijon] 98 31 OGNJENA ZNAMENJA (Ovcn, lov, Strelec) - 9832 ZEMELJSKA ZNAMENJA (Bik, Dcvica, Kozorog] -9833 IUNIN KOIEDAR ■ 98 34 Nove itevfc bodo crajfc, le pred vsako zavrtite 09093 Ina primer 090939834) OVEN 21.03. - 20.04. Maj, junij in julij bodo manj prijetni meseci, ko se vam bo zdelo, do pri poslih nić ne steče tako, kot ste načrfovali. Zato takrat ne poskušaite uvcljavl|ati lastne volje ćelo s kakimi pravnimi prijemi ali kako drugače na silo! ee avgusla boste uvideli, da ste ravnali prav. Do sredine oktobra boste prcživljali sijajne in donosne delovne ćase. Za Ijubezen bo po vaših merah nare|ena pomlad. Venera bo potovala po vašem znamenju kar od februarjo do junija. Strastni ognji se bodo neprestano prižigali vendar zveze, ki jih boste sldenili v marcu in aprilu, najbrž ne bodo kaj prida trajne. Zaćetek |eseni in zadnji mesec v letu vam bosta prinesla največ sprememb na ćustvenem podroćju najveć novih partnerstev - pa seveda največ razhodov. BIK 21.O4. - 20.OS. Saturn, ki se je pomikal po vašem znamenju (in se bo Še nekaj časa) vam je gotovo nakopal v preteklem letu obilico skrbi in razoČaranj, boievali ste se tuđi j finančnimi sfiskami. Od junija naprej boste vsak dan uvideli, da se je bilo vredno truditi in vztrajati, ker boste plodove pretektih prizadevanj zaćeli obi-rati šde takrat. Bodo pa zato bolj bogati. Po Ijubezenski plati bo čudovit že kar januar, čeprav verjetno tega ne verjamete, ker ste bili tuđi tu deležni pogostih razočaranj v preteklosti, Venera vas bo spodbujala in vam lepšaia dneve junija, to bo verjetno najbolj prijetno obdobje leta. Pravzaprav se vam Ijubezen nasmiha vse do novembrać ta bo - kot letos, eden bolj zoprnih mesecv. Od konca aprila naprej se bodo tegobe s pocutjem razblinile. DVOJČKA 21.05. - 21. 06. Do 20. aprila, leo bo Saturn od vašega znamenja Še oddaljen, bo imelo naslednje leto v poslovnem smislu izrazit pozihven in donošen predznak. Z lahkoto boste sklepali nove delovne naveze, denar boste zaslužili tuđi na podroĆjih ki drugaće zahtevajo veliko truda in angažiranosti, vi pa pri tem ne ooste ćutili kake posebne obremenifve. V Ijubezenskem smislu boste do prej omenjenga datuma bolj lahkolno dojemali stikc, pustoiovska žilica vam bo vecrat preveč segrela srce. Vstop Saturna v vaše znamenje vas bo zresnil na vseh podroćjih. Zaželeli si boste frdnih temeljev, globoke predanosti parfnerju in delovnih akcij, ki bodo temeljile na trudu. Poslušajte notranji glas - in leto boste zaključili super uspešno! RAK 22.06. - 22.07. Najvec" lepega in priietnega boste v naslednjem letu užili v druiinskem krogu. Vaše znamenje bo ao jeseni namreč prehajalo Lunino sećiŠce. zato bo čas primeren ludi za ustanavljanje novih skupnosti, ki bodo temeljile na Ijubezni in vzajemnem spoštovanju. ta delo in posle bo veliko boli primerna druga polovica leta, ker boste v znamenju! gostili Jupiter. VeJito priložnosti za zamenjavo službe bo (će z aktualno nisle zadovoljni), tuđi prvo ali ponovno delovno mesto boste zanesljivo dobili. Od marca ao 24. aprila boste preživl-jali nekoliko negotove in zoprne ćase. Predvsem z denarjem ravnajte preudarno in preahodno dvakrat preverite poštenosf sodelavcev! Z zdravjem in pocutjem boste najbolj zadovoljni v poletnih mesecih. LEV 23.07. - 22. 08. Prva prelomnica, kar zadeva delo in poslovnost, bo že konce |anuarja. V proteklih mesecih vam je namreč Salurn, ki je preha|al področje vaše kanerc. včasih hudo ponagajal. Jupiter bo tvoril prijazne aspekte s Soncem, to boste lahlco izra-bili za utrjevanje že obstoječih poslovnih relacij in navezovanjc novih. Pravne spore, ki se vlečejo že dlje časa, boste lahko resili v tem obdobju. Ljubezcnsko vas bodo prerodili poletni meseci, čeprav bo že maj v omenjenem smislu lep in spod-buden. V septembru pazite, 6a ne boste zaradi srcne pregretosfi dali na kocko lepega in umir[enega odnosa s stalnim parfnerjem. Osamljeni in samski boste imeli takrat sijape možnosti za novo zvezo. Vse leto skrbno pazite na vitkost! DEVICA 23.06» - 22« 0$. Po delovni in poslovni plati se boste morali po 20, aprilu najbrž Še bolj trudili kot doslej, Će boste hoteli potegniti v koncu pozitivno Črlo pod izračunom. Zato izra-bite ugodne aspekte planetov do takrat in si zagolovite čim trdno|Šo pozicijo - ler naredite kako manišo finančno zalogo, ki jo boste porobili za nove začetke od septembra naprej. Utegne se vam ccio zgoditi, da bi začasno ostali brez dola -takrat se vam bo omen|ena providnost še kake obrestovala. Leto bo veliko bolj prijetno in dobrohotno po Ijubezenski plati. V septembru in oktobru boste sicer prestajali skuŠnjave, ker vas bo vleklo na prepovodana območja. I e se vam zdi, da obsfoječa zveza nima več prihodnosh, jim podložile, sicer pooštrite samon-adzor, da vam ne bo pozneje žal! TEHTNICA 23.09. - 22.10. Od začetka maja do septembra boste na delovnem področju doživliali pravo renesansoC prizadevanja iz polpreteklosti se bodo izkazala za sila dobro investicijo, nenadoma boste začutili, da so vam odprta mnoga vrata v uspešno pri-hodnosl, bolje boste zaslužili, vsi dogovori, Ici jih boste sklonili, bodo imeli predznak trajnosti. Prvi meseci bodo izrazito Čustvcni. V liubezni vas bo prometovalo iz rožnatih višav v sive globino, vse relacije bodo vsebovale nek poseben erofičen naboj. Tratim in globokim navozam naslodn|C leto ne bo najbol| naklonjeno. Zato boste poraćem morali vlagati veliko naporov v skupnosti, da boste obdržali odnose na primerni ravni, le se vam bo le ponudila priložnost izobražcvan|a, \o zgrabite! ŠKORPIJOM 23.10.-21.il. Doborhotni vplivi nekaterih planetov, ki so vas v preteklem letu precej ovirali, bodo kot balzam za razboielo dušo na Čustvenem področju - in super učinkovito gorivo na delovnem. Z denarjem bo sicer do julija šc nekaj težav, zato se za večje nakupe ali investicije odloČajto po tem času! Pa v priložnosti, ki bodo na prvi pogled siiajne, ne zaupajte takoj! Saturn vas je v preteklosli postavljal tuđi na Ijubezenslte preizkušnje. ; 06 Iconca aprila naprej boste njegovo teže razbre-menjeni. Najlepši meseci po Čustvcni plati bodo januar, avgust in novombor. Osamljeni utegnete srečati sorodno dušo že čisto na začetku lota - morda celo na letošnjem silveslrovanju! Za posle s hjjmo in potovanja, ki bodo povezana z delom, bo to zelo ugoden čas. STRELEC 22.11. - 20. 12. Na delovnem področju se boste morali prečoj truditi kar vse leto, ker bodo Mars, Jupiter in Saturn tvorili občasno prav zoprne aspekte med sabo. Od aprila naprej sploh boditc pozorni na morebitne prikrile tokmece, ki bi lahlco izrabili frenufek vaše odsotnosfi ali promakne angažiranosti. Od konca julija do začetka septembra boste uživali na|boli konstruktivno in donosne čaše. I ustvena partnerstva, ki so v preteklem letu aelovala mirno in uglašeno, bodo se naproj podprta s prijaznim! zvezdami. Za mnoge navoze, la jih očitno noćenja zob navcličanosfi in neiskrenosti, bo leto 2O01 usodno. Od sredine julija do septembra bosto zaznavali sijajno možnosti, da srečate sorodno dušo in z njo doživite trajno in lepo Ijubezen. KOZOROG 2 1.1 2. - 19.01- Kar zadeva dolo in donar, bo prva polovica ncislcdn|oga leta veliko bol15a od druge. Ko boste občutili, da vas napada togosl, ko gro za sprejemanje novosti in tcnnične izboljsavc, so posvetujte s strokovnjaki in so odloćite za morebitno posodobitcv delovnih pripomočkov —ali kar načina samoga! Od septembra naprej boste sicer veliko zaslužili, vendar vam grozijo v poslovnem okolju nesfrinjania s sodelavci, ki bi lahko imela negativne posledice celo v letu 2002. Ljubczen bo od sredino julija naprej cvetela. Od februarja do junija vam bo Venera občasno ponagajalač takrat nikar no razčiŠču|tc proteklih zadev s parlnorjcm, ker so ulegne zgoditi, da jo boste odnesli z odrgninami ■ ali pa celo povzročili razhod! VODNAR 20.01. - 18.02* Leto 2001 bo v delovnem smisju veliko bolj prijazno kot predhodno. Predvsem v prvi polovici boste imeli obilo priložnosti pokazati, kaj zmorete, će vas le okolica no ovira preveč. Tuđi priroiena sla po svobodi in oapor do podrejenos-ti v bližnji prihodnosti no bosta tako izstopala. Dobromu Času se lahlco nade-jatc dijaki in študenli, kor boste v najbolj kritičnih in zahlovnih trenutkih v vrhunski formi. Liubczensko življcn|o bo pestro, razgibano in zanimivo. le ste imeli v polprctoklosti ncnohno občutok, da vsaka čusrvena navoza, ki jo napletete, že v začetku kaže na slab konce, bosto do avgusta zanesljivo našli sorodno dušo, ki bo obljubljala trajno razmerje. Med vezanimi bo veliko več harmonije (z izjemo oktobra). RIBI 19.02. - 20. 03. V prvom četrtlotju boste zaznavali si[ajne delovne priložnosli; zvozde vam bodo stalo ob strani, če boste razširjali dejavnost, s katero se ulevarjale, čc se boste odločali za spremembe dolovnega mosta ali celo službe, ko boste nakupovali ali proda|ali nepremičmne, šc posoboj pa pri učenju in studiju. V Ijubezenskem smislu bo leto razgibano. Do marca vas bodo premetavale Ijubezni na prvi pogled, zato no bo slabo, čc se boste slrožjo samonadzirali (to velja predvsem za vezano). Poletni meseci bodo že bolj umirjeni, takrat bo primeren čas za sklepanjc tra|nih srčnih navoz - in iudi za poroke. V vsakršnem smislu bosta lepa in uspešna novembor in docember. Takrat boste lahko nadoknadili in popravili vse, kar se vam bo v zgodnji jeseni slabiega zgodilo. strfp SE NEKAJ SEKUND DO NOVEGA LETA' TAKOJ OB NOVEM LETU ODPREVA ŠAMPANJE-C IN GA i POFTJEVA. VELJA? / 5, 4, 3,... OH! UFI^ 'z. i... SREČNO NOVO V LETCmfi 3AAAA? ) NE, JE ŽE NOVO LETO!! AHA! AHA! J JA. SE STRINJAM. AHA. HE HE! EAAMMM. A BI LAHKO... AHA, AHA... A BI LAHKO MAL KASNEJE POKLICAL PROSM:' AHA, AHA! ADIJO! UF' UF! A ' /MA/MIlN \ K.TEEE?!! ( Nagradna khžanka Gesla, ki jih boste dobili ob rešitvi tokratne križanke, pošljite na naslov: Uredništvo glasila Mengšan, Slovenska c. 30, 1234 Mengeš do 10. januaria 2001. Sreča bo med prispelimi pravilnimi rešitvami izbrala 3 nagrajence, ki bodo prejeli nagrade KARO d.o.o., Slovenska cesta 24, in sicer: 1. nagrada: izdelava dveh dohodninskih napovedi 2. nagrada: izdelava ene dohodninske napovedi 3. nagrada: izdelava ene dohodninske napovedi Pravilna rešitev novembrske križanke je bila: "DOSTAVA KURILNEGA OIUA, VRTNARSTVO" 1. nagrada: KUŠAR Karla, Levstikova 2, 1234 Mengeš; 2. nagrada:ČEBULJ Sabina, Testenova ulica 36, 1234 Mengeš; 3. nagrada: STRLE Tatjona, Fuiine 2, 1240 Kamnik. Izžrebani nagrajenci lahko nagrade prevzamejo pri HUBAT PETER s.p. Dobeno 75, 1234 M»ng«i. K IM POKOJNI SLOV. SMUČAR (JOŽE) 1 LIRSKA PESEM, KIK0GA SLAVI NEKDANJI IRANSKI Sah (REZA) NtMSKA DRUŽBA ZA PRODAJO BORIV NARAVNI LOGA-RITEM V SOPARI KUHANA MDČNATA JED RASTLINA IZ CEZ-M0RSKIH DEŽEL ODLIKOVAN nZlCHT DELAVEC LETEČ PREHOD TELESA ČF7 OVTRO Slovenska cesta 24 • Mengeš relefon: 01-7230 986,7230 987 JESENI PREORANA NJIVA PRIPIS ANDREJ KAROLJ RADIJ iLUSTRA-T0RKA TUiAR MESTO V INDIJI TRAVNATA RAVAN (ŠPAN.) IT. NARA VOSLOVEC VODNO OBREŽJE NAJVEtJA ZIVAL ANTON AŠKERC SL0V.JAZZ0VSKI GLASBENIK IN GLASBENI UREDNIK (ALEKSANDER) REPUBLIKA SLOVENIJA AM. FILM. REŽISER (ELIA) m GLAVNI VEZNIK LOVSKA PRIPRAVA, PAST nemSki SKLADA TEU (WERNER) IGRALEC NEESON VEJAST odaljSek ŽIVCA ............................. JANKO STREL BALETNIK OTRIN KARLOVAC C0DBLN1 DIRIGENT SURBEK NOVi IZRAELSKI PRED SEDNIK (MOŠE) RED PLO-SCAT1H RIB HRUS-TANCNIC KAČJI SAMEC -...............— -------------- ITAL. P0LIT1K (R0MAN0) RAZLICNI CRKI NEBESNA MODRIMA ST. MERA ZA ŽGANJE, OSMINKA ŠABAC ŽELODČNI ENCIM ZA PREDAVĐ MLEKA DEL ROKE NJIVA, NA KATERI JE RASEL LAN Spanska pogodba z osvajalci TUJIH DEZEL KOKOS, KI NESE JAJCA NEKD. NEM. TRG. ZVEZA OSNOVNA MERSKA KOLIČINA AVT0R MARKO BOKALlC ZNESEK, NA KATEREGA SE GLASI 1ANK0VEC IME ITAL. IGRALKE VALU VOJK0 VID MAR ZVOK KONJSKIH KOPIT .......— FERDINAND PO domaće MUSLIMANSKI ODRE-SENIK PRITOK D0NAVE NABA-VARSKEM DEJAVNIK BRIT. VI0-LINISTKA (VANESSA) ŽENA PO SMRTI MD2A PAPEZEV0 POKRIVALO MENIČNO JAMSTVO. KLES-TILNIK, KOSIR ------------- --------------- NEKO. SLOV KRŠĆANSKI POLITIK (JANEZ EVANGELIST POSODA ZA PEPEL POKOJNIKA P0DLAGA ZA DRSANJE NEZNANKA VENACBI .............................. POMIL0-STITEV IME JELCINOVE SOPROOE ALFI NIPIC ............................. KRIŽEVCI PEVEC SM0LAR ............................ SLAVNO MESTO turCije TINA TURNER PR0PADEL INTELEK-TUALEC NAJ-JUŽNEJjA EVROPSKA PRESTOL-NICA VRSTA DAUN0-GLEDA -------------- ......--------...... EDVARD OVEN PREMIŠ-UEN0 RAVNANJE Napreiomo vi«, ki bi ialeli pritpevaH nagrade la na>l«dn|e kriiank« v glatllu Mangian, da la iporoiite odgevernamu uredniku |GSM: 041 661 517). MLETA KAVA TABOR 100 g cena za kg 89,- SREBRNA RADGONSKA PENINA polsuha 0,75 ml 999,- KRAŠKI PRŠUT BK, kosi VELE p rij eten n a ku p Cene veljajo od 14.12. do 27.12.2000 oziroma do prodaje zalog. Vse cene so v SIT z DDV. „„..w~,.,._, „„„,„,,.., ™.,^„. 50c/e/avc/ jn vodstvo Vele d.d. 3.499,-