Dopisi. Iz Maribora. (»V Ljubljano jo dajmo!«) Naš mestni magistrat Je sicer hotel prepre6iti, da bi je ne dali v Ljubljano, pa smo jo vendar dali. V soboto je namreč magistrat prepovedal, da se dne 21. oktobra ne sme v >Narodnern domu« igrati Ogrinčeva veseloigra >V Ljubljano jo dajmo«. Pa odboru naSe fiitalnice ta prepoved ni bila nič vSeč in se je pri namestniStvu pritožil zoper to prepoved. Pomagalo Je. V nedeljo ie že vedel naS magistrat, da namestnistvo ni njegovega mnenja, prepoved je bila preklicana in v Narodnem domu so igrali »V Ljubljano jo dajmo!« Dež je lil v nedeljo večer, vkljub temu se \e zbralo Se lepo Stevilo gledalcev pri predstavi. Najbolj \e ugajal pri igri seveda Saljivi Srebrinov hlapec Pavel. Pa je tudi igral tako spretno, da ga je bilo veselje gledati. Srebrinova žena Rotija je bila uzorna v svoji ulogi kot skrbna, za srečo svojega otroka čuteča in zavzeta žena. Tudi značaj njenega moža, trmastega, v globini srca pa vendar le dobrega slovenskega bogataSa, se je izborno izvajal. Ljubezniva in živahna Marica si ni osvojila samo srca dr. Mirka Snoja, ni omehčala samo svojih skrbnih starišev, ter si pridobila s svojim izrazitim igranjem tudi priznanje in naklonjenost gledalcev. Istotako je ugajal njen srečni zaročenec dr. Mirko Snoj. Samo z deklo Nežo je bil križ. Morala bi igrati ujedljivo žensko, ki hoče nepoklicana tudi ob vsaki nepripravni priložnosti kazati svojo strogo vernost, samo da bi sebe povzdigovala in druge poniževala. Ako bi se uloga igrala resno, naravno, dobro, nihče ne bi ugovarjal. Toda uloga se ravno pri govorih o svetih rečeh ni igrala resno in zato se z ulogo ni obsojal značaj Nežin, ampak smeSne so postale le resne in svete reči. Zal, da se je to zgodilo! Ker pa menimo, da v tem ni bilo od nobene strani kakega namena, prosimo le, da se v prihodnje pri takih stvareh bolj pazi. Želeli bi ob tej priliki, da se tudi nekateri neumestni izgovori, med te pristevamo tudi one o advokatskem stanu, izpuste, ker itak za celotni utis niso potrebni, a žalijo pa le. Vsak stan je častivreden, četudi tuintam vsak posameznik ne. Sicer pa moramo izreči svojo zahvalo tudi intendanci, ki s tolikim trudom skrbi za našo zabavo. Vemo, da je kritikovati lahko, za to pa tembolj cenimo delo onih za kulisarai skritih sil. Da bi zopet kmalu gledali uspehe njihovih skrbi in trudov! Sv. Pavel pri Preboldu. Pretečeno nedeljo smo obhajali tukaj Slomšekovo slavnoat. Zbralo se je toliko domačega ljudstva, da je bila prostorna sobana pri peku čisto premajhna. Po običajnem pozdravu se spomni prvi govornik najprej presvitlega cesarja, kojega 701etnico letos obhajamo in preide na SlomSekovo stoletnico, opiSe njegova mlada leta, ki so polna podučljivih naukov za otroke in stariše in govori potem bolj obširno o Slomšekovi ljubezni do maternega jezika, ki ni bila samo naturna ljubezen, ampak je imela vzrok v njegovi skrbi za pravi blagor Slovencev: materni jezik je varuh sv. vere. Dve reči so nam potrebne, kakor dve očesi: materni jezik in sv. vera. Potem govori o SlomSekovem delovanju za povzdigo dobre slovenske književnosti. Ta zasluga je tem večja, ker vemo, kako potrebno je dandanes dobro berilo. Drugi govornik gsp. učitelj Pečar \e imel podučljiv govor za sadjarje. Nato so šolarji deklamovali nekaj mičnih Šlomšekovih pesmi: Angelj varuh, Veselja dom, BoStjan goljfan, naiboljSe vince, zvonček vesti, pohvala sv. križa, slaba tovaršija, mlado jagnje, predica, in slednjiS so igrali zapuSčena si- rota. Te pesmi so bile najlepši opis njegovega blagega duha — tem lepši, ker smo jih slišali iz ust nedolžnih otrok. K sklepu pa je bil srečolov. Ljudje so se zadovoljni vrnili na svoj dom.