glasilo prosvetnih IN ZNANSTVENIH DELAVCEV SLOVENIJE LJUBLJANA, 25. SEPTEMBRA 1963 - LETO XIII - ST.^f Uskladiti zahteve proizvodnje in družbenih služb z izobraževalnim procesom Zcičela se je javna razprava o reformi strokovnih šoi Republiški sekretariat za šolstvo je pred dnevi razposlal šolskih zavodih, naj bi v bodoče »gradivo za javno razpravo o tehniških in njim ustreznih te šole dajale zaključno znanje, strokovnih šolah«; to gradivo so prejeli okrajni in občinski Zakl j učenost znanja pa je treba . Ob uvedbi televizijskih šolskih oddaj v Sloveniji Zaradi velikih možnosti, ki jih takšno odločitev je ’ predvsem braževalni proces bo seveda p<> televizija kot moderno audiovi-' praktične narave. Avtorji in teh- trebna tudi ustrezna elastičnost zualno sredstvo nudi za“ oboga- nični izvajalci oddaj namreč v pri načrtovanju šolskega dela in titev in dvig kvalitete vzgojnega tako kratkem času nikakor ne bi pri razporejanju ur, prav tako pa in izobraževalnega dela v šolah, mogli pripraviti kvalitetnega pro- tudi načrtno in sistematično seje zvezni sekretariat za prosveto grama. V splošnem teme v tem znanjanje učiteljstva o namenu, .... ..... . in kulturo v začetku letošnjega času ne bodo direktno vezane na vlogi in prednostih novega, mo- Ijudski odbori, politične in družbgne organizacije, gospodar- razumeti tako, da bodo šole obli- leta pričel akcijo za širšo aplika- učni načrt, šolsko delo pa bodo dernega sredstva komuniciranja! ske zbornice, strokovna društva, 'šole in drugi z’namenom, kovale strokovnjaka s tako izo- eijo televizije v učne namene. Re- le popestrile. TV šolske ure ne bodo dosegle da V lavni raznravi sodelniein « nrimvmhami in nre(iWi o brazb<>, kot je potrebna za uspes- publiški sekretariat za šolstvo SR Šolske TV ure, ki bodo na pro- svojega namena, ce učitelj ne bo ~ P - J5 . no opravljanje dela, določenega z Slovenije je imenoval posebno ko- gramu od meseca decembra da- učencev metodično uvedel v samo snutku reforme strokovni sol. Predloge m pripombe je treba ustreznim profilom. S tem pa ni misijo za televizijske šolske od- Ije, pa bodo temeljile na samem oddajo in z njimi delal tudi po poslati do 1. novembra t. 1. Rezultati te j’avne razprave bodo rečeaio, da ne bi bilo možno na- daje. Ta naj bi s svojimi strokov- učnem načrtu. S tem v zvezi je njej. Sele tako se bo oddaja zlila skupaj z gradivom lanske javne razprave o problemih veri- dairjenim absolventom teh šol na- nimi skupinami pripravila tako potrebno vsaj naznačiti nekatere v integrirano celoto. Omenjeni fikacije in minimalnih zahtevah poklicnih šol osnova za daljevati študij na visokošolskih okvirni načrt oddaj, kakor tudi probleme, o katerih je morala do- razlog in pa sposobnost intenziv- republiški zakon o strokovnem izobraževanju. zavodih. Tudi ni rečeno, da za same, emisije., V komisiji so po- slej komisija razpravljati in spre- ne koncentracije učenca nareku- x absolventa teh šol, ki se zaposli, leg zastopnika republiškega sekr?- jeti tudi prve ustrezne zaključke, jeta, da same oddaje praviloma V zadnjih letih je vedno bolj ni načrti na naših šolah, izdela- s tem preneha 'izobrazbeni pro- tariata za šolstvo še zastopniki Osnovna naloga TV šolskih ur ne bodo daljše od 30 minut in da čutiti neskladje med delom teh- ni brez predhodnih analiz proiz- ces. Kadrovske službe v gospo- RTV Ljubljana, Zavoda za na- predvsem v tem, da učencem z bo učitelju za uvodno in zaključ- aiških in njim ustreznih strokov- vodnje oziroma zahtev družbenih darskih organizacijah bodo mo- predek šolstva SRS, oddelka za vizualnimi in auditivnimi sred- no delo na voljo še^ 15 minut, nih šol (tu so zajete tehniške šo- služb. Zato naj bi pri izdelavi rale poskrbeti tako za usposablja- pedagogiko in oddelka za psiho- stvi omogoči čim boljše razume- Odprli smo novo vprašanje, ki ga le, kmetijske in gozdarske ter ve- profilov za strokovni kader v pri- nje na delovnem mestu kot tudi logijo filozofske fakultete, Zveze vanje težjih tem iz snovi, ki jo zahteva uspešna realizacija ome- terinarske, ekonomske, šole za hodnje sodelovale prizadete de- za nadaljnje izpopolnjevanje mla- delavskih in ljudskih univerz predpisuje učni načrt in jih je v njenega hačina dela. Ali bodo šola zdravstvene delavce in šole za ka- lovne organizacije, zbornice, usta- dih kadrov. Slovenije, Zveze Svobod in pro- g0ii teže uresničiti, ker običajno tudi pravočasno'seznanjene z na- Ser na področju prometa) in pa nove za družbene službe in ma- V objavljenih težah za javno ' svetnih društev Slovenije in uči- ni na voljo tolikega bogastva iz- Črtom oddaj, še več — s kratko tned naglim razvojem proizvajal- tični organi za te službe. Za šol- razpravo je načeta še vrsta dru- tetjišča v Ljubljani. Ko je Sklad raznih sredstev, kot jih ima ’te- vsebino, navodili za nadaljnjo ob- nih in družbenih služb. To ne- stvo pristojen republiški organ gih, prav tako pomembnih vpra- SRS . za šolstvo odobril potrebna igvizija. delavo snovi in z metodičnimi na- skladje prihaja vedno bolj do iz- bo na predlog republiške gospo- šanj. Naj omenimo samo prestop sredstva za TV šolske oddaje za Televizija naj opravlja nalo- potki? Vprašanje bi morali _re-faza, zato se že dalj časa uve- darske zbornice in na podlagi iz tehniške šole v ustrezno po- leto 1963, je republiški sekreta- ge> ^ so jzven možnosti učinko- sevati seveda simultano. V začet- Uavlja zahteva po taki reformi mnenja Zavoda za strokovno izo- klicno šolo ali' obratno, dalje na riat za šolstvo sklenil z Radiote- realizacije ostalih audiovi- ni fazi imamo namčn objavljati ■tašega strokovnega izobraževa- braževanje SRS določil, kateri nerazčiščen odnos med tehniški- levizijo Ljubljana pogodbo o zuainih sredstev in pomagal, ki program s kratko vsebino v Pro- nja, ki bi približala šolstvo zah- profili naj bodo podlaga za izde- mi in njim ustreznimi šolami ter uvedbi ene tedenske šolske odda- ie-ta pri oddajah lahko upo- svetnem delavcu, kot^ je to že tevam razvitejše družbe. Javlja lavo učnih načrtov teh šol. To visokošolskimi zavodi ipd. Ni je , s ponovitvijo. Po dveletnem rsblja. Takšno pojmovanje funk- ustaljeno za radijske šolske ure. 5e cela vrsta zastarelih prijemov. je druga zahteva v tezah, formu- mogoče,, da bi javna razprava v premoru bo šolska televizija cjje televizije ji nalaga zahtevno Razvoj, potrebe in finančne zmož- v našem strokovnem šolstvu — lirama kot »funkcionalna poveza- kratkem roku enega meseca pov- 7. oktobra ponovno stopila pred nai0g0 poiskati za TV šolske ure nosti pa bodo pokazale, ali bo deloma še kot dediščina preteklih nost izobraževanja s potrebami sem razčistila vsa ta vprašanja, mlade gledalce. teme, ki jim tudi radio ali druga umestno in koristno preiti mor- iob, deloma v obliki nezadostnih gospodarstva in družbenih služb«, bo pa dovolj, če bo — enako kot V prvem obdobju, ki bo tra- audiovizuhlna sredstva v didak- da na sistem obsežnejših edicij, sredstev, ki jih družba daje za katero naj zagotove profili teh- je bilo lani z razpravo o verifi- jalo približno do druge polovice tičnem smislu niso dorasla. Tež- ali pa uporabiti ustrezne prospek- v osnovi novembra, bodo na programu naj- ko je zanesljivo trditi, da bo ves te, kar v inozemstvu tudi že prak- reforme bolj uspele oddaje, emitirane že letošnji TV program lahko že.do ticirajo._ - 1 popolnosti izvedel to fundamen- Število šol, ki so opremljene s talno nalogo. Ob precej skromnih televizorji, je trenutno še mnogo izkušnjah, ki jih imamo pri tem, preskromno, da bi bila obsežna '1 v svetu precej cenjenem mediju, akcija tudi smotrno izkoriščena m ; tega tudi ne bi smeli pričakovati, glede na vložena sredstva tudi za- Ker pa vendarle nismo popolno- dostno izvrednotena. Republiški ma praznih rok, vseeno upamo, sekretariat za šolstvo je zato po* da ne bodo razočarani ne učenci slal vsem za šolstvo pristojnim in ne učitelji. organom okrajnih in občinskih Pri drugem problemu — kate- skupščin okrožnico s priporočilom ro snov in iz katerih predmetov za dodelitev posebnih namenskih naj posredujejo TV šolske ure — sredstev za nakup čim večjega se je komisija za letošnje šolsko števila televizorjev za šole. Sola leto odločila prvenstveno za ma- naj bi si seveda tudi same pn-tematiko, slovenski jezik, biologi- zadevale, da bi s pomočjo druz-jo ter za glasbeno in likovno beno-političnih in delovnih orga-vzgojo. Za takšno stališče so bile nizacij prišle do svojih sprejem-odločilne ugotovitve zavodov za nikov. . . prosvetno-pedagoško službo o Teh nekaj misli naslavljamo uspehih učencev pri posameznih na vas, tovarišice in tovariši, ki predmetih in pa trenutne mož- boste spremljali naše oddaje, nosti najuspešnejše tehnične re- Vljudno vas vabimo k sodelova-alizacije. Resda pri tem ni bil upoštevan tolikanj tuji jezik, ki pa že kontinuirano teče v rednem programu televizije. Program TV šolskih oddaj bo razvoj strokovnega izobraževa- nikov in njim ustreznih kadrov, kači ji poklicnih šol nja, deloma pa tudi kot pojav od profila, posebnih zahtev potrdila dani koncept Libije, ki ga bo treba smotrno stroke in predpisanega splošno- naših strokovnih šol. 'Jsmeriti in mu dati najustreznejše oblike. Ce si hočemo na kratko ogledati nekatere zahteve objavljenih tez o reformi naših tehniških [n njih ustreznih strokovnih šol, ni jih opredelili takole. Na prvem mestu najdemo kot Pogoj za vpis v tovrstne šole končano osnovno šolo. Znanje, ki ga Prejme učenec z uspešno končano osnovno šolo, je edino lahko temelj za nadaljnje šolanje v tistih šolah’ ki usposabljajo kader za potrebe gospodarstva in družbenih služb — enako, kot je tak Pogoj postavljen za vpis v gimnazijo in druge podobne šole, ki Pripravljajo mladino za študij na 'dsokošotskih zavodih. (Nemara bodo nekoliko spremenjeni vpisni Pogoji potrebni za tiste kandi-date, ki so že zaposleni in starejši od 18 let. Vsekakor pa bo tudi v teh primerih treba zagotoviti onalco raven znanja v oddelkih za odrasle kot pri diplomantih rednih šol.) Lik bodočih strokovnih kadrov 80 doslej v glavnem določali uč- dh pred dvema letoma. Razlog za šolske delavnice na Slovenskem že 1880. leta Slovenski šolski muzej priprav-razstavo tehničnega pouka na nju in vas prosimo, da bi svoje sugestije, pobude, pa tudi kritične pripombe pošiljali na naslov RTV Ljubljana — televizijske šolske oddaje. Z vašo pomočjo in sicer nekoliko bolj kot radijske z vašim «im šolske ure vezan na sam učni na- vaniem br> mogoče izp P J črt od 5. do 8. razreda osnovnih oddaje, kai pa o po g šol in pri nekaj oddajah tudi na P™ ,vrs * ^sem’ kl »am ^ P« načrte šol druge stopnje, vendar srcu kvalitetna rast šole m z njo bogatejše znanje mladine. M. L. Nova šola v Badešcrh Na osnovni šoli v Radečah pn Prizor iz tovarne pisalnih strojev v Ljubljani TOPS: učenci neke šole za pisalnimi stroji nikakor ne bo mogel v celoti časovno sovpadati z obravnavo v šoli. Da pa le ne bi preveč zaostajal za šolskim delom, ali ga prehiteval, je bila sprejeta zamisel cikličnega posredovanja pred- zidanenTmostuVe bil že od 1945 ITlet0-V-1 ,Zah ^'nkoVlto vkl:iuceva- izmenah. Tako so bili nje so^Vih TV ur v vzgojno-izo- , . . . n .x ucenci za dober pouk pnkrajsa- j ni, učiteljski kolektnf pa je po- ŠOLANJE OTROK IZ SKOPJA isti L-J 'It* A W A!*. tPX A taci;jo desetih modernih učilnic, '17’ Tfivr I v kratkern pa.bodo preuredili še T Jr I la N a 1 P > Uj prostore stare šole, kjer bodo de- lavnice in kabineti. Največ zaslug Kmalu po katastrofalnem po- V oba centra so iz SR Make- medtem ko bodo tiste, ki ^o bili Pri tem ima gradbeni odbor s to-tresu v Skopju je prišlo v našo donije poslali preteklo soboto po v Mariboru,, poslali v Fieso. varišem Koseljem in šolskim republiko okoli 1600 šoloobveznih enega upravitelja in pomočnika, Na dan 6. septembra je bilo v upraviteljem Pergarjem. Nova šo- otrok. Doslej so se v glavnem ki bo obenem tudi pedagoški vod- Sloveniji tudi 65 mater s pred- ia v Radečah je že pričela s po- mestu SR Makedonije razmere že ja internata, po štiri učitelje za šolskimi otroki iz Skopja, ki jih ukom. Slovenskem od začetkov — kolikor “e rnogoče ugotoviti — do najno- ''ejšega časa. Pri tem je zanimivo izobraževalnega programa je od-to>. da so našli gradivo, ki doka- visno tudi razmerje med obsegont da so imele nekatere šole na učne snovi po posameznih izo-‘^1°venskem nekakšen tehnični braževalnih področjih. Čeprav še ^?bk v posebnih za to opremlje- nimamo profilov, lahko na osno-m prostorih že leta 1880. vi izdelanih analiz in popisa - .^^stava, ki jo pripravlja sfcu- strukture zaposlenih kadrov ugo-3 z ravnateljem muzeja tov. tovimo nekaj značilnosti.. Pred- g^ankom prosvetni svetovalec pri vsem. na teh šoiah ^ razum. avodu za napredek šolstva Drago ljivo „ še vedn(> niajveč učnih hra-rf’«*3? ociprta u'r namenjenih strokovno teore- ogLf. 6'1 S1 Š?le se..lahko tičnemu pouku (35%-45 %); za sieddjo razstavo, ki prikazuje , . . , ... . Rodovino šolstva na naših tleh. poglobljeni sistematični s j tojjko urediie, da se je precej razredni pouk ter po dvanajst bodo poslali v Malo Loko. Polovi- matematično naravoslovnega poa- otroj5: ge vrnji0 p0 podatkih se- učiteljev in dvanajst vzgojiteljev, ca teh mater z otroki bo ostala v tlOOrmn yn i7fsbnr7RVailiS r<^ia bi potrebovali 15vo do 20 /o i-j-etariata Za šolstvo SRS je bilo Kolikšno bo dokončno število uč- naši republiki pod zaščita social-*rv * učnih ur; število ur praktičnega ^ septembra. pri nas le še 924 nega in vzgojnega osebja, še ni nega varstva, ker predstavljajo S pOmOČjO TV pouka bo seveda glede na vrsto otrok, od tega jih 613 obiskuje znano,, kajti odvisno bo pred- socialen problem. , Nenehen razvoj televizije do- teh šol precej mzlično — zdaj višje razrede, 311 pa nižje. V Slo- vsem od tega, koliko učencev se V Gorjah pri Bledu je bila *®gije, da so možnosti njene upo- niha od slabih la % na ekonom- veniji je tudi okrog 170 otrok, ki. bo medtem še vrnilo na svoje skupina otrok, ki so v Skopju ži- tebe velike. Pokazalo se je, da skih šolah do 30 in več — na so obiskovali šole druge stopnje, domove. veli v internatih. Le-ti se bodo ?je lahko v pomoč tudi pri zdravstvenih na primer. Za Le-ti se bodo verjetno vrnili, o Učencem iz Skopja, ki bpdo vrnili v glavno mesto Makedo-^braževanju. splošno izobraževalne predmete tem pa bo odločal republiški štab imeli pouk v makedonščini, bodo niie- ■. Letos bodo pri zveznem zavo- telesno vzgojo predvidevajo za evakuirance v Skopju. poslali učbenike iz skladišča v Republiški sekretariat za šol- fco, izobraževanje ustanovili teze vsaj 20’%—25% razpolož- otroke ki s0 Drišli iz skoDia Djordje Petrovu, ki ga potres ni stvo je istočasno organiziral tudi svet, ki bo spremljal in Livega fonda ur. Pri tem je Otroke r tudi praktičnemu pouku, ki Postojni, Izoli in Kopru. L oktobra, trajal pa bo do 15. ma- sk(>pskih šol da Svet0. m„",.. ... 1.,,_,P"° naj bi bil organiziran tako, da bi t, lv, „„„ la- Ti otroci bodo ostali v naši zij0 jugoslovansko radiotelevi jih potrebujejo. pvHS-s ssfifšl pipis iSlsisl obr n-0Sti ter na5rt za osnovno iz- V nasprotju z dosedanjo prak- domovih raznih delovnih organi- se lan 0 vr 1 • prosvetne delavce, ki so predvsem tgj azeyanje odraslih s pomočjo so, ko so tehniške in njim ustrez- zacij. V teh šolah, ki bodo inter- Iz raznih krajev ljubljanskega v prvi kritični fazi pokazali vso jjj- vj2ije. Program bo izdelala ne strokovne šole skoraj le pri- natskega tipa' bodo imeli pouk v okraja je že prispelo v Poreč pripravljenost in so prišli v za-Ptea strokovnjakov. pravljalnice za študij na visoko- makedonščini. okoli 200 makedonskih otrok, časne domove kot vzgojitelji. Obvestilo Dopisne šole Vsem vodstvom osnovnih šol sporočamo, da vpisujemo pri Dopisni šoli tudi v splošnoizobraževalno šolo I. iii II. stopnje. Smo mnenja, da je še precejšnje število takih, ki si doslej iz raznih vzrokov niso mogli pridobiti osnovnošolske izobrazbe, zato priporočamo šolam, da vse tiste, ki jih ni mogoče vključiti na večerne oddelke za odrasle, usmerijo na Dopisno šolo. Po dopisni metodi si bodo posamezniki lahko pridobili ustrezno in zaželeno izobrazbo. Podrobni napotki so natisnjeni v Navodilih za šolanje na Dopisni šoli, Ljubljana, Parmova 39 Družbeno politični seminar prosvetnih delavcev v Tržiču Uspešnejšemu uveljavljanju Problemi v nagrajevanju bo-načel šolske reforme in samo- do še pereči, dokler kriteriji za upravljanju v šolah so se v trži- resnično nagrajevanje po delu ški občini postavljale po robu nekatere težave: težko slovo nekaterih od plačilnih razredov, nasprotja med starimi in mladimi ter med učitelji in profesorji, nezdravo tekmovanje ali ljubosumnost med šolami, premajhna delavnost šolskih odborov 'in ostalih organov samoupravljanja, molk namesto sodelovanja pri sprejemanju ali razpravljanju o skupnih zadevah, birokratski odnosi, samovolja in še kaj. Saj ni vredno vsega naštevati. S takimi in še drugačnimi težavami sd se srečali povsod. Le nekaj je pa lahko tu ali tam drugače. Kjer je bilo dovolj dobre volje in sposobnosti, so glavne težave že prebrodili in dihajo ne bodo tako izpopolnjeni, da bo upoštevana tudi kvaliteta. Manjka .še prave izkušenosti, zrelosti, moralnega poguma in samokritičnosti, premalo poznajo tudi delo svojih kolegov bodisi v višjih ali nižjih razredih. Treba bo ne le iskati, ampak s skupnimi močmi tudi najti rešitve. Da naj se družbeni vpliv čuti i v šolah, o tem ni dvoma. Najbolj primerno je, da prihaja valijo preko družbenih organov, v katerih so poleg prosvetnih delavcev in staršev delegirani tudi zastopniki političnih, družbenih in gospodarskih organizacij. Ko bodo družbeni organi bolje seznanjeni s svojim delom, bodo šole gotovo bolje povezane z oko- Malo bolje bo v Tržiču, ko bo dograjena nova šola heroja Grajzerja in bo stara stavba mogla služiti za varstvo šolskih otrok, ki bi sicer ostali brez nadzorstva. Letos bodo to poskusili že v vzgojno varstveni ustanovi na gradu in so tudi neka- tere učiteljice pripravljene skr-, fakultete predava zdravstveno pe beti za otroke v času učenja v dagogiko. danes bolj sproščeno. Pri tem Ijem v katerem delajo in bodo samostojnem odpravljanju na- svoje delo tesneje povezovale s pak se je pa v tržiški občini malo zataknilo, čeprav so o tem govorili na seminarju v mesecu maju. Zato je o zadevah s področja šolstva že ob koncu prejšnjega leta razpravljal občinski komite ZKS. V prepričanju, da družbene sile morajo vplivati na pouk, reševanje materialnih in drugih odnosov v tako pomembni družbeni dejavnosti, je predlagal svetu za šolstvo, naj ob pomoči Delavske univerze organizira za prosvetne delavce v začetku novega šolskega leta ponovni seminar, na katerem naj bi se v dveh skupinah pogovorili — o vplivu družbe na šolstvo, — o samoupravljanju in političnih organizacijah na šolah, — in o tem, kašen učitčlj odgovarja našim družbenim potrebam. tej ustanovi. Posebne težave so s poučevanjem angleščine, ker nekateri starši ta predmet napak ocenjujejo in se potem otroci tudi ne uče, nekateri se pa ne morejo, ker so doma preveč zaposleni. Udeleženci so se zavzeli za to, da bo treba seminarje z družbeno politično vsebino še prirejati, nekateri pa so že sprejeli ideološki in strokovni" študij v nove letne delovne načrte. Skrbno se bodo pripravljali na sestavljanje statutov. Svet za šolstvo bo dal razmnožiti osnovne teze za poglavje statuta o šolstvu, da bo vsak prosvetni delavec napisal svoje pripombe in predloge. Vrhu tega pa bodo vse ga bodo seveda še iz- sindikalne podružnice izbrale ko- Dve zanimivi predavanji Dne 13. t. m. sta bili v pro- razvija enako hitro in vzporedno vstopa v puberteto bistvenega id štorih Zavoda za napredek šol- s pospešeno (akcelerirano) rastjo nepogrešljivega pomena, stva SRS v Ljubljani na pobudo telesa. Z akceleracijo se je spre- z vztrajnim in požrtvovalnim Sekcije za vzgojo neprilagojene menila tudi oblika mladoletnega delom je Hermann Gmeiner kljub mladine Društva defektologov prestopništva. vsem oviram s svojo človekoljub- Nekateri menijo, da je akcele- no zamislijo uspel (1. 1949 je naracija nov način prilagajanja stala prva SOS otroška vas), na-mladega človeka modernemu načinu in sodobnemu tempu življenja, odraža pa se domnevno tudi na hormonalnih spremembah in preko teh tudi v vsem živčnem sistemu doraščajočega otroka oziroma mladostnika. Tako nastopa in polagoma prodira iz Amerike predvsem v Zahodno Evropo — vendar bolj poredko tudi že k nam — nov tip neprilagojene mladine, pri kateri gre, kot tudi ^le^TsV^vltoie"posvetiti se ori mladini klasične vzgojne za- sklenila vse zmjenje posvetiti se Slovenije dve zanimivi predavanji. Prvo je imel dr. Franz Wurst, univ. doc. dunajske univerze, kjer okviru tamkajšnje medicinske potrebami družbe. Sicer pa prosvetni delavci tudi do sedaj niso bili povsem gluhi za družbeno okolje, saj so za 7. in 8. razred že izdelali program komunalne vzgoje, ki popolnjevali. Taka tesna naslo-njenost šolskega pouka na družbeno okolje naj prinese v šole več svežine, aktivnosti, aktualnosti, naj torej povečuje uspeh v šoli. Za to bo treba vskladiti učne načrte z raznimi izvenšol-skimi dejavnostmi. Prosvetni delavci naj se še bolj čutijo kot člani krajevne skupnosti, v kateri naj vsaj na sestankih aktivno sodelujejo ter na ta način osveščajo soobčane za vzgojna vprašanja. Precej so se zadržali tudi ob težavah, ki ovirajo boljši uspeh v šoli. Šole so tako zasedene, da je skoraj nemogoče nuditi dodatno pomoč slabšim učencem. likor mogoče sposobne statutarne komisije, posamezni njihovi člani pa bodo sodelovali z občinsko komisijo. Na seminarju izražena dobra volja je. porok, da bo težav vedno manj in da bo ob vsestranskem, razumevanju doseženo plodno delo vseh učiteljskih zborov, njihova medsebojna pomoč in odkritosrčno tekmovanje. In ker so družbeno politične organizacije pokazale tolikšno zanimanje za šolstvo, se bodo ob njihovi moralni pomoči organi samoupravljanja na šolah kmalu Predavatelj se je v zgoščenem, a jasnem slogu dotaknil obravnavanja sodobnega neprilagojenega otroka in mladostnika. V uvodu je poudaril, da poznamo danes dve vrsti vzgojne zanemarjenosti otrok in mladostnikov. Prva se pojavlja vsled velikih nesreč, ki prizadevajo dobršen del človeštva (npr. kot posledica I. in II. svetovne vojne), druga pa v času, ko blagostanje raste (tj. v obdobjih gospodarske prosperitete neke države ali skupine držav). Medtem ko je prvo obliko običajne vzgojne zanemarjenosti (tako imenovanih besprizornih) uspešno odpravljal sovjetski pedagog A. S. Makarenko (1889 do 1939), druga vrsta vzgojne zane- pri mladini klasične vzgojne zanemarjenosti, za moten čustveni razvoj. Za odpravo te nove oblike vzgojne zanemarjenosti še nimamo učinkovitega protisredstva, obstajata pa dva poskusa, od katerih je eden psihiatrični, drugi pedagoški. Še vedno pa velja, da je preventiva mnogo boljša in cenejša od fcurative, ne glede na to jo poraja beda, boljšo prognozo od nove oblike vzgojne zanemarjenosti .nastale v specifičnih po- marjenosti, kjer se rekrutirajo gojih življenja sodobnega sveta v družbeno neprilagojeni otroci in velemestih in v izobilju, mladostniki iz materialno ugodno stoječih rodbin in v času blagostanja, še ni dobila svojega pedagoga, ki bi jo lahko uspešno odpravljal in zavrl. Za- drugo vrsto vzgojne zanemarjenosti je tudi komaj še mogoče reči, da gre tudi tu za vzgojno zanemarjenost v prvotnem pomenu besede. Pomemben činitelj pri presoji neprilagojenosti dela sodobne SOS OTROŠKE VASI Drugi predavatelj, Avstrijec Feliks Dittmar, je svoja izvajanja posvetil novemu načinu preventivnega otroškega varstva in skrbstva v obliki tako imenovanih SOS otroških vasi. Idejni pobudnik in tudi danes organizatorično gibalo SOS otro- mladine v velikih industrijskiH ških vasi ter celotne organizacije centrih v Zahodni Evropi, poseb- je Avstrijec Hermann Gmeiner, V tem obsegu predvideni pro- Osnovna šola Križe dela celo v gram pa so organizatorji združili treh izmenah, kar bo treba čimprej odpraviti z dozidavo. še s spoznavanjem gospodarskega in družbeno političnega sistema v duhu nove ustave, kar je bilo določeno za vse šole, prosvetno pedagoška služba Pa je prispevala še analizo učnih uspehov ob zaključku preteklega šolskega leta. Tako obsežen program je obetal, da bo tokrat šolsitvo trži-ške občine mogoče dokaj temeljito osvetliti in urediti. Večinoma domači politični, gospodarski in strokovni delavci so predavali tako, da so nakazali dovolj vprašanj, ki so vzpodbujala obiskovalce seminarja k razpravljanju. Zanimali so se za nekatere posebnosti iz ustavne terminologije in ugotavljali, kako bi ustavna načela in določila uveljavljali zlasti pri vzgajanju novega človeka. Posebno zanimanje so pokazali za socialna vprašanja. Med živahno razpravo so odkrili polno vzgojnih problemov, ki jih povzročajo neurejene razmere, v katerih žive nekateri otroci. Začeli so že zbirati podatke, ki bodo omogočali načrtno delo. Z njim bo najbolje začeti že v vzgojno varstvenih ustanovah. Poseben problem so defetkni otroci, za katere je v Tržiču en oddelek. Delo v njem je še preveč osamljeno in ne prav ocenjevano. Za to delo bo treba štipendirati defektologa, za vse šole skupaj pa bi potrebovali sociologa. tako izpopolnili, da bodo mogli no pa še v Združenih državah, je ki se mu je neposredno po II. sve-jovsem izpolnjevati tiste pravice pojav akceleracije, kar pomeni tovni vojni ob pogledu na razbite in dolžnosti, ki jim pripadajo po ustavi, in kakor bodo določene v bodočih statutih. Stanko Stritih pospešeno . telesno rastjo (sodob na mladina postaja vse višja in težja) in duševnostjo, ki se ne Šola, ki lahko služi za zgled družin porodila živa želja zaščititi to mladino in ji dati najustreznejše nadomestilo za porušen dom, izgubljene starše in manjkajočo ljubezen. Izhajal je iz tega, da je mogoče tem nesrečnim otrokom uspešno pomagati le, če se jim na umeten način ustvari vance vse do polnoletnosti tj. do njihovega 21. leta, ko so že telesno in duševno ter poklicno toliko formirani ,da so sposobni za samostojno življenje. Organizacija delovanje tudi propagira svoje preko ustreznih V Ilirski Bistrici so v nedeljo 15. septembra slovesno odprli novo poslopje za osnovo šolo. Nova šola je prevzela ime Dragotina Ketteja, ki je bil rojen na bližnjem Premu. ^ola ima 16 učilnic, risalnico, pevsko sobo, fizikalno predavalnico, kemično predavalnico, prostor za tehnični pouk, prostor za gospodinjski pouk, šolsko mlečno kuhinjo, osem kabinetov za učila, prostorno zbornico, delovno sobo za učni zbor, govorilnico, telovadnico — skratka vse potrebne prostore. Razen tega je šola zelo okusno opremljena, vse je obloženo s po-dolitom, nobenega šuma nikjer, vsepovsod ogledala, zavese, kot bi prišel v bolnišnico in ne v šolo. Osnovni šoli v Bistrici pripadajo sledeče podružnične šole: Dolnji Zemon, Harije, Vrbovo in Veliko brdo. Ker se je pokazala potreba, so letos ustanovili v okviru osnovne šole tudi prvi razred gimnazije, ki bo sčasoma prerasel v samostojni zavod. Tako bo ta obširna kotlina, kjer je močno razvita industrija, postala tudi pomembnp kulturno središče. Načrte za šolo je napravil ing. v - prijetno družinsko okolje z''neiz— predavanj radia in tiska. E. Navinšek, sezidalo jo je grad- jetje Slovenijales, ozvočenje pa ogibnim ljubečim materinskim li-beno podjetje Primorje iz Ajdov- napeljalo podjetjo Elektromeha- kom, ki je za otroka in njegov ščine, opravo je preskrbelo pod- nizacija iz Sežane. Foto: J. Meze zdrav osebnostni razvoj vse do Organizacija s sistemom SOS otroških vasi predstavlja eno izmed novih oblik pomoči socialno ogroženim otrokom in ima že določene uspehe za seboj, uspela pa je zainteresiranost za svojo dejavnost dobršen del domače in tudi tuje javnosti. Simpatični predavatelj je poživil svoja izvajanja z zelo uspešnimi barvnimi diapozitivi iz življenja in dela SOS otroških vasi. Poslušalci — vseh je bilo okoli 80 —, ki so prišli iz vzgojnih zavodov, iz centrov za socialno delo, gluhonemnice in zavodov za posebno šolstvo, so izvajanjem obeh predavateljev pozorno sledili. Ker sta oba predavatelja govorila v nemškem jeziku, je njune stavke sproti tekoče in precizno prevajal predsednik Sekcije za neprilagojeno mladino Društva defektologov SRS in znanstveni sodelavec pri Inštitutu za kriminologijo ljubljanske univerze tov. dr. Bronislav Skaberne. VOJAN ARHAR kar so se tovrstne institucije razširile ne samo v Avstriji, ki je njihova domovina, ampak tudi v zamejstvu. Jedro take družinske celice, 9d katerih vsaka biva v lastni, dovolj prostorni hišici v lepem naravnem okolju, tvori tako imenovana »mati« z devetimi rejenci obeh spolov od dojenčka do vstopa v puberteto. To je žena, ki je tej plemeniti nalogi, tj. vzreji in vzgoji socialno ogroženih otrok. Upravnik celotnega naselja, sestavljenega iz takih hišic — v vsaki biva po ena družina — predstavlja očetovski lik, obenem pa je vzgojni svetovalec teh »mater«. Vsaka SOS otroška vas ima potrebno tehnično in upravno e Silosi nih članov, iz raznih daril in volil, medtem ko gradijo hišice razna industrijska podjetja, banke in druge gospodarske enote Iz svojih sredstev ali dajo v ta namen potreben denar. V vseh teh družinskih skupnostih stremijo po topli družinski domačnosti, vzdušje je polno ljubezni, vzgoja neprisiljena in je usmerjena tako, da navaja otroke k lepemu, dobremu in delavnosti. Ob vstopu v puberteto, oziroma ob dokončanem 'obveznem šolanju premestijo otroke — sedaj žt» večje — v drug dom, prilagojen njihovim novim potrebam; tudi ta dom je v okviru te organizacije, naraščajoče nesorazmerje med družine in ogrožene otroke iz teh Organizacija skrbi za svoje varo- Ali je res kriva samo šola? V 16. št. Naših razgledov daje svoje pripombe tori Liska na gloso tov. Golobove o sprejemnih izpitih in še kaj. V raznih časopisih je bilo zadnja leta že večkrat načeto vprašanje znanja učencev, ki zapuščajo današnjo reformirano osnovno šolo. Kolikor se spominjam, do sedaj te reformirane šole javno še nihče ni pohvalil, vse, kar je bilo napisanega, je bilo več ali manj negativno. V podkrepitev svojih mnenj so pisci navajali vse mogoče cvetke raznih anket ali sprejemnih izpitov absolventov 8. raz. osnov, šol pri prehodu na šole druge stopnje. Te cvetke so včasih tako gorpstasne, da bi se človek prijel za glavo, in če si povrhu še sam učitelj, te je dobesedno sram, da si učitelj. Ne trdim, da so vse te Cvetke izmišljene, v nekatere pa bi podvomil toliko, kolikor poznam pubertetnike, ki so sila muhavi in neresni. Iz lastne izkušnje vem, da včasih zaradi »vica«, posebno če je anket preveč, namerno napišejo neumnosti, katere pa tisti, ki anketira pač vzame zares. Ti odgovori pa dokazujejo vendarle, da je snov, ki jo dobijo učenci do 8. raz., tako obširna, da jo manj nadarjeni in manj prizadevni ne morejo v sebi smiselno urediti in povezati. V njihovi zavesti neurejena snov se jim pod psihološkim učinkom izpita pomeša kot nekomu, ki se mu sanja in od tod taki odgovori. Recimo, da je to le izgovor in zagovor, vendar vse dosedanje razpravljanje dokazuje, da nekaj je narobe. Res pa je tudi, da ima današnja reformirana šola tudi svoje dobre strani, da se je izobrazbeni nivo, vsaj pri tistih, ki zmorejo predpisani program, občutno^ dvignil v primeri z znanjem, ki ga je dajala osnovna šola pred reformo. Toda o teh pozitivnih straneh nihče ne piše. Današnja osnovna šola (osemletka) obsega prve štiri razrede nekdanje osnovne šole in prve štiri razrede nekdanje gimnazije. Ne daje pa tistih rezultatov, na katere smo računali ob uvedbi reforme. Glavna utemeljitev reformirane šole je — enako osnovno izobrazbo vsem učencem; enotnost šolstva! Ideja je na vsak način zelo lepa — toda? Da uporabim primero vsem — šibkim in močnim enako breme na določeni poti in v določenem času. Ali ni to breme za marsikoga pretežko, za nekatere pa tudi prelahko? Tako je predpisan današnji učni program osnovne šole. Predpostavimo, da imajo vsi ti učenci v nekem Zabrdu in v Ljubljani enako sposobne učitelje in enako opremljene šole, ali bodo po svoji različni naravni nadarjenosti in različni vzgoji zmogli enako breme? Mislim, da ne,- Če pa vzamemo v poštev še 'zelo različno kvalitetno sposobnost učiteljev, opremljenost šol, različno okolje, potem moramo priznati, da kljub želji reformirane šole še zdavnaj nimajo vsi učenci enakih pogojev za osvojitev enakega znanja. Zato pa je veliko več dijakov na šolah druge stopnje iz mest in industrijskih središč kot pa iz odročnih krajev. Sprejemne izpite za srednje šole pa delajo vsi v mestih in večjih središčih. Vsi, ki dovršijo 8. raz. kjerkoli, imajo pravico do vpisa na srednjo šolo. Rezultati vseh teh izpitov pa so potem neko posplošeno paerilo znanja, ki ga daje današnja osnovna šola. Tisti pa, ki te izpite komentirajo, navajajo le negativne ugotovitve, nihče pa pozitivnih. Toda, med tistimi, ki izpite opravijo je prav gotovo nekaj tudi takih, ki so pokazali pri izpitu vsaj dobro znanje, ki so si ga pridobili na osnovni šoli. Iz teh učencev so sicer redki poznejši odličnjaki i^a srednji šoli, katerim je podlaga znanje iz osnovne šole. Torej ne gre meriti osnovne šole samo po odgovorih, da je bil Adam Bohorič partizanski komandant, ker je izvor takih odgovorov lahko v zbeganosti posameznega učenca ali pa iz drugih objektivnih razlogov, ne pa samo v slabosti osnovne šole. Trije učiteljiščniki iz Ljubljane so se zelo zmotili o mrtvih narodnih herojih, a ti trije zame še niso dokaz, da je znanje vseh učiteljiščnikov tako. Vendar —■ v organizaciji osnovne šole nekaj mora biti narobe. Najprej bi ponovil ugotovitev tov. Liška, da so bile nekdanje gimnazije izbirne šole. Pustimo ob strani, kako in zakaj so izbirali, dejstvo je, da so preko tega izbora prišli le tisti učenci, ki so pokazali sposobnosti za nadaljnjo šolanje, pa so mnogi izmed njih tekom časa še tudi omagali. V takratnih gimnazijah so poučevali izključno kvalificirani predavatelji, v današnjih višjih razredih pa —? Program današnjih višjih razredov osnovne šole ni nič lažji in manj obširen kot nekdanjih nižjih gimnazij, a ga ne predelujejo samo izbrani, temveč vsi! Takratna diferenciacija, ki je bila nekje gotovo utemeljena, se je torej vršila po 4. letu šolanja. Če se ne motim, ima na tej stopnji diferenciacijo Sovjetska zveza. Švica in verjetno je tako še kje. Mi pa smo zaradi parole — vsem enako izobrazbo — postavili diferenciacijo zelo visoko, v 8. leto šolanja ob zelo obširnem programu. _ Pa stvarnost? Ni treba, da so učiteljice od 1. do 4. raz. ne vem kako sposobne psihologinje, a vseeno lahko ugotove, da ima ta učenec vse intelektualne sposobnosti za nadaljnje šolanje, drugi pa ne. Toda današnji sistem je tak —• vsi z enakim programom do 8. raz. — oziroma do 15. leta starosti. Ker pa vsi tega ne zmorejo, je nujno da drsi nivo šole navzdol, In kar je najslabše, na račun tistih, ki bi zmogli več, iz katerih bi rasli bodoči sposobni strokovnjaki. Zastavljam si ob vsem tem edino vprašanje, ali je res upravičeno in nujno, da z istim programom silimo sposobne in nesposobne? Ali bi ne bilo za nekatere učence in družbo (prosveta je sorazmeroma draga) bolje v^ četrtem letu šolanja izbrati učence po razumskih sposobnostih in delovnih navadah? Sole druge stopnje bi dobile bolj sposobne učence, proizvodnja pa manj »Pogorelcev« in več vedrih, dela voljnih ljudi. Ce bi se komu pozneje »odprlo«, ima danes nešteto možnosti izrednega študija, medtem ko ga včasih ni imel. Količkaj razvite osemletke (manjše šole vedno bolj izginjajo) imajo tudi v višjih razredih vzporednice. Zakaj ne bi po temeljitem razgovoru s starši razvrstili učence po dokazanih uspehih in predelovali recimo v 5. a razredu današnji učni načrt, v 5. b razredu pa le v tisti višini in širini, ki bi ga učenci po svojih sposobnostih zmogli in ga kot ročni delavci potrebovali? Marsi-kak oče že do 4. raz. spozna, da njegov otrok ni za študij (... saj vem, da ni za šolo, bo bolj za delo...) To je diskriminacija, bo kdo vzkliknil. Ali ni diskriminacija tudi to, da nekomu nalagamo breme preko njegovih moči, in diskriminacija do tistih, ki bi si lahko pridobili več in temeljitejšega znanja, če bi le-teh, ki ne zmorejo, ne bilo v njihovem razredu? Idealno bi bilo, recimo, da bi vsd, ki dovršijo 8. raz., bili zmožni vsaj pasivne uporabe tujega jezika. Pa se skušajte pogovoriti z nekim vajencem po dveh letih, ko je zapustil osnovno šolo — po angleško. Tudi v drugih predmetih bomo ugotovili sila skromno znanje v primeri 2 vsem tistim, kar je slišal tekom osmih let. Zakaj? Zato, ker je bilo vsega tega, s čimer smo ga silili, za njegovo zmogljivost enostavno preveč, zato ni obdržal v sebi niti najpomembnejšega. Ce bi mu dali manj, bi mu ostalo več — toliko, kolikor on pač zmore. Prepričan sem, da bo tekom daljšega obdobja prišlo do tega, da bo večina otrok zmogla tak učni program, kot je današnji, ne pa samo tisti, ki so po svoji umski zmogljivosti nad povprečjem. To bo takrat, kadar bodo dani za to tudi materialni pogoji. Ti pogoji pa so: pouk ^ eni izmeni, ko bo otrok v šoli dopoldne in popoldne in bo v šoli dobil tudi kosilo. Učenec sd bo vse znanje pridobil v šoli pod vodstvom pedagogov in v primerno opremljenih delavnicah in kabinetih. Do takrat, ko bomo imeli take pogoje, pa bo verjetno že zaključen proces izoblikovanja novih družin. Dvignil se bo splošni kulturni in vzgojni nivo staršev, tako da bodo otroku lahko pomagali, in ga pravilno vzgajali-Trenutno pa vseh teh pogojev že ni in marsikje bolj silimo, kot P8 vzgajamo in učimo. V danih pogojih, kakršni pač so, vsi res n® zmorejo in je krivda za neuspeh« v naštetih materialnih pogojih, n® pa na sami šoli. Janez KAVAH St, M IZKUŠNJE IN OPAŽANJA O kemiji v l.razredu gimnazije tildi pouk k^mTiP 7pln 1 ’ Sta V prvem razredu k šolam. Ure, ki bi se s tem-sprosti- ^den u - sem rado- vsemu temu namenjeni za kemijo le, bi lahko lingvisti koristno upo- ^nia so dobili v Tem’ iJnT ^ le 2 ^ m°g0Če razvijati rabili’ sa3 s0 Splošnem dijaM v iiVateH-T dobl11 v tem letu pre- raznih pedagoških in metodičnih prvih razredih še mehanskega uka tisti khimafo žT wietn pose^no obllH. deIa’ uvaiati samostojnega željni, v zadnjih razredih bi pa le ^ tkn iTST, ze Xeei®tno Prakso, razvijanja misli, ni bilo mogoče v razglabljali in kombinirali, tik '^1 s° mo^i prlmerja^1 po_ redu utrjevati snovi in končno tu- Naihistvpnpičo lo a k- k v prvem razredu po novem in di ocenjevati dijakov Časovno Na:)bJ;st^enet®e Pa 1®- da bl se Pouk v drugem razredu še po sta- sem si skušal pomagati z raznftni Tb TT^n^T1-'16 nasl°- učnem načrtu +p tf-te Pa fizika obiavna-mije v novem učnem načrtu, losti dijakov in premajhnega šte- T telep|V .trdtjerri razredu- Koliko , Ug drugega smo spraševali, kdo vila ur v urniku. Pri dijakih sem tl?da.1.n zmesnjav gre pri po- o tem odločal. Osebno sem šel opazil znake, površnosti. Najbrž Vni1-! P™-16 na ta racun v prvih leto 1962/63 z veliko vo- zato. ker niso ntwlariai;iv, vem° P3^ samo profesor- , šolsko leto 1962/63 z veliko vo- zato, ker niso obvladali snoviTn k°raki-’ VT° PaČ Sam° ksT0 dela’ tudi v okoliščini, sem imel z njimi premajhen kon- jP.JPP-u' Ne u13?-.3111, omenjati še ahle dvome sem tlačil s sugesti- takt, medtem ko sem bil z drugi- TpTTT Podrocii ok:°u zgradbe . da j^e npvi odlok o premiku ke- mi dijaki doslej še vedno v neki TpTrPfTpTiTT''' ’ kjert0?r?1V~ ■iških ur v nižje razrede nrav zadovoliivi rp^nnanei Reiivr, c :la. Pro/esor kemije prav težaško Sestavni del šolskega pouka je tudi gospodinjstvo. Mlade šolarke z veseljem delajo v novi kuhinji na osnovni šoli Trata pri Škofji Loki. Pod vodstvom tov. Marije Fugerjeve se naučijo marsikaj koristnega za življenje Učitelj ti je potrebna tudi metodološka izobrazba tv,:. , J iauvi. uuivižv u pitJiiuKu kg- mi aijaKi aosiej se vedno v neki Ho i .. . islcih ur v nižje razrede prav zadovoljivi resonanci. Bojim se i5, pr°^esor kerPlj1?. prav. Ltovo dobro premišljen, da ne da so dobili dijaki o tem predme- ■ f1'zike 11?,m<^'a Jhem biti starokopitnež, -ki so mu tu napačno predstavo in bo taka keml:iske as.p®kt,e' °b ta^°Stl apriori nevšečne, da mo- slika dominirala tudi v njihovem STa spoznavi fizikalnega pač poskusiti. nadaljnjem šolanju. npnovem Pojava pa se spet godi škoda, im i dljaki iz Prvih razredov sem Nerodni akt prestavitve kemije Koliko skrbneje sestavljen je v m velike težave ob želji, da iz- v prvi razred in hkratna odprava tem oziru učni naert fizik6v, ki planirani učni načrt. Bili iz četrtega razreda gimnazije pa ga nekoliko poznam! Prav dobro “ nezreli in nesposobni dojemati ima še tudi druge zorne kote Ako vedo’ ka^ in Holiko na kateri stop- .a°v, katero so po drugi strani v bi bila kemija v gimnaziji le sred- ^ morejo zahtevati od dijakov, rugih razredih brez velikih težav stvo za razvijanje razumske gibč- ?rav rad hodim na sestanke in živali’ Prvih razredov do- nosti, bi bil cilj tudi v teh okoli- študliske seminarje njihovega V(Xe ob prehodu v drugi razred ščinah nekako dosežen. Ker pa so društva> ker je v vsem spoznati Psiv- sprem.embe v fizičnem ih neke usedline osnov kemije po- orSanlzlrano delo. vex- nem oziru. Kar je mogoče z trebne na mnogih fakultetah, ki že Nekaj aktivnosti v kemijskih ^ino doseči v drugem razredu,- itak jadikujejo nad pomanjkljivo- vrstah je bilo čutiti na prej orne- p, ^ , ttiMno v prvem. Hočem reči, da stjo tozadevnega znanja pri. ab- njenejn lanskem seminarju Po- b stat?stlcnih metod je, ozi- in uporabnosti določenih znan- dogaja, da se nekaterih naših ob večjem naporu v prvih solventih gimnazije je s časovno stavljena pa je bila takrat za dru- postaia.tako pr1l,na8 doma stvemh izsledkov za njegovo šolnikov loteva »pedagoški agno azredih dosege! veiiko manj kot razdelitvijo kemije v novih učnih ge vidike nesprejemljiva zahteva TihiTt VSaknPdaUreka‘ konkFetno delovno, področje, sticizem« iz nevednosti, iz po- r i solidnem delu v drugem raz- načrtih gimnazije storjen korak po vstavitvi kemije v vse štiri nicnost-. Zapudna ^ pedagogika Vprašanje pa je navsezadnje, ko- manjkljive metodološko-znan- raT T me ^ novo stanje raz°ča- nazaj. Upam si tudi trditi da bi razrede gimnazije. Šolske ure v ZS TT3 dei llk?. iz,med..tistlh Praktikov ki o stvene izšolanosti, ne pa zaradi J°-Dijaki so med šoiskipi letom s petimi urami kemije v tretjem dijakovem urniku bo treba raje setlGtlh Zadnja leta se tudi med statistiki nic ne vedo, sploh pre- kakšne prevelike znanstvene kri- dolgoletni tozadevni praznini in četrtem razredTskupaj imeh reducirati v korist seminarskemu s°^etskimi pedagogi pojavljajo hira študije, pri katerih je upo- tičnosti. skTl1 °dgovarjajočo kemijsko šol- dijaki mnogo več neposrednih in načinu dela in drugim oblikam hneJSam,Ta^Sk0" rabl?el?a stat‘stika, m v koliki Določena izobrazba v peda- ' knjigo, niso je pa absorbirali posrednih koristi kot sedaj s sed- samostojnejšega udejstvovanja. a •I.u Pedagoških pojavov m v men je sploh smiselno, da jih goski metodologiji s statistiko je * ^mostojnirn študijem, temveč mirni tedenskimi uranh v treh I odrant st zvezi s tem zahteve po rabi sta- berejo. potrebna -tudi predmetnim uči- urami v tien Lodrant Stanko tističmh metod pri predagoškem V »statističnem jeziku« niso teljem (pri tem mislim tudi na raziskovanju.* O jugoslovanskem pisane samo pedagoške študije, profesorje), in sicer še zlasti za- pedagoškem tisku lahko ugotovi- ampak tudi psihološke in socio- tegadelj, ker so specialnometo- mo, da zanj študije, pri katerih loške študije, po katerih bi mo- dični problemi posebno primerni je uporabljena statistika, niso nič rali segati učitelji praktiki. za kvantitativno raziskovanje, več nenavadnega. Statistične me- Ne gre pa le za spremljanje Določiti vsebino in čas traja- „*>*“ “ >*»» W. Mo neproopan,. vp.iva po aooie «« n. Me dru- %U> C SScSSi, arJati tudi s problemom, ki in Jim J e pravzaprav pouk čas ge stopnje, če ne še dalj. jim. Tega smo lahko veseli. Ni tivno sodelovali redne učitelje in za bodoče pred- a v mestih ne poznajo. To je za- oddiha. Seveda se ne more od ta- Pri tem se lahko dotaknemo dvoma, da statistika, če jo pra- Če vse to upoštevamo, se nam metne učitelje ter mu dati ustrez- ^tenost mladine Sološno ie “f3, uc,enca. Pričakovati, da bo tudi drugega problema, ki tare Vilno rabimo, zelo koristno služi vsiljuje zaključek, da sodi stati- no mesto med drugimi pedago- 2*)ant> da ip sodeloval pn pouku. Temu pri- podeželske šole, to je strokovno- pri pedagoškem raziskovanju, stična izobrazba pravzaprav v škimi predmeti, ne bi bilo kdove Vzroi ’ " „J zar . &levi““n rnerm So potem tudi uspehi. Zato sti učnega osebja. Na manjših Pri kvantitativnem pedagoškem učiteljevo strokovno izobrazbo, kako težko. Precej težje pa je s imv dežela precej opustela, je učno osebje dostikrat v teža- šolah ne morejo za vsak pred- raziskovanju pa statistike niti ne In ne zgolj statistična, temveč predavateljskim kadrom. Toda > .... moremo pogrešati. sploh metodološka izobrazba je tudi ta problem ni nerešljiv. Di- Učenje na zadnjem mestu ------- .........ti jc tudi la piuujviu m nerešljiv, ui- Kdor hoče statistiko rabiti učitelju nujno potrebna. Izkušnje plomiranim pedagogom, ki kažejo pri raziskovalnem delu, jo seve- kažejo, da lahko kvaliteten me- posebne zmožnosti za študij meda mora primerno obvladati, todološki študij bistveno pripo- todologije s statistiko, je treba Znanje statistike pa ni potrebno more k znanstveni izšolanosti omogočiti, da si pridobijo s po-le raziskovalcu, potrebno je tudi človeka, k znanstveni ravni nje- diplomskim oziroma s tretjesto-učitelju praktiku. Čemu potrebu- govega mišljenja in k njegovi penjskim študijem kvalifikacijo je učitelj statistično izobrazbo? teoretični in praktični ustvarjal- za predavatelje tega predmeta Učitelju je potrebna statistična nosti. Tak študij je npr. zagrebška uni- izobrazba prvič že zato, da more V tem smislu bi bilo potrebno verza nameravala organizirati že razumeti in kritično prebirati uvesti v predmetnik pedagoških v študijskem letu 1962/63, pa ni razne' študije, pri katerih je rab- akademij predmet »Pedagoška bilo dovolj kandidatov. - ---j- - - v- a \_i_iii iv^ o ijena statistika. Komur je stati- metodologija s statistiko«, še zla-stika povsem tuja, temu študije sti nujno je uvesti takšen študij te vrste niso dostopne, zato jih v predmetnik' študijske skupine seveda ne more niti dovolj dobro za razredni pouk. Razrednemu razumeti in še manj kritično učitelju je namreč pedagogika s presojati. Očitno je, da praktik psihologijo tako rekoč stroka. 'v takem primeru tudi ne more Sodim, da mora biti kvalitativna dovolj zanesljivo oceniti pomena razlika med dosedanjo srednje-~ ‘ šolsko in bodočo višješolsko iz- * Npr.. I. M. Bogdanov, Statistika obfazbo razrednega ncifelin v • kak odin iz važnejših nietodov peda- OUXctz“° razreanega . učitelja V ,—,—znanstvenem mvrmi noi+olie,’ J. Sagadin Učbenike tudi posebnim šolam Wn,’V“ “ ‘7““^° ua marajo VH1 Lucian, m pa raz- ce Dl Din na razpolago), zato pač pedagogika, štev. 2/1959. ' znanstveni ravni metri nrnhTeme tale b' ■Dcima pa v glavnem mere, ki to popolnoma omemogo- učijo vsi vse, kar pride. Tudi to L 4- Kairov, Novaja Programa H -r 1 problenJ? Z nenehnim razvojem osnov- S»JL!X3*"* k“a ,a- te.Men.od vzrotol d» »mo ie mgSBSg^g v »esa Ms.„ pri »as »e bo poveia. , . , kak 5i?n' iz važn^ših metodo v eda- obrazbo razrednega .učitelja v krniT? srednjih let so opustili vah, kako spraviti v sklad težnjo, met postaviti strokovniaka (tudi g0gi*eskoS° issledivanija i izučenba znanstvenem nivoju učiteljevega v 'Ssrv” *polslal1 T,užka - J«— «-«. i» p. i S bi m?™ Bsx.ars8r —— issaa Ln, Ucma je pa v glavnem mere, ki to popolnoma omemogo- urilo vai vso kar rvriH^ TnHi i. A- Kairov. Novaia Prnrrama ‘ 1 Probleme i3l)dje te-}o j . J * vJV-- VTVA V A« i v/ri.\_r V j Ud p X llv_/ oc ceža“t x feb .zdaj počiva vsa ko, da spuščajo naprej vse po vr- daleč od ideala, da bodo pode-- - — _______, Vxxx uspemn. urroci pn ska navzdol raven znanja, kar mm. J. Meze peedagogika, štev. 10/1962. -loški študij. Danes se nam npr. takih šol bomo začeli v Slov. " '^\\VXXVXXVXXX\\XXX\XXNXX\XN.VXX\XXXX\\XXXXX\XXXXXXX\\NX\XNXXVb.\XX\XX^^^ že letos. Pri tem pa se srečar R - • .že znanim problemom: to je ni0y d bi nakazal nekaj proble-.glasbeno-pedagoške dejavno- ja cicv. y/i»Dz. LurvciJtu ivvčuuaiivnemu SKOKU v - • . v x iterson, issledovanije zako- učiteljevi izobrazbi pa lahko bi- lo tudl število posebnih šol in od- Glasbenemu šolstvu širši pomen b(.a e.iemeutarnih šolah, ker se žeTeTletuTfdstvtTim tedfknt ^ ------------------JT ---------------- valcev glasbene umeinosti. Iz vse esuovmm soiam z norramno raz na t0der"aj b°dk prilag°iene temu vsai .v najmanjši meri zadostiti malo -, ki iz različnih vzrokov ^ToM Opuščate gfJbenTšo^ udarUifdTsote knjige^Sepre Š ,T°C z dveh vidikov: s stališča bene kulture po tradicionalnih šole. Kdor ne more napredovati ko oaTITnLk°lC!kT.e_dv_0ranf:aT,na ??er' otezkocajo delo. (Podobno je tud čini nam ni uspelo iz njih vzgo- ^ učenci m učitelji ten sol jiti kritičnih ljubiteljev in pozna- up°rabljajo učbenike, namenjene valcev glasbene umeinosti. Iz vse osnovnim šolam z normalno raz-množice učencev, ki je vsa ta leta vito mladino. Ni treba posebej po- šturt-T * uven vidikov: s stališča Dene Kulture po tradicionainm sole. Kdor ne more napredovati ko pasivno (oh noslušanin vKc. .___ ~'T . t” r'"*”' ^ omT T S Stališča učitelja’kar met°dah pri teh zahtevah namreč pri instrumentalnem pouku, je to- benih reprodukcij in ob primer- glasbeno obzorje '(Na to^i^naT z drueimi uemmi pripomočkr) Po- ^ogoča nekatere primerjave, odpoveduje. Res je, da je V ne- rej nujno oropan še tiste skromne nem vodstvu) uspešno razvija svoj bolje odgovoraa anketa med ob sebne ole, bl Jore] morale dobit: tednT problem! ob katerem se katerih deželah z daljšo glasbe- in pomanjkljive splošne glasbene še nerazviti glasbeni čut. ' skovalcTki bi dala entevTnnnfte« ucbenike> kl bl blh metodično in odre° Ustavliaio tudi tisti, ki nam no-pedagoško tradicijo laže, saj vzgoje, ki jo danes nudimo v Seveda- kdo bi rekel da je podatke') g o poučne vsebinsko pri JtakšVn0- sredstva za šolstvo, je: imajo močno razvito glasbeno psi- glasbenih šolah. Ta je pgč še ved- uvajanje v razumevanje’ glasbe Če hočemo slasbo kot sradstv,, le družbeni pomen glas- hologijo, sociologijo glasbe ipd. no — in to naj poudarim — zelo naloga tako splošnoizobraževalnih etično-družbene vzgoie Dopulari Povsem nepravilno mislijo ti- "S!no*"" —x-’ samih - kot tudi vodstev zirati, moramo nujno misliti na sti’ ki menijo, da bi bile takšne 0dreia^Stavl3a:>0 tudi tisti’ki nam no-pedagoško tradicijo laže, saj vzgoje, ki jo danes nudimo v Seveda. ^ uel Je .Joa.UKel. b da v nekem smislu te šole ob sodelovanju raznih glasbenih trebna, za vzgojo ^ širših ^plasti in ne ramo glasbenih šol in da je predmetov, a to razvojno, tako, tiskati. Mislim, da bi sleherni šol- i m uujud uigdin^cu-ij, ivui. je gid^uenega pobiusctatvci: mstru- to pac eden izmed problemov kakor so se te discinline razviialp odbor in u-nrrmn* liS IsilS Psiiii iM|i iiiii lisi: pjgSf-g S-jSfssš s !SE2™ S3.SSS! 3f družil •°-pr3vdeg^ peti^ne3T ^ePe uspehe na področji^pasivne- pogosto s svojimi modernimi Ne zavedamo se, da je med gajanj, ki se spletajo v komoozi- s sestavo učbenikov je treh; ®ve<3a tii/nT ™el° zategadelj ga glasbenega doživljanja kot umetninami omejen krog »odje- mladino, ki nam je zaupana, naj- cijah, ob odlomkih iz glasbene 11- začeti čimprej. Menim, da bi bil ?etl> kot T f™g!Cen vzg°jn.1 po' i^hd^T Slasbe’ tore-' kot 'poslu- malcev«, ker jim preprosto ljud- več takšnih, ki so usmerjeni bolj terature, instruktivno izbranih za Prav, ko bi defektologi Slovenij att10 nLi TT daneS' ST,a'1 gle‘ !alcl’ katenm ]S pravzaprav vsa ubo Pa5 ne mor,e več sle- receptivno, to se pravi, da so ta namen in opremljenih s pri- ustanovili redakcijski odbor ki b n Glasbe1p drugega vidika. ta vzgoja namenjena. Eno pa je diti, potem napravimo kaj več tu- bolj pripravljeni sprejemati glas- merno razlago. Predavanja naf bi začel sistematično izdaiati'nora ^evatTUZik°- naj ga uvede v vzgajanje reproduktivca na ama- preveč pozabljamo na glasbenega Kaj smo pravzaprav resnično mlademu človeku nudila urejen ter vzgojnih zavodov interSe gf briih kTbre UTT0ST terSki,’ p0lpr0feS1^aT1 aU Pr°fe' Posifa133 ~ l^bitelja, ki mu je dosegli na podrpčju glasbene kul- odnos do teh posebnih človekovih ga tipa Društvo defek otegov Sl, !^beni ,korakov J čudoviti sionalm ravni. Glasbena vzgoja vsa ta produkcija pravzaprav na- ture? Žal zelo malo. Morda nam dejavnosti, ki ga spremljajo, od- veni e pa naj bi se oovezate tu UljjkgU* svet na nni hn dpložnit. (o tal™ orfraT tictiti dicr»r,Tin,-i Vi mornonp na tistega ■»„ i —_ __ ■ ___ ___________V s F ^ J ’• vemje pa naj Dl se povezalo ru, 'hi v ,ruuuviu ravm. vjiaancna vzgoja vsa la piuoaavija jjiavzaprav na- ture; z.ai zelo malo. Morda nam dejavnosti, ki ga spremljajo, vet pa naj bo deležnih je tako odraz tistih dispozicij, ki menjena, na tistega, za lepo spre- je res uspelo posredovati posa- kar se zveda svojega bistva ^ Budi kot doslej in me- jih mora imeti vsakdo, če hoče jemljivega človeka — in teh ni meznikom drugačen odnos do MIROSLAV KALAS venije pa naj bi se povezalo tuc z defektologi sosednjih republik. Vlado Rozman DANAŠNJE AFRIKE ni v naših učbenikih MEDNARODNI RAZRED ali nastop med počitnicami Beograd, 31. julija. renče učiteljev, ki v šolah pouču- Rdečega križa! Vsak krvodajalec v , Nastop je napovedan za 17. uro. jejo esperanto in ki so prišli v dobi značko. Ta značka mi bo iz- Oglušujoč trušč gongov, divji nialnih držav. Spoznavali smo jo davatelje zgodovine in zemljepi- Ni to najprimernejši čas za hospi- Beograd, da izmenjajo izkušnje, hodišče za mojo temo. Ce bom z kriki džungle, ki odmeva od tudi iz političnih poročil in uč- sa z nekaj izbranimi temami o tacijski nastop, pa bo že nekako Učitelji so pripeljali s seboj ene- otroki govorila o ustanavitelju strahotnih bojev s smrtjo, kani- benikov, ki govore o kolonialnih Afriki. Tudi geografski učbeniki šlo. Kazalec se približuje 16. uri, ga ali dva učenca in ti otroci raz- Rdečega križa, o 100-letnici te bali in vrači, na pol goli, divji osvajanjih in imperialističnih bi morali skrbneje spremljati a soba, v kateri sem želela imeti ličnih narodnosti sestavljajo se- človekoljubne organizacije ,bo te- Ijudje to je bila slika Afrike, vojnah. Slišali smo, da ima Afri- ekonomske in politične spremem- nastop, je zasedena. Saj sem ve- daj moj razred. Precej nenava- ma zanimiva, aktualna in skupna kakršno smo spoznavali iz poto- ka bajno naravno bogastvo in be vse do današnjih dni. Zgodo- dela, da bo treba improvizirati, den primer razreda je to tudi gle- nam vsem, čeprav smo prišli iz pisov raznih popotnikov, največ da so se za ta svet potegovali vinske in zemljepisne čitanke bi Samo, da otroci ne bi imeli pre- de na starost otrok: od 8 do 18 krajev, ki leže več tisoč kilome- lovcev na slone in leve, avantu- Nemci, Francozi, Belgijci in drugi, bilo treba izpopolniti z gradivom več treme. Jaz bom svojo že po- let. Glavno je pač, da se med se- trov narazen, nstov, ki so prihajali iz kolo- ^ Naši šolarji lahko zvedo sicer iz afriških držav. Tisk, namenjen tlačila. boj dobro razumemo, saj govori- In sedaj smo tu. Poleg espe- --------------------------- kaj več o tem kontinentu iz dnev- mladini, bi moral bolj organizi- Končno smo v veliki predaval- mo vsi mednarodni jezik espe- rantske zelene zvezde imam krvo- nega časopisja: o narodih, ki so rano pisati o Afriki. niči gradbene fakultete. Amfitea- ranto, zato tudi pouk, kar se je- dajalsko značko v obliki rdeče Seminar za spoznavanje narave si s težko borbo že priborili svoj Koristno bi bilo, ko bi te tralna oblika prostora me v pr- zika tiče, ne bo težaven. Težje je kraljice. Henri Dunant me z olj- prostor na soncu, o uporih v An- praznine izpolnili z vrsto pri- vem trenutku nekoliko zbega, a bilo najti primerno temo, ki bi nate slike kar nekam vzpodbujali*. I1?. Mozambiku, o dogodkih v ložnostnih predavanj o Afriki že hitro si v levem delu predavalni- bila tako različnim otrokom zani- joče gleda. Nekaj ponazoril so mi v prvih dneh septembra, pred pri- Alžiriji itd. Mar je to res vse, v tem šolskem letu. Prav tako ce ustvarim svoj »razred«. Moji miva. preskrbeli beograjski kolegi. Po tetkom šolskega dela, je Zavod za prosvetno pedagoško službo Ljubija- _ _____________ na I organiziral enodnevne seminarje . „ nrnnfPvaniP <; vp tnon o n ’ za učitelje L, I., m. in iv. razre- °a fe Proučevanje svetovne zgo- dov. v zgoščeni obliki so obravna- dovine tudi v naših solskih uč-vali učno-vzgojno področje spozna- benikih zaključuje z drugo sve- ^amenTeminarja je bil. da bi od- tovno vojno in ustanovitvijo OZN. redili razmerje med vzgojnimi in izo- ^ nadaljnjih dogodkih, o mili j o-braževalnimi dlji pri tem predme- nih osvobojenih ljudi, ki SO si ati1"^04^ obsersJnoS£Una p^al izvojevali enakopravne odnose, •zj 2 pnueuzss as jat ijefudpts iituzaui učbeniki ne dajejo natančne pred-siedki metod, ki učence najbolj zak- stave.Tako seveda ‘ učenci ne mo- rei° dojeti izrednosti velikih tre-,biologi, ki so na razrednih aktivih nutkov, ki jih doživlja svet m '(šolskih in občinskih) z razrednimi še posebej doslej brezpravni učitelji vso snov predelali v zvezi z HikHp a 71 ip in Afriko učrtim načrtom in učbenikom. Tako 1:1 1l1.. -f' . „„„ je v predpripravah sodeloval za l. Skoraj tretjina članic OZN in II. razred razredni aktiv občine (34) je iz Afrike — S Kenijo, ki Swka’ z5«tretji Ilazn n učlt6d1r bo letos dobila neodvisnost. Na aktiva občine Moste-Polje, za IV. raz- ,, , , , , red pa učiteljstvo teh razredov obči- ^insKih tleh se danes bije staro ne Ljubljana-Center. Pri programu so z novim, preživeli kapitalizem bila zajeta tudi navodila praktikov, se umika socialističnim idejam. ki so na posameznih primerih sve- r* a.c -i______ , .. , J . tovali, kako napravijo učne teme za- Afriko se bije svetovna in nimivejše in plodnejše. Zajel je raz- zgodovinska bitka. Afrika se Učne tipe učnih ur in predvsem opo- osvobaja vpliva tistih, ki SO n zarjal na navajanje učencev na opa- ,. J x •’ A zovanje ter Iskanje vzročnosti in po- ukazovali do včeraj, in gre tako siedic. Mnogokrat se zgodi, da obseg v političnem kot gospodarskem snovi preforsiramo na stopnjah, kjer pogledu svojo pot v socializem. otrok ne dojame vsega. Čimbolj mo- • __j- •_ ramo prt tem predmetu deskriptivno Današnja Afrika je^ zgodovm-metodo zamenjati z ekološko-biolo- ska resničnost, zato ji moramo ško, ki učence pritegne k sodelova- v našdh Šolah in tudi V UČbeni- vil,, /4« i ? A n 4 e>ri/-m'4-4 4 -»Tr/n-ra mori . kar bi morali vedeti? bi bilo dobro, ko bi naši stro- učenci zasedejo prve štiri klopi, Pravzaprav je presenetljivo, Tema pa se mi je ponudila kar uvodnih besedah, po prvih stav-sama. kih, ki jih otroci nekoliko v za- Naša konferenca se je pričela dregi povedo, preidemo k temi in dva dni po katastrofi v Skopju, pozabimo, da nas drugi poslušajo, Takoj po prvih pozdravnih bese- zdi se nam, da je tu samo naš dah je učitelj Erbetta iz Švice »razred«, da že dolgo skupaj de-predlagal, da izrazijo udeleženci lamo, da se že dobro poznamo, konference svojo pripravljenost Starostna razlika ne moti, vsak pomagati prizadetim v Skopju s po svoje pove ,kar pač ve o skup-tem, da darujejo kri. Naš prija- ni temi, vsak nekaj prispeva k telj Erbetta se je komaj rešil iz našemu razgovoru. Za kratek čas Skopja, kjer si je ravno tiste dni se ta tako heterogeni razred zlije ogledoval zgodovinske znamenito- v eno delovno skupnost. Zaživi in sti. Po prvih potresnih sunkih je obstoji. Poizkus je uspel, dokazal ušel iz hotela. Po njegovih pre- je, da mednarodni razred lahko tresljivih besedah se je takoj javilo 50 krvodajalcev, ki so se že čez eno uro odpeljali v beograjski zavod za transfuzijo. Čeprav so bili nekateri tovariši zelo utruje- obstoji. Minil je teden skupnega bivanja otrok v Beogradu, a pisma bodo gotovo še dolgo križarila sem ter tja po Evropi in vzdrže- ...._____________jkCi ... Telesna vzgoja deklet v eni ganskih srednjih šol H Q ff rt Ir 1 TT ... J ~ 4- ~ ______: m • t . . . ^ ni od naporne poti, si niso po- vala zvezo med nekdanjimi »so-mišljali dokazati svojo solidar- šolci«. Morda pa se bodo čez leto nost z jugoslovanskimi kolegi. ali dve zopet srečali. Za esperan-Po opravljenih pregledih pri- tiste je svet majhen in na med-demo v sobo za odvzem krvi. Tu narodnih srečanjih se najdejo j so trije ležalniki. Jaz pridem na vedno stari prijatelji in znanci-srednjega, gospa Erbetta leži ha Takih srečanj, kot je bilo letos moji desni, na levi pa svetovni beograjsko, si želimo še. Želimo popotnik in pisatelj Tibor Sekelj, si jih vsi, otroci in učitelji. ~ ................ SONJA TAVČAR sP^i1Xmraipoukuarr;ihk“ uspešno J nekI °bliki P^dsta- pozabimo Tu se , bralo okoli mednarodne pomoči in solidarno- obravnavajo v vseh štirih razredih. Napisati bi bilo treba priročnik, vili probleme Afrike z raznih 200 učiteljev iz raznih evropskih sti Dekletce z znakom Rdečeča Zavod za prosvetno pedagoško kt bi podal pregled sodobnih vidikov. držav. Moja učna ura spada - ■ Rdečega jiužbo Ljubljana i je prvotno plani- sprememb v Afriki, ki bi nas ' ~ ........... ral ta seminar na koncu meseca ju- seznanjal ne le Z njeno pretekle tdruge 4n^gPea Zam jT^ l°stjo, temveč posebej tudi z nie-delo pred začetkom pouka bolj učin- no kulturo, o kateri ne vemo kovito in v podrobne učne načrte bo dosti, gotovo vnešena marsikatera potreb- (»Prosvjetni list«) na pripomba. L. K. Jubilej tolminskih učiteljev Pred kratkim se je zbralo v Tolminu dvajset učiteljev, ki so obujali spomine iz leta 1923. Tedaj so na slovenskem učiteljišču v Tolminu opravljali prvo in zadnjo maturo v slovenskem jeziku, kajti mana Centilijeva re- Morda bi bilo koristno, ko bi društvo zgodovinarjev in geografov skupno s pedagoško pro- Ivo Jančič - 70-Ietnik nrnpram d , . .v krivža na. rokavu nas spretno ob- dlUL1dopoiiniie70Si!t.I's,oiiSC1ieie je progiam dela mednarodne konfe- veže. Saj res, sedaj nas veže znak preživel v Mariboru, kjer je 1913. !• maturiral. Službovanje ga je privedlo v Ormož, Markovce pri Ptuju in Maribor. Nemirni čas prve svetovne vojno je preživljal v Galiciji in ruskem ujetništvu. Po revoluciji je v SZ opravljal razne poklice, na gimnazij' pa so mu ponujali mesto profesorja Angleški seminar - Koper 1963 svetnimi “a,oai 5e» Jesen'pr!: iTSS,,,? '‘"““j' <>* Predavatelj Kenneth Richarda a. .« pravilo krajše seminarje za pre- ^ S "SS.mSlS « Liubijan. h, Filozofska takuiteta. podajali tudi p^lede jiSS Wk** Srečanja upokojenih prosvetnih delavcev v Celju TU— univerza Je dai, IS'd,PM Si“dUeS!eimdi& S Sn o šol v tedanji Julijski Benečiji, da se srečujejo enkrat na mesec njih letih se je vloga seminarja. Letos se ie snremoniln fnrii -l.0. , .e',° ™.ea ilterarr‘° Kasnejši letniki so morali oprav- na družabnih sestankih. V okvi- ki je bil doslej v Bohinju, Piranu struktura udeležencev seminarja1 nine^n oraktično "^krirtk^ umet' liati maturo v Vidmu (Udine) v ru teh srečanj, za katere sta po- in Kopru bistveno spremenila saj je bila tolTat teetji^z vrst Skesa dela ler E v cTloti italijanskem jeziku. skrbela F. Roš in tov. Gobec, Če je obisk seminarja še pred osnovnošolskih in sredniešolskih rinhrrf «intPHčno --m Ob praznovanju 40-letnice poslušalo tudi razne referate. nekai let; nomeml ^ ^eonjesoisMh dobro sintetično prikazal poezijo mature so nekdanji 40-letnice poslušajo tudi razne referate. nekaj leti pomenil skoraj nujno predavateljev^' ostaio“pa "so biil omeni en ega “časa tolminski TVrinHimclri nocmilč- in nica+oll Hninnlnifotr JtnHiia ?anrrlie.»-.o ^4-,.Jn t .. Omenjenega CESa. Drugi predavatelj angleške li- Mladinski pesnik in pisatelj dopolnitev študija anglistike na študentje. Seminar je za učite- učiteljiščniki poslali pozdravno Fran Roš je pred nedavnim pri- ljubljanski univerzi, je smisel se- Ije — angliste brez dvoma zelo us pismo tudi profesorju dr. An- pravil referat o Ivanu Cankarju minarja danes že bolj v tem, da koristen, ker pomeni tak stik leralure na koprskem seminarju creju Budalu, znanemu. pesniku in učiteljici Jožici Budinek, na podrobneje osvetli nekatera pod- pravo osvežitev že pridobljenega • . pro^ F' Thompson, ki in pisatelju, ki je sedaj upravnik zadnjem sestanku pa je govorila ročja in specifična vprašanja iz znanja, mnoga spoznanja oa ^ !mel ,na . programu zanimiva SNG v Trstu, a se tega srečanja Anda Bavdek o potovanju po angleške in ameriške literature in seveda tudi njim nova tvredavama w moderna antrieive ni mogel udeležiti. S. Ažurni obali. S. jezika. Že doslej je bila pri pre- Na letošnjem seminarju je IMIIIMillUimilllllliimillllllllllliailMIill ..I... .......................-<"'mn.|| FRANCOZI O NJEGOŠU predavanja iz moderne angleške literature od G. M. Hopkinsa in T. S. Eliota, pisateljev tridesetih let pa do »jeznih mladeničev« in najnovejših dramatikov in pi- njegovem vznožju ne joka niti W^’ ena Okeanida.« FJllI v za lepoto umetniškega ustvarjanj-učiteljem pa pomagati prt njihov?1 1 delu. Jubilej Matije Brezovarja Učitelj Matija Brezovar je doč*, ____ Iris Murdock in Muriel Spark. Leger, »patriarh francoskih Fr*s^P prof Thompsona do li- _ . . . razrodi!>' SPSSSsSSgfSSSf^i Letos smo slovesno proslavili 150-letnico rojstva Petra Tri leta po Njegoševi smrti je gošu največ izmed vseh Franco- — praktično-analitična metoda, ko«. ^ Petroviča Njegoša. Številnim prireditvam na Cetinju, v Beo- obiskal Cetinje Marmier. Glede zov. V neki študiji, ki obsega okoli in \e na za5etku obetal zanimiv muTe^^m^^AovL dllilo »1 gradu in drugih krajih se je pridružila še podelitev prve Nje- na to, da so bili spomini na Nje- dvajset strani (Serbes Croates et P°Sled prepletanja literamo-zgo- nove naloge. Njegov namen je ^ goševe nagrade za književnost, ki jo je prejel književnik goša še sveži, je lahko obširno pi- Bulgares_Le Poeme’national du devinskih in družbenih silnic z vzgojiti mladino v ljudi, sprejemih' Mihajlo Lalič za roman »Lelejska gora«. sal o črnogorskem vladarju in Montenegro), je skušal podati osebnimi zapažanji sodobnika. uetvana, Prof. Danilo Lekič nam je odstopil v objavo nekaj odlom- pesniku. analizo Njegoševega življenja in ^al Pa obširni program zaradi kov iz svoje daljše razprave o Njegošu. , Ko opisuje Marmier borbe s pesniškega dela, posebno analizo bolezni predavatelja ni bil v ce- U«r. .d, ie o”« ,„e»te. konec aoliznčPli Lnm zini' vpnEo^nsEnrfEfia TToda je gojil Njegoš — kot čisti plamen pesnik nekatere odlomke, ki jih 19. in v 20. stoletju je predaval mati ^politiki in znanstveniki, ne! ta slava % ta^ njega ^ ^ EWv delo n^o^01^0’ davanPaT Tho™s-.Sv^a ^ karSvoj 3077«-^:™ giilfoEj^SvS^nS kohEbUr3’ V kateri SPl0h ni' dtZ^azSMj^Su^ nf Eli des Sommičres (Voyage Večinoma pa so Francozi pisali ^Eno-duhovEd S- Emfni Lčct nnfeHel k‘ jih t o^vn? ^ Sj^nol10^ historiaup et politiaue ju Monte- objektivno oziroma dobronamer- posvetno duhovnega gospo imo, da Lege n razumel «na- opredelil s perspektive današnje-. jC končal tudi učiteljišče, ves nčero) 'in sicer v knjigi v dve-h no Med ?emi ^sci so tudi fran- dar:ia in tako nadaljeval znana čaja Njegoševega ustvarjanja. Tu- ga časa. Večji del predavanj pa študija je živci v pomanjkanju, ri* 3eC'ki JeS. S » P,eS ”skf ^ »o proitoSl ,1? ^ SltŽSS‘S'M JSfl ^ KleSvl* »™ l.SbSS Si j Torej tedaj, ko še niti v srbohrva- Njegoša in Črno goro, kot npr. daja! nova. Osnoval je šole, n p onikniti, saj m poznal dovoij analizi njihovih del. bll0 v Šentrupertu, kjer je siuzt>°J£i ščini ni bilo kniiee o Črni sori Že Pvnrien Robert Xavier Marmier Cetmlu Pa 1® organiziral tiskarno, dobro jezika. Njegoševih pesni- Predavanja iz angleškega je- so let. po upokojitvi pa je osern -leto1 kasneje ^so ^revedlTto^ knjigo gK rS je k? J6 'k*b *dej ni ra^yn 3»* za!° ^ zika naj bi predstavljala določeno ^-ijai pisarniške posle na »e. v angleščino delno na tudi v nrenntoval naše dežele ni na bil Vlb almanahov in več drugih del. mogel povezati, /id. se tudi, da povezovanje teoretičnih jezikov- nemščino v črni goriTn še manj da bi se Obdarjen z veliko ljubeznijo do Lčger ni doumel Njegoševe poeti- nih vprašanj s prakso in jih je Knjiga Vialla des Sommieresa osebno seznanil z Njegošem. Mal kEf™ fn’Gorskem tUdi Predavatelj+ C' Wrathmell je vzbudila zanimanje zlasti te- je knjigo Les Slaves de Turquie, J -l Lu +, Iru v 3--* C 3 • HT' PnPrav'1,z metodskega stališča, dai ko so se Črnogorci boievali v kateri ie obsežno poglavje nod naJbol-jširru deli tujih književno- Vseeno pa je opazil da ni mogoče Opozoril je npr. tudi na nekatere p^ti NrpoMnovTgF^ancyl.eVie Elovom Črnogorci.^fFEcoz ^ SbfIn EsE^tsa^za NiEšEmlelu oE^aVriztr .nabake- ki - Pojavljajo dlie časa oo teh vninah sn ni šali niše s nreceišniim noznavaniem o ure oddlba lr} Pr°stega časa za Njegoševem dem okarakteruircti pri poučevanju angleščine. Zato nekateri Francozi o Črni gori kot Njegošu in njegovi Črni gori ta- knPzevne Poskuse.« Nato govori za glavnega junaka. Sam pravi je bilo do neke mere razumljivo, sovražni deželiPrvi Sla sedanj fkUcuS nekateri ^oEEriSbTEdErf vok- SoSfnaE«511 * “m ^ da 80 ta bolj pritegl ni tekst — libreto za opero »Črno- drugi Njegoševi sodobniki (npr. f,- 3 3 mEE riJlnm nom- nogorski narod-<< . nila zanimanje profesorjev kot gorci« Gerarda de Nervala — Ciudina, ki je prevajal Njegoša v Pm neutrudnim delom in o polo Ne glede na njegovo razume- pa študentov. Več predavanj so obravnava motiv iz te vojne, italijanščino). Podrobneje piše o ^’whg sMnnfh vanie ali nerazumevan e Njegoše- spremljali filmi in skioptične sli- Mnogi Francozi niso mogli razu- Njegošu kot vladarju in reforma- Emm in na Dnnah, 8 ^ dela, je Lčgeru pripadla čast, ke. meti sovraštva Črne gore do Na- torju Črne gore, manj pa o pes- JNeapl3U 111 na na-1u' da .le od Francozov prvi, ki je Omenim naj še, da je bilo or- poleona, ker niso razumeli hrepe- biku. Marmier priznava — prevzet skušal prikazati »Gorski venec«, ganiziranih tudi več debatnih ve- nenja Črnogorce^ po svobodi in Med drugim piše: »Pravo čudo od pripovedovanja Njegoševih so- Francozi še vedno kljub temu ča- čerov, udeleženci so si ogledali nebdvisnosti. Nekatere je privedlo je, kako je Peter II. zmogel v dobnikov na Cetinju, pa tudi od *®Jo na vsaj malo skrbnejso štu- več filmov o kulturnih znameni- ------- takšno pisanje tudi do neresnič- manj kot desetih Igtih omiliti su- pripovedi svojih prijateljev, ki so “Uo o Njegošu. tostih in prirodnih lepotah An- ruperski soli. Poleg svojih siužb^V nosti in obrekovanja. Tako daleč rovost svojih rojakov in kako jim spoznali Njegoša v Italiji — da ga Na osnovi vseh razlag vidimo, glije in ZDA ter film o Robertu dolžnosti je rad prevzemal tudi sta zašla dva avtorja, Njegoševa je vlil ljubezen do državljanskega je prevzela pri pisanju žalostna da je Njegoš privlačeval pozornost Proštu. ^ _ ge MedeZvojSno je živel v zelo sodobnika: eden je nepoznan, dru- življenja. Prav tako je čudež, ka- misel. V svojem romantičnem za- Francozov in da je z velikim za- Dr. Janez Stanonik, ki vodi razmerah, nekaj časa je bil tu"' gi pa je bil Stanislas Bellenger. ko je mogel ukiniti krvno osveto nosu piše: »Vsak človek, ki je od- nimanjem spremljal vse, kar so seminar s strani oddelka za ger- “Poru v Trebnjem gosicc> Bellengerjev članek Excursion in uvesti kazni za tatove oziroma maknjen od sveta, nosi pa v sebi pisali o njem in njegovi Črni gori. manske jezike in književnosti, je polica, z^svoje delo jepepre)ei f‘‘ dans le Montčnegro — de Raguse ugrabitelje deklet. Vladiko pogo- kakšno ognjevito misel, ki je ne Vsa ta dela so v času, ko so na- Izjavil, da bo seminar še obdržal znanje — Red dela n. stopnje- ži Pipeti (L’Echo Frangais, 16. IX. sto obtožujejo, da deluje manj not more niti zatreti niti uresničiti, stajala, povzdigovala ugled Njego- smer, ki se je v zadnjih letih iz- Brezovar mnogokrat obuja i, 1845) je čisto navadno obrekova- duhovnik, bolj pa kot neizprosen spominja na Prometeja, ki ga trga ša in črne gore, obenem pa so tu- oblikovala. Prihodnje leto name- tudinaraztaojSlUdanaanjagaZašoistva-, f nje. Znano je, da se je Njegoš je- vladar, ki je šel v svoji dosled- jastreb. Črnogorski vladika pred- di prispevala k utrditvi njenega rava oddelek povabiti na šemi- njegove želje ob so-ietnici? — 1-, zil zaradi teh klevet in jih skušal nosti tako daleč, da so izvrševali stavlja bolj kot kdorkoli Prome- mednarodnega položaja kot neod- nar znano angleško pisateljico se sestal s svojimi prvimi «e*£;zo-£ demantirati. Zanimiva je njegova smrtne kazni v njegovi prisotno- teja, prikovanega na Kavkaz, visne države.' Iris Murdock ali pa pisatelja dočakal1 devetdeset lef Enako n"*' f*ditav, da je vse, kar je napisal sti...« Prometeja, ki ga trgajo, toda ob Danilo Lekič lana Fletcherja. Mirko Jurak urno tudi mi! Knjiga - most med narodi 4. kongres FIT, mednarodne organizacije prevajalcev Starodavni Dubrovnik, staro Jugoslavija je član FIT že de-|redišče umetnosti in kulture, je set let in' v tem obdobju so naši ^ dneh od 1. do 8. septembra po- prevajalci v mednarodni zvezi od- rtal pravi Babilon ob morju. Te kd je bil v Dubrpvniku 4. kon-Bres pit- mednarodne organiza-c'ie prevajalcev. Sodelovalo je had dvesto petdeset tujih in več kot petdeset domačih prevajalcev, književnikov in lingvistov. Zbrali se v starinski stavbi, v prenov-*ienem »Delavskem domu«, da bi v prisrčnem vzdušju tega pomembnega srečanja razpravljali 0 važnih zadevah, ki zadevajo Vse bolj živahne in razvejane prevajalske dejavnosti. Nad vhodom visel značilen emblem: zemeljska obla, v sredi knjiga, z desne m leve pa most. Že tak znak je govorno povedal, kaj si kongre-*isti v plemeniti vnemi prizadevajo doseči: da bi napisana bese-dim tesneje zbliževala narode, kitreje posredovala najrazličnejše kulture in da bi si književnost tu-ki malih narodov uspešno utrla P°t v široki svet. PRVA ŠTEVILKA »KURIRČKA« 2e prva številka drugega letnika Kurirčka, v kateri je kopica bogatih Pripovedi Iz partizanskih dni, obeta, da se bo ta revija priljubila vsem. Tistim najmlajšim, ki so jo poznali že doslej, pa tudi onim, katerim je Prvič prišla v roke. Naslovno stran Kurirčka pojasnjuje pogovor med učiteljico in ci-uibanom o pogumnih fantkih, ki so v najtežjih dneh naše preteklosti zamenjali svoje igre s kurirsko torbo m iznajdljivo opravljati težavne na-l9ge. pisatelj Prane Bevk, ki je preživljal viharna leta v partizanih, je ®Pet segel v svojo neizčrpno zakladnico. Njegova pripoved Italija je kapitulirala je posvečena 20-letnici primorske vstaje. Živo napisana je zgodbica Iva Zormana o kurirčku s Petimi partizanskimi imeni. Ko listamo po tej številki, beremo še prispevke Josipa (Ribičiča (Starin modruje) ter verjetno zgod-™oo o plahem partlzančku Boštjanč-«u Janeza Govoa. Srečamo tudi na-Peto pripoved Milice Ostrovške (Do- igrali vidno vlogo, saj imajo svoje predstavnike v odboru FIT, z mnogimi referati pa so sodelovali tudi v prejšnjih kongresih: v Parizu, Rimu in v Godesbergu v 59. zvezek Kondorja Pod naslovom »O pesništvu« sta dr. A. Sovre in dr. K. Gantar zbrala odlomke iz Homerja, He-sioda, Anonymusa, Aristotela, Horaca, z željo, da bi šolska mladina ob tekstih s pomočjo spremne besede spoznala, kaj so antični narodi Grčije in Rima videli v poeziji in kaj v pesniku. Ob tem imata v mislih, da »vsa evropska kultura, ves način mišljenja in odnos do znanosti in umetnosti ima korenine v antičnih tleh«. Ob prevodih lahko samo občudujemo bogat dar posredovanja vezane besede, spremna beseda Kajetana Gantarja pa razloži vse bistvene pojave in miselne poteze v zvezi z besedili. Celoten izbor daje lep vpogled v antično delavnico pesnika, seznani nas z antičnim humanizmom in še kaj več. • Ob tem pa se misel ustavi ob dejstvu: četudi je lepota žlahtne antike nekoliko oddaljena in je prav, da (dobivamo take tekste, pa je prav tako prav in nujno, da bi dobili knjigo ali več »O pesništvu« iz sedanjega ali polpreteklega časa. Ne gre drugače: spoznavajmo svoj čas in sodobna literarna dela današnjega humanizma, da se. bomo razgledali doma in po svetu in spoznali svoj obraz, ob tem in zatem pa prebirajmo in spoštujmo žlahtno starino antičnih kultur. Res je: za prav vsak lep prevod smo kulturno bogatejši, marsikje zakrpamo zamudništvo. Potrebe so pogosto večje kot program Kondorjeve zbirke. Ob tem pa ne smemo pozabljati na današnji čas in sodobne tokove književne tvornosti. I. U. OTROK IN DRUŽINA Na prvih straneh pete številke revije za družinsko in družbeno vzgojo »Otrok in družina« je objavljen razgovor s predsednico ZPM Slovenije Olgo Vipotnik, ki nas podrobno seznanja z uspehi ZPM med tretjo in četrto skupščino, z novimi nalogami te organizacije in načrti. Domala vsi ostali prispevki razčlenjujejo - odnose staršev do otrok ter njihovo vzgojo. Posebno tehten je članek Fr. Strmčnika, v katerem razpravlja avtor o tem, kako je pri kaznovanju otrok potrebno sodelovanje šo-le in doma. Dr. Jože Potrč nas seznanja bro se je odrezala), pa črtico Luke z vprašanjem dovoljenega splava, pri Slhuca, .Id nas popelje v otroške igre čemer se zavzema za zaostritev boja * Povojnem času. Ta prispevek je proti splavu. Vzgojen, saj odvrača otroke od med- J-^rubriki »Vzgojitelji nam pišejo« * " snja s sovrstniki 'r‘ - jih naredili nji- sebojnega obračunavanja s sovrstniki nam dr. Janez Tominec na neposreden ---------------------------j,,, -n- način predstavi dolžnosti in pravice Jarads napak, »ovi starši. Na 21-letnioo jugoslovanske mornarice nas opozarja Cvetko Zagor-*ki. Poezijo zastopa le Jure Kašte-*®n, vendar bi ji lahko v prihodnje odmerili nekoliko več prostora. staršev do nezakonskih otrok. Med sestavki, ki jih bomo z veseli em prebrali, so tudi vtisi s poti po SZ, o katerih pripoveduje V. Cvetko. Med drugim je v tej številki še pri- __________ _ _ spevek Karle Novakove o tem, kako - Med drugim najdemo v jesenski naj pomagamo mladini pri izbiri po-steviikj Kurirčka povest-(v nadalje- klica, posebno pestra pa je rubrika :anjih) Zorana Hudalesa Blisk ter »Družinsko svetovanje«, kjer najde-“Miimiv prispevek Mirana Ogrina z mo koristne napotke za vzgojo otrok, 5J6gove poti po Indiji (Vi ste iz Ju- njihovo prehrano ipd. |bslavije?) Marsikdo izmed najmlaj- V reviji je objavljeno tudi nekaj “m se bo najbolj razveselil zadnjih črtic iz družinskega življenja, skoraj strani Kurirčka, kjer je vrsta ugank vsako stran pa poživljajo umetniške ?n smešnic, pa kurirčkova torba, fotografije iz življenja naših najmlaj-Jekslkon in drugo. M. K. šib. - mk Nemčiji. Razgibano in plodno razpravljanje kongresistov se je v glavnem usmerjalo k trem najvažnejšim točkam: h kodeksu prevajalcev, h glasilu FIT, ki izhaja štirikrat letno z naslovom »Ba-bel«, in k predlogu profesorja Ralpha_ Italianderja iz Hamburga, strokovnjaka za afriške jezike, ki se je zavzemal za to, da bi FIT sprejela čim več prevajalskih organizacij iz Azije in Afrike. Ta vprašanja so podrobno obravnavale posebne komisije, enako tudi priprave za kongres literarnih prevajalcev, ki bo naslednje leto v Varšavi. Delo kongresistov so prijetno osvežili in obogatili glavni referati, polni plemenitih zamisli in dragocenih izkušenj: prebrani referat Iva Andrica — Prevod in avtor, razpravljanje o finesah prevajanja Rogerja Caillo, predstavnika UNESCO, referat francoskega založnika Paula Fla-manda in ameriškega jezikoslovca Burtona Atkinsona. V mednarodno zvezo prevajalcev so bile sprejete prevajalske organizacije Madžarske in Bolgarije. Za naslednika dosedanjega predsednika FIT dr. Juliusa Wunschea je bil izvoljen zagrebški književnik Zlatko Gorjan, predsednik društva književnih prevajalcev Hr-vatske in prižadevni organizator. Kongresisti iz južne, srednje, severne Evrope, iz Finske, Sovjetske zveze in enden celo iz Japonske, ko si z zanimanjem ogledali razstavo jugoslovanskih knjig. Slovenski del je z veliko ljubeznijo, prizadevnostjo in okusom uredil ljubljanski prevajalec Silvester Škerl. Prevodi so se na ličnih mizicah in v vitrinah vrstili po obdobjih: od klasike, večina prevodov našega pokojnega mojstra dr. Sovreta, pa Dalmatinove biblije vse do najnovejših prevodov sodobnih najpomembnejših pisateljev. In Prešeren, Aškerc, Cankar, O. Župančič, v nemških, čeških, italijanskih prevodih! Svojevrsten sprehod skozi stoletja. V ubranem sozvočju z literarno umetnostjo so stene razkazovale platna slikarja Gojmira Kosa. Tudi Hrvati so prikazali razvoj svoje prevajalske dejavnosti. Zanimivo je dejstvo, da je knez Frankopan prevajal Moliera! Iz te velike dvorane, ki so jo krasile modernistične zelo dekorativne slike hrvaškega slikarja Postružnika, si stopil v tretjo sobo — v somračen prostor, kjer so s sten gledali negibni obrazi čudovitih ikon, medtem ko si z zanimanjem sledil stopinjam prevajalstva v Srbiji in Makedoniji. Mednarodni kongres prevajalcev je bila vsekakor prisrčna in velika manifestacija plemenite želje, da bi knjiga bila trden most med narodi, ki naj v mirnem sožitju ustvarjajo. Umetnost, iz katere diha topla človečnost, naj oplemeniti svet in prežene vse mračne, razdiralne misli. Gema Hafner Igor Pleško Motiv s trga v Ulcinju, akvarel 1962 Sodobna pedagogika 14 o it-« rt on oAra/in/i m TCtvVl/V Uvodni članek Marice Dekleva (Seksualna vzgoja kot d& moralne vzgoje) nas seznanja z odnosi socialistične pedagogike do seksualne vzgoje. Avtorica pravi med drugim, da se ukvarja socialistična pedagogika s seksualno tematiko tako, da jo vključi v vzgojo celotne osebnosti in jo prvenstveno povezuje z moralnim oblikovanjem te osebnosti. M. Dekleva odgovarja tudi na nekatera sporna vprašanja, ki so pogosto področje spopadov med različnimi pojmovanji, in ugotavlja, da je seksualna vzgoja za mladega človeka nujnost, saj mu »pomaga zoreti za zdravo družinsko življenje in ga usposablja za pravilno vrednotenje seksualnosti in ljubezni.« Na raziskovanja in ugotovitve italijanske pedagogike opozarjata odlomka iz referatov .s posvetovanja, ki ja bilo marca na Bledu. Referat o sodobnih pedagoških raziskovanjih sta pripravila prof. D. Orlando ter prof. F. de Vivo, referat o estetski vzgoji pa prof. G. F. d’Arcais. Prispevek dr. Leona Žlebnika opozarja na pomembnost estetske vzgoje v naših šolah. ’V tej številki je objavljen tudi referat s posvetovanja o samoupravljanju učencev, ki ga je letos organiziral CK ZMS. Ta referat, ki govori o raznih vprašanjih v zvezi s samoupravo učencev, je napisal Emil Rojc. Jože Dolgan nas seznanja z začetniškimi težavami pri računskem pou- CELOVŠKI »MLADI ROD« V 13. LETNIK Šolski list za koroško mladino začenja s septembrsko številko trinajsti letnik. Mladim ni le prijetno in poučno branje, temveč ga uporabljajo tudi kot pripomoček pri pouku slovenščine v ljudskih, glavnih .in srednjih šolah. Od naših mladinskih pripovednikov se oglaša v prvi številki France Bevk s sestavkoma »V šoli« in »Kaj pa zvezki in knjige?«, pesnik Fran Roš s pesmijo »Odprla so se šolska vrata« in tržaški slikar in pesnik Robert Hlavaty, ki je napisal »Zgodbo o limonah«. Pestra vsebina lista bo prav gotovo pritegnila precej mladih bralcev, kar je tudi njegov namen. S. ku, domiseln pa je sestavek Velimi-ra Batiča, v katerem predlaga avtor, naj bi v osmem razredu uvedli kot dopolnilni predmet spoznavanje domače občine. Na koncu revije so — kot po navadi — knjižne ocene in poročila. Ocenjevalec Makarenkove »Knjige za starše« Roman Oberlintner toplo priporoča staršem to knjigo kot pripomoček za pravilno vzgojo mladega človeka. Dr. Stanko Gogala opozarja na razpravo R. Oberlintner j a, ki jo je izdal Zavod za napredek šolstva SRS (Problemi dodatne pomoči v praksi). Objavljeni ‘ so tudi sklepi s posvetovanja o stanju in vprašanjih pedagoške znanosti, ki je bilo letos v Zagrebu. Revijo zaključuje rubrika Doma in po svetu, ki navaja med drugim statistične podatke o šolski izobrazbi prebivalstva SRS. M. K. PRVA LETOŠNJA ŠTEVILKA »PIONIRJA« Že pestro opremljena naslovna stran prve jesenske številke »Pionirja« obeta zanimivo revijo. To tudi je — ugotovimo, če ga skrbno prelistamo, obenem pa nas nekoliko • moti, da ni pravega sorazmerja med leposlovnimi in poljudnoznanstvenimi oziroma tehničnimi prispevki. Kdo ve, zakaj je tako, in če je dovolj pojasnilo, da so večji bralci bol radovedni kot cicibani in jih zatorej zanima vse. V tej številki srečamo tri pesmi Toneta Pavčka, med katerimi je najlepša »Pesem za hčerko«. Prijetno, precej nevsakdanjo pripoved o črnem petelinu — vetrokazu je napisal Beno Zupančič, medtem ko se Branko Čopič predstavlja z razgibano zgodbico o orožju. Posebno presenečenje je nova rubrika »Pri slovenskih pravljičarjih«, kjer se bomo — kot je videti — tudi v prihodnjih številkah »Pionirja« srečevali z domačimi pravljičarji in njihovimi izvirnimi pripovedkami. Klasično literaturo zastopa Rado Murnik z »Matajevim Matijem«. Valens Vodušek kramlja s pionirji o nekaterih slovenskih svatovskih ljudskih pesmih. Tudi vsi ostali prispevki so hvaležno branje. Ne le L. Menašeja »Žanrska podoba«, temveč tudi prispevek R. Godca, v katerem avtor' opozarja na vrednost pravil oziroma discipliniranosti v odnosih med ljudmi in drugi. V prvi letošnji številki »Pionirja« najdemo razen tega še razgibano filmsko rubriko in še nekaj prispevkov, ki jih bodo pionirji radi prebrali. Odkar je Defoe 1719. objavil »življenje in nenavadne pustolovščin« Robinzona Crusoa«, so se vrstile — in se menda še — robinzonade vseh vrst in narodnosti. Defoejeva povest, ki je nastala na osnovi resničnega dogodka, je postala moda, do danes je ohranila svoj krog bralcev med mladino. In če 1963. najdemo med slovenskimi prevodi »Modernega Robinzona« izpod peresa Bernarda Goskega, se vprašamo, kaj nam pove novega ta knjiga. Lahko bi smatrali »Modernega Robinzona« za, an-tirobinzonado, saj Gorsky opisuje drugačen svet, z drugačno osnovo, predvsem pa hoče biti veren resničnemu doživetju na atolu Pacifika brez glo-rifikacnje, pa tudi konec zaobrne realno, samo brodolom in volja do življenja še ostajata skupna. Brez iluzij in brez lahkotnosti je Gorsky opisal trdo življenje na koralnem otoku, bujno favno in floro, slednje skoraj z radovednostjo prirodoslovca. Podvodna lovišča mu odkrivajo bogat neznani svet. Torej knjiga, ki bo mladega bralca bolj pritegnila zaradi sodobne osnove. Za založbo Lipa je delo prevedla iz francoščine Mara Puntar. Roman Heinza Konsalika »Diagnoza rak« — založba Lipa, prevod Mirka Napasta — nudi bralcu vpogled v zdravniška prizadevanja pri zdravljenju bolezni, ki se je v zadnjih desetletjih tako nenavadno razširila. Resda Konsalika ne gre primerjati z deli de Kruifa — za to mu manjka večja strokovna povednost, pa tudi klen dinamični slog — vendar je romansi-rano pripoved kaj spretno uporabil, da je zanimivo pa tudi pretresljivo razgrnil zgodbo zdravnika v borbi proti raku ter dokaj jasno predočil kancerozne bolezni. Močan poudarek na zdravniški etiki je prezenten v tej knjigi — potreben pa tudi v praksi! Sorodno tematiko ima poljudnoznanstvena knjižica Irmengarde Eberle »Rešitelji življenja«. Avtorica je namenila knjižico mladini, zato je ubrala lahak, poenostavljen pripovedni ton. Seznani nas z iznajditelji sul-fonamidov, z odkritelji penicilina, streptomicina, govori o krvnih skupi-nih in transfuziji, o Rh faktorju in vzrokih eritroblastoze pri dojenčkih, o imunizaoijskih serumih, pa o vitaminih, ki so človeškemu organizmu nujno potrebni. Knjižico je natisnila MK v prevodu Mihe Likarja. »Orlovo gnezdo« Toneta Svetine bi najbolje poimenovali lovske slike iz prirode. Zajetna knjiga odkriva avtorjevo navezanost na lepote gora in gozdov, s poetično vznesenostjo opisuje slike iz prirode, iz živalskega življenja, hkrati pa izpričuje zdrave nazore - lovca, ki je čuvar narave in občudovalec vsega, kar daje narava. Za »Orlovim gnezdom« bodo posegli predvsem lovci. Za založbo Lipa je izdelal estetsko sporne platnice Zvest Appolonio. filmska vzgoja - pastorek? . ypam si trditi, da se je v v,^klem šolskem letu filmska Uvp.?^a v naš'ih šolah uspešneje 'ki Vila’ 0 tem razmi*" tis »i Prizvokom pesimizma tova- Vj,, Jone Partljič v prejšnji šte-t*1 Prosvetnega delavca. Av-Ja sestavka Filmska vzgoja — Vedno pastorek? sicer prav razumem, saj ga je mimo ie „ . livnih težav, s katerimi se ujj.lajbrž srečeval sam kot film-Š^J^Jitelj, razočarala še malo-kvcUna udeležba, prosvetnih de-ga ,el' ljubljanskega in kranjskemu aja na junijskem seminar- ^!msk;o vzgojo v Kamniku. ^rti " ........... H ‘ bolj vari« in drugim stanovskim to-K.,. ern bi rada sporočila nekaj , optimističnih ugotovitev, filj^ J^uajstdnevni seminar za dela,/0 izobraževanje prosvetnih Za ?ev in dijaške mladine ter b0drxv.raVnavo nekaterih tiem s ^rrnin a filTnske pedagogike — ta deželi^ povzemamo po drugih ra j. kjer se je filmska kultu-pogrg.,Uspešno uveljavila kot ne-izobra.,J1Va -komponenta splošnega kh a^Vanja mladih ljudi v šo-dil ^ benih stopenj — je potr-lenost naših, že med lev 0 lotom nabranih ugotovi-8a deli^Prodku filmsko-vzgojne- i Bojaz2nŠi!? šolnilk°v- v hjem Ji0’ da bi utegnili z uva-Ze taif,. Pouka o filmu obremeniti lihne) v rplrPan predmetnik, po-*bajy’ ž ko se natančneje se-* v zamislijo filmske vzgo-pouku in v okviru svobodnih dejavnosti ter s predlogi za vsebino ter metode tega vzgojnega in izobraževalnega področja. Ker sem podpisana že pisala o teh vprašanjih v reviji »Ekran«, upam, da ne bo zvenelo samovšečno, če opozorim na te sestavke, zlasti na povzetek razprav s koprskega seminarja v 11. št.. Na tem mestu mi prostor dovoljuje le kratko obrazložitev za tiste, ki jih enodnevni ali večdnevni seminarji in posveti še niso seznanili z našimi predlogi in utemeljitvami za filmsko vzgojo. Predlog, da bi učencem 7. in 8. razredov omogočili v rednem pouku (ure smotrno porazdelimo pri različnih predmetih, ne le pri slovenščini, kakor je bilo prvotno zamišljeno!) spoznavanje filmske umetnosti in osnove filmske kulture, je bil z odobravanjem sprejet tako za osnovno šolo kot — seveda z drugačnim programom, a tudi po 10 ur v šolskem letu od 1. do 4. razreda gimnazije — v srednji šoli. Ta predlog je samo bolj konkretno dopolnilo navodil za izvedbo vsebine in smotrov pouka slovenskega jezika v Predmetniku in učnem načrtu za osnovne šole. (Glej stran 26, točko 5!) Srednja šola mora — to je popolnoma jasno — smiselno nadaljevati smer, ki jo že osnovnošolski program takole razlaga: »Kot nova sredstva, s katerimi dvigamo kulturno raven mla« dine in njeno sposobnost doživljanja umetnin, vse bolj stopajo v ospredje film, radio, televizija in tisk...« Ko smo začeli nekoliko glasneje poudarjati potrebo, da se filmsko vzgojno delo razživi, smo naleteli na popolnoma upravičene ugovore mnogih prosvetnih delavcev, predvsem na pripombe o tem, da ni nihče razen posameznikov, ki se za film posebno zanimajo, seznanjčn s to vejo umetnosti. (Film je, žal, še pogosteje neumetnost, prilagojena nizki stopnji filmske kulture občinstva. Prav zato napredna družbena ureditev podpira spoznanje, da se z višjo stopnjo filmske kulture spreminja tudi izbor kvalitetnih filmov za kinematografsko omrežje.) Dalje so bile upravičene tudi pripombe, da nimamo ustrezne strokovne literature niti napotkov za filmsko vzgojno delo. Prvo, pomanjkljiva ali sploh nikakšna usposobljenost, da bi se pedagog suvereno približal filmu in ga znal primemo predstaviti svojim učencem, bo še leta in leta občutna dediščina programov strokovnih šol, ki niso niti približno obdelale problematike celovitega področja kulture in umetnosti — film pa se v to celovitost vrašča s svojo živo in privlačno prisotnostjo, pa naj je delo umetnika ali delo obrtnika. Hkrati pa ugotavljamo, da se po- sebno na učiteljiščih in gimnazijah obzorje splošne izobrazbe že širi tudi na področje filma, televizije, radija. Torej obet, ki za zdaj še nima dovolj smotrno in enotno zastavljenih programov, pa jih dobiva čedalje več. Tako je tudi čedalje več spoznanj, da se je pač potrebno spoprijeti z vsem novim najprej z lastno odločitvijo in dobro voljo po samo-izobraževanju, potem pa začeti. Drugo, vprašanje literature o filmu in filmski vzgoji, pa ne more biti več ovira oziroma ugovor zoper uvajanja filma v šolo. Zadnja leta se je seznam ustrezne literature močno razširil. Morda bi ustregli bralcem lista, ce bi v eni prihodnjih številk objavili predlog podrobnejšega učnega načrta za filmsko vzgojo v osnovni šoli in bibliografijo najpotrebnejših priročnikov in knjig za šolsko knjižnico. Po Sloveniji je bilo v preteklem šolskem letu mnogo več posvetovanj in seminarjev, namenjenih filmski vzgoji, kot kdaj koli prej. Sodelavci Sosveta za film in televizijo pri Zvezi Svobod komaj zmorejo vse delo. Zato, smo tem bolj veseli vsakogar, ki je začel s filmsko vzgojnim delom in je pri tem uspel. Ce sem poprej omenila, da nam je pretekli seminar za filmsko vzgojo v Kopru (udeležba nad 50 seminaristov) potrdil napredek pri uvajanju in poglabljanju filmske vzgoje, naj povem, da smo na tem seminarju slišali več koreferatov naših kolegov iz različnih šol, in sicer o tem, kako se je v obdobju preteklega šol- skega leta posamezna šola ali posamezna občina lotila dela. Prikazi uspehov in spoznanj o potrebnosti in koristnosti filmske vzgoje med mladimi ljudmi so razveseljivi, saj dokazujejo, da se da uspešno delati tudi v skromnem obsegu in v slabih pogojih (pomanjkanje učil in ponazoril — v našem primeru primernih filmov, učbenika za učence, še primernejših priročnikov za učitelje itd:).' Tudi o težavah in neuspehih smo slišali, vendar je tega iz leta v leto manj. Mislim, da je beseda praktika ,njegova izkušnja in njegov načrt za prihodnje mnogo prepričljivejša kot še tako utemeljeno načelno razpravljanje in pisanje. Zato mi dovolite, da vas ponovno opozorim na 11. številko Ekrana, ki objavlja del omenjenih koreferatov kot spodbudo začetnikom ali še vedno prisotnim omahljivcem, ki se filmske vzgoje v šoli še vedno na vse kriplje branijo. Prepričana sem, da zaradi tega, ker se še niso poglobili v namen in pomen tega dela. Nekateri nam svetujejo, da se bo filmska vzgoja premaknila za korak naprej, če. bodo republiški prosvetni forumi »tako ukazali«. Menim, da so že napotki v učnih načrtih primeren »ukaz« in da je zdaj potrebna predvsem odločitev posameznih šol za bolj načrtno delo na tem področju. Seveda dobi posameznik kakor tudi posamezna šola mnogo več iniciative in opore, če ga spodbuja zavest, da ni osamljen, marveč ga podpira področni zavod za prosvetno pedagoško službo ali recimo ustrezen' občinski forum in komisija za film. Kolikor mi je znano, se je že več zavodov za prosvetno pedagoško službo odločilo za podporo prosvetnim delavcem, ki so zaradi pomanjkljivih navodil in izkušenj oklevali z uvajanjem filmske vzgoje v šolo ali pa so postajali malodušni, ker so se počutili preveč osamljeni v svojih prizadevanjih. Murska Sobota, Kranj, Maribor, Jesenice, Ljubljana — to so imena zavodov, za katere dobro vem, da so že posegli na področje filmske vzgoje. Morda tudi drugod. Tako, upam, sem prepričala tovariša Partljiča, da filmska vzgoja kljub še vedno obstoječim objektivnim zaviralnim pogojem vendarle ni več pastorka v hiši šolske učenosti. Drugod, v življenju odraslih v pojmovanju filma in pjegove vloge v naši družbi, pa ostaja filmska kultura žal še vedno eno najbolj zapostavljenih področij. Če bi ne bilo tako, bi imeli drugačno programsko politiko in manj skrbi, da nam film odtuji, poplitvi in pokvari mladi rod. Film, ki v naših programih pogosteje, kot bi smel, ni umetniška izpoved, temveč poceni razvedrilo ali pa še to ne. Ravno zaradi tega je filmska vzgoja tako zelo potrebna. Upajmo, da se bo »začarani krog« medsebojne odvisnosti v zakonitosti ponudba — povpraševanje vsaj v naši družbi odprl na ljubo zahtevnosti in spoštovanju resničnih umetnin. Jovita Podgornik STRAN 6 SIMFONTTA V T FSTT f Potovanje v tujino *' JL T _JL JL 3L T fa y J Komisija za mednarodne zveze všteta še dva izleta v Gi tišine ‘5^rvandanD^dSdatvnnZonne Srfli liVade na visokem dr°- vdanosti, krik nemoči: upodobil je Skulptura predstavlja domiselno, !^-S^egf.e Dafne-v drevo spreminjajočo: - ščenim samostnnArr, 1 rjaine — v aievo spreminjajočo se Kubisttcno oblikovano velikansko v Kostanjevici domovali hali ma- P astlka> syf>le.vrs'trl_0 d^0 Grkinje žensko. Sime Vulas, tudi iz Zagre- svečo — lahko pa tudi vzpon minita letos že tretiič no^tala* m-i" v a7lne Spitensove: to je grozljiv prihodnostjo in krčevito željo po sli, ki na posled zagori v ustvar- Boriščemednarotoeea srečarfia^ki' knk fz^anega. udobnega člove- ba, pa je v kotu ob zidu, na kate- jalni domišljiji. Isti avtor je na nariev ki^o^ i ?,mia a “ k ’ razPettega med no1;raniini ne- rem vztrepetava mreža svetlobe livadi dognano upodobil še parjev, ki so od 1. julija do 31. av- mirom, strahom pred negotovo in gusta v hrastovino upodabljali, miru in soglasju z naravo. Milena svoje umetniške zamisli. Na pro- Lahova, kiparka iz Zagreba, je les strani livadi, ki je postala svoje- z dinamičnim zanosom oblikovala vrstna galerija pod vedrim ne- v ležečo moško podobo; iz obličja bom, stoji že več kot dvajset le- bereš neuklonljivo silo, ki s svoj-senih umetnin, dragocene prido- stveno nemo govorico pove: kadar bitve dveh simpozijev. Tu so letos omahnem v boju, pravzaprav po-nastale nove, zelo uspele skulptu- čivam pred novimi spopadi... Ob re. Holandec Aert Riedbrock je robu livade pa zamaknjena v fi-hrastovino oživel v razgibano mo- lozofskem miru strmi predse vi-demistično plastiko — ležečo ženo, soka figura poenostavljenih oblik drugi Holandec Jan Snoeck v mo- — učinkovita umetnina avstral-numentalnem slogu ploskev in ko- skega Angleža Bernarda Balla-lobarjev prikazuje kipenje rasti in čuvaj! Bolj ko si ga ogleduješ, harmonijo življenja. Japonec Mi- tem jasneje slutiš, da ta čuvaj va-noru Togashi je izredno domisel- ruje nekaj dragocenega — nemara no v dinamičnem ritmu upodobil je čuvaj etičnih vrednot človeštva, klovna, Joshikumi lida — tudi Ja- Pod košatimi krošnjami dreves, ponec — je zelo učinkovito z ru- ki jih obdajajo stari zidovi cerkve stikalno enostavnostjo v zatišje in kot uspele kulise spreminjajo zelenja postavil zgovorni sohi — prostor v nekakšen naraven atrij, zakonski par. Židinja iz Izraela — stoje nove, zelo uspele umetnine: Shosha Heimann je oživela hra- Kosta Angeli Radovani, znani ki-stovino v dognani doprsni figuri par iz Zagreba je s poetičnim ob-— po ubranem sozvočju linij na čutjem upodobil stoječi ženski lik prvi pogled doženeš, da sta pred- velikih dimenzij. Njen odreveneli stavnika dveh generacij: oče in izraz je poln groze in hkrati trpke Prispevek k metodiki splošne tehnične vzgoje PRISPEVEK K METODIKI SPLOS- svobodnih izvenšolskih dejavnosti NE TEHNIČNE VZGOJE — Stevan učencev v pionirskih krožkih in klu-Bezdanov in Nikola dr. Potkonjak bih mladih tehnikov. (DZS, Ljubljana 1963, 250 strani, pre- Ob skrbnem prebiranju lahko opa-Vod Miloš Macarol). zimo osnovno misel obeh piscev: da Sestavek predstavlja izbor nekate- tehnična kultura predstavalja poseben rih dosedanjih izkušenj pri tehnično del splošne kulture, ki se-v vseh, tu-Vzgojnem delu med pionirji in mla- di nadrobnih vprašanjih povezuje s dino. Avtorja s svojim delom utirata področji obče kulture z izhodiščem v pot do znanstvene obdelave metodi- praktični (funkcija!) in pristopni upo-ke splošne tehnične vzgoje. Knjiga rabi (oblika!). In druga: tehnični bo koristna učiteljem tehničnega po- pouk ne more učencem nuditi zgolj uka, vodjem raznih naravoslovnih in osvojitve nekaj osnovnih veščin (te-tehničnih pionirskih skupin, učiteljem meljna misel klasičnega ročnega de-fizike in kemije ter tudi vsem, ki se la!), ampak razumljivo predstavo, in pripravljajo na poklic učitelja za teh- poznavanje najbolj pomembnih mate-nično vzgojo. Izhajajoč iz sedanjih rialov (tekstilije, papir, les, kovine, potreb in izkušenj vsebuje knjiga: plastične mase, steklo), kako jih pri- senc, postavil impozantno svojih umetniških zamisli: proti nebu kipi mogočen, skladno oblikovan kip, spominjajoč na temno rjave sode — umetnina s poetičnim naslovom: legenda oblik. Kakor prejšnja dva, je tudi letošnji simpozij kiparjev »Forma viva« uspešno opravil svoje veliko poslanstvo: umetnost združuje ljudi preko vseh meja, plemeniti človeštvo in je hkrati prizadeven glas medsebojnega razumevanja in plodnega sožitja. Idilična Kostanjevica, ki se zrcali v temno zelenem ogledalu Krke, je postala razgibano kulturno pozorišče; mimo Forme vive je priredila »Dolenjski kulturni festival« z dramskimi, opernimi predstavami, literarnim večerom, koncerti in nastopom folklorne skupine »France Marolt«. In kar štiri razstave! Grafike starih mojstrov od XV. do XVIII. stoletja so navdušile ljubitelje umetnosti, posebno pa originali Rembrandta, Rubensa, Diirerja, Tiepola. Pa lesene skulpture slovenskega kiparja Ivana Napotnika. Retrospektivna razstava pokojnega slikarja in kiparja Jožeta Gorjupa je spet oživela obsežno delo prezgodaj umrlega kostanj eviškega umetnika. Svojevrstna novost pa je bila razstava nizozemskega kiparja Jana Snoecka, udeleženca. »Forme vive«, ki je prikazal celo vrsto stenskih tapiserij , v pestri skali barv: na bombaž ali volno v horizontalnem in vertikalnem ritmu nanešeiie, zelo dekorativno delujoče velike lise! Skratka, starinsko mestece, -tihoten otok ‘pod pravljičnimi Gor-- janci, je postalo hram umetnosti, naloge, vsebino, bistvene značilnosti dobivamo in obdelujemo. Ko tehnični skulnturo kubističnih nhlik- no- Iri tažo ven noetonet lilrnvnnan in načela tehnične vzgoje, vprašanja pouk tako obravnava tehnologijo pri- jpulr° buoisncmn odiik. po Ki Kaze vso pestrost likovnega povezovanja tehnične vzgoje z nara- dobivanja jji uporabe tehničnih mate- §lec*- se dviga po Vijugah, ki spo-* snovanja doma in V svetu, ves Ši- voslovnimi področji, organizacijo teh- rialov, ne more mimo industrije' in minjajo na stopnišče Babilonske- roki razpon od tradicionalnih SiSnjaTndnrmim^ovT0dVrufb°e^h ga stolpa, vse navzgor in navzgor smeri, pa do najbolj modemih izvodnega in družbeno koristnega de- odnosov, ki se razvijajo v delovnih Proti Kupoil podobnemu vrhu. iskanj. v, G. H. Komisija za mednarodne zveze Sindikata delavcev družbenih dejavnosti Jugoslavije organizira za prosvetne in znanstvene delavce v času zimskih počitnic 1963/64 potovanja v inozemstvo in sicer: — v Grčijo od 19. jan. do 27. jan. (7 dni), — in od 25. jan. do 2. febr. (7 dni, če bodo interesenti za drugo skupino), — v Italijo od 19. jan. do 29. jan. (10 dni), I. skupina — in od 23. jan. do 2. febr. (10 dni) II. skupina), — v Avstrijo od 21. jan. do 28. jan. (7 dni). Cene potovanja so: za Grčijo 41.500 din, Italijo 45.000 din, Avstrijo 33.600 din. V tem znesku so vračunani naslednji stroški: viziranje potnega lista v tujih predstavništvih, vozna karta po inozemstvu, postanek v inozemstvu (prenočišče in dva obroka), prevoz z avtobusom od železniške postaje do bivališča in obratno ter vstopnice za muzeje. Poleg tega sta všteta še dva izleta v Grčiji iz Atefl (Peleponez: Elefsis, Korintski Kanal» Stari Korinff Mikene, Nafplion, Epi' daurus in Delfi), v Italiji: Rim, izlet do Neaplja, Firence, Benetke, Trst* na Dunaju pa krožna vožnja po mestu. Udeležencem bo ostalo na razpolago: v Grčiji okrog 300 drahem (okrog 7500 din), v Italiji okrog 6500 lir (okrog 8000 din) in v Avstriji okrog 400 šilingov (12500 din). Prijave za potovanje pošljite Kd' misiji za mednarodne zveze, Beograd, Kr. Milutina 66, najkasneje do 15. novembra t. 1. V prijavi navedite, za katero potovanje se prijavljate ter osebne podatke: priimek in ime* poklic, imena staršev, kraj in datum rojstva, naslov stanovanja in šole oziroma ustanove, v kateri delate. Prijave je treba overiti pri pristojni sindikalni podružnici. Plačali boste lahko tudi v obrokih. Natančnejša pojasnila bo dobil vsak prijavlienec naknadno. K prijavi priložite predujem * znesku 5000 din, oboje pa pošljite Komisiji na račun št. 101-13-608-88. Ivan Napotnik: Eva la, izvedbo poučnih izletov, načrtova- proizvodnih kolektivih. Ob spoznavanja dela in priprave na tehnični po- nju tehničnih stvaritev otroci razme-uk; spremljanje in ocenjevanje uspe- roma zgodaj spoznajo pomen pridobi-hov pri tehničnem pouku in oblike tev znanstvenih proučevanj na nara- ----------*--------------------------- voslovnih področjih, torej naravne flnrpmfV in llinlrf povezanosti med znanostjo, tehniko in vjJiGiiiu. Ali UVIIU stvarnim življenjem, ki ga omogoča- V nhvP7ni coli 3° upoma delavnost, široka razgle- v v buii danost in tovariško sodelovanje. In OPREMA IN UČILA V OBVEZNI zaradi teh misli pomeni knjiga na-SOLI — Vilko in Zlata Knust (DZS, predek in izbrane izkušnje v njej Ljubljana 1963, 208 strani). Avtorja sta primerno usmerjanje in vzpodbudo zbrano gradivo podelila v skupine vzgojnim in prosvetnim delavcem. Jože Dernovšek izobraževalnih vzgojnih sredstev,, c« pravi, dala sta poudarek na to, da je celotno otrokovo okolje lahko že samo po sebi vzgojno sredstvo: od urejenih odnosov med ljudmi do urejenosti materialnih osnov za pouk. V uvodnih poglavjih obrazložita razvoj vzgojnih sredstev in prelom v na-čini^ pouka, ali bolje: spoznavanja in učenja. V nadaljevanju sta sestavek gradila na uspelih prizadevanjih nekaterih šol. Najprej so opisana sredstva za po-uk fizike, kemije, biologije, tehnične MM Vzgoje, geografije in matematike. Po- |||gt|gg sebno pozornost posvečata uporabi projekcijskih naprav kot tudi vlogi 'm " M šolsMh radijskih in televizijskih od- W daj. Pri načrtovanju novih šolskih ■' ' stavb in učnih prostorov ne more mimo Knustovih predlogov noben arhi-tekt, ne organizator in izvajalec celotnega . šolskega vzgojnega programa. Šolski prostor, postavljen v luč novih vzgojnih zahtev, predstavlja prostor, v katerem se odvija dinamika in zahteve sodobnega življenja. K smotrnemu delu pa mnogo pripomore ureditev komunikacijskih naprav, primerna oprema, najrazličnejše zbirke “^“^"r^ahaja v smo- ; '** tmo grajeni in opremljeni šolski stavbi, je nesporno najvažnejši Hovek, človek — vzgojitelj in učitelj, človek, ki zna uporabljati in poiskati v pravem času potrebno vzgojno sredstvo. X- Clovek, ki v otrocih vzgaja človeka in človeka ustvarjalca. Takole izzveni razmišljanje ob prebiranju te knjige, ki sta jo spisala izkušena dol- Seminar za učitelje angleškega jezika V dneh od 30. junija 1963 se je v gram Sole za angleški jezik v Rimu. nabito polni predavalnici Osnovne šo- O samih metodah pouka je imel dvo-le Toneta Čufarja odvijal seminar za je predavanj in sicer praktičen pri-;; učitelje angleškega jezika, ki sta ga kaz šolske ure in kako se uči otrok j organizirala Zavod za napredek šol- materinega in tujega jezika. Vse stva SRS in Republiški sekretariat ostale probleme metod pouka tujih za šolstvo SRS. Program so v celoti jezikov so pri prof. Alvi slušatelji izvedli trije ameriški profesorji in si- seminarja obravnavali v popoldanskih , cer univ. prof. Thomas, ki predava že urah konverzacije. i:|; leto dni književnost na Univerzi v Prof. Thomas je v svojih preda-.šj Zagrebu, univ. prof. Roberts, direk- Vanjih govoril o pogojih, v katerih 5 tor Programa za angleški jezik v Ita- je nastala ameriška književnost, o «££1; liji, in prof. Alva, direktor Sole za ameriški literaturi 19. stoletja, 20. sto-angleški jezik v Rimu. letja in tja do druge svetovne vojne, Seminar je obiskalo 54 učiteljev končno pa še o sodobni ameriški za angleški jezik na naših osnovnih, književnosti. strokovnih šolah in gimnazijah. V popoldanskih urah konverzacije Prof. Roberts je prevzel slovnično je prof. Thomas dopolnjeval svoja tematiko in v štirih predavanjih ob- dopoldanska izvajanja z recitacijami, ravnaval tri teorije slovnice: 1. tra- branjem proznih odlomkov in odgo-dicionalno, 2. strukturalno in 3. gene- varjal na vprašanja naših učiteljev, rativno slovnico. Za razlago genera- Seminar je v celoti uspel, pred-tivne slovnice, ki je za nas povsem vsem zato. ker so naši učitelji' ves nova, bi bila potrebna številna pre- teden poslušali samo angleško bese-davanja, zlasti pa bi bila potrebna tu- do, v veliki meri pa‘tudi zato, ker so di razlaga metode pouka po tej slov- predavatelji pokazali na vrsto pro-,mci. Vsekakor je pozitivno, da so blemov s čisto novega vidika. Po žl-naši učitelji spoznali vsaj glavne po- vahnih medsebojnih izmenjavah teze pristopanja h gramatiki. mnenj s profesorji in med seboj so Prof. Alva je v svojem prvem pre- naši učitelji angleškega jezika v mar-davanju seznanil učitelje s sistemom sikaterem vprašanju, ki zadeva pouk šolstva v ZDA in s Fullbrightovim angleškega jezika, prišli do jasnejših programom pošiljanja profesorjev na pogledov. evropske šole. Objasnil je tudi pro- e g _ F. S. POSEBNO OPOZORILO Vsem pedagoškim ||d®, delavcem! Knjige, ki jih nudi založba Mladinska knjiga v svoji zbirki KOZMOS, vam bodo pri vašem delu v šoli v pomoč, vašim učencem in dijakom pa bodo služile kot pomožni učbeniki in koristni priročniki. Dr. Metod Mikuž: DRUGA SVETOVNA VOJNA — br. 330 din Pomožno šolsko čtivo za učence, ki ga bodo s pridom uporabljali za boljšo osvetlitev zgodovinskih dogodkov Breskvar—Uršič: VEGA, matematične in druge tabele in obrazci cpl. 350 din Logaritmične tabelice za praktično uporabo Vera Brnčič: RUSKA SOVJETSKA KNJIŽEVNOST — br. 580 Temeljiti oris te književnosti bo na voljo vsem dijakom, ki spremljajo razvoj sodobne ruske literature Za novo uvedeni pouk glasbene in'likovne vzgoje na šolah zlasti priporočamo tele knjige: Lucijan M. Škerjanc: GLASBENI SLOVARČEK — br. 540 din, cpl. 1100 din Ciril Cvetko: OPERA IN NJENI MOJSTRI br. 1900 din, cpl. 2500 din i Marcel Martin: FILMSKI JEZIK — br. 750 din, cpl. 1200 din Za spoznavanje družbe sta pri pouku nujno potrebni: Dr. Avguštin Lah: POGOVORI O DOMOVINI — br. 200 din Namenjena je vsem pionirjem Knjižica MLADIM VOLIVCEM pa naj bi služila vsem tistim, ki vstopajo v življenje in se pripravljajo, da bodo jutri prevzeli nase vse pravice in dolžnosti državljanov — br. 120 din Vse knjige lahko naročite pri poverjeniku MLADINSKE KNJIGE na šoli, v vseh knjigarnah ali pa direktno pri Prodajnem oddelku založbe v Ljubljani, Titova 3/1 V Šestdnevni seminar za učitelje ruskega jezika V novem šolskem letu -novi poučni filmi! Z novim šolskim letom je Sava film, maršala Tita — Otroci z meie_Vis " “ “lski “ P2učnl*.tilm ^P11 Tega sodiš4a ne priznavam6— On ' *teVUo., Povfh domačih in mo- Makedonija 1941 — Zareči cvet — He zemskih poučnih filmov, ki bodo do roji ne umirajo — Trije spomeniki ' konca oktobra letos že v celoti na Vse naštete filme bodo v ^vembP razpolago za izposojanje. posojali s popustom. FILMI JUGOSLOVANSKE KINOTEK* goletna . vzgojitelja in praktika. učitelja — V dneh od 24. 6. do 29. 6. 1963 je bil na Zavodu za napredek šolstva DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE ~ 1 • opozarja na naslednje publikacije: BOGDAN BINTER: PO ALPSKEM SVETU Priročnik za spoznavanje družbe v 4. razredu — 400 din GUSTAV ŠILIH: OČRT splošne didaktike 1300 din Dr. VLADO SCHMIDT: ZGODOVINA ŠOLSTVA IN PEDAGOGIKE NA SLOVENSKEM - I. del kart. 2200 — ppl. 2400 din -VILKO IN ZLATA KUNST: OPREMA IN UČILA V OBVEZNI ŠOLI 1280 din BEZD AN O V—POTKONJAK: PRISPEVEK K METODIKI TEHNIČNEGA POUKA 1200 din ŽIVKO KOSTIC: MED MATEMATIKO IN IGRO 860 din V septembru izidejo še naslednji učbeniki: Grobelnik, Zgodovina za sedmi razred; Metelko, Zgodovina za šesti razred; Prezelj, Kemija za osmi razred; Grad, Francoska vadnica za gimnazije I. in II. del. - SRS šestdnevni seminar za učitelje ruskega jezika, ki ga je zavod organiziral na pobudo republiškega sekretariata za šolstvo. Udeležilo se ga je 23 učiteljev ruskega jezika na gimnazijah, strokovnih in osnovnih Šolah. Ni bilo lahko zbrati v predavalnico 23 slušateljev, saj je ruski jezik v naših šolah le malo zastopan. Strokovnjaki večidel poučujejo slovenski jezik in druge predmete. Delno je slabega obiska kriv tudi letni čas, t. j. čas neposredno po končanem pouku, kakor tudi odhod nekaterih naših rusistov v Sovjetsko zvezo. Seminar je kljpb naštetim težavam uspel, saj so predavatelji vložili vanj kar največ truda. Program je zajel mnoge bistvene teme, ki zanimajo učitelja ruskega jezika. Prof. Nina Kostromina, uslužbenka Doma Sovjetske kulture v Beogradu, ki je nosila glavno breme dela, je predavala iz fonetike b glasovnem principu. konzonantizmu, vokalizmu in poudarku. Kot slovnično temo si je izbrala glagole premikanja, dovršne in nedovršne glagole in jim dodala primerne vaje. Dalje je govorila o vprašalni in nikalni intonaciji v ruskem jeziku in z izbranimi teksti dopolnila predavanja v obliki praktičnih vaj. Po eno uro predavanj je posvetila tudi ruski frazeologiji, delu z diafilmi in slikami ter končno v zaključnem predavanju predočila značilnosti reforme ruskega pravopisa. Prof. Vlasta Tominškova je pre*- »PROSVETNI DELAVEC« Izdaja republiški odbor Sindikata delavcev družbenih dejavnosti SR Slovenije — izhaja štirinajstdnevno med šolskim letom' — Ureja uredniški odbor — Od- govorni urednik Drago Ham — Naslov uredništva: Ljubljana, Kopitarjeva 2 — Telefon uredništva 33-722, int.' 363 — Naslov uprave: Ljubljana, Nazorjeva 1 — Telefon uprave 22-284 — Poštni predal 355-VII — Letna naročnina 400 din, za šole in druge ustanove 700 din — Štev. tek. računa 600-14/608-16 _ Tiska CZP »Ljudska pravica«. davala o metodah pouka ruskega Jezika. Predvsem je prikazala današnje poglede na pouk ruskega jezika v slovanskih deželah, opozorila na glavne probleme, na katere moramo biti pozorni pri poučevanju fonetike, morfologije in pri gramatično leksikalni obravnavi teksta. Obravnavala je tudi vprašanje vaj in uporabe modemih učnih pripomočkov pri Pouku na raznih stopnjah. Konverzacij ske teme so bile določene že vnaprej tako, da je pogovor potekal sistematično in brez improvizacij, ki so tako značilne za slične tečaje. Konverzacijo sta v dveh skupinah po 10—13 oseb vodila prof. Kostromina in predavatelj Zor. Prof. Nina Kostromina, ki je podrobni program za seminar pripravila sama, je vtisnila s svojim delom Pečat sistematičnosti, jasnosti in pestrosti. Daši je bil seminar kratek in udeležba majhna, so učitelji na njem obogatili svoje znanje in dobili nove Pobude za izpopolnjevanje, hkrati pa so se utrdili v prepričanju, da velja se nadalje negovati doseženo znanje, ki. ga bodo, kot upamo vsi, lahko s Pridom uporabljali pri Poučevanju ruskega jezika. F. 8. Poklicno usmerjanje v Franciji Ce bodo v Franciji hoteli začeti z izvajanjem poklicnega usmerjanja, ki ga predvideva njihova šolska reforma, bodo mo-rali najprej izobraziti dovolj šolskih psihologov. Predvidevajo, da bodo potrebovali dve različni stopnji teh psihologov: psihološkega svetovalca, ki bo pomagal učencem pri izbiri študija, ter psihološkega pomočnika za izbiro Poklica. Kot ocenjujejo, bodo potrebovali za dosledno izvedbo reforme okoli pet tisoč psiholoških svetovalcev. NEKAJ NASLOVOV JUGOSLOVANSKIH POUČNIH FILMOV: Rastline in živali — Rastlinski organi in njihova funkcija — Enakost mnogo-kotnika — Kako sediš . . . stojiš — Koledar narave — Mehanizmi — Sončev planetni sistem — Po sledi medveda — Blos — Vse o nafti — Volk — Velebit. Poleg filmov naše proizvodnje je večje število čmobelih in barvnih inozemskih filmov namenjeno izključno šolskemu pouku, saj obravnavajo ožja področja, ki so zajeta v učnem načrtu: FRANCOSKI (FRANFILMDIS) Egiptske piramide — Etrurske slike — Gotske slike — Slike iz Ilovice — Slike iz starega Egipta. ANGLEŠKI (ARTHUR RANK) Voda v zraku — Velika Britanija, zemljepisni položaj — Veliki vetrovi — Dan in noč — Kristali — Poljska mravlja — Prebavljanje — Samoo«-ramba rastlin — Potomstvo pri živalih. ITALIJANSKI (CORONA IN ABC) Geometrija slikarstva — Nadrealizem — Slikarski prostori — Prazgodovinski slikarji — Muhe - sovražniki vseh — Narava na počasi snemanem filmu — Mestro mravelj — Rubens — Pomagajmo pticam — Plima in oseka — Potresi — Vsemirje v katerem živimo — Tjulenji in morski levi — Začetki filma — Po Romulovi sledi — Nebo in zemlja. AMERIŠKI (ENCY CLOPAEDIA BRITANNICA FILMS) Hitrost svetlobe —Preproste rastline -alge — Otroci Eskimov — Indijanski otroci — Molekularna teorija snovi — Arhimedov zakon — Kaj je naelektre-nje — Velike kopenske živali Sev. Amerike — Zemljina skorja se spreminja — Jamski ljudje iz stare kamene dobe — Čebela. Vsi filmi so sinhronizirani v srbohrvaščino, trajajo pa 10—20 minut. FILMI ZA PROSLAVO 20-LETNICE AVNOJ Oktobra meseca bodo dokopirani naslednji filmi, ki obravnavajo NOB, predvsem pa bodo prišli v poštev za proslave in druge spominske prireditve v novembru mesecu: Drvar — Sutjeska — Kri svobode — Dekliea z naslovne strani — Od monarhije do Republike — Dnevi vstaje v Srbiji Dokumenti iz življenja Vzporedno z uvedbo filmske vzgoje šolah, je Kulturno-prostevni svet J goslavije izdelal duplikate nekatei-najboljših igranih filmov, ki predsta' Ijajo prerez skozi zgodovino svetov« kinematografije: S. Eisenstein: Oktober D. V. Griffith: Amerika C. Reed: Tretji človek F. Lang: Morilec R. Flaherty: Ljudje iz Arana J. Cruze: Karavana potuje na zah« L. Renoir: Izlet K. Dreyer: Smrt Ivane Orleanske Baster kot detektiv Naštete filme že posojamo, v kratke^ pa bodo na razpolago tudi brošure, ** jih bo izdal Svet Svobod in prosveUP društev Slovenije. V njih bo kraj* ocena filmskega dela in režiserja, členjena pa bo tudi vsebina filma. N/! ročniki bodo lahko te brošure naroči skupaj s filmom. BARVNI RISANI FILMI Najmlajše v nižji .razredih osnovi/ šole bomo letos razveselili z novife barvnimi risankami ameriške in goslovanske produkcije. Naj med rišf nimi filmi priznanih zagrebških n1" strov naštejemo samo nekatere: , Picolo — Bumerang — Surogat — N".' vlak — Vse risbe mesta — Inšpek1/; se je vrnil domov — Srce v snegu . Koncert za strojnico — Krava ** mesecu. , Se posebno radi pa bodo otroci gle“^ kratke igrane barvne filme kot Vuk" tičevo »Igro« in na mednarodnih Li stivalih nagrajena francoska f^J, »Zlata ribica« in »Rdeči balonč^ri. Poleg velikega števila domačih in zemskih filmov, ki jih ima na zal0*,, posoja Sava film tudi filme preds/*^ nlštev Sovjetske zveze, ZDA, Veh* Britanije in Francije. „ v Predvidoma bo Sava film odkupu jj tem letu še nekaj poučnih in igr,0-filmov. dočim bo cca 20 poučnih , vjetskih filmov odkupil takoj v zaC ku prihodnjega leta. Jeseni bo dotiskan dodatek h katal°*v 16 mm filmov, ki bo poleg nasl°Vjji novih filmov vseboval tudi dolžin0 j/ številke, po katerih si bodo naroch izposojali filme. Kljub zvišanim nakupnim cenarn, izposojnina filmov ostala ista Rot jg slej, enaki pa bodo tudi pogoji posojanje. Sole in drugi naročniki dobijo me in vsa pojasnila v posojevah,, Sava filma, Ljubljana, Trubarjeva ali pa na tel. 37-374 in 36-412-