-------    70   ------
Gnojišče.
Priobčil Fr. Schollmajer.
,,Gnojna jama — zlata jama za kmeta". Kdor ima strgano mošnjo, zgubi novce iz nje; kdor pa ima slabo napravljeno gnojišče, temu se pogubi mnogo dobrega in tečnega gnoja, s tem pa se manjšajo tudi njegovi dohodki. Ako se, postavimo, v gnojišče dežnica steka, izpere mnogo gnoja in na njivah, na ktere se potem tak gnoj izvozi, pridela se toliko manj. Izvedeni poljedelci so izštevilili, da na njivah, ki se jim da 20 bokalov dobre gnojnice, se za 24 krajcarjev žita in slame več pridela.
Gnojna jama mora biti svojemu namenu popolnoma primerna, to je, narejena mora biti tako, da se v njej — čem več tem bolje — vsi drobci bodisi že trdega ali tekočega človeškega ali živalskega blata, kakor so beljakovec, grenčec, žolčna smolnina, tolšča, slinasti in scavniščni žlezci, scavniščna kislina, žolčne snovi, ogelno-, žvepleno- in solnatokisli natron, različne fos-fornokisle zemljine, amonijak, soda ali natron, veči in debeleji ostanki jedil in klaje, kakor tudi še mnogo drugih enakih z gnjilcem zvezanih stvari, nabirajo in hranijo.
Da pa gnojna jama tej svoji nalogi vstreza, mora biti tako-le narejena:
1.    Podoba ali oblika se mora ravnati po prostoru, ki ga ima kmetovalec na svojem dvorišči. Vendar je pa še najbolje, ako se naredi v podobi po-dolgastega štirivogelnika, ki mora3 do 4 čevlje globoko izkopan in prav dobro s cementom obzidan biti, da gnojnica v zemljo ne teče in se ne pogublja.
2.   Dežnica, naj pride od koderkoli, nikakor ne sme v gnojišče.
3.   Jama za nabiranje gnojnice se priredi tam, kamor je gnojišče najbolj nagnjeno. Ce ima gnojišče primeren pad, je za gnoj zelo koristno, ako se scav-nica iz živinskih hlevov najpred v gnojišče in tako skoz gnoj v zgorej omenjeno jamo odteka. Jama za gnojnico ne sme biti premajhna, ker bi se lahko pre-napolnila, to pa še posebno poleti, ko se gnojnica ne more na njive izpeljevati, mnogo gnojnice bi pa po takem prišlo pod zlo.
4.   Stranišča (sekreti), ako je le mogoče, naj se priredijo tako, da so v gnojnično jamo napeljana. To velja še posebno o straniščih za prihišne posle, ktera se vrh tega morajo držati zmerom lepo čedna in snažna, da se jih posli ne izogibljejo, marveč radi na-nje zahajajo; ne pa, kakor je sploh navada, da posli zarad prevelike nesnage, ki se po takih straniščih nahaja, po vseh kotih kmetijskega poslopja svojo potrebo opravljajo in svojemu gospodarju na ta način mnogo škode delajo. Ako pa so stranišča tako napravljena, da se v gnojnično jamo odcejajo, dobi se neka črna blojdra, ki po njivah in travnikih čudeže dela.
5.   Zraven dobro napravljenega gnojišča je pa treba tudi za dober gnoj skrbeti. Dober gnoj se pa naredi, ako se gnojni kup dvakrat na teden z gnojnico prav dobro poškropi. V ta namen nam služi pumpa in us-njata cev (mešiček), ki se v gnojnično jamo postavi in ž njo po celem gnojišču, kedar je treba, z gnojnico škropi. Pa tudi s korcera se lahko gnojnica zajema in gnojni kup zaliva in škropi. To delo je jako važno in potrebno, da gnoj ne plesni in ne zgori, da mnogo več zaleže in se ga tudi mnogo več pridela, kajti puh in smrad, ki iz gnoja izhlapuje, tudi je gnoj, in še najbolje gnojilo, ker ima največ gnjilca v sebi. Zapomniti se gospodarji to dobro.
5. Vrh tega se gnoj zboljša in pomnoži, ako se na gnojni kup skladoma nekoliko zemlje nameče. Zemlja, ako ni druge, naj se vzame po potrebi iz njiv, vsaj na njivo zopet nazaj pride.
7. Dvakrat na teden, brž ko se je gnojni kup z gnojnico polil, naj živina gnojišče pohodi in potlači, da gnjilčasti gnojni drobci iz gnoja ne izhlape, marveč se v gnoji pridržujejo in hranijo. Dobro in koristno je tudi, ako se gnojišče primerno ogradi.
8. Naposled naj se v obližji nekoliko dreves zasadi, ki poleti delajo gnojišču primerno senco, da solnce gnoja ne prepeka in suši.
Da amonij ako vi drobci iz živinskega gnoja ne iz-puhte, naj se v hlevih z mavcem (gipsom) potresa.
Veliko važnost in korist dobro napravljenih gnojišč pripoznalo je tudi slavno ministerstvo kmetijstva, ki bo z letošnjim letom počenši delilo premije tudi za dobro in primerno napravljena gnojišča. *)
*) Naj ta sestavek pripravlja nase gospodarje na razpis premij, kterega bodo tudi „Noviee" kmalu z obširnejšim podukom in podobami gnojišč in gnojiščinih priprav priobčile.
Vred.