fc'i 'i t A tK)J/.\ !. I/ (T | fc /? __.Jm I ....... 11 ''.--" 111 nil ii > _ ■,.--. • —mmmmlm ••;* __..j, ■. . .... -': . muEL:'-:3ZMM ^--——------ ■.■i_____^ ^ ______. 01*» Iirocnikom. jo številko lista smo aš list vsem onim na-, ki so nam dolgovali > zadnjih 5 mesecev, im ne more reči, da fali dovolj dolgo. O- smo vse dolžnike ašcga lista in potom pisem, da poravnajo očnino, ki jo ((^ŽiM Vsakdo ve, da se lilt nikomur pošiljati za -ita prepoveduje poši-veČ kot dva meseca naših naročnikov se 1 na naš zadnji poziv 1 poslala še nadaljno . Vsem tem rojakom la. Drugi rojaki pa, ajo naš list in misli-hočejo dobivati še stonj, pa moramo re-lati, da to ni mogoče, i vsi radi bej-o naš e pisan v duhu naših v, ker se vedno po-elavske želje in na-stdtihe novih naroč- 0 pridobili samo za-mesecev, ker so rovi deli, da je list'poda je list pisan rav-kpt njim ugajt jemo se tudi našim castoppikom po širni ker so tako blago-dpiraJi« in razširjali 4a dobrih zastopni- Mol, ki je prepri-fela za dobro stvar, 1 list ki je vedno na ielavake, za slovenji, je vreden vsega ■ a. Priznati moramo, aši zastopniki vrše je delo, seveda svak noči- Tu lahko tudi našim naročnikom ! lelbinab, kjer je naš da se vsigdar lah- > nanj v vseh potre-jim . ni kaj znane- dar hočejo kakšne- I Ulf vemo, da so ! »niki dobri, možje, ki II vedno pripravlje-go. Če sami ne ve-vprašajo vedno nas iterega potem pode- ki so jih vprašali, dno ozka stika med 1 lista in uredništvom. ' jmo nadalje prisilje- * , ohladi ustaviti ' no še vse one cen- ( nikef ki še niso pobega dolga na na-1 blagovole isto čim-Mi" jako V neradi list, k|r vemo, da vsakdo zopet naro-Dostava je postava! nislu upamo da nas umeli vsi naši cen- j niki in prijatelji. V , ■ . 1 Xew York, N. V. 1. junija. lyj^mBer^qr, odljčcn član i sckijalistične stranke. ki se ^ je mnogo bojeval pri zadnjih volitvah v Milwaukee, je . včeraj dospel sem, da v nekaj go-1 vorilt razloži svoje misli q so-cijalizmu, Merger je trdno pre- 1' pričali, da bodo pri prihodnjih piestnih volitvah zmagali tudi v New York 11 in Chicago so-' cijalni demokratje! Siare stra-• nke, demokratična in republikanska sta se baje že preži-! veli in ne morete priti več na površje. Izvolitev župana v ! Milwaukee pomeni po Berger-1 jevili nazorih popolen preobrat ljudskega mišljenja, ki zahteva radikalnih sprememb' Demokratična franka se dozdeva Bergerju kot truplo, ki t rohni in ki je prenehalo živeti, ker ni imelo nobenih idejalov in načef, in republikanska straty ka se dozdeva Bergarju kot -zvezda enodnevnica, ki je bila s pritiskom vlade nekaj ča-# 'M s^etlA, a je 1 zgtifl>iki s^claj ves svoj sijaj. V re|>u'1»likan^ki stoiki zadnje čase zelo pdka, ker stara politika se je preži-vela r ttt^vrut rcpuMrkan- oev prihajajo v zvezi z boljšimi demokrati novi ljudje. 110-vili načel, ki ustanove povsem novo. stranko, kateri uiti U.00- j sevelt ne more preprečiti življenja. Pri prihodnjih volitvah 1 za kongres in pri državnih vo- 1 lit vali bodejo republikanci iz- 1 gubili mnogo javnih mest po 1 vseh državah. Merger trdi, da 1 bodejo socijalist i imeli pri pri- , hodnjih volitvah že svojega za- 1 stopnika v kongresu, in da se 1 bode socijalizem najprvo oko- t ristil s propadom demokratu*- 1 ne stranke. Socijalist i postane- j jo prva moč v ameriški poli- 1 tiki. Kdaj se to zgodi. Berger ; sicer ne upa povedati, toda če \ Uidejo stranki, ki so danes 11a \ krmilu postopale še nadalje /. < isto ošabnostjo in preziranjem delavstva, tedaj prorokuje Berger veliko hujšo revolucijo v Ameriki kot se je vršila svpje dnij v Franciji, kjer je ludstvo potlačilo, pre mogočne aristo- i ■krate- Bodočnost pokaže, kak < prerok je ta socijalist Bergtr. 1 T 7 --o--« v Roosevelt v Londonu. 'I London, 2. junija- Roosevelt ^ je imel v tem mestu zopet senzacijonelen govor ki pa se- . daj nikakor ni ugajal angles- ] kemu ljudstvu. Vsi listi obso- ^ jajo Roosevelta, da se vtika v ?tvari, ki njega ničesar ne brigajo. Obsojal je angleško politiko, Mestni zhor v Londonu je včeraj izročil Rooseveltu častno meščanstvo. Pismo oziroma dekret o tem meščanstvu, je bil Rrioseveltu izro- ri cen v zlati škatljici. f| 1. -—o- a Skrajna surovost. s New Madrid, Mo., 2, junija. 1 Banda podivjanih hiestnih po-stopačev belokožcev je včeraj navalila 11a mestni zapor, kjer je privlekla in zapora nekega r črnca in ga obesila na prvo k drevo ob reki Mississipi- Na n -- — . Cesar v Bosniji. 1 - Stari cesar je bil na svojem po- tovanju v Bosno od prebivalstva navdušeno sprejet. NOVICE IZ AVSTRIJE. \ puaitj, junija. Frafo Josip ■ je d(»Sj>el s svojim spremstvom 1 v glavno mesto Bosnije, v Se-rajevo, kjer ga je prebivalstvo • baje zelo navdušeno .sprejelo. • Cesar se je peljal proti ko- - naku. in ob tej priliki so bile 1. vse ceste natlačene bosniškega 1 prebivalstva, ki bi rado vide- 1 lo starega cesarja, ki jih je odtrgal turški državi in priklopi! 1 črno-žolti Avstriji. Cesar je ob tej priliki prvič v Bosni: ka-'; kor znano je ta dežela • sedaj ; žq%\2 let pod avstrijsko vlado, i vendar se povsem dozdeva, da 1 je dandanes veliko bolj za ne- 1 r-- \ ;kot" je biki prej |>od ( turško vlado. Že samo dejstvo j da je v Bosniji še enkrat toliko orožnikov kot učiteljev, do- < sti jasno osvetljuje tamosmje j razmere, kjer živi sve pod ( pfjf^oin vlade 1 Mesto Serajevo* je bilo zve- s čcr .yočftst' efesarju razsVfilje- ( no, i t. Sera jeva se napoti ce- \ sar v MosfŽtr* ki je glavno me- < , sto ilereegovine / It Ogrske sh poroeti, da je I vlada radi bližajočih se volitev postmrc ^trn^M1 mM4-vojaštvo, tako da bodejo vo-lilci v senci bajonetov in pušk v prid blagor države. -Oj srečni ! avstrijski državljani? I) urna j, 1. j u n i j a. Fi n a nČn i minister je danes predložil svoj računi, kjer zahteva velikanske nove stroške za vojno mornarico Avstrije. V bližnji bodoč- ^ nost se skrči vojaška služba od treh na dve leti. radi česar v bo morata vlada dobiti več no n vincev, kar bode povzročilo tq milijonov irj j POLICISTI IN VOJAKI. J Med mestno policijo in vojaki v Cheyenne, Wyo. je prišlo do krvavega spopada. ' v Cheyenne Wvo.. 2, junija. 1 Vojaki i;*. l?ort Russella in o tako pretepel s palico, da je k vojak umrl. š< o v IZ JUŽNE AMERIKE. o u V Nicaragui in druzih repu-blikah še danes ni miru. v \\ ashington. 2 junija- Ame- u riški konzul v Bluefields, Ni-caragti je danes naznani! dr- ^ žavnem oddelku v to mesto. fj da je posadka nicaraguanske v vojne ladije zaplenilo a meri- 0 ško šalupo in nadalje pridrža- ^ la neki ameriški partiik in ga vsega preiskala. Nas mornaric-ni oddelek je takoj na to brzo- ^ javil nicaraguanski vladi, da n naj opusti drugače enake zade- |n ve, ker nicaraguanska vlada ni- p, tna nobene pravice mešati se v ameriške ladije. Objednem je r( mornarični oddelek ukazal ka- :p pitanu ameriške vojne iad^e ja "Padticah" naj bo pripravljen in v slučaju zopetnega vmešavanje nicaraguanske vlade, p naj nastopi s silo. jc Washington, 2. junija. Pre- vi pir med republikami Peru in s< Ecuador radi meje še sedaj ni ki poravnan. Zastopniki Zjedin- ig jenih držav se trudijo za mir. vi Doseglo se je tedaj toliko, da di t * 1 r-1 Mestne novice. S _ Vsi uslužbenci American Steel &Wire Co. so dobili zvišane plače za 6 NOVE TRGOVINE. —Vsi uslužbenci vseli oddelkov velikih tovarn American Steel and W ire Co. so dobili ta teden zvišane plače za 6" odstotkov, in sicer je družba podelila to zvišanje prostovoljno. — \o saloon je otvoril Mr. Frank Lavrič, na 6jo5 St Clair ave. Ravno tako Mr. Anton Centa, na 3300 Lake St, iti nadalje Mr. A. Ivarlinger, 4020 St Clair ave. Vsem novim sa-loonarjeni želimo obilo uspeha pri njih poslu. . • \ — Zadnje dneve jc v mestu neprenehoma deževalo. Tako slabega vremena že nismo i-meli kmalu v Clevelandu. \r juniju smo. pa je mrzlo kot v decenVbru. —Rojakom priporočamo gro cerijo »Andreja Samicba na K. 61st. Str. —Poroka hčerke g. Bizjaka, Mary 1 se je prav lepo vršila 111 zvršila, Številni gostje navzoči pri gostiji in poročnem slavliu so pričali da je Mr Biz- flttr spm^^M' ffr'y.^gftd1 priljuibljen. Novima zakonskima pa želimo obilo sreče! « —Piknik slovenskega Sokola na praznik kinčanja grobov je moral radi skrajno slabega vremena izostali. Sploh imamo letos vreme v Clevelandu da se res Bogu usmili. Dan za dne- 1 votli dež. Pa Sokoli so kljub 1 slabemu .vremenu niso ustrašili, pač pa na mesto v Lake | Side garden, odkorakali so v { jolui (Irdinovo dvorano, kjer j se je razvila živahna veselica. ^ Ljudstva je bilo precej kljub slabemu vremenu. Najlepši u- f Čitek smo imeli na veselici ob j telovadbi deškega naraščaja t Slovenskega Sokola in pri te-lovadbi Sokolov samili- StUri-Sem priporočamo, da vpišejo ;voje mladoletne sinove med pokole, kjer si z dobro telova-Ibo krepijo svoje ude. Po in ^ tied sokolskimi vajami je god->a igrala sokolsko koračnico, car je še bolj vzbudilo navdu- ji ienje. Sokolske veselice se Je C ! polnem številu udeležil tudi I ;eški sokol "Havliček", za kar J^ nu Sokoli gotovo izražajo naj-skrcnežšo zahvalo, kakor tudi /se 11111 občinstvu, ki je pose- 5 ilo veselico. P — Društvo sv. Janeza Krst. š it. 37 J. S. K. J. je imelo ne- j; leljo svojo društveno veselico John Grdinovi dvorani ob ybilni udeležbi- Prav veselo je p )ilo na veselici, posebno radi <1 laroV, za katere so se proda- r ale srečke. Upamo, da je dru- j< tvo tudi v financijelneni ozi- n 11 naredilo dober uspeli. Ro-akom priporočamo, da obilno »ristoj)ajo k temu društvu, ki d teje že sedaj lepo število sko- d o 200 članov, kar kaže, kako d e društvo priljubljeno med ro- * aki. j« v —Da je "Triglav" priredil »retečeno nedeljo igro "I^eg'i-onarji", je gobovo hvaležen sak elevelandski Slovenec, ki e je udeležil igre. Moramo od- k ;rito priznati, da tako izvrstne c gre res nismo že precej časa g ideli na našem slovenskem o- o Iru. Posebno so vsakega gle- 7 lalca ganile lepe pesnice "Le- i: riionarjev". kakor tudi pesni-'il . Zopet žrtve. ;1 V Utah državi je nastala raz-strelba smodnika, in sedemnajst delavcev je bilo ubitih. / 1 ■ 400 SODOV SMODNIKA. I- 11 Ogden, Utah, 1. junija. 400 li sodov smodnika se je danes 6" zjutraj prehitro razpočilo v a prostorih Union Portland Ce->- men t Co., Devils Slide, osem milj od Morgana. Sedaj pogrešajo sedemnajst delavcev, ki so ' bili ob času razstrelbe v bli- I žini. Mnenje prevladuje, da so II bili pri strašni razstrelili vsi ubiti. Med pogrešanimi je for- [) man, sedem Italijanov, sedem \ražarov in nekaj Japoncev. Pod hribom so naredili nekak predor pod cementnim , skladiščem, in v ta predor so j spravili 400 sodčkov smodnika. _ Delavci so'se pripravljali, da j zapečatijo ali zapro skladišče . smodnika, da ga pozneje za-palijo, ko se je slednji sam prehitro vnel- Kompanijskim hi-) šam se ni pripetila no»bena ško-. da, pač pa so "slcorp vsa ran-carske hiše v bližini poškodo- ; vane in žice brzojavne in tele- , ' fonske so potrgane. Prvo vest , 1 o nesreči so poslali po posebnem odposlancu. 1 1 ■ '■■'■ ' ...i- < ce gospice Lansclietove* Res , . smo bili iznenadeni in sicer ze- , lo prijetno pri taki predstavi, j Občinstvo je z veliko udeležbo , pokazalo, da zna eeniiti vseeno lepo petje in lepe igre, kakor 1 nam jo je ponudil "Triglav" j pretečeno nedeljo g —Ne pozabite v nedeljo v Knausovi dvorani ob deseti uri zjutraj predavanje o zemljiščih, za katere je bil oglas „ v našem listu. Vsi rojaki so z povabljeni, da se udeleže tega s razgovora, oziroma predavan- ^ ja, da izvedo kako se živi na v tamošnjih farmah- Upamo da « pride nekaj stotin rojakov v d dvorano, kakor čujerho tudi 2 zatrjevati od različnih stranij. « Ne pozabite torej v nedeljo v j( Knausovo dvorano. Vsak je ^ dobrodošel. g( —V našem uredništvu una- S jo pisma: Marija Osretlkar, A. f Centa, Frank Lah, A. Bersnjak " Frank Hočevar. Vsi ti naj se kmalu zglasijo. —Kdor hoče imeti pisma na- S slovljena na naš urad, naj pri- ci de k nam, da se pomenimo. s< Na razpolago imamo precej po t! stilih tružic ali box. Cene so la jako nizke za leto. si n —Ne pozabite, da si lahko T prihranite čas in denar, če pri- vi dete plačati račun za plin v s^ naš urad. Vse račune sprte" n< jemamo farno do petka 10. ju- je nija. m , P! —V nedeljo, ob deseti uri je dopoldne se vrši v Knausovi J< dvorani javno slovensko pre- la davanje o farmah v Michiganu. Kazalo se bode tudi sadje, ki je bilo tam pridelano. Pridite vsi, ker vstop je vsakemu prost 1* jc -o--™ vi Obsojen cerkven ropar. Ne- lii ki Dominik Molinari, ki je či okradel na Furlanskem mno- pi go cerkva, je bil pred goriškim fi italijanski državjjan^^^^^^* ^ Grozen umor. ti Natančna poročil* o umoru V deklice Ana Kellner; ba- | je umorjena v cerkvi. ŽRTEV NASILNXKA. 0 Louisvile, Ky., r. junija. Dol s najšnje najdbe v cerkvi sv. Ja^aj v neza v tem mestu so prines|^ na dan skoro vse podrobnosti^ 11 ki se tičejo umora osemletflHB deklice Ane Kellner, ki jig &M 0 decembra p. 1* izginila i* cer-^l kve, in jo* je najbrž kdo J^j 0 peljal iz cerkve, kjer je nav^| " dno sama molila. V pritličjSlg cerkve, ravno pod zakristij^H 11 so našli eno rokovico, njen rol|i bec in dva s krvjo oMita m^S ' ska robca. Policija je .ilidctlj« 1 ga mnenja: Deklica je prM|3 ' prepozno v cerkev, kjer je • zneje samo molila, cerkovMH 1 je pa deklico zvabil v y^fjjH stijo. jo preobvladal in zavfljl kel v pritličje in umoril. Prij.n,o piimo. " 9 Z največjim veseljem vfl naznanjam, da se zelo zopet počutim. Dolgo časi sem imela želodne bolečine IfM ko sem že dovolj zdravnifcoM vprašala za svet in rabila mnoSM go zdravil, sem zgubila vso o|M do, da še kdaj ozdravim* Po^ zneje mi je pa eden priporočil, da rabim Trineffl jevo ameriško grenko virt^S Moram priznati, da takoi ko '4. sem ga pričel rabiti, da sedli se počutila boljšega sedaj | se čutim močno in zdramH in želim vsakemu nasvetova^H da, rabi Tri ne rje vo ameriško grenko vino, kadar ima bo- ' lečine v želodcu. Miss Frances (| Sutherland, cor. 4th and cust St. So Betfchem, Pa. NaiilI se zdi čudno, ker je Miss therand šele najzadnje eače^S la rabiti to sredstvo, ker Im si lahko prihranila mnogo^efl^ narja in bolečin, če bi začela ,, Trinerjevo ameriško grenko vino takoj rabiti. Mi hočemo l! svetovati vsakemu, naj nikak^ ne odlaša z zdravljenjem svo|S je želodčne 'bolezni, naj nikar | ne poskuša neznana zdravila*^ pač pa naj vedno rabi Trinerjevo ameriško grenko vina. , Jos. Triner. 1333 - 39 So. Ash- t land ave- Chicago, III. — Društvene tajnike po A-meriki prosimo, da nam pišoči jo glede cen za pravila, zdnw^ niike liste, društveni papir, Iniil verte, prestopne liste, potni? liste, obiskovalne liste in P^fM čibie knjižice. Imamo ncU«|u priznanj od raznih društev za | fino izdelane društvene tiakoi^ vine. Cene so mije kot prt f drugih tiskarnah. Delo trpei- | no in lično Vprašaju m #fj e p redno se obrnete dfefga CLEVELANDSKA "AMERIKA" — Izhaja v torek in pettk. — Izdaja: Slov. tiskovna druiba Amerika. ______________________i ri« ---- Naročnina: ZA AMERIKO: ......$aoo ZA EVROPO:........ $300 ZA CLEVELAND po pošti.. ...................... $3.50 Posamezne številke po 3 cente. Dopisi brez podpisa in osob~ nosti se ne sprejemajo in ne vračajo. Vsa pisma, dopisi in denar tutf M pošiljajo na: Tiskovna družba 'AMERIKA' 6119 St. Clair ave. N. E. Cleveland, Ohio. (F~Clevelandska AMERIKA" Issued Tuesdays and Fridays f . . t — Published bv — The AMERIKA Publ. Co. (a corporation.) I 6x19 St. Clair ave. N. E. Cleveland, Ohio. Read by 15.000 Slovenians ; (Krainers) in the City of Cle-i veland and elsewhere. Advertising rates on request. Tel. Cuy. Princeton 1277 R. _______— "Entered as second - class I inatter January 5. 1909, at the £ post office at Cleveland, Ohio I tinder the Act of Mar. 3. 1879." No. 44 Fri. June 3'10 Vol III. Delo in kapital. Kamorkoli pogledamo, vidijo in se divimo, kaj vse je Ihkasnoval ljudski um in kaj je proizvedla, ljudska delavska BBpa.- Vsepovsod opazujemo I boj s prirodnimi silami in te- I vami, in povsodi tudi napre~ i|Mc- Toda ta človeški napre-K$?k se pridobiva z muko in Htasavo, dobiva se s krvjo de- fllfemo v Ameriki pobijejo in Hjpoplje kapital vsako leto pol Jlpilijona delavcev. Strašno šte-Bfel Delavci trpijo za druge, Gloria drugi jim tega ne vrača- ne plačujejo! Ako vojak umrje v vojski, |||e prepričan da se bode država ||ra)rigala vsaj nekoliko za nje-B1V0 družino, in to mu daje Hpfeiost, da gre tem bolj f>ogum gno v boj. Če je rad i tega po-pital nesposoben za delo, da se l§0|t| nekaka pokojnina in preji pričanje ima, da nui bodo tudi drugi nekoliko hvaležni za I njegovo junaštvo. Res je: Stra-iiflo je misliti, da more vojak pfeiti vsak trenutek razbit in raztrgan od topove 'kroglje, ranjen od puškinega strela, pa vendar te nekoliko tolaži zahvala in priznanje. > ,Toda kako je z onim, ki pa-J dajo dan za dnevom kot žr-| tve napredka in kapitala? Ka-R||eo je z onimi stotisoči, ki le-- lo za letom umirajo in pogin-* jajo ob ranah, zadanih v ru-| dok op i h, v železnih livovar-nah? Kdo se pobriga za one, ki ostanejo slepi, gluhi hromi vsled ran in udarcev, ki so jih dobili pri delu, od katerega so imeli najmanši dobiček0 Kdo se pobriga za /eno. otroke, ki mora stradati, žejati in biti psovaim? Kdo je odgovoren ,za vse te delavske nezgode? V prvi vrsti — zakon, zastareli, nezadostni zakon, ki vsled svoje zastarelosti in ne-prilagodnosti postaja* — ne-zakon. Tak zakon je prevzela Amerika od Anglije, ki ga je medtem Anglija popravila in naredila sposobnega za današnji čas, dočim ga Amerika še | vedno drži v posmeh pravici ni v sramoto civilizacije. Res je: Izmed civiliziranih držav je Amerika edina, ki se 'lie briga za žrtve dela, ki se ne briga za usmrčene delavce po tovarnah, livarnah in rudnikih ! Ameriške sodnije so še vedno take, da nikdar ne va-,v fujje delavca, kadar je zaklan pri svojem delu po krivdi ka- Profesor Pound iz vseučilišča v Nebraski je govoril ne-0 davno tako-le: Danes imajo v Ameriki z*tkon proti ljudem, in namesto, da bi narod dobil, kar mu gre po vsej pravici, ameriški zakoni se preprečijo, da ljudje ne pridejo do svoje pravice. In to govori profesor, ki je v vseh zakonih temeljito poučen. Kateri so to zakoni, ki delavcu kratijo njegove pravice? Trije so: 1. \ko delavec prevzame kako delo, prevzame tudi odgovornost za pogibelj. ki je združena s tem delom. Čimbolj je tlelo pogubno, tembolj gorje te bi! Stavimo en sam primer: Ti delavec delaš pri parnem kotlu, kotel se razpoči, razstreli, in ti se ponesrečiš. Kaj ti bo sodnik rekel? Ti l»i moril že tedaj vedeti. da se ponesrečiš, ko si prevzel tako nevarno delo, torej si ti odgovoren. da si se ponesrečil. Odškodnine ne dobiš nobene, ker nisi popolnoma do ničesar opravičen. Me preostaja ti drnzega, kot da stradaš ti in tvoja obitelj. T;ik je ameriški zakon za delavca. 2- Ti si strojnik pri zelezni-ci. Delal si neprestano skozi 16 ur. Skoro se ,ne moreš več) držati po koncu, toda "bos" ti zapovc, da moraš delati še naprej, sicer zgubiš delo. Ti greš delat naprej, delaš mogoče 30 ur zaporedoma in med to naporno službo zaspiš, pa se pripeti nesreča. Izgubil si roko. In sodnija bo rekla: Nesrečo si zakrivil vsled lastne nemarnosti, torej nisi opravičen do nikake odškodnine Tali je ameriški zakon za delavca. 3. Na željeznici si uposljen I kot kurjač ali ognjičar, fire- I man. Ti vedno paziš da je dovolj kuriva v peči. Drugi uradniki. posebno pri brzojavnem uradu, ki pazijo, kako vozijo vlaki, pa mogoče se pripeti, j da daje napačne brzojavke: dva , vlaka trčita, ti si zgubil glavo. . Brzojavni uslužbenec je bil , tvoj sodelavec — uslužbenec— j kompanija ni odgovorna. »Oni | e odgovoren, ki je dal napa- ( čno znamenje. Tvoja družina j ne dobi od železnice nobene | odškodnine, dasi si ti svojo ' službo vedno dobro vršil. Ta-ke'so ameriške postave za delavca. 1 V poslednjem času so se , postave za dclavce nekoliko poboljšale. Posebno smo dobili ( tako postave v državi Ohio, ki jo je že podpisal guverner Harmon. Po tej postavi je družba ali delodojalec odgovoren za vse nesreče, ki se pripete pri njegovem podjetju če ni uporabil vse meje zavarovanja, da se nesreča ne pripeti. Ravno tako je odgovoren delodajalec če se je nesreča pripetila po krivdi kakega delavca in so pri tem bili ubiti drugi delavci. V tretjem sltičnju pa. kakor smo ga navedli zgoraj pri kurjaču, dela postava sama odgovorna delavca, ki je nesrečo zakrivil, kakor ?>aš pri železnici, in postava prepušča so-dniji. da odloči, če dobi obitelj ubitega delavca kaj odškodnine ali ne. Toda bas v tem slučaju bode vlekel delavec vedno krajši konec. Konec prihodnjič. -o- ,, Dopisi. Kock Springs, Wyo. Cenjeni g. urednik. Zopet seogla-šain iz našega gorskega zakotja. Poročati Vam moram, da, v naših krajih nismo videli ni-kakega kometa, dasi je bil nedavno v vašem cenjenem listu izraženo, da bode v našem kraju jako dobro videl, ker smo tako visoko. No. ker smo tako visoko proti nebu postavljeni, se i-mamo tudi zahvaliti, da nimamo nič kaj prijetnega vremena. Živimo kot vedno. Delo ravno ni najboljše; lahko bi bilo bolje. Naredimo toliko, da se preživinio. \Ta "fiiarjn" je zmanjkalo nekoliko * "pečlarjev* pijejo ga še vedno kljub tem-perenclarjem, ki pridigajo da mora človek rabiti za žejo samo vodo. kjer prebivajo žabe. Mr. Valentin štalik je dobil dobrega in izvrstnega brinjev-ca od Kraker-ja iz Clevelanda. Dvakrat sem bil že pri njem, da sem ga pokril- Je fes do-, der. Mr. Justin je imel prej večjo zalogo knjig, a sedaj ne moremo ničesar dobiti- Upamo da nam zopet postreže z dobrimi knjigami. V prigibu vam pošiljam celoletno naročnino za vaš cenjeni list, ki se je zelo razširil v naši naselbini, želim vam obilo uspeha. Pozdravljam vse rojake po Ziedinjenih državah, a vašem list 11 želim obilo uspeha- Naročnik L. F. Pittsburg. Pa* Cenjeno uredništvo. Kakor ste že mogli slišati, smo otvorili v tem mestu. oziroma je otvoril naš rojak slovenski hotel, kateremu je dal ime ''Sokol". Rojakom priporočam, da kadar pridejo v to mesto, ali pa če kdo rabi prenočišča, da se ustanovi v tem hotelu, kjer bode najlepše post reže n in sicer v lastno zadovoljnost. Delo v našem dimnateni mestu še precej dobro napreduje. Seveda ne zaslužimo 1*»gve kake cesarske plače, toda toliko je, da shajamo. Vražja kapitalska družba nam ne dovoli mnogo, dasi ubogi delavec žrtvuje vse svoje moči in celo svoje življenje za kapitaliste. Pošiljam vam poletno naročnino za list in vam želim obilo uspeha. Rodite pozdravljeni. kakor tudi vsi rojaki po Zjedinjenih državah Vaš Anton. o Iz stare domovine. KRANJSKO Aretacije. Aretovan je bil v Ljubljani zidar Stefan Pregel rodom i/ Renč, ker je tekel s dolgim kuhinjskim nožem za nekim zasebnim uradnikom, katerega bi, ako bi ga bil dohitel, gotovo nevarno poško- 1 doval. — Tudi Ivan Keršič iz Rakeka je prišel v Ljubljani pod ključ, ker je po Marije 1 Terezije cesti tako razgrajal, da je moral nastopiti stražnik. Mož se pa ni dal potolažiti, marveč je postal pri opominu šcr hujši in se slednjič dejansko lotil še stražnika. Le-ta ga je obvladal, uklenil in odvede I v zapor. Pazite na otroke. Jože Smo-lej, posestnik v Mlaki, je prevzel 3 letno Ivanko, otroka svoje hčere v oskrb ter prevzel tudi za otroka tudi varilstvo- Dne 7. aprila je* kuhala druga domača hči Lucija večerjo in posadila otroka 11a ognjišče. Med tem časom je prišel oče domov hči Lucija mu je šla na dvorišče pomagat spreči vola Ko se na o-trokovo kričanje vrne v ku-liinjo, vidi. da se je deklici vnela obleka. Vendar ne.Iti bil otrok zaradi opeklin umrl. da bi bili poslali po zdravniško pomoč. Ker so ga pa lečili z dobatčimi zdravili. je deklica umrla. Lucija Smolej jo* bila kaznovana s tridnevnim o-stritn zaporom. Jako priporočljiv boter. Tovarniški delavec Jakob Dobrin ic bil binkoštno nedeljo popoldne v Ljubljani nekemu de-čku boterček. Ko pa mu je njegov birmanec prigovarjal, da bi šla domov, je botra tako razjezilo, da mu je odvzel nagrado 10. k, ki mu jo je malo prej podaril. Na to pa mu je zadal še par zaušnic in ga spodil domov Deček je baje na ušesu lahko poškodovan. Ker pa birmančeva mati ni s tem zadovoljna, bo boterčku prisodilo sodišče nagrado za njegov surov čin. Prehod zemlje skozi kometov rep v Ljubljani ni povzro-1 čil niti najmanjšega strahu in veliko solidnih meščanov je konec sveta mirno v posteljah prespalo. Pokazalo se ie, da smo Slovenci velikomenj pra-znoverni, kakor Dunajčani, Berolitici. Rimci in Parižani, ki so bili radi kometa grozno razburjeni in so celo zbežali na gore iz strahu pred "koncem sveta"! Na grad je šlo v Ljubljani še precej ljudi, večinoma seveda taki zvezdoslovci, ki tudi • sicer radi zgodaj zjutraj opazujejo jutranjo danico. Ponesrečil. Josip Merkun 15 letni pastir v Besnici je v so-1 • naložil v koš ter hotel oditi je z neprevidnostjo zadel z boso nogo ob koso ter si jo močno poSkodoval. Poklicali so zdravnila. ( * Jk Samomor. V svojem stanovanju v Cerkveni ulici 5t* 21 v Ljubljani se jevs karbolovo kislino zastrupil bivši dimnikarski mojster Viljen Dcpfer. Prepeljali so ga z rešilnim vozom v deželno bolnico, kjer je kmalu na to umrl. Vzrok samomora je menda beda. Kavalirska fara je Šentjakobska v Ljubljani. Prše 'se nam: Pomislite: Dočim ima v šenklavški cerkvi prvi cerkve-nik Jurij Avbelj le 370 gld. ali 740 K ter prosto stanovanje, je razpisana zdaj služba II. cerkvenika ""pri sv. Jakobu s 760 K, 'prostim stanovamjem in dobi še kaj daril povrh, a ima le zvonenje in snažen je po cerkvi in razsvetljavo opravljati Halleyev komet je .čakala celo noč na drevesu dne 14 maaj Zora Kušter, Novome- sto |§* > Koepenik na Šmarni gori. Ali hočete videti, kako je lisjak "potegni!" Mačka na Smar no goro, čitajte tale zanimiv dogodek: Nek priprost možakar, ampak navihanec iz Črnih Pirnič je imel zsL neko delo pri županstvu v Smart nem pod šmar 110 goro tir jat i plačilo. Dva- | krat ga je župan povabil naj le pride, bo že dobil, kar je , zaslužil. Dvakrat je možakar j tudi prišel k g. županu, a dva- . krat je zopet prazen qdsel, j Čakal je ugodne prilike. In < glej ta se mu je ponudila, ko j je nekdo v Tacnu vidro ustre- « lil. Iz tega slučaja je skoval j imeniten načrt. J Prijavil se je k županu Ma- j čku z grozno novico, da se je j nekdo v takozvanem Zg. Za- j trepu na Šmarni gori ustrelil-Oče župan Maček so hiteli storiti svojo dolžnost kot vr- J hovna policijska oblast občine, \ pozvali so*še tri občinske od- ! bornike (med njimi se imenujejo imena Teršanov in Ste-novčev) in komisija se je podala z vso za take slučaje dostojno uradno resnobo. In če ! smo prav slišali, se je ta ko- { niisijski ogled vršil po noči, ' kar je pa za dejanski položaj vseeno, če se je to godilo tu- i di pri najjasnejem belem dnevu. Pa recimo, da se je to vršilo po noči. Navihanec iz Pirnič je služil kot kažipot in je torej šel naprej. Ko je komisija začela že precej vkreber, se je kažipotu naenkrat baje nekaj čl o- ^ večkega pripetilo, ali vsaj namignil ie komisiji, da bi se mu znalo kaj takega prigoditi, | skratka, zaostal je malo odza-daj. Rekel je komisiji naj le gre malo naprej, on pa da pri- \ de za njimi. In tako se je zgodilo, da je šla sicer komisija vedno višje in višje po strmih \ rebrih Šmarne gore. a kažipota pa le ni bilo za njimi. 2e je komisijo začelo skrbeti, da ^ se ni ti morda kažipotu tudi kaj nečloveškega pripetile*, kar začujejo globoko pod njim po- ■ rogljivi glas, ki je dal slavni komisiji tole važnost na znanje : . < "župan Maček je mene dvakrat potegnil v Šmartno, jaz pa sem njega samo enkrat pa na Šmarno goro", je izrekel in izginil ob bregovih bistre Save. Nekje si je sca ta špas privoščil še en fr.-tkeljček, morda tudi dva ali S-e več in vsem, ki so bili z njim vred dobre volie, povedsil zgodovino, kako je Mačka potegnil na Smar no goro. Kaj pa je slavna komisija na Šmarni gori o dejnanskem položaju sklenila, o tem pa je morda bolje, če zgodovina nič natančnejšega ne izda. Primorsl.o« Lega Nazionale bo imela svoj XII redni kongres v Gorici dne 29. junija. Delajo ve-likanske priprave, da bo Gorica kolikor mogoče tisti dan laška. Peki v Gradišču ob^Soči in ral vse peke v občinsko pisarni kjer so jim razložili da naj znižajo cene kruhu, dTu-£ače odpre magistrat občinsko pekarljo. ■ ' S t-\ BtneŠki Slovenec Podieca v Splitu. V Split je dosel italijanski poslanec in urednik socialističnega lista "L'Asino", Podreca je po rodu beneški Slovenec, ter je hotel prirediti dva javna predavanja. Oblasti pa so predavanje prepovedala, ker se je bilo bati demonstracij za iredentizem. Podreca je poterii predaval samo povabljenim gostom, katerih pa je bilo zelo malo. Čudno je, zakaj Podreca ne predava v Italiji, ampak hodi iskat v Dalmacijo — krone. Dobil je na- , rnreč za dva predavanja v Splitu 300 K. Ves čas, kar je bil ' Podreca v Splitu, je policija ^ in orožništvo stražilo cerkve , in škofijsko palačo, da se pre- < prečijo mogoče demonstracije. J J C. A! 80HELLENTRA0ER, I I V LEKARNA«. 1 i 4R St Clair Ave. N. E. Govorimo sloreasko. | I Sedaj je najboljši čas, da rabite dober kričistitelj. Ničesar 1 r J boljšega kot Schellentragetjev krvni in jetrni prenovitelj, fi 50 la S1.00 ena attkiralca. W j,Vjffi . • g»»»iiHi»»a>iMHE«»iiic tu irinmm ihhih MHiaMHraut« »aamaimiiMia:««—i j ^HffffF I'I __—"■"■' VELIKA ZALOGA VINA. j X V svojih kleteh imam veliko zalogo najboljšega do- « 4* mačega vina, ki ga prodajam po teh cenah. t Ena vrsta .........................$18.00 barel, t S Druga vrsta......... ...........$ao.oo barel. « X Posoda velja $1 50. T Rojaki, kupujte to vino, ker boljšega težko dobite * iT in nikjer po tako nizki ceni. < X Pri vsakem naročilu naj se pošlje denar, in takoj « 4* odpočijem vino. * Z MRS. J. SKEBE, FIVE POINTS, I COLLINWOOD, O. J -HH-Hf 1 "11111^ 4 Rojakom naznanje. V poslednjem Ctiu to priCeli nekteri Židovi po svetu širiti veit, da pfiiljsjo novec po telegrafa r staro domovino ta 50 ct. strolkov. Da tem stopimo v eno vrsto tudi pri na*, sestavljamo detičai kablecode ter bode v par tednih gotov. Kdor prvič pošlje denar v staro domovino, ni niti misliti, da je to mogoče ta 50 et, ker velja vsaka beseda 82 et Urediti s« da to I« trn stains in večkratne poSiljalce in to isdelujemo sedaj, Najvarnqjia pol pa je k poiitfaitfe po dosodaitf navadi, da v Avstriji ispiafta vse polil j a tve c. kr. poštna hranilnic« na Dunaju in za Hrvate kr. poitna hranilnica v BudapoitL Ako je kaka pomota, državne oblasti posredujejo in vse isvedejo; pri kabelnu ali telegrafu so pa pomote na dnevnem redu in brzojavni urad ne jamči za prav nič. Neumnost pa je i?isliti, ali pa zatrjevati, da pride denar domov v dveh ali treh dneh. Tukaj čaka tak banker, da ima več denarnih nakasaic in to par dni; potem obveeti brsejavno svojega zastopnika o izplačilu, zastopnik pa šele potem pile poStne nakaznice in jih odpravi. Vse to pa traja po aedem ali vač dni. Znano pa je, da naše male pošte na deželi nimajo nikdar dovolj denarja ▼ blagajni in ako pride do izplačila, je treba tam čakati, da dobe denar od višjega urada. To je gotovo in vsak razsoden človek ve, daje res. Zato je neumost pošiljati denar po telegrafu, ko vendar konečno ne pride preje v rpke naslovnika, kakor skozi Dunaj ali Pešto. Zidom je za buasine«, ne pa asa ugodnost Slovencev! Za to naj vsak previden Slovenec pošilja denar kakor doslej ]po Frank Sakser Co. 82 CORTLANDT ST„ NEW YORK, N. Y. Mil 6I04 ST. CLAIR AVBNUB N. B* CLEVELAND, O* m stgare* je, da bade getevo doiel v prave rake kaktr se je to spfiU desedaj ie Am 19 bt Severova zdravila so povrnila tisočerim ljudjem zdravje. Tu so na slično uslugo tudi vam. ± ± Q ± ± p Staro in zanesljivo zdravilo za JC V vi U ▼ oslabeli tek, težko prebavo, 0- *U0H* nemoglost in vsakojako nepre- UTTERS h 1 jv • M^k bavno8t' /XllPublll ^M Priporočljiv kot izdatna toni- I vseSS^-r kfL in krePUo za pridne ljudi, /y/\/l prebolevnike in osebe nežnega UlCnCCU H U8troja. • cen. $x.oo vKBEBn' ' Svarilo? Ne dajte si Severovega želodčnega grenčeca zamenjati z drugimi pri* pravici. Zahtevajte pristnega in pa2ite, da je ime "Severa" natisnjeno na steklenici. Na prodaj v lekarnah in zanesljivih trgovinah. Čuvajte se ponar^db. če ne mo- (rete dobiti Severovih zdravil v svojem kraju, pišite nam. -^--- 1 Zdelani moški in ženske Znaki nevarnosti. I nervozni, onemogli, oslabeli, Bo1 v hrbtu' omotica, glavobol,* I ; . |t otekli sklepi, usedlina v vodi opešem in potrti ljudje najde- se morcjo nenudoma ,cčiti; ker jo olajšbo, ako začno uživati neizogibno vedejo do resnih 5 _ , . bolezni. Severov nerveto« ^ ^ a ^ {| 1 f zelo prijetno in izdatno zdra- A ...... . . , vzdržuje precejalne organe te- » vilo, ki poživlja moc in krepi legnc y zdravju in mo6i tcr od. j vse življenje* Teši čutnicc, do- vrača nevarne bolezni. Navo- Inaša naravno spanje. dil° za uspešno zdravljenje - a. okrog vsake steklenice. Cena 5oct. in $1.06 ZANESLJIV ZDRAVNIŠKI SVET ZASTONJ __ ^__^^^ _________ Humoreska. Qj^facona in on — hlapec Pe-jpr namreč — sta služila že |ri gospodarju, ki mu »e dal jftnajhno plačilo, pa je bil vrh sitega še pijanec, da ni bilo ni-Klcoli miru pri hiši. Tega pa Pe-Fter ni mogel, zato je Šel raj še K Mazovcu. Tu je imel več rplačila, boljšo hrano in — mir' I je bil pri hiši. Torej vse je £ bilo Petru všeč. Mazovc je pa 'Petra tudi rad vzel v službo. Vsakdo ga je poznal, da je priden delavec, da je pošten, »rezen, da ni zapravljiv — to-Tej je imel vse potrebne la- Kncsti dobrega hlapca, ki se ™ dandanes težko dobi. Pa še nekaj je Petra Mazovcu posebno priporočalo. Imel je namreč dve dekli pri hiši, in ker sta bila tudi dva hlapca, so bije vedno kake sitnosti,-in [ rumenih zob- Sploh je pa imel navadno vedno odprta usta in je na glas smrčal. Sicer pa tudi 'Macona 'ni bila kaj posebnega. Imela je že čez petdeset let — pa z levim očesom je tako pa*trani gledala, da so ji otroci že šoli nagajali in da je zato veliko prestala. Torej Mazovc je bil zadovoljen, da je dobil tako pošteno družino, da bo vendar ^ enkrat mir pri hiši in da ne i bo besedi. I Pa vendar se je nekaj zgodilo, česar ni pričakoval ne Mazovc, ne Peter, najmanj pa - • Macona. Bilo je v cvetoči pomladi. Vse se je veselilo življenja, bučele so pridno letale iz panjev, srkale po cvetočih lipah med in polne strdi letale nazaj, škrjanček je visoko gori nad žitnim poljem žgolel Stvar rtiku svojo pesem, mladina je J0/} skakljala, povsod je bi-^k livljenje — le Peter je hodil okoli molčeč in zamišljen. Sam sebi se je čudil, da je fidnje mesece tako zamišljen. ega seveda njegovi hišni prijatelji niso opazili, ker je Peter itak malo govoril. Ampak Peter ni spal po noči cele ure, v srcu je čutil nekaj kakor še njkoli poprej e, nikomur ni razodel, kaj ga skrbi in boli in Sim ni vedel, ali 'bi^se lotil težke stvari ali bi vse pu- I • , « i • »i * no je spoznal, da bi bilo to nekaj dobrega in pametnega. Peter je imel manreč dober četrt ure od Mazovca leseno bajto, katero je podedoval po svoji materi. Bajta sicer ni bila veliko vredna, ampak bajta je bila pa le; drugi še take nimajo. Zraven bajte sta bili dve njivi, ki jih je imel v najemu. Zraven koče je bil če-beljnak In tega je Peter oh* iskoval vsako nedeljo popol-dne* ko je bil prost. Koča je bila pa prazna — in to se je Petru zdelo tako žalostno, ko je sedel pri čebelah, kadil iz svoje pipe in hodil mimo koče gori in doli — tako sam! Kako prijetno bi se tu uži-velo. V taberh bi hodila oba, njivi bi sama obdelala, več bi zaslužila, morda bi še lahko prešička redila —to bi bilo ži-1 vljenje! In Macona kako pridna, pripravna ženska je l Pa pod pakem ima tudi že par stotakov v hranilnici — nobene stvari bi ne zmanjkalo. Tako si je Peter slikal nebesa v bodočem stanu. Stvar pa je bilo težko pričeti. Petru kar ni šla beseda iz ust. Če so šli skupaj domov od poljskega dela. je Peter govoril le malo. če so zvečer skupaj molili. ie po molitvi šel koj k počitku. Le kadar sta sama ju-žinala in drugih še ni bilo domu. takrat je Peter skledo tako premaknil, da je bila najbolj zabelena stran tam, kjer je sedela Macona- Tako so tekli dnevi in tedni mirno naprej. V Petrovem srcu je zavladalo nekaj, česar še nikoli ni občutil tudi ni vedel, kako se reč imenuje ali enkrat se mora odločiti, ali bo kaj, ali ne bo nič — to je bil sklep njegov. # Ko je v nedeljo , popoldne zagledal zopet lep rožmarin na oknu svoje lesene koče — e-dini spomin na ranjko mater — si je pa mislil, tale rožmarin ji boni podaril, da ga bo imela na oknu, potem bom že videl, pri čem da bo. Sreicna se mu je zdela ta misel in poštena, saj je nedolžna. Kdo bo mogel kaj reči? Ampak med tednom ne bo nič, ker ne ve, kdaj pride iz polja, on je pa v hlevu, torej bo potreba počakati sobote. V soboto po večerji je krev-sal Peter k svoji kači bolj hi-tro kot ponavadi. Danes ali pa nikoli več ne. Beseda bo dala besedo — sicer bo pa kratko vprašanje, samo, če me — hoče. Peter je vzel zeleni rožmarin, ga skril pod pazduho in sel nazaj, Oh, kako lep je bil! Kako ga bo vesela, ker je cvetice rada imela že od nekdaj! Krenil je po stranski stezi in o mraku prišel v vas- Na sredi vasi so še peli fantje in je za kozolcem nekoliko počakal, da bi se razšli in da bi ga nikdo ne zapazil. Noč je nastala. Izza cblakov je malo posijala luna, da so se komaj videle posamezne sence. Petru je utripalo srce. Nastal je zanj v življenju velevažen trenutek. Peter vstane, vzame rožmarin in gre proti Mazovcu. Vsak kamen mu je bil znan. Vse je bilo tiho in mirno, še domači pes ni zalajal. Peter pride pod okno Ma-cone in na glas zakašlja. Nobenega glasu. Ozre se okoli in ko nič ne zapazi, pa trka precej močno na okno, da so šipe zaropotale-Zopet nič. Močno mu je srce utripalo. Potrka tretjič in zakliče: Man-ca, odpri no. Tedaj se je odprlo okno. "Kdo pa je?" je zavpila Macona. "Jaz, Peter, nič se ne boj. Poglej prinesel sem ti rožmarin." "O ti ponočnjak ti, ti stara krevlja, ali te ni sram, čakaj no. In vzela je Macona skledo vode, ki jo je imela pripravljeno za nedeljo zjutraj, pa jo neusmiljeno butnila doli na glavo ubogega Petra, da mu je kloflfck odletel in da je rožmarin padel na tla in se razbila njegova posoda. Gori nad Macono pa je zavpila 'druga dekla: "Ha- ha-ha!" da je odmevalo okrog. • P*t#r» ne ie trase! kot na vodi- Pobral je klobuk, ro- žmarin vrgel za plot — in ža losten odšel. Se je kapala voda od klobuka. Ves razburjen je šel k počitku. Tolažilo ga je edino to, da se je morda Macona zmotila in da ni vedela, da je on — Peter. Ampak tista dekla gori, ta mu ni dala miru. Celo noc ni zatisnil očesa. Joj, če se izve? Drugi dan je šel Peter kot ponavadi k desetemu opravilu. Šel je mirno in počasi, a v srcu njegovem je vladal nemir. Bog ve. če ljudje vedo, to je bilo zanj veliko vprašanje. Tam pri vozniku je stala, kot ponavadi, velika gruča fantov. Ko Petra zagledajo, reče eden na glas: "No, Peter, kdaj bodo pa oklici?" — Glasen krohot je spremljal te besede- Petra je mraz stresel po celem životu, zaprl je nenavadno svoje usta in odšel v ccrkev. Ta dan ni molil, oziroma moliti ni mogel. Vedno mu je donelo po ušesih: oklic, oklic.— Mislil je, da ve ze njegovo ponočevanje vsak človek, vsa vas, cela fara. — Po opravilu je šel Peter pri stranskih vratih naravnost domov v hlev ležat. Tukaj je pre mišljeval ničnost vsega posvetnega. Ko bi te mlajše dekle ko bi te mlajše dekle ne bilo, vse bi bilo dobro. Tako pa.. • Gospodar je zvedel, kaj se jc bilo zgodilo, Kot moder mož Petra ni obsodil. Ko ga ni bilo k južinji, je šel gospodar sam ponj. ga pomiril, da ni nič hudega, družini je pa zapovedal strogo, naj Petra ne dražijo. To je bil zjP Petra naj žalostne j"ši dan v celem njegovem življenju- Ampak ženi! se ni nikoli več... Kaj piše vojak. Tudi vojaki niso izvzeti od glavoboli, ampak z veseljem poro čam, kadar začne glava boleti, da eden. ali dva "Severova Praška zoper glavobol navadno preženeta nepriliko nemudoma", tako piše g. A. Mora-vek. vojak 8. konjiškega polka Z. D., Fort Robinson. Neb- Ti praški olajšajo glavo in ne o-motijo duha kakor drugi leki. Na prodaj v lekarnah: 25 ct. škatljica. W. F. Severa Co. Cedar Rapids, In. Strah pred kometom- Bivši turški sultan Abdul-Haniid se grozno 1)oji Hallevevega kometa: niti spati ne more, vse roči ob oknu in gleda v nebo ter sprašuje svoje čuvaje, kdaj se približa komet zemlji. Tudi jesti ne more vsled strahu, dva dni že ničesar ni jedel, Vsi se trudijo, da bi ga pomirili, a se jim ne posreči. Skrivnostni logaški poizku-seni umor. Tržaška policija je zaslišala 18. maja Marijota Ca-pana, stanujočega v ulici Aque dotto št. 9. Mož je imel trgovinske zveze s Hladnikom in ga je Hladnik svoj čas tožil zaradi goljufije, pa je bil Ca-pana opro&čen- Hladnik je Ca-pani svoj čas pisal, ko je bil ta še v Pulju, naj mu pošlje strupenih pilul, da zastrupi nekega psa, ki mu je v nadlego. Capana jih ni mogel dobiti, ker se je zahteval recept, zato Hladniku, s katerim sta se bila seznanila v Pulju, kjer je bil Hladnik pri mornarici, ni nič ,odpisal. Hladnik pa ga je vnovič naprosil za pilule, Capana mu pa tudi to pot ni odpisal. Pozneje sta s Hladnikom ustanovila neko kinematografsko podjetje, pa je kmalu po-giiiilo, ker je Hladnik blagajno pridno praznil. Tudi neko drugo podobno podjetje je falira-lo. Z materjo je bil Hladnik v najslabšem razmerju; kadar je imenoval njeno ime, je pljunil predse in je ostudno pre-kljinal. V denarnih zadregah je bil vedno, ker je silno zapravljal. Imel je dva avtomobila.'Tržaška policija je trdno prepričana, da je Hladnik izvršil zastrupljevalni poizkus in sumi vrhtega še neko osebo. Razno. — Mi smo agentje plinove družbe. Plačajte svoj račun za plin v našem uradu.. Prihrani-te si fas in denar Jl ■ • Mir po unevu in jhjkujiio spaAje po noči je pridobitev teh, ki se bojujejo proti rev-matizmu, trganju po udih, ne-uralgiji in lumbago z Dr. Rich-terjevim "Pain Expeller". Ce- ( mu dalje trpeti, ko si lahko za 25 centov omislite v vsaki lekarni to blaženo olajšilo? , Samo paziti je treba pri kupovanju na varstveno znamko s sidrom. Vabilo. Na picnic ali izlet faranov cerkve Marije Pomagaj v Euclid, O. pri Nottinghamu. Zjutraj se priredi cerkvena slav-nost, in po maši se vrši blizu cerkve picnic namesto onega, ki se je vršil 22. maja ob priliki blagoslovljenja cerkve, in ki je bil radi slabega vremena jako zadržan. Piknik se vrši v nedeljo, 5. junija in se upa na veliko udeležbo od strani elevelandskih Slovencev. Vsi rojaki Slovenci in bratje Hrvatje ste vabljeni, da se obilno udeležite tega picnica. Vstop na picnic je vsem prost. Igrali bodejo izvrstni hrvatski tamburaši. Vabijo vas fa-rani cerkve Marije Pomagaj v Euclid, O NAZNANILO. Naznanjam vsem cenjenim rojakom po Clevelandu, da sem otvoril novo slovensko grocerijo na 551a Carry ave-N. E., kjer bodem imel popolno zalogo vedno svežega grocerijskega blaga ter bodem odjemalcem postregel kar najbolje in uludneje- Priporočam se vsem slovenskim gospodinjam v nakup grocer i jt-kega blaga. Vsa naročila se vozijo j tudi na dom- Svoji k svojimi { Frank Sober, 5512 Cary, ave. | (44. : Mali oglasi. 1 Na prodaj so sledeče hiše: 1 974 E. 64. St. 6 sob, a družine, 35 x 105. Cena $1800. 960 K. 64th St- f> sob. 2 družine, 35 x 105. cena $1700, 640T Metta ave. 6 sob,. 2 družine, 40 x 72, cena $1550. E. 52nd St. 9 sob . 2 družine, 35 x 120 cena $2500. E. 52nd St. 12 sob, 3 družine, 35 x 120, cena 2600. Poizve se pri Mc Ke-na Bros. 1365 K. 55th St. 44 Na prodaj hiša na E. 79th St. 11 sob, dve družini; dobri pogoji Cena $2800. Blizu E 55th St. & St. Clair hiša za 4 družine, lot 60 x 120. Rent $41. na mesec- Cena $4000. Pohištvo na prodaj, dobro o-h ranjeno. Povprašajte na 951 E. 63rd St. Proda se zelo po ceni- (44- Naprodaj je dobra ruša v sredini slovenske naselbine-Vsak . kdor kupi hišo naredi dobro kupčijo. Pridite takoj. da ne zamudite lepe prilike. Natančna pojasnila dobite na 1162 E 61 St. (44 Hiša na prodaj 50*195 lot. Na zelo primernem prostoru blizu ''Repair track", Nottingham. stop 122; Poizvedite pri Lovrenc Kojnar istotam- (46) Proda se trgovina, ki do vaza kavo in čaj na dom odjemalcem. Proda se deloma ali pa cela. Lastnik zapusti mesto. Vprašajte na 1163 E. 58th St. Wni. J. Petzendorf. Zahvala. Društvo sv. Janeza Krstni-ka, št. 37. J. K. J. se tent potom iskreno zahvaluje vsem o-nim. ki so obiskali društveno veselico v John Grdinovi dvo-ranj, v nedeljo 29. maja ter tako pripomogli, da je veselica (najlepše uspela. Zahvalujemo se tudi vsem onim, ki so darovali krasne dobitke za srečo-lov, bodi jim izročena stotera zahvala. Priporočamo se še nadaljni naklonjenosti rojakov, za kar se jim iskreno zahva-lujemo Odbor, 'v,'- /j '».Miferiul. -1■ iigaM ■'*>. 'faSaSjj POZOR ROJAKI! J Po dolgem času se mi je k posrečilo i* ' najti pravo Xin najboljše I sredstvo za _ rast las, pro- , ti izpadanju las in odstranitev luskin na glavi, t. j. Alpen tin- i ktura in pomada, od katere resnično moškim in ženskim zrastejo lepi lasje; ravno tako moškemu zrastejo lepi brki in brada. Revmatizem V rokah in nogah se popolnoma odstrani, ravno tako kurja očesa, o-cebline, bradavice in potne noge to zdravilo hitro odstrani. Vprašajte pri J. WAHCIC, 1099 E. 64th St. Cleveland, O. BH)R.R1CHTEK$® f PAIN- | EXPELLER" Pri tvinjenja odrti-n ah, sploh prtnapor« ' ^^ njen ju taiiic, pri rev« matizmu, nevralfijiin (p enakih teikočab po-^gj^j^J B n«|t enkratno vdrg- EXPELLER M Dobi m t fick l u| I WJB ; tj lekarnah po 3flc A JB j FJB j tt p. AdL Rkhtfr j iiiqijiiiiihti'iLiniiiiiiriiiiiiiiMiiiiiW^a^ii^^' Kruh kakovosti ji! ;r. . [i I Poskusite en hlebec I VIENNA kruha. |j ® :i I 'i II 11 ► i ! Svei svak da« j pri grooarjlh. Cfct Jacob Dmb ffilritg j j ■ i» Piiaidi»aiiBiiiiiiiiiiiiit!!iiiiiiiiiiiriiiiiiiriiiiiiirtiiiiii!g POZOR ROJAKI! I i Veliko naših rojakov nalaga svoj težko prislušetti de- i 11 nar v hranilnice ali banke, in nekateri ddh(jo denar eek> I 11 doma, kjer jim ne prinese nikakega dobička — Res je, 1 | i da banke plačajo nekaj obresti; veliko bank pa tudi | ibankerotira in rojaki trpijo škodo, katero jim nikdo ne | povrne. — Nekateri vprašujejo: Kam pa naj dam, kje | naj hranim svoj denar, da bodem Zagotovljen, d« ga ne I zgubim in mi prinese tudi kaj obresti? — Takim vpra- i šanjem in ugibanjem vsakdo prav lahko pomore, če se S 5j obrne na I John Kracker, Euclid, 0. j % kateri ima 375 lotov zemlje z nasadi, kakor vinske trte, J sadje in svet za druge domače pridelke. Vsi loti 10 ze- 2 jj lo visoki, da ni nevarnosti pred povodnjo ter so v bliii- 1 t ni slovenske cerkve in Sole in prav blizu poulične želez- S g nice. Glavna cesta je tlakovana. Na nekaterih lotih ao S J postavljene 2e tudi -hiše. Loti so po različnih cenah, od 1 J $50.00 do $200.00. — Vsaki lot je 25 X 125 — 130 — i 140 čevljev dolg. Vsi loti se prodajajo popolnoma brez ! [ vsakih obresti. Odplačila, kakor kdo želi; kdor plača ! f celo svoto, dobi povrhu nizke cene še 6r/o popusta. Tedaj rojaki! kdor želi svoj denar naložiti v pravi II kraj, obrestonosno, da ne bode imel skrbi, naj ga nalo-j [ ži v te lote. Kupi naj si eden ali več lotov, kateri se Jl mu bodejo vsako leto obrestovali, in ne samo obresto-J vali, pač pa bodejo vsako leto vredni več, da celo dva-j i krat, petkrat več, kot so plačali za nje. ; i Kdor želi še boljšega pojasnila naj se obrne pismeno ; l ali ustmeno naravnost na John Kracker-ja, Euclid, O.; 1 i i kdor pa nima toliko Časa naj piše ali naj se oglasi od 6. j I \ —• 8. ure zvečer pri Jos. Jarc-u 5384 St. Clair ave, kateri I i 1 Vam bo drage volje vse podrobnosti natančneje pojas- ! 1 nil. — Rojaki, ne prezrite teh vrstic! JOHN KRACKER, EUCLID, OHIO. I $ Prodajalec zemljišč in poslopij. I jj Telephon: Shore 203 L. ■--- --------------------— 11. I >11 priporočam svoj fino urejeni saloon na 6131 St Clairave„ N. I E., kjer je vsakdo postrežen v svojo največjo zadovoljnost. Mrzlo, sveže pivo in fine smodke ter žganje vedno na rasp*-*, ; lago gostov. Nadalje se priporočam društvom v oddajo vett*| in male Knausove dvorane, ki so najboljše, kar jih je ilovttl»*| kih dvoran v Clevelandu. Velika dvorana je pripravna si igre, seje in zborovanja. Dvorana je na novo opremljena in sado»| stuje vsem potrebam. t Rojakom se priporoča v obilen poset svojih prostorov Mike Setnikar, 1 6131 St. Clair ave. CLEVELAND, O, J Dolgo življenje. Naravna želja človeštva je, podaljšati življenje kolikor mogoče in učenjaki vseh časov so poskušali najti takozvan "življenski eliksir". Dasiravno ne more-me pričakovati, da bi večno živeli, moremo vsaj do gotove meje podaljšati življenje. Vsi zdravniki sveta pritrdijo, da ie podlaga življenja v prebavalnem sistemu. to je v onih delih telesa, skozi katere ide hrana. Ka-kor hitro je kak del tega važnega sistema bolan, trpi celo telo. Ako moremo hitro ozdraviti ta del, zopet dobimo zdravje in moč. Samo eno zdravilo je za vse bolezni prebavalnega sistema, in to je dobroznan Trinerjevo ameriško SiP zdravilno grenko vino, — —-' -" 1 ■ ni" "■■' : 1' To ni skrivno zdravilo, ker narejeno iz bogatega, rdečega vina in importira-nih grenkih zelišč. Nima v sebi nikakih škodljivih primesi ter nikakor ne more škodovati najnežnejšemu želodcu. Celo zdrave osebe bi morale semintam vzeti eno dozo ali dve, da ohranijo prebavalne organe v popolni delavnosti. To veliko *dravil° ...... mmmnvi poostri slast do jedi JT^iV^Sm^ V zvlsa encržlj°> pojači živce, .ISKpBlaKte- odstrani neprebavo, očisti kri, /nMBSj I^^Ki Prinese Pokoino spanje, pokrasi obraz, ^MDHBpfln . skuša podaljšati življenje. • ===== •MIITIH» Rabijo ga lahko vsi člani družine, od najstarejega do najmlajšega, kar ne morete reči onobenem druzem zdravilu. Čistost je zajamčena po U. S. Ser No. 346 Na tisoče spričeval najboljših ljudi potrdi veliko zdravniško vrednost zdravila. Zdravniški nasvet po pošti zastonj. Piši te v lastnem jeziku. JOSEPH TRINER, Izdelovalec zdravilskih posebnosti. 1333 - 39 SO. ASHLAND AVE. CHICAGO, ILL. | Opozarjajo se čitatelji na Trinerjevo importirano hrvatsko Slivovko in slovenski Brinjevec. Istotako na domače izdelke. sumi mm m« u m««?? p. (Nadaljevanje.) "Da, da« Sedaj vidite, kak jnnak je vaš najnovejši ljubimec! Prišel je k meni, da me poklice na dogovor in da ves oprosti, sedaj je pa sani ujet-j Nikdar več ne bo videl soln-ca. Preveč ste mi povedali o nietn, da bi ga še kdaj spustil." "Torej ga hočete umoriti?" vpraša ona z grozo. "Umoriti! Kakšna beseda! je to umor, če ga položim iMŠkoliko v zemljo in mu dani mhko prsteno odejo, da hitreje zaspi ?Ce se potem ne /hudi je njegova krivda " "Torej živega ga pokop- ; "Da, če hočete moje delo ravno ,tako imenovati." >Zver človeška!" ' "Le ne prenaglo! Takoj vam hočem dokazati, da nisem zver ■ temveč človek, ki inia dobro Btfce Vi ljubite rudečega gen-tlemana, ki vam je bil naklon-pin. Predno umrje, ste lahko dve ali tri ure pri njem. Dajete mi sem svoje roke, da vam P na hrbtu nekoliko zavcžem, juicer lahko zlorabite mojo do-fiproto in odvežete vašega rudečega Ijubčka" P "Židinja se obotavlja in re- ff^Mislite, da vaša dejanja ne gfclianejo brez kazni! Jumi bo-Idajo maščevali svojega glavar- "Niti v glavo jim ne pade jjfaj tacega! Saj ne vedo, da pfem jaz oni, ki ga je zakopal." | *'Pa vendar vedo, da je glavar sedaj pri vas. Čuvaji so |pR videli, ko je prišel k vam." I "Toda videli ga bodejo, da pe šel zopet proč. Ker je zgo-^ILf tema. Indijanci lahko ttie-& smatrajo za ghivarj;i. kar m niti potrebno ni; da so me ■pustili navzdol, sem moral Bvaje zbuditi. In če pozneje ^Bm, da je šel glavar zopet lit, morajo vrjeti, ker pre-fpjpan sem, da bodejo pri mo- ! mm odhodu spali naprej. To- i Hjpfcem z rokami!" iMelton ima jermenje v ro-tfj.flil sem silno radoveden, kaj i Iplldi Judita. Vedela je, da |Mem tukaj in da ji hočem po- i migati- Ravno tako je vede- < pi, da če bo zvezana, da jo [ Kflpeje razvežem. Radovoljno ? Ene roke proti Meltonu in i jlljfTu, zvežite me! Boriti se pe^em z vami, ker se mi stu- I $ite! Toda kazni nikakor ne t Pfeter I i "Mogoče hočete prerok ova- i Jfi, Judita? To je zelo slab po- i Šel, ker sedajni ljudje imajo < ilafeo vero." I Kveže ji roke na hrbtu in | jo poitisne v tenini prostor, 1 I Ker je bila že prej, kar ona pse mirno dopusti. Nato pa i ■Pileče tudi Indijanca noter in BSre vrata. Nekaj časa po-Ktfff in posluša pri vratih. Svit j ilj^gove laterne pade na nje- j §p»V obraz, ki se mi je zdel < satanski. Potem pa stopi Kftvigalo, ki se začne pomikati liavzgor. Luč zgine in kmalu j tudi ropotanje dvigala. I Jlislil »em, da je Melton v i resnici bolj previden; meni bi I čudno zdelo, ker se ila Judita tako mirno i takoj bi sumil, da ne-- redu- Ker pa Melton najmanjše besedice, ( ral sklepati, da pač previdnost ne sega i kfimbrenjo še od one- ; ko sva . prelezla sko-ii zinil niti besedice; j je pa čudil mojemu ■ i tako, da ni mogel « nolčati, temveč reče :ni: i katerega sva hotela bil tukaj in lahko bi i bila. Zakaj ga je Old i md spustil?" mi je gotov. Pozneje i ivakrat toliko prestra- I bi se zdaj. če bi ne- < stopil predenj." prižgem bakljo in od- l MRI proti vratom, da jih od- i prem. Judinja je stala tik po- c leg vrat, da bi poslušala. Hl-• tro stopi ven, globoko pote-: gne sap\> in reče: > "Hvala Bogu! Skoro sem se ■ bala, da ne pridete." "Kar obljubim, vedno držim. » Ali ste govorili z glavarjem?" Niti besedice, ()d samih skrinj nisem mogla govoriti- Ali ste slišali, kaj je rekel Melton'" "Vse." "Kako lahko bi vas prijel! Potem bi pa bila zopet v njegovi oblasti." 'Ne. pač pa bi bil on inoi, Ce niste še govorili z /vito Lisico, mu hočem jaz položaj razjasniti. Dobro, kako dobro je vendar, da ga je Melton prijel in zaprl t S tem je nevede meni vse delo zdatno olajšal." Nato pa stopim k Indijancu in mu prerežepi vezi. Glavar hitro skoči kviško in vpraša ludito. "Kdo jc bledoličnik, ki je v najinem zaporu, pa vendar I ne pripada nam?" i "Moj rudcči brat bode ta- | koj zvedel, kdo sem. "odvrnem ; mesto deklice. "On ni mogel razumeti, kar je govoril Mel- i ton proti tej beli hčerki, ker | sta govorila v tujem jeziku, j Uaditega vprašam Zvito Lisi- t co, če niti je znano, kaj na- i merava Melton z njim?" "Znano mi je- Umreti bi i moral: tu pod zemljo bi me i pokopal." > "Ali je moj rudeči brat pre- i pričati, da bi se to v resnici 5 zgodilo?" ] "Gotovo bi se zvršilo. ker [ Mclton bi se rešil samo z 1110- 1 jo smrtjo." "I11 kaj bi se zgodilo z belo j deklico, katero jc glavar pro- t pil za ženo?" r "Ona bi morala tu doli um- \ reti. kakor tudi drugi blede- b ličniki. katerih nihče ne bo s videl več žarnega soluca." ■/ "Moj rudeči brat se moti. ji ker že jutri bodo vsi oprošče- t ni. laz sam jih peljem iz teli z strupenih rudnikov." 'Toda Melton ne bo pripu- p stil." t "Ker ga niti za dovoljenje 1 vpfašal ne bom. Prišel sem da oprostim vse ujetnike, ka- ^ kor tudi sem tudi tebe opro- f stil." "Prost še nisem; kako naj \ pridem iz tega zapora?" t "Ti še vprašuješ? Samo ča- I kati ti je treba, da pride Melton zopet navzdol. Ker ne bo pripravljen, ti je prav lahko < mogoče, da ga napadeš iti pre- I rnagaš- Toda potrebno ni. Rudečega brata in belo cvetlico 1 hočem po skrivnem hodniku 1 peljati iz te jame; potem pa 1 lahko moj rudeči brat vzame 1 belo cvetlico za svojo ženo in ji podari palačo in grad." t Moja oseba in moja navzoč- 1 nost in moja vsevednost, vse t je bilo Indijancu uganka. Sme- 1 šno je bilo videti, kako me je od strani pogledoval. 1 "Moj beli brat pozna skri- t ven izhod iz te dupljine?" vpra 1 ša. "On tudi ve, da jaz ljubim \ belo cvetlico, in kaj sem ji ob- l ljubil. Ali mi hoče povedati, I kdo je on?" 7 "V narečju Juniov me Ime- s nujejo Tave-šala." y "Tave-šala, Old Shater- « hand!" zakliče in se umakne 1 dva koraka nazaj. "Old Sha- 1 terhand tukaj, v sredini rud- r nika, med nami!" I Indijanec svojim ušesom ni 1 zaupal. \ "Ce ne vrjameš. vprašaj be- s lo cvetlico* Njo in njene lju- j di sem spremljal od velike vo- I de v te gore, da zvem, kaj š Melton z njimi namerava, in 1 da jih pozneje oprostim." j "Old Shaterhand sovrržnik k našega rodu! V sredi našega p tabora, v sredini Almadena!" t "Motiš se; jaz nisem sov- k ražnik vašega rodu; jaz sem d bil vedno prijatelj vseh rude- d čih rodov." r "Toda umoril si sina velikih Ust, našega najbolj spo- n štovanega glavarja." v "Ker me je k temu prisilil; si te^a vzrok, da si moj 'sovražnik?" "laz moram ubogati Velika Usta." i- "Nobenemu rudečemu voj-e- nikn ni trebo ubogati, posebno pa tebi ne. ker si glavar, »e Velika Usta se lahko pomeni z menoj, kar se ima pomeniti. 1. Jaz sem tebe oprostil, in s tem dokazal, da sem tvoj pri-r- jatelj. Ce bi bil vaš sovražnik li bi lahko pomoril vse Jutne, ki 1- sem jih dobil na poti od ha-ciende do Almadena- Štirideset mož vojnikov Jumom sem u-I! jel." "Ujel, vse ujel," ponavlja Zvita Lisica. "Kje pa so se-e daj'r" "Pri četi Mimbrcnjov. ki so ;- prišli z menoj." e "Ali so Mimbrenji pri tebi ?'* "Ne. Pod poveljstvom Win-e netoua, velikega Apača čakajo mojih povelj. .Sedaj so 11a ne- - kem kraju, kjer jih ne moreš - najti. S tem mladoletnim voj- - iiikoni sem prišel sam v Alma- je.da sem sovražnik Old Sha- 1 terhand, in temu povelju se moram pokoriti: toda rešil je 1 mene in belo cvetlico smrti. 1 kar me sili. da mu podarim » svoje prijateljstvo. Težavno, težavno je za mene; niti prijatelj niti sovražnik Old Sha- < terhnndov nisem, Naj naredi 3 z menoj, kar hoče." 1 "Dobro! Moj brat je zelo pametno govoril. Ali bode pa J tudi to storil, kar bom od- J lotil?" f "Da. Smrt mi je bila tukaj ] gotova; vzemi moje življenje 3 pa se lie hodem hranil" 1 "Tvojega življenja ne zahte- ' vam, pač pa tvojo svobodo ' čeprav samo za nekaj časa. ' Ali hočeš biti moj ujetnik?" * "Da." j > "Ali te smem zopet zvezati, 1 > da sem zagotovljen, da ne po- • begneš?" < "Stori kar hCčcš, jaz osta- ' ) nem pri tebi, dokler mi ne i rečeš, da sem prost. Druzega ; t pa ničesar ne zahtevaj od me- 1 i ne." 1 "Torej sva jedina. Ti si moj ^ ujetnik in me moraš v vsem 1 - ubogati. K temu, kar name- ; ravam ne potrebujem tvoje po- 1 - moči." < i Ker sem bil gotov, da mi 1 Indijanec ne pobegne, dokler - mu ne rečem, - k volj velika, da so šli vsi ljudje »i notr:. Medtem je prešla že četrta -ura. in skrajni čas je bil. da dobimo Meltona v pest. Pre- v dno se zdini, moramo odpo- r , !jajo * ostalim pa najstrožje za- - bičim, da jame pod nobenim - pogojeni ne zapuste, ker sicer - so vsi zgubljeni. Ofoljubiio mi r da, se bodo ravnali po mojih ! besedah. Glede glavarja me ni 1 shrbelo; prepričan sem bil, da , bo držal besedo. In če bi tudi > skušal pobegniti, seru vedel, , da ?a ljudje v jami raje takoj ■ ubijejo kot pustijo uiti. i Naravnost in brez ovinkov korakamo proti rudniški koči; skozi okna je prodiral medel svit. kar je bilo zelo priprav- -no, ker smo videli kam zagrabiti. V hišo uderemo tako hitro kot smo mogli- Trije In- , dijanci ki so leno sedeli na ! tleh. skočijo kvišku, toda pre- ! dno se za m ore jo braniti, so že ! na tleh in zvezani. Vsak dobi j oniot v usta, da ne more kri- , čati Nato jih pa nesejo ven, 1 daleč od ko^e, da jih iz sled- j nje ni bilo mogoče opaziti. De- j set mož se vsede poleg njih. s Sedaj je pa veljalo prijeti Me- j Itoua. katerega sem fcicer sa-111! 1 hotel obvladati vendar sem vzc j s seboj tudi mladega Mimbre- ^ nja. na katerega sem se bolj ^ zanesel kot na deset možakov, ^ ki niso bili vajeni divjega živ- jj Ijenja. I V koči je bilo nekaj uidni- 4 škili linčij. Prižgem eno in si J jo privežem na gumb moje su- C krije, s katero sem lahko luč t vselej zakril, kadar bi bilo tre- I ba. Nedaleč opazim že prej omenjeno lestvo. Takoj se podam navzdol in Mimbrenjo za " menoj- Luknja je bila veliko bolj široka kot spodaj v v glo-bočini. Ko lest\»e zmanjka se nahajava v četero oglatem pro štoru; tu je tudi vijak, ki je vrtel dvigalo, ki je bilo sedaj zgoraj; z lahnimi koraki stopava naprej po hodniku, in od časa do časa posvetim nekoliko z laterno po hodniku, da vidim, če se nahajava v pravi smeri. Konečno zagledava pred seboj na desni vrata in na levi druga vrata; prebivalci najbrž spe, toda v tem sem se zmotil, ker ko grem še nekaj korakov naprej, slišim govoriti. Pred seboj imam dvoja vrata; glas je prihajal iz leve strani, torej iz Meltonovega stanovanja. Neslišno stopiva bližje, in jaz potegnem zaveso, ki je služila mesto vrat, nekoliko nazaj. (Dalje prihodnjič.) Ali imaš grenka usta- Kisanje živežnih ostankov v ustih povzroča kiselino, ki škodi zobni sklenini. Zakaj ne rabiš Severovega Antisepsola? " To ie prijetno ustno izpiralo ^ ter je prav zelo koristno, da se občuva telo čisto in zdravo, j Čisti namreč ustno votlino, šči- ^ sti zobe in utrja gobaste, kr- «4 vaveče /obrne. Zopernega di-ha ni, kjer se rabi Antisepsol. Na prodaj skoro povsod v le- 3 karuah. Cena 25 ct. za stekle- J nir.o Izdeluje W. F. Severa <| Co-, Cedar Rapids, la. _ — Za tuje oglase ne odgo-varja ne uredništvo ne uprav- ^ niltvo. 2 1 s ili^ l Razprodajalci na debelo najboljšega žganja, vina in ; l cigar. Mi smo najbolj znani agentje za razprodajo ^ I pijač Slovencem v Clevelandu. Fina postrežba, najboljše blago in cene primerne, j Naročila se pošiljajo tudi izven Clevelanda. j Jos. H. Miller & Company 917 Woodland ave. vogal E. 9th St. Cleveland, O. | j Tel. Cuy. Centr. 8044 R. i T t I A M. Goldberg, \ 5812 St. Clair Ave. (v lastni hiti) 1 ^QP Znana zlatarska trgovina. I Kot posebnost ponujam zlato uro, z izvrstnim i I kolesovjem, garantirano za ao let, katere ne morete I kupiti nikjer drugje izpod $ 25 moja posebna cena je j ' Sil ^ OO Zlate vcri*ice po tri dolarje so garan- J ► 4>l tirane za deset let. 1 ; > Se priporočam v nakup prstanov, poročnil? in i [ drugih, diamantov. Dobre nikelnaste in srebrne ure i 1 Velika izbera možkih in ženskih verižic. Bogata za- j ; loga stenskih ur. Popravila se točno in po ceni izvr < šujejo, Vsako delo jamčeno. Govorimo slovensko ( M. GOLDBERG, I 581a ST. CLAIR AVE. (V LASTNI HIŠI.) B50.000 KNJIŽIC ZA9TONJ MOŽEM Vsaka knjižica Je vredna $10.00 bol* nemu človeku. Ako trpite n« kterikoli tajni molki bolezni, želimo, da takoj piictr po to čvdelro knjižico. T« knjiiica nm v lahko račun, ljivem j«iltv pove, kako »e na d< mu temeljito zdravi sifilis ali zatrupljer je krti« li-votna alaboat, sguba spoli e krepoati, re-vmatizeni ali kaatobol, organske bolrtni, želodec, jetra i a bolezni obiatih in t mehur* ju. Vač« tistim, kteri ao ae ie naaUlils ______ _______________________novelWaU »ei neg a plačevanja brez vsakega Tspeba. je t* brezplačna knjižica vredra ftot oc dolai> v. Pore vam tudi, zakaj da trpite in kako lahko pridete do trdtxga zdiavja Tia« f< moi je le zadobilo perfekt no zdravje, telesoo mol In pošivljenjr pc t« m drai o-cene knjižice, kije zaloga anai oati in vaebrje atvari, ktepebi inr ral vsak človek znati. Zapomtite si, ta knjižica ae dr bi p« pol m BI mtoa). Ml plačamo tudi o< itnino. Izp« lnite odrerek spodaj in piilite nt m ga i« daoea. na kar vam mi poilemo nošo knjižico v vale* materinen >»ku popolnoma saatonj. POŠLITE NAM TA pDREZEK dE DANfcS Dk. Jos. Liktek & Co., Aus. 705 Northwestern Bldg. 22 Fifth Ave., Chicago, 111. Gospodje: — Zanima me ponudba, s katere nudite Vaio knjižico brezplačno: prosim po&ljite mi jo takoj. Ime..........................................Pošta................................Država................. S V.KUČI3RA, 5403 Broadway ^ Se priporoča Slovencem in slovenskim saloonerjem P v nakup izvrstnega l Krenkeja vina (Bitter Wine) J in fine erenčice, (Bitters). [ Imuni najboljšo in največjo zalogo tega blaga u mestu. Cene nizke, blago izvrstno. i* SVOJ K SVOJIM ! GuentKerjeva lekarna, 8T. CLAIR in ADDIUON II O. Zahajajte k nam po zdravila v slučaju Bolezni; pomenite se lahko po slovensko. Mi smo prvi in edi ni v Clevelandu in okolici, ki imamo slovenskega lekarnarja, vašega rojaka, ki vam bo vseh zadevah do bro postregel in vselej bratsko svetoval. Mi Imamo tudi podrt 11 i urad in pošiljamo rekomandirana pisma po celem svetu Pttemo vam pisma za Evropo in celo Ameriko zastonj. Pošiljamo denar po pošti v stari kraj- Pošta le najboljša in najgotoveja pot. Slovenci pridite k domačim ljudem t GUENTHERS SLQyENSKA APOTEKA, 8T. O LAIK 1» JCX)33X«02T 31B. j G. O. LYBECK, Vsem Slovencem dobro znani fotografer. Mi smo • naredili že tisoče fotografij Slovencem in vsi so jako zadovoljni. 5916 ST. CLAIR AVE. VOGAL 60. CESTE. ■Zastonj- V vsakem žakljtt Forest King moke. KUPOLI » katerimi dobite po- liiAtvo asa svoj dom. Napišite svoje ime — izrežite to in pošaljite nam in mi vam pošljemo katalog naših daril. The Weidemao Floor Co. V. 53rd St & Bis i ■ R- Ime......................................................................................... Naslov..........................r................. ...................................... ...........................................^ lsne naiancno; , ' . • I -s ■ " ■ ■ ' - ' -J M x ^j.. I .j..,;,L