Zgodooituft zapisi Zdenka Kresnik* ORMOSKE ULICE ilanek govori o onnoikih ulicah, ki so bite prvii poimenovane leta 1954. Natanineje predstavi tiste ulice, ki se imenujejo po osebnosti iz ormoike in iirie slovenske zgodovine. Precej pozornosti je zato namenjeno zlasti predstavitvi iivljenja in dela posameznikov, katerih imena nosijo ulice naiega mesta. Uvod Vsako mesto ima svojo zgodovino, ki govori o Zivljenju ljudi v razlidnih dasovnih obdobjih. Tako se tudi mesto OrmoZ in njegova okolica pona5ata z bogato preteklosdo. Slednjo so s svojim delovanjem zaznamovali tudi posameznlki, katerih dela so postala nesmrtna. Nekateri so se rodili na obmodju obdine OrmoZ in jih je kasneje Zivljenje poneslo v svet. Drugi so pri5li v na5e kraje in so s svojim delovanjem vtisnili pedat dasu, v katerem so Ziveli. Tretji so spremljali razmere na na5em obmodju in pisali o njih dela, zaradi katerih preteklost ni utonila v pozabo. Po nekaterih izmed njih smo v OrmoZu poimenovali ulice. Marsikaterega prebivalca mesta prav gotovo zanima, po kom se imenuje ulica, v kateri stanuj e. Zato smo z udeleZenkami mladinskega raziskovalnega tabora, ki je v OrmoZu potekal od 4. do 8. julija 2005, raziskale Zivljenje in delo posameznikov, katerih imena nosijo ormolke ulice. ilanek, ki je sedaj pred nami, predstavlja povzetek rezultatov omenjenega tabora in bo, upam tako, koristil predvsem OrmoZanom - Stevilni med njimi bodo tako izvedeli, kdo so bili moZje, po katerih so nekod poimenovali ulice. Poimenovanje ulic in trgov Zaradi majhnega Stevila hiS in prebivalstva so se v OrmoZu ulice poimenovale razmeroma pozno - Kele leta 1954. Vendar to 5e ne pomeni, da hi5e v mestu do tega leta niso bile oitevildene - numeracija se je zadela Ze okoli leta 1780.1 O poimenovanju ulic iz Zdenka Kresnik, prof. zgodovine in sociologije, Muzej OrmoZ, Kolodvorska c esta 9, 227 0 OrmoZ. I O starejli hi5ni numeraciji, imenih ulic in trgov ter prebivalcih mesta OrmoZa glej dlanek: Foumier, G., Hemja Masten, M., HiSe in hi5ni posestniki v mestu OrmoZ, OrmoZ, 1988, str. 70- 136. UDK 81 1 .163.6'373.21(497 .4OrmoZ)" 1954t2002" 625 .7 :625 .7 t2 .4(497 .4Ormol)" t9 5 4tZ0O2" leta 1954 ni zaslediti ohranjenih dokumentov razen podatka, da je bilo treba izvoliti tridlansko komisijo, ki je hi5ne tablice namestila na vsako hiSo. Vsaka komisija se je morala strogo dri,ati dolodil seznama, na katerem sta bili todno dolodeni prejSnja in nova hiSna Stevilka.2 Tridlansko komisijo so za mesto OrmoZ sestavljali naslednji dlani: Franc Gerlovid, Franc Zgonc in Franc ierdek. Komisija je material in hi5ne tablice prevzela 14. januarja 1954. Poimenovanje ulic iz leta 1954 se je ohranilo, vendar je leta 1958 pri5lo do ene spremembe - tedanja Ulica heroja Polaka je bila preimenovana v Vrazovo ulico.' Obdinski ljudski odbor OrmoZ je namred na svoji seji, ki je potekala 27. junija 1958, odobril omenjeno preimenovanje. Ulice namred niso smele nositi imena 5e Zivedih ljudi - v tem primeru Bojana Polaka. Do zadnje spremembe pri poimenovanju ulic v OrmoZu pa je pri5lo leta2002, ko je bila poimenovana Le5ni5ka cesta. OrmoSke ulice in trg Danes imamo v OrmoZu 34 ulic in en trg. Me5dani OrmoZa tako stanujejo na Kerendidevem trgu (15 hi5nih Stevilk (dalje: h. 5t.))4 in v naslednjih ulicah: Cvetlidna ulica (21 h. 5t.), Dobravska ulica (13 h. St.), Dolga lesa (15 h. 5t.), Dravska ulica (8 h. Sr.), Flegerideva ulica (4 h. 5t.), Ger5akova ulica (2 h. ir.), Gregorideva ulica (11 h. 5t.), Gubdeva ulica (8 h. St.), Ilirska ulica (14 h. 5t.), Kolodvorska cesta (13 h. St.), LeSni5ka cesta (2 h. 5t.), Ljutomerska cesta (43 h. St.), Novakova cesta (19 h. 5r.), Ob ribniku (7 h. St.), Opekarni5ka cesta (20 h. 5r.), Po5tna ulica (7 h. Kt.), Ptujska cesta (54 h. 5t.), Raideva ulica (11 h. St.), Raku5eva ulica (16 h. 5t.), Skolibrova ulica (15 h. St.), Ulica dr. Hrovata (19 h. 5t.), Ulica dr. Kelemine (8 h. 5t.), Ulica dr. Kovadida (11 h. 5t.), Ulica dr. Ozvalda (9 h. 5t.), Ulica heroja Kerendida (18 h. It.), Ulica heroja Megle (7 h. Sr.), Ulica kneza Koclja (9 h. Sr.), Ulica Ksaverja Me5ka (B h. Sr.), VaraZdinska cesta (3 2 ZAP, LOMO OrmoZ, Skatla St. l, Zapisnik 13. redne seje LOMO OrmoZ, 10. januar 1954. 3 Kresnik, 2., Ormoipo drugi svetovni vojni, junij 2005, str. 6. 4 Podatki o Stevilu hiSnih Stevilk posameznih ulic v OrmoZu so bili pridobljeni na Obmodni geodetski upravi ptuj, Geodetska pisarna OrmoZ. ..110- fuodartircftzapisi h. 5t.), Vinarska ulica (7 h. 5t.), Yrazova ulica (13 h. 5t,), Vrtnarska ulica (13 h. 5t.), Za kolodvorom (10 h. 5t.) in Zigrova ulica (8 h. Sr.). V nadaljevanju so tako predstavljene ormo5ke t lice, ki nosijo imena po moZeh iz na3e preteklosti - navedene pa so po abecednem redu. Flegeriieva ulica Imenuje se po BoZidarju Flegeridu5. Rodil se je 30. januarja 1841 v Vodrancih, odetu Stefanu (BoZidarjev ded Leopold je pri5el v drugi polovici 18. stoletja iz Slavonije v MedZimurje in se naselil v bliZini Strigove ter tam sluLil za paitirja; okoli leta 1805 je s prihranki kupil posestvo v Vodrancih; leta 1818 se mu je rodil sin Stefan, BoZidarjev ode) in materi Jeri, rojeni Lukman. BoZidar Flegerid je najprej obiskoval ljudsko Solo na Kogu. Na uditeljevo priporodilo ga je ode vpisal v varaZdinsko gimnazijo, vendar se je kasneje prepisal v Maribor. Po kondanem mariborskem Solanju je pridel s Studijem slavistike i! staroklasidnega jezikoslovja na univerzi v Gradcu6. Leta 1871 je dobil sluZbo profesorja v Osijeku, od koder so ga kasneje odpustili. Zato se je vrnil v domade kraje in nekaj dasa sluZboval na Ptuju. V Krdevini pri Ptuju se je zaljubil in dobil sina Leopolda. Ker pa tudi na Ptuju ni dolgo vzdrZal, se je vrnil v Vodrance. Zenska, ki mu je rodila sina, je pri5la za njim na domadijo. Ker pa ni bilo nikogar doma, je na kljuko vhodnih vrat obesila cekar z njegovim sinom in listkom, na katerem je bilo napisano ime in priimek otroka - Leopold Prater. BoZidarjeva star5a sta otroka vzgojila in kasnejeje posestvo pre5lo v njegove roke. BoZidar Flegerid je umrl 9. junija 1907 v Vodrancih. Pokopan pa je na pokopaliSdu pri Sv. Bolfenku na Kogu. Bil je pesnik, pisatelj in publicist. Govoril je sedem jezikov in prevajal iz anglesdine, italijan5dine, franco5dine in hrva5dine. Poznal je tudi grlki in latinski jezik. Ker ni nikoli dolgo vzdrZal na enem mestu. se ga je prijelo ime "vedni popotnik Slovenskih goric". Pisal je Ze od rane mladosti. Prve pesmi je objavil kot osmoSolec v "Glasniku" in "Jadranski zarji"" Leta 1871 je objavil pesem "Jek iz goric". V dasu njegovega iivljenja na Ptuju so nastale njegove pomembne pesnitve - "Krdevinske potodnice" in "Grajenske pesmi" (izdal jih je leta 1880). Svoja deia je objavljal v "Zoti", "Kresu", "Narodu", "Edinosti", "Gospodarju", "Slovanskem svetu"... s Pogouor s Flancem Krnjakom, OrmoZ. 6 Ger5ak, dr. I., Ormo5ki spomini, Ljubljana, 1902, str.133. Leta 1881 je izdal Zivljenjepis pesnika Stefana Modrinjaka, leta 1890 pa Zivljenjepis dr. Stefana Kodevarja. 17. avgusta 1913 so na njegovi rojstni hi5i v Vodrancih odkrili spominsko ploido, na Kogu pa njegov spomenik (leta je bil med drugo svetovno vojno poru5en). Med drugo svetovno vojno so spominsko tablo na Flegeridevi domadiji odstranili. po vojni so nanjo malo pozabili. Kasneje se je zna5la na Ptuju, od koder so jo v 70. letih 20. stoletja ponovno prinesli v Vodrance, jo obnovili in ponovno odkrili 19. junija 1977. GerSakova ulica Poimenovana je bila leta 1980.7 Imenuje pa se po dr. Ivanu Ger5aku, ki se je 4. novembra 1838 rodil v Bistrici ob Sotli, prej Sv. Peter pod Svetimi gorami. Gimnazijo je obiskoval v Celju in Gradcu, kjer je leta 1865 tudi kondal Studij prava. Najprej je bil domadi uditelj pri uaronu Conradu, nato je v letih 1865 in 1866 sluZboval kot odvetni5ki kandidat v Mariboru, med leti 1866 in 1867 v Gradcu ter v letih 1867 in 1871 na Ptuju.s Leta 1871 je pri5el v OrmoZ na prosto mesto notarja ter tukaj sluZboval in Zivel polnih 40 let, do svoje srffti 24. februarja 1911. Z njegovim imenom je tesno povezana ustanovitev ormo5ke posojilnice leta 1876, saj je bil eden od njenih ustanovnih dlanov. Tu je bilo do konca 19. stoletja sredi5de slovenskega narodnega Zivljenja. Ob ustanovitvi je imela 62 dlanov, dr. Ger5ak pa jo je vodil celih 35 let. Po njegovi zaslugi je OrmoZ leta 1891 dobil tudi vinorejsko drultvo za ormoSki okraj. Leta 1898 je bilo na njegovo pobudo ustanovljeno 5e kletarsko dru5tvo.e Dr. Ivan Ger5ak je v dasu Studija in tudi kasneje objavljal v razlidnih slovenskih dasopisih, na primer v "Novicah", "Slovenskem glasniku", "Napreju" in "Slovenskem narodu" pisal je v glavnem o narodnem gospodarstvu. Med letoma 1865 in 1866 ie v Gradcu izdajal revijo "iitalnica". Njegovo najobseZnejSe delo prodstavlja narodnogospodarski opis slovenske Stajerske, pod naslovom "Slovenski Stajer III" iz leta 1870. V omenjenem delu se ie v uvodu izrekel proti centralizrnu in dualizmu ter za federalizem.lo 7 IJradni vestnik obdin OrmoZ in ptuj, leto XII, it. 12,29. maj 1980. 8 Enciklopedija Slovenije 3, Eg-Hab, Ljubljana, 1989, str. 210. e Ple.ln5ek, 2., Ustvarjali so ormoSko zgodovino, marec 2002, str. 1 10 Enciklopedija Slovenije 3, Eg-Hab, Ljubljana, 1989, str. 210. -- 111 - Zgodoainsft zapisi Gregoriieva ulica Ulica, ki je bila poimenovana leta 19B0rr, se imenuje po Iliji Gregoridu. Rodil se je v Ribniku pri Karlovcu okoli leta 1520. Bil je vrhovni poveljnik uporniSke vojske v hrvalko-slovenskem kmedkem uporu 1572173. Okoli leta 1550 je iivel v Brdovcu (Susedgrad), kjer je imel posestvo. Ukvarjal se je s trgovino in sluZil kot vojak ob tur5ki meji. Uporniki so ga zaradi njegovih vojalkih izku5enj leta 1572 izbrali za vrhovnega poveljnika. Izdelal je obseZen voja5ki nadrt in poveljeval najpomembnejlemu delu uporni5ke vojske, ki bi morala razliriti upor na slovensko ozemlje "do morja". Nadrt je propadel, ker se uporu niso pridruZili Zumber5ki Uskoki ter zaradi poraza upornikov pri Kr5kem (5. februarja 1573) in pri Bistrici ob Sotli (8. februarja 1573). Gregori6 je bil ujet pri Jasenovcu in odpeljan na Dunaj. Jlnija 1574 je bil vrnjen na Fkva5ko in usmrden v Zagrebu.tz Gubieva ulica Ulica, ki je bila prav tako poimenovana leta 1980, se imenuje po AmbroZu Gubcu, imenovanem Matija. Bil je voditelj hrva5ko-slovenskega kmedkega upora 1572113. Uporniki so ga izbrali za voditelja, ker "so sodili, da se med vsemi odlikuje po pameti in hrabrosti". Med uporom je vodil oddelek, ki je sku5al raz5iriti upor proti severu. Nato je bil na deiu upomikov v odlodilni bitki pri StubiSkih Toplicah, 9. februarja 1573. Po porazu je bil ujet in odpeljan v Zagreb, kjer je bil usmrden po obsodbi Skofa in bana Dralkovi6a "v svarilo drugim", deprav ban 5e ni dobil za svoj predlog soglasja kralja Maksimiljana II.r3 Kereniiiev trg in Ulica heroja Kereniiia Ime nosita po JoZetu Kerendidu, ki se je rodil 9. marca 1913 v Jastrebcih pri Kogu. Osnovno Solo je obiskoval na Kogu. Po kondanem uditelji5du v Mariboru je leta 1937 diplomiral na filozofski fakulteti iz flozofije in pedagogike. Tam je bil tudi osrednja osebnost Akademskega agrarnega kluba Njiva. Bil je tudi njegov predsednik.ra Na Kogu je spoznal teZko Zivljenje vinidarjev, zato se je lotil Studije Zemlji5ki odnosi v Jeruzalemskih goricah, ki je iz5la leta 1939. V njej je predstavil teZko Zivljenje vinidarjev in bajtarjev v teh krajih ter ugotovil, da bo problem reSen 5ele, ko bo postala zemlja v Jeruzalemskih goricah iast tistih, ki jo obdelujejo. Leta 1935 je postal 6lan komunistidne 11 Uradni vestnik obdin OrmoZ in Pruj, lero XII, 5t. 12, 29. maj 1 980. 12 Enciklopedija Slovenije 3, Eg-Hab, Ljubijana, 1989, str. 385. '3 Prav tam, str. 405. la Enciklopedija Slovenije 5, Keri-Krei, Ljubljana, 1991, str. 53, partije. Bil je med organizatorji ljudskofrontnih zborovanj v Ljutomeru, avgusta in septembra 1935. Zaradi nedogmatskega gledanja na kmedka in druga vpra5anja je bil konec leta 1937 skupaj s tremi dlani Njive izklju(,en iz Komunistidne partije Slovenije. Vendar to ni pretrgalo njegovega delovanja. Kmalu po ustanovitvi Osvobodilne fronte (27. aprila 19a1) je postal idejni vodja upora v Slovenskih goricah. Vedkrat je tudi zahajal k svojemu stricu v Pesnico pri Mariboru. Bil je sekretar ljutomersko-radgonskega okroZja. Sodeloval je pri sabotaZnih akcijah in trosenju letakov. Po vaseh se je velikokrat vozil s kolesom, obleden v kmedko obleko, da je vzbujal manj pozornosti. Na njegovem domu v Jastrebcih je bila 1, novembra 1941 organizirana Sir5a konferenca aktivistov OF.rs Gestapo ga je 17. novembra 1941 aretiral v Pesnici pri Mariboru. Nato so ga odpeljali v zapore in mudili. 27. decembra 1941 so ga, skupaj z bratom Slavkom, ustrelili na dvori5du mariborskih zaporov kot talca. JoZe Kerendid je bil 27. novembra 1953 progla5en za narodnega heroja. Istega leta so v avli kogovske osnovne Sole odkrili Kerendidev doprsni kip, delo kiparja Staneta KerZida. Leta 1963 so na domu kulture na Kogu odkrili 5e njegovo spominsko plo5do. 29. novembra 1975 pa so na Kerendidevem trgu v OrmoZu odkrili spomenik, delo kiparja Viktorja Gojkovida. Istega leta se je dotedanji Mestni trg preimenoval v Kerendidev trg16. Novakova cesta Ime nosi po Alojzu Novaku, ki so ga klicali tudi "Zek". Bil je sin ormo5kega krojada Jakoba Novaka, stanujodega na ormo5ki LentirT. Alojz je bil napredna osebnost tedanjega dasa, ki paje bil ob zadetku druge svetovne vojne preseljen in ie leta l94I v Kraljevem ustreljen kot talec.r8 Njegovo ime je zapisano na spomeniku padlim v NOV, ki stoji pri ormo5kem Domu kulture in je bil odkrit 1. novembra 19501e. Konec 80. in v zadetku 90. let 20. stoleda je v OrmoZu pridela nastajati "nova Lenta". Ulico pa so poimenovali po nekdanjem prebivalcu Lente. 15 Prav tam. l6 l.lradni vestnik obdin OrmoZ in Ptuj, leto XI, St. 16,22. december 1975. ri Ormolko Lento so 15. aprila 1,945 poigali umikajodi se Nemci. Zgorelo je 15 hi5 z vsemi gospodarskimi poslopji. (Kresnik,2., OrmoZ po drugi svetovni vojni, junij 2005, srr. 13.) 18 ZAP, Rokopisna zbirka, R-70, Kronika mesta OrmoZa, str. 53. rs Novak, D., Ore5nik, 1., 5tic1, H., Pomniki NOB v Slovenskih goricah in Prekmurju, Ljubljana, 1985, str.242. - 1't2 - Zgo{ouiruftzapisi Raiieva ulica Ulica je bila poimenovana leta 1980.20 Ime pa nosi po BoZidarju Raidu, katerega prvotno ime je bilo Matija Reich. Bil je duhovnik, jezikoslovec, narodni buditelj, politik in publicist. Rodil se je 9. februarja 1827 na 7.vabu, odetu Juriju in materi Katarini, rojeni Serc. Solo je najprej obiskoval pri Svetem TomaZu, leta 1838 pa je Solanje nadaljeval na varaZdinski gimnaziji. Med leti 1844 in 1846 se je Solal v Zagrebu, kjer je Studiral filozofijo. Leta l846je pridel obiskovati semeni5de v Gradcu in bil 31. julija 1850 posveden v duhovnika. Njegovo prvo kaplansko mesto je bilo v Ljutomeru, od koder je leta 1851 odSel v Slivnico. Med leti 1853 in 1860 je poudeval na mariborski gimnaziji. Tam je poZivil in razSiril pouk slovenidine, uvedel pouk starocerkvenoslovan5dine ter dosegel, da se je sloven5dina na mariborski gimnazij i zadela poudevati slovensko2r. Po letu 1859 si je prizadeval za raziiritev sloven5dine kot udnega jezika in o tem pisal v "Novicah". Zaradi tak5nih razmiSljanj je moral zapustiti gimnazijo in 1. novembra 1860 je od5el za kaplana k Sveti Barbari v Haloze, kjer je leta i870 postal Zupnik. V svojem delovanju si je prizadeval za kultur:no uveljavitev slovenstva, ustanavljal je narodna drultva, prirejal prireditve druZabne, kulturne in politidne narave, skliceval je prve slovenske politidne shode - tabore in bil njihov pobudnik. Na treh taborih je govoril o nujnosti zedinjenja Slovencev v eno politidno skupino, o enakopravnosti slovenskega naroda z drugimi v dri,avi, o za Slovence pomembnih gospodarskih zadevah in Solah. Zahtevfr je Sole s slovenskim udnim jezikom kot osnovno narodovo pravico in edino udinkovito sredstvo za izobrazbo ljudi. Prizadeval si je tudi za ustanavljanje slovenskih gospodarskih 5ol. Opazno je bilo njegovo zavzemanje za Zedinjeno Slovenijo2z, zahteval pa je tudi dosledno rabo sloven5dine pri drZavnem in cerkvenem uradovanju.23 Posebno skrb je posvetil Prekmurju, sai je bil eden izrned prvih Slovencev na tej strani Mure, ki si je 20 Uradni vestnik obdin OrmoZ in Ptuj, lero .ill, 5t. 12, 29. maj 1980. 2rBelec, R., BoZidar Raid, Ormoi.2005, sir. 7lG-739. 22 ZediniettaSloveni_ia je aznal;azaupravnc ali politiino zdruieno slovensko etnidno ozernije. Program Zediniene Slovenijeje 29" marca 1848 zasnova! Matija Majar. Natandneje pa si) program Zedinjene Slovenije formulirali Siovenci na Dunaju. \1 ustanovnem razglasu druStva Siovenije (20. aprila I 848) so zahtevali "da se politi5ko razkropljeni narod Slovencev na Kran-iskim, Stajerskirn, Primorskim in KoroSkim kakor jeden narod v eno kraljestvo z imenom Slovenija zedini." (Ilustrirana zgodovina Slovencev, Ljublj ana, 1999, sLr. 277 .) 23 Enciklopedija Slovenije 10, Pt-Savn, Ljubljana, 1996, str. 68. zastavil cilj, da Prekmurce vkljudi v slovensko narodno-kulturno sceno. Po smrti Mihaela Hermana leta 1883 ga je ormo5ka Sloga predlagala za poslanca v drZavnem zboru na Dunaju. Leta 1884 je bil izvoljen v drZavni zbor in nato 5e v deZelni zbor v Gradcu. Leta 1886 je zbolel za legarjem (tifusom) in je 6. junija 1886 umrl v Ljubljani. Pokopan je v grobnici Pisateljskega dru5tva na Navju.2a Rakuleva ulica Poimenovana je bila leta 1980.25 Imenuje pa se po stenografu26, esperantistu2T in strokovnjakv -za strojepisje Rudolfu Raku5i, ki se je rodil 22. marca 1893 v OrmoZu. Po kondanem uditeljisdu jeleta I9Z4 opravil izpit za poudevanje siovenske stenografije in leta L926 5e esperanta na srednjih Solah. Nato je poudeval na trgovski Soli in na drZavni trgovski akademiji v Mariboru ter bil in5pektor srednjih strokovnih 5ol za stenografijo in strojepisje. Umrl je 25. maja l97O v Mariboru.28 Raku5a je sestavil udbenik esperanta pod naslovom "Esperanto za Sole, tedaje in samouke" in "Esperanto za Sole in tedaje I-II". Napisal je tudi prirodnik za metodiko pouka esperanta pod naslovom "Instrumetodo por esperanto" in "Metodiko de la esperanto-instruando". V esperanto je prevedel tudi delo Ivana Cankarja "H1apec Jernej in njegova pravica", pod naslovom "La servisto Jernej kaj lia rajto". Reformiral je sistem slovenske stenografije in zanjo napisal vedkrat ponatisnjene prirodnike. Leta 1934 je napisal tudi udbenik za nov nadin udenja slovenskega strojepisja, pod naslovom "Strojepis za Solski pouk in samouke", ki je bil prav tako ved,krat ponatisnjen. Sestavil paje tudi udbenike strojepisja za srbohrvaldino (za latinico in cirilico).2e Maja l9V I mu je bila na njegovi rojstni hi5i v OrmoZu odkrita spominska ploSda. Skolibrova ulica Omerijeno ime ulice zasledimo Ze po prveffl poimenovanju leta 1954. imenuje pa se po Martinu Skolibru3o, rojenem 1. decembra 1910 r,l Fu5encih. tt Belec, R., Boiidar Raid, Ormci:, 2005, srr. "f 16*739. 25 Uracini vestnik obiin OrmoZ in Ptuj, leto XIi, ir, 12, 29. maj I 980. 26 Stenograf se ukva{a s stenoglafijc - to paje pisava iz posebnih znakov in okrajSav za hitro zapisolanje, hitropis. (Op. avtorice.i 27 Esperantisi obvlada esperanto - to paje umeten jezik, sestavljen iz elementov najbolj raz5ir_ienih evropskih jezikov, zlasti romanskih. (Op. avtorice.) 28 Enciklopedija Siovenije 10, Pt-Savn, Ljubljana, 1996, str.76. 3e Prav tam, str. 76 in 7?. 30 Pogovor z Ljubomiro Skoliber in Borislavo Vidar, Maribor. -- 113 - Z'godorrifisft zapisi odetu Marlinu in materi Katarini. Imel je 5e mlajSo sestro, prav tako Katarino. Po kondani me5danski Soli v OrmoZu je Solanje nadaljeval v Svedini pri Mariboru, kjer je kondal kmetijsko 5olo. Kasneje je bil soustanovitelj in upravnik kmetijske zadru.ge v OrmoZu ter do zaletka druge svetovne vojne upravitelj veleposestva grofice Marije Irme Wurmbrand Stuppach Georgevits v OrmoZu. Junija 1940 se je porodil z Ljubomiro Rojs iz OrmoZa in leta 1941 se jima je rodila hdi Borislava. Skoliber se je aktivno vkljudeval v dru5tveno Zivljenje OrmoZa in okolice ter bil dejaven zlasti v Katoli5kem prosvetnem druStvu OrmoZ, katerega povedano dejavnost lahko zasledimo v drugi polovici 30. let 20. stoletja. Omenjeno dru5tvo je med drugim prirejalo tudi Stevilne gledali5ke predstave, ki so najprej potekale v t. i. katoli5kem domu. Le-ta danes stoji na Ptujski cesti 16 a. Ker pa so omenjeni prostori postali postopno premajhni in za dru5tvene namene neprimerni, je katoli5ko prosvetno dru5tvo na delu z Martinom Skolibrom dalo pobudo za gradnjo t. i. prosvetnega doma v OrmoZu (to je danalnji Dom kulture). Gradnja omenjenega doma je bila kondanaleta 1940 in pozimi L940l4l je bila v njem odigrana tudi prva predstava pod naslovom "NaIa kri". V omenjenem novozgrajenem domu je 27. marca 1941 pri5lo do zborovanja zavednega slovenskega prebivalstva v OrmoZu, ki je protestiralo proti Sirjenju nem5kega vpliva. Zbrani mnoZici je, poleg Solskega upravitelja Alojza Tomlida in primarija ormo5ke bolni5nice dr. Antona Fkovata3l, spregovoril tudi Martin Skoliber. V svojem govoru je med drugim dejal: "Slovenska zemlja ne bo sprejela vase dotiinega, ki bo izpljunil kri slovenske matere. " Protestno zborovanje se je nato iz doma preselilo na ormoSke ulice, vendar manifestacije niso odvrnile nemike nevamosti. Nekaj dni kasneje, 8. aprila 1941, so namred Nemci pri5li v OrmoZ in tudi tukaj prideli z razlidnimi raznarodovalnimi ukrepi, ki so prizadeli zavedno slovensko prebivalstvo. Martin Skoliber je bil ob zadetku druge svetovne vojne vpoklican v jugoslovansko vojsko, ki pa je v okolici OrmoZa naglo razpadla. Nemcem je uspelo zajeti okoli 800 jugoslovanskih vojakov, ki so jih odpeljali v VaraZdin, od tam pa v nem5ko ujetniStvo. Martinu Skolibru je uspelo pobegniti in se je potem skrival pred Nemci, ki so ga Ze iskali zaradi njegovega govora 27. marca l94I.V nodi s 16. na 17. april l94l je gestapo v OrmoZu aretiral 16 zavednih Slovencev, med katerimi sta bila tudi star5a Ljubomire Skoliber - Ivan in Marija Rojs. Odpeljali so jih v ptujske zaporc in od tam na Borl. 17. aprila 1941 so nato Nemci 31 Suligoj, L., Ormu5ki Nemci med obema vojnama, OrmoZ, 1988, str.222. aretirali 5e Martina Skolibra, ga najprej zaprli v ormoSki prosvetni dom, nato odpeljali v ptujske zapore in kasneje na Borl. Iz borlskih zaporov so bili Marlin in Ljubomira Skoliber ter njeni starii kasneje poslani nazaj domov v OrmoZ, kjer so ostali 14 dni. 24. jilija l94L pa so jih transpoftirali najprej v Maribor, sledila je pot v Vrgin most v bliZini Slunja. Od tam so 5li na Strmec in nato v VaraZdin, kjer je Martin aktivno sodeloval v NOB-ju - bil je namred vodja slovenske udarne grupe. 15. marca 1944 pa so ga usta5i po izdaji mudenega sodelavca aretirali, zaprli v varaZdinske zapore in hudo mudili. 15. septembra 1944 so Martina Skolibra, skupaj s tremi Hrvati, ustrelili v Tomalevcu. pri Yaraidinu. Zena in hderka sta po njegovi smrti ostali v VaraZdinu do konca druge svetovne vojne. Po 15. maju 1945 pa sta se vrnili v OrmoZ. Ulica dr. Hrovata Imenuje se po dr. Antonu Hrovatu, zdravniku bolni5nice v OrmoZu in Zupanu Mestne obdine OrmoZ, ki se je rodil 13. januarja 1886 v Smarjah pri Jel5ah. Od 1. avgusta 1919 je bil ordinarij ormo5ke bolni5nice. Bil je izvrsten zdravnik operater - kirurg (specializiral seje zlastiza operacijo slepida, ki jebila takrat veliko bolj zahtevna kot danes). K njemu so bolniki prihajali mimo vedjih in pomembnejSih bolniSnic, na primer mariborske32. Dr. Anton llrovat je Zivel z Zeno Primo, ki je doma gospodinjila, ter s sinom Brankom in hderko Zdenko (oba sta kasneje prav tako opravljala poklic zdravnika) v hiSi, ki danes stoji na Ptujski cesti 31.33 Dr. Anton }lrovat je bil tudi Zupan Mestne obdine OrmoZ. To je postal kot nosilec kompromisne kandidatne liste po volitvah 15. oktobra 1933. V funkciji Ltpanaje ostal do 23. decembra 1935, ko ga je kraljeva banska uprava razreiila sluZbe pri obdini zaradi nezdruZljivosti sluZbe banovinskega zdravnika s funkcijo obdinskega predsednika.3a Dr. Ikovat je moral ob prihodu Nemcev leta 1941 kot zaveden Slovenec zapustiti OrmoZ. Najprej so ga zaprli na Borlu, nato v Rajhenburgu in potem, ko je odklonil zdravni5ko delo v Nemdiji, izgnali na Hrva5ko. Tam je med vojno ves das skrbel za izgnane Slovence. Po vojni se je vrnil v OrmoZ. Umrl je 3. septembra 194835. 32 Pogovor s Pavlo Laii, OrmoZ. 33 Pogovor z Nadico Grandud, OrmoZ. 3a Ple3n5ek, 2., Politidno dogajanje v OrmoZu in okolici med leti 1918 in 1941, OrmoZ, 2004, str. 13. 35 Zdravstvene razmere na ormolkem obmodju v 20. stoletju (do leta 1965),juhj 2003, str. 9. -114- Zgodooircftzapisi Llica dr. Kelemine Ime nosi po Jakobu Kelemini, ki se je rodil 19. julija 1882 na Vinskem Vrhu. Umrl je 14. maja 1957 v Ljubljani. Na univerzi v Gradcu je Studiral germanistiko in tam leta 1909 tudi doktoriral. V doktorski diserlaciji je obravnaval nastanek in razvoj zahodnoevropskih srednjevelkih romanc o Tristanu in Izoldi. Poudeval je na gimnaziji v Novem mestu in Ljubljani. Leta 1920 je bil imenovan za docenta germanske filologije na filozofski fakulteti v Ljubljani. Od leta 1928 je bil tam tudi redni profesor in do smrti predstojnik germanskega seminarja. Sprva je predaval predvsem nem5ki jezik in knjiZevnost, po letu 1945 pa je zasnoval in razvil tudi Studij anglistike.36 Dr. Kelemina je leta 1954 dobil PreSemovo nagrado. Vrsto razprav s podrodja literame teorije je objavil v "Ljubljanskem zvonu" ter "Domu in svetu". Napisal je tudi ved uvodov k Zupandidevim prevodom Shakespearovih dram. Osrednje teme njegovih kasnej5ih raziskav pa so bile povezane s sledovi Gotov in Langobardov na Balkanu, s starej5o zgodovino slovensko-nem5kih kulturnih stikov... Obravnaval je tudi mitolo5ke prvine v slovenskih ljudskih bajkah in pripovedkah ter etimolo5ka vpra5anja.3T Ulica dr. Kovaiiia Imenuje se po teologu, zgodovinarju in uredniku dr. Franu Kovadidu. Le-ta se je rodil 25. marca 1867 v VerZeju. Po kondani gimnaziji v VaraZdinu je opravil prvi letnik bogoslovja v Zagrebu. Na Hrva5kem je postal vnet privrZenec ideje o politidni in kulturni povezanosti juZnih Slovanov. Leta 1891 je pri5el v mariborsko bogoslovje, kjer je ostal do leta 1894. Leta iB95 je od5el v Rim in dve leti kasneje doktoriral iz filozofije. Nato je bil do leta t923 profesor fundamentalne teologije na mariborskem bogoslovju, do leta 1932 paprofesor filozofije.3s Med leti 1897 in 1909 je urejal teolo5ko revijo "Voditelj v bogoslovnih vedah". Zasnoval je temelje Zgodovinskega druStva Maribor, ki je bilo ustanovljeno leta 1903 in je leto kasneje za(elo izdapti "iasopis za zgodovino in narodopisje", ki ga je dr. Kovadid urejal od leta 1917 do svoje smrti (umrl je 19. marca 1939 v Mariboru). Bil je dru5tveni tajnik, od leta 1921 tudi predsednik drultva. Od leta 1920 je bil predsednik mariborskega Muzejskega dru5tva. Dosegel je, da je iz dru5tvene knjiZnice leta 1923 36 Enciklopedija Slovenije 5, Keri-Krei, Ljubljana, 1991, str 37 Prav tam. 38 Prav tam, str. 339. nastala mestna StudiSst a knjiZnica. Leta 1918 je postal tudi dlan Narodnega sveta za Stajersko.3e Svoje prispevke je objavljal v razlidnih slovenskih in tujih revijah. Leta 1905 je izdal delo pod naslovom "Obdna metafizika ali ontologija", leta 1930 pa delo "Kritika ali noetika". Leta 1910 je izdal delo, ki je pomembno za na5e kraje in nosi naslov "Trg Sredi5de", leta 1926je iz5lo njegovo delo "Ljutomer", istega leta 5e "Slovenska Stajerska in Prekmurje", njegovo najobseZnejSe delo pa je "Zgodovina lavantinske Skofije", ki je iz5lo leta l9Z8.a0 Za naie kraje je najpomembnej5e njegovo delo "Trg Sredi5de", v katerem je opisana zgodovina omenjenega kraja (od prazgodovine, preseljevanja narodov, cerkvene, Solske, zunanje politidne in gospodarske zgodovine), opisane so tudi trlka uprava in pomembnejde osebnosti srediSke Zupnije.ar Ulica dr. Ozvalda Imenuje se po dr. Karlu Ozvald#z, rojenem 20. januarja 1873 v Sredi5du ob Dravi. Rodil se je kot prvorojenec odetu Antonu in materi Mariji, rojeni Jakl. Bistrega fanta so vpisali na mariborsko gimnazijo, ki jo je kondal leta 1894. Kasneje je v Gradcu Studiral slovansko in klasidno filologdo in filozofijo. Ob koncu 19. stoletja je promoviral za doktorja filozofije z disertacijo "Fonetidni, morfolo5ki in akcentolo5ki oris srediSkega naredja". Kmalu nato je opravil profesorski izpit in poudeval na gimnazijah v Kranju, na Ptuju in v Gorici. V Gorici si je ustvaril tudi druZino. Leta 1910 se je namred porodil zlvano, rojeno ielisnik. Naslednje leto se mu je rodil prvi otrok, hdi Dragica. Konec leta 1919 mu je v epidemiji krvave griZe umrla Zena Ivana. Leta 1920 se je preselil v Ljubljano, kjer je ostal do svoje smrti, 30. novembra 1946. Leta 1925 se je znova porodil, tokrat z Elizabeto, rojeno Pistotnik. V tem zakonu se mu je leta 1926 rodil sin Marjan. Ze leta I9l4 je na zagreb5ki univerzi dobil "veniam legendi" - dovoljenje za predavanje na vseudili5dih in visokih 5olah. Po ustanovitvi slovenske univerze je bil januarja 1920 imenovan za izrednega profesorja, kmalu nato (aprila 1922) pa 5e na filozofski fakulteti za rednega profesorja pedagogike. V zadetku se je ukvarjal s pre5emoslovjem. Pozneje so ga bolj pritegnili pedago5ki in filozofski problemi. Zagovaqal in razvil je novo teorijo odnosa do udenca, ki je 3e Prav tam. ao Prav tam. ar KovaEid, prof. Fr., Trg Sredi5de - krajepis in zgodovina, Maribor, 1910. str. 192-194. a2 Pogovor s Francem Krnjakom, OrmoZ. - 115 - Zgodortitsft zapii temeljila na prijateljskem pristopu brezpalice in prisile. V kraljevini SHS je bil Ozvald dvakrat odlikovan: leta 1926 so mu oblasti podelile red sv. Save III. stopnje, leta 1928 pa red belega orla V. stopnje. Karel Ozvald se je kot teoretik sprva bolj ukvarjal z vpralanji logike in psihologije kot pedagolke teorije, kot uditelj praktik pa z vpraianji pouka slovenldine in latin5dine. Njegovo prvo knjiZno delo je izSlo leta 1911, pod naslovom "Logika kot splolno vedoslovje", napisal pa je tudi enega izmed prvih udbenikov psihologrje pri nas, pod naslovom "Psihologija", ki je iz5el leta 1913. Z razvojem pedagolke teorije se je zadel intenzivneje ukvarjati, koje zasedel mesto profesorja pedagogike na ljubljanski univerzi. Kot rezultat dotedanjega dela na tem podrodju je leta 1927 izdal knjigo z naslovom "Kulturna pedagogika". Svoja dela je dr. Ozvald objavljal v "Pedago5kem letopisu", "Pedago5kem zborniku", "Njivi", "Popotniku", "Ljubljanskem zvonu", "Socialni misli"... Njegova bibliografija zajema 249 enot objavljenih del. Obstajajo pa 5e tudi neobjavljeni tipkopisi in rokopisi strokovnih del. Ulica heroja Megle Ulica se imenuje po Vinku Megli, ki se je rodil 13. januarja 1922 pri TomaZu. Po kondani osnovni Soli se je izudil za krojada. Leta 1938 je postal dlan SKOJ-a (Savez komunistidne omladine Jugoslavije), dve leti kasneje pa 5e dlan Komunistidne partije Jugoslavije. Po okupaciji seje takoj vkljudil v narodnoosvobodilno gibanje. Aprila l94l je ustrelil ustaSa v Zagrebt, pobegnil in se vrnil v domadi kraj. Tukaj se je povezal s PK KPS (Pokrajinski komite Komunistidne partije Slovenije) za Stajersko v Mariboru ter z orgdnizatorji OF v Prekmurju in MedZimurju.a3 Megla je avgusta 1941 sproZil prvi strel v Slovenskih goricah (v Mali vasi pri TomaZu ga je hotel aretirati domadin, ki je bil nemlki oroZnik, vendar ga je Vinko ranil s piStolo in pobegnil). Zato so Nemci za njim razpisali tiralico in nagrado. Toda Megla je kljub temu nadaljeval s svojim bojem proti okupatorju in sodeloval v Stevilnih sabotaZnih akcijah. Pogosto se je obladil celo v Zenska obladila, da ga sovraZnik ne bi odkril. Ubit je bii zaradi izdaje 26. januarja 1942 v Mali vasipriTomaZu. Vinko Megla je bil 24. julija 1953 proglaSen za narodnega heroja. 22. decembra 1955 so na njegovi rojstni hidi pri TomaZu odkrili spominsko pio5do. 22. novembra 1975 pa so odkrili ie njegov spornenik pred tomaZevsko osnovno 5illo. a3 Novak, D., Ore5nik, I., Stici, I{.. Pornniki NOE v Siovenskih goricah in Prekmurju, Ljubljana, i98-5, str'. 253. Ulica kneza Koclja Kocelj je bil slovanski knez v Spodnji Panoniji. Po izvoru je bil Moravan. Bil je sin moravskega kneza Pribine iz Nitre, ki se je okoli leta 833 pred Mojmirom umaknil k Frankom, in bil s sinom krlden v Traismauerju. Leta 847 je postal mejni grof v Spodnji Panoniji s sredi5dem v Blatenskem Kastelu. Ko je Pribina okoli leta 860 padel v boju z Moravani, ga je Kocelj nasledil (med 20. februarjem 860 in 21. marcem 861) kot mejni grof. Kot frankovski velika5 je sprva podpiral frankovska kolonizacij ska prizadevanj a in utrjevanja kr5danstva z darovnicami bavarskim Skofijam ter z gradnjo novih lastni5kih cerkva. Ko sta se na poti v Rim leta 867 ustavila pri Koclju Ciril in Metod, je Kocelj "modno vzljubil slovanske knjige" in jima dal "do 50 udencev" - v tem se kaZe zadetek odvradanja od Frankov. Kocelj se je leta 869 pridruZil obseZnemu uporni5kemu gibanju proti Frankom, pod vodstvom Velikomoravske, za politidno in cerkveno osamosvojitev. Na pro5njo moravskih knezov in Koclja je papei Hadrijan II. poslal leta 869 Metoda kot svojega legata, vendar ga je Ze istega leta (na Kocljevo prolnjo) imenoval za nadlkofa stare nadSkofije v Sirmiju, deprav sprva s sedeZem v Blatenskem Kastelu. Hkrati s cerkveno osamosvojitvijo je potekala posvetna, saj je med leti 869 in 874 Kocelj vladal kot samostojni slovanski knez. Leta 874 pa je priSla Spodnja Panonija po sporazumu med Franki in Velikomoravsko pod frankovsko oblast. Kocelj je bil takrat odstranjen z oblasti.aa Ulica Ksaverja Mebka Imenuje se po pisatelju in duhovniku Francu Ksaverju Me5ku, ki se je rodil 28. oktobra 1814 v Kljudarovcih, hi5na Stevilka 4. Odetu je bilo ime Anton, materi pa Marija (bila je rojena pod priimkom Obran). Rodilo se jima je sedem otrok, Franc Ksaver je bil detrti. Od leta 1882 do 1885 je obiskoval ljudsko Solo pri Svetem TomaZu. Septembra 1885 pa ie odlei v detrti razred nern5ke Sole na Ptuju. Leta 1886 je na Ptuju vstopil v prvi razred niZje gimnazije, kjer je ostal do jeseni 1890. Tega Ieta je Solanje nadaljeval v Celju. Leta 1894 je tam naredil zrelostni izpit. Jeseni Ieta 1894 je vstopil v bogoslovje v lvlarihoru. Po 3^ letu je odSel v Cerior,ec ter bil 19. julija ! 898 posveden v "meinika". Prirniciral je pri Svetem Tomaiu 7. avgusta 1898. Njegovo prvo sluZbeno mesto je bilo v Skocijanu na Koro5kern" S i. avgustorn i92X je pri Svetem R.oku na Selah postal najprej provizor, nato pa od i. okrobra 1934 iupnik. Zaradi narerdne zavednosti so ga Nemci 26. aprila t94l aretirali in zaprli" Za renr je bil s aa Enciliiopedija Slcvenije 5, [.ali.-Krci, Ljubl-iai"ia, I 99 I , srr. 174, -- 115 - Qo{ooinsft zayisi transportnim vlakom izseljen na Hrva5ko, v Slavonsko PoZego. Od tam paje bil poslan v Sarajevo za duhovnika. SluZboval je na Palah, kjer so ga decembra 1941 ujeli detniki. Po Srevilnih hudih doZivetjih mu je uspelo pobegniti v Slovenijo, kjer se je zatekel v samostan Stidna na Dolenjskem. Tu je dodakal konec druge svetovne vojne. 14. junija 1945 pa se je vrnil na Sele pod Ur5ljo goro.o5 Franc Ksaver Me5ko je umrl 11. januarja 1964 v Slovenj Gradcu. Za\el je pisati Ze v gimnaziji - najprej pesmi, potem prozo. MeSkovo najobseZnejSe delo je roman "Na Poljani", ki je posveden domovini. Roman je bil izdan leta 1902. Leta 1903 je objavil zbirko drtic "Ob tihih vederih". Te drtice so njegove najbolj5e, zbirka je doZivela velik uspeh, v njej pa je zbral enajst drtic, ki predstavljajo vrh njegovega pesniSkega in pripovednega dela. Zbirka dvanajstih drtic "Mir boZji", ki je izlla leta 1906, je podobna zbirki "Ob tihih vederih", le da je bolj umirjena in se odlikuje po mehkobi in lirizmu. Leta L9l4 je objavil dramo "Mati". Me5ko je pisal tudi svetni5ke legende (npr. "Frandi5ek in oljka", "Legende o sv. FrandiSku", "Legenda o sv. Agnezi", itd.). Pisal je tudi mladinsko prozo in ve\a za naSega najizrazitej(ega mladinskega pripovednika. Njegove najlep5e povesti so zbrane pod naslovom "Mladim srcem". Izdala jih je Mohorjeva drulbamed ieti 1911 in 1964.46 Francu Ksaverju Me5ku je posvedenih kar nekaj spominskih obeleZij tako pri nas kot na Koro5kem. Tako je na njegovi rojstni hi5i v Gornjih Kljudarovcih spominska plo5da iz leta 1968. Na sosednjo hi5o, v kateri sedaj Zivi MeSkov pranedak Alojz Me5ko z druZino, pa so spominsko plo5do namestili leta 2004. Pred cerkvijo pri Svetem TomaZu stoji Meikov doprsni kip, prav tako tudi v aleji pomembnih moZ OrmoZa in okolice pred ormolkim gradom. V OrmoZu se po njem imenuje knjiZnica, Obdina OrmoZ pa vsako ieto podeljuje Melkovo znadko za doseZke na podrodju kulture. V Sioveni Gradcu imajo Meikovo ulico, pred cerkvijo sr,. I)uira stoji njegov doprsni kip, knjiZnica nosi njegovo ime, v Soklidevem muzeju pa si lahko ogledamo tudi Me5kovo spominsko so"ho. Na pokopali5iu pod cerkvijo sr,. Itoka na Selair pri Slovenj Gradcu ie lVielko pokopan in tarn iahkr vidirno njegr:v nagrobnik. Na bliiniem Zupni5du sta vzidani dve spominski plodli, pc njem pa s* imenuje tucii Melkova planinska pot. ai Pleiniek, 2". 130-letnica roistva ir, 40-ieinica smrti na5cga rojaka Fra;rc;i Ksa-rra Me5'r,i. junij 200-i. '" Prr\ taii". Vrazova ulica To ime nosi od leta 1958. Imenuje pa se po pesniku Stanku Vrazu, katerega prvotno ime je bilo Jakob Fras ali Frass. Rodil se je 30. junija 1810 v Cerovcu. po kondani mariborski gimnaziji je Solanje nadaljeval v Gradcu, kjer je kondal licej leta 1834. po vedkratnih potovanjih v Zagreb se je leta 1839 dokondno preselil tja. V Zagrebu je ustanovil in urejal literamo- umetnostno-narodni zbornik "Kolo", med leti 1846 in 1850 je bil tudi tajnik "Matice ilirske',.47 Yraz je najprej pesnil pod vplivom nemske klasicistidne poezije, nato pa se je seznanil z romantidnim pesni5tvom in v skladu s tem tudi pesnil. Yraz je med leti 1833 in 1839 zbiral slovenske narodne pesmi in v ta namen prepotoval Kranjsko, KoroSko, Stajersko in Prekmurje. ptoa zbiranja teh pesmi je njegova knjiga z naslovom "Narodne pesni ilirske", ki jih je izdal v Zagrebu leta 1839. Omenjena zbirka obsega 114 pesmi in 2 ,predgovora (prvi je v ilirldini in drugi v slovenldini).48 Leta 1840 je zbral svoje pesmi in jih izdal pod naslovom "Djulabije", ki predstavljajo pomemben del hrva5ke knjiZevnosti. Leta 1841 so iz5le "Glasi iz Dubrave Zerovinske" (imenovane po obdini Zerovinci, pod katero je spadala njegova rojstna vas Cerovec) in leta 1845 "Gosli i tambura".ae Vse njegove pesmi izraZajo veliko ljubezen do domovine. Z velikim ponosom se je v svojih pesmih spominjal domade zemlje in domadega kraja. V zbirki pesmi pod naslovom "Djulabije" nas popelje v Jeruzalem in nam prikazuje lepoto hribov in ravnin. Vraz poudarja, da kdor ni sli5al, kako tukaj govori Slovenka, ta ne ve, kako se z ljudmi pogovarja nebe5ki angel. Lepota krajev ga je tako prevzela, da je vzkliknil: ,'Bog je zato ttstvaril te krasne kraje Slovencu, da bi mu vrnil izgubljeni rajt"5o Vraz je postal tudi privrZenec ilirskega gibanjasr. V a7 Encikiopedija Slovenije 14, U-We, Liubljana, 2000, str.372. a8 Prav.'tam. ae Ger5ak, dr. L, Ormo5ki spomini, Ijubljana, 1902, srr. 102-108. so Frav tam, str. 176. 5 t Ilirizem ie juZnoslovansko narodno-politidno in knj iZevno- kulturno gibanje iz prve polovice 19. stoletja. V po-imu je obiikovana misel o slovanski avtohtonosti na Balkanu (ilirski = iuZnoslovarrski). Za Slovenceje ilirizempomenil teZnjo, dabi v knjiZevnosti opustili svoj jezik. desar ni sprejel noben siovenski privr2enec. Iiirske tenCence so bile sprejete kot moinosr i;ulturnega socielovanja, ki ni izkljudevalo naro