Političen list za slovenski narod.
Po poStl prejeman Teljd: Za celo leto predplaoan 15 gld., za pol lota 8 gld., za četrt leta
4 gld., za en meseo 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman Teljd: Za celo leto 13 gl., za pol leta 6 gl. 50 kr., za četrt leta 3 gl. 30 kr., za en meseo 1 gl. 40 kr. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gl. 20 kr. več na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravnistvo (administracija) in ekspedieija, Semeniike ulice št. 2.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopnapetit-vrsta: 8 kr.. Se se tiska enkrat- 12 kr ce se tiska dvakrat; 15 kr., oe se tiska trikrat. Pri ve^ratnem tiskanji se cena primerno zmanjša! Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. TredniStro je v Semeniški ulici h. št. 2. Izhaja Tsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/»6. uri popoludne.
^tev. X31.
7 Ljubljani, v ponedeljek 9. junija 1884.
Letnilc XII.
Volitve za deželne zbore.
v mnogih deželah se bodo te dni vršile volitve za deželne zbore. V Istri so že dovršene, in kakor smo že zadnjič poročali, izvoljeni so v obeh okrajih, kjer jo bilo treba vnovič voliti, narodni kandidatje. Ta izid je zbudil po Istri veliko navdušenost, ki se je razodevala že v telegramih, ki so nam naznanjali izid volitev. Tudi lani so bili v teh okrajih voljeni narodni poslanci, a ker vse hudovanje in pritiskovanje ni nič pomagalo, prihitela je lahon-ski stranki na pomoč italijanska večina Poreškega deželnega zbora, ki je omenjene volitve meni nič tebi nič zavrgla. To in pa čudno obnašanje nekterih uradnikov, ki so proti načelu sedanje vlade pri volitvah na volilce pritiskali, kar se je dalo in reči počenjali, ki bi jih človek skoraj ne verjel, odvzelo je bilo ljudem ves pogum in postali so bili tako malosrčni, da se že skoraj niso več hoteli vdeležiti volitev in so celo reč v nemar pustili. Ko je pa dr. Vitežič v državnem zboru protipostavno ravnanje italijanske stranke pred celim svetom razkril in so dobili ljudje zagotovilo, da bode vlada strogo čuvala, da se take nepostavnosti ne bodo več godile, zrastel jim je zopet pogum, z navdušenostjo so se lotili novih volitev in sijajno zmagali. Umevno je toraj, da je njih radost vsled te zmage tako velika, in z njimi vred se je veselimo tudi mi, ki nismo samo njih bližnji sosedje in njih bratje po krvi, ampak smo tudi že sami prej skušali, kako britko človeku de zarad tega še preganjanje trpeti, ker ljubi pravico in se ustavlja krivici.
Velike važnosti bodo pa tudi volitve po nemških deželah, ker se bode že zdaj nekako pokazalo, kakošnega izida se je nadejati pri volitvah za državni zbor, ki pridejo drugo leto na vrsto. Liberalna stranka napenja vse žile, da bi obdržala vsaj tiste sedeže, ki jih je do sedaj imela. Na videz tudi kaže veliko zaupanje v svojo dosedanjo moč in veljavo, kdor pa nje dejanje in nehanje natančneje poznil, brez posebne težave lahko zapazi, da je v istini v velikih skrbeh zarad prihodnjih volitev, ker so se
začele tudi nemškim prebivalcem polagoma oči odpirati, odkar se je pokazalo, da je liberalna stranka skrbela samo za-se ter prezirala potrebe države in prebivalstva. Zlasti se bode dosedanjim Dunajskim poslancem jako trda godila. Še župan Uhl nima toliko veljave, da bi ga volili brez ugovora, ter hočejo celo njemu nasproti v Jožefovem predmestji postaviti nasprotnega kandidata. Tudi v drugih predmestjih se hudo dela zoper dosedanje poslance, in ako pomislimo, da je že pri zadnji državnozborni volitvi dr. Pattai propal samo z nekaj čez 200 glasovi proti kandidatu liberalne levice, smemo že zdaj za gotovo trditi, da bodo radikalci in protisemiti (nasprotniki judov) dosedanji liberalni stranki na Dunaji odvzeli več sedežev. Tudi konservativna stranka rok križem ne drži in celo na Dunaji čedalje krep-kejo postaja, vendar pa še ni gotovo, da bi že zdaj na Dunaji kaj opravila, dasi bi ravno njej želeli večjega vspeha.
Tem bolj pa napreduje na gorenjem Avstrijan-skem, kjer ima posebno politično društvo, ki šteje okoli 26.000 udov, in sicer zgolj posestnikov ali vo-lilcev. Temu društvu nasproti osnoval je neki Kirch-mayer v Lincu drugo društvo na liberalni podlagi, tako imenovani „Bauernverein", ki je zadnje leta veliko vriša delalo in zoper konservativne poslance hujskalo, češ, da nemško ljudstvo izdajajo Čehom in Poljakom. Ta „B3uernverein" je nada liberalne stranke, ki hoče z njegovo pomočjo v Linškem zboru obdržati večino. V nekem listu so že preračunih, kteri konservativni poslanci se bodo morali umakniti liberalnim, pa so menda le na medvedovo kožo pili. Eavno te dni namreč se je razvedelo, kako omenjeni Kirchmajer kmečke prebivalce slepari, ktere samo zarad tega lovi in vnema za liberalce, ker ga ti dobro plačujejo. Pa Kirchmayerju je to še premalo, on bi rad še več pridobil, da bi se izkopal iz svojih dolgov in ker nima upanja, da bi mu liberalci kaj vee dali, ponudil se je konservativni stranki, da bode za njo delal, ako mu dajo 30.000 gold. in ga ob enem zagotovijo, da bode tudi on sprejet med konservativne kandidate za deželni zbor in voljen tudi
v deželni odbor. Pa konservativna stranka še ni tako na koncu, da bi morala pomoči iskati pri takih vrtoglavih ljudeh, kakor je Kirchmajer in za njegove ponudbe ni imela druzega odgovora kakor krohot; tisti pa, ki so Kirchmajerju dosedaj zaupali, češ, da se poganja samo za ljudske koristi, so prav debelo zazijali, ko so njegove spletke prišle na dan in svetu pokazale, da mu je blagor kmečkega stanu deveta briga in da išče le lastnega dobička. Načelnik »Bauernvereina" je vsled tega odstopil in vsi pošteni kmečki prebivalci se s studom obračajo od njega, odkar so zvedeli, da Kirchmajer ž njimi kupčuje in bi jih tudi satanu samemu prodal, ako bi njemu to kazalo. Konservativno društvo vsled tega dobiva čedalje večo veljavo in bo pri volitvah pokazalo, da gorenja Avstrija za pravično reč ni zgubljena, in da so liberalci zastonj nastavljali svoje limanice.
Najbolj kritične ali nevarne bodo volitve na Moravskem; Nemci so sicer v manjšini v deželi, ali vendar so imeli v deželnem zboru večino, in vse prizadevanje slovanskih prebivalcev dozdaj ni moglo razdrobiti nemško-liberalnih spon. Odločitev je v rokah velikih posestnikov; ako bodo ti volili nemške liberalce, bode liberalna večina zopet šest let gospodovala v deželi; vandar pa še ni gotovo, da bi se veliki posestniki še dalje vklanjali lažnjivemu liberalizmu, ki druzega ne zna, kakor samo nenemške narode zatirati. Nekdaj je ta liberalizem tam tako slovel, da so celo opatje in predniki raznoterih samostanov, ki volijo z velikimi posestniki, glasovali za liberalne kandidate, kakor n. pr. opat Mendl v Starem Brnu. Zdaj so se začele tudi v teh samostanih razmere boljšati in nedavno bil je namesto Mendla za prelata izvoljen o. Anzelm Eambousek, odločno konservativen mož, s kterim konservativna stranka v velikem posestvu pridobi nov zanesljiv glas.
Najbolj žalostne so bile do zdaj razmere na Koroškem. Slovenci, ki jih je tretjina v deželi, imeli so v deželnem zboru enega samega zastopnika, vrlega gosp. Einspielerja, konservativni Nemci pa se niso tolikanj brigali, da bi bili kaj svojih spravili v deželni zbor. Zdaj se je začelo tudi tam na bolje
LISTEK.
Severno-iztočna morska potovanja
skozi severno ledeno morje s posebnim obzirom na Nordenskjoldovo 1.1878—79.
(Spisal prof. I. S teki asa.)
Palje.)
Od velike važnosti za kasneje ekspedicije skoz te kraje so po poročniku Nordquistu zbrane vesti o ledenih razmerah, kako se ponavljajo v pojedinih letnih časih. Čučki, kterih imena so se zapisala kakor tudi njihovi rojstni kraji, so skoraj kakor vredovno pričali, in sicer sledeče:
Od meseca maja ali junija pa do konca septembra, ali najdalje do sredino oktobra je tukaj morje skoraj Tedno brez ledu ter je vsaka vožnja sigurna; potem pa se začne led proti obali stiskati ter tudi na novo delati. Samo pri trajnem severnem vetru se zbira tudi poleti led v bližini obale, ali se precej zgubi pri južnem vremenu; tako tudi pozimi trajni jug obalo ledu oslobodi.
6. oktobra je obiskal mornarje na „Vegi" po-
glavica Cuckov Menka, ki je povabil v svoj šotor, ki je bil precej daleč v notranjosti, poročnika Nord-quista in Hovvgarda. Ta dva sta to povabilo prav rada sprejela, kajti priložnost se je njima ponudila, da nrave in običaje tega naroda bolj natanko proučita.
8. oktobra sta se odpeljala oba poročnika z Menko na treh malih od Čučkov izposojenih saneh, v ktere so bili psi vpreženi, od „Vege", ter so 9. prispeli v šotor Menkin. Tukaj sta bila oba ptujca od najuglednejih Čučkov prav prisrčno sprejeta. Menko so pozdravili na ruski način, t. j. poljubili so se mejsobno na lice in potem na usta. V tem taboru je stalo osemnajst šotorov, v kterih so stanovali derježevi Čučki, ki so bili videti malo umneji nego oni na obali, kajti niso se našli tukaj samo noži, sekire, svedri itd. od železa in jekla, nego v šotoru brata poglavico Menke je bilo videti tudi kavovar in skledica ter alfemid čašica z angleškim nadpisom — vse to pokazivano, se ve, da redkost. Tudi nekaj obleke suknene, bržkone ruski proizvod, so izvlekli od nekod, da so morejo zraven svoje navadne obleke od derježeve in tulenjeve kože, pokazati v paradi. Ženo pa tudi nekteri možje so nosili kot ures okoli vratu in v ušesih velike steklene bisere,
ki so viseli ali pa nabrani bili na kiti. Eazun tega so se žene tetovirale na obrazu, na ramah in na rokah. Gosti so morali tukaj čez noč ostati ter pripovedujejo, kako so Čukci navadno vsi v zato opredeljenem delu šotorja na čisto majhnem prostoru spali in kakšen smrad se vsled tega po teh stano-vališčih razvija, ker vse potrebe znotraj obavljajo. Za zajutrek deli gospodinja na tanke kose narezano' meso, ktero se jč, ko. se oblačijo. O načinu kako se tukaj sobovi love in ubijajo, nam je sledeče po-znato: Dva moža stopita med čredo in eden od nju vrže 20 do 30 čevljev daleč zadrgo na rogove živali; le ta se hoče strgati ter vrže pri tej priložnosti moža, ki drži zadrgo, na tla ter ga tudi za seboj vleče. Zdaj pristopi pa drugi mož od zadej, zgrabi žival za rogove, jo vrže na tla ter z nožem zakolje. Potem pa se preda ženam, da ravnajo ž njo po svoji volji ter pripravljajo za jed.
Tudi se opisuje šotor, od kterih so enega s seboj vzeli. V sredino okrogle jame, ki je 3 čevlje globoka in 12 do 15 čevljev široka, se postavi ravna žrd, a na njo od vseh strani tanje žrdi; potem pa se čez tako narejen oder razpno kože. Znotraj pa so narede razdeli ter se pokrijejo s sobovo kožo. Na povratku k »Vegi" so se mogli potniki osvedočiti o
obračati; „Mir" marljivo zbuja slovenske prebivalce, konservativDi Nemci pa so se ravno sedaj začeli prav živahno gibati ter snujejo pod vodstvom Krškega kneza in škofa Petra Funderja tiskovno društvo, ki bode izdajalo najprej po dvakrat na teden konservativen katolišk list, od kterega se je tudi med poštenimi Nemci nadejati dobrega vspeha. Bavno te dni razpošiljal se je prvi oklic, ki gorko vabi k obilnemu pristopu. 26. t. m. pa se bode društvo v družbeni hiši rokodelskih pomočnikov osnovalo in poskrbele potrebne priprave za izdajo gori omenjenega lista. Do deželnih volitev imelo bo to društvo sicer jako malo časa, vendar pa se sme že sedaj soditi, da njegovo prizadevanje ne bode ostalo brez vsega vspeha in da bode tudi na Koroškem slovenska in nemško-konservativna stranka v prihodnjem deželnem zboru imela več zastopnikov kakor do sedaj. Tako toraj liberalizem čedalje bolj bledi in se mora pravičnim konservativnim in narodnim zahtevam umikati celo v deželah, kjer je do sedaj brezpogojno in brezobzirno gospodoval.
Rusija pa krščanstvo.
Od Drave, 3. junija.
Naznačenega „Przegla'du PoTvszechnego" izišli so že 3., 4. in 5. zvezek, v kterem poslednjem se nahaja v dopisu iz Petrograda posnetek članka Vla-dim. Solovieva iz novejšega žurnala: „Izvestija S. Peterburgskago blagotvoritelnago Obščestva", — kterega, ne morem si kaj, da ga ne bi tudi „SIoven-čevim" čitateljem v presojo priobčil. G. autor tam med drugim piše:
„V kristjanskem narodu niso niti vladarstvene moči, niti literarne produkcije zadostne v izpolnitev življenja. Cilj Eusije ne zaleži v tem, marveč na daleč vzvišeniši in razširjeniši službi naloge kristjan-stva; vsled ktere so gospodarstvo, kakor tudi splošna omika zgolj le posredki. Sodimo, da Eusija ima izpolniti v svetu še versko nalogo. V tem tiči njeno poslaništvo, k temu se je pripravila se svojim go-spodarstvenim in vnanjih moči razvojem. Kolikor zopet bi bilo k temu prigotovljajočemu opravku potreba vzdati se moralnih žrtev narodnega prijenjanja, tolikanj več bi bilo takšnih treba za naše ostalo duhovno opravilo.
Gospodarstveni red in splošna omika ste brez dvoma sreča za narod in ti ljudje, ki so nam dopo-mogli k tem posredkam, so bili resnično prevrati domoljubi; toda pri tem še ni brezdvomn e, da v tem še ne počiva največja sreča. Narodna čast in ponos nam nista bila skoro v stanu pridobiti onih blagrov nižjega reda (porjadku), tem manje zamoreta biti za nas vir blagrov višjih. Za kristjanski narod največja sreča je: vtelesenje v življenje krščanstva, prigotovitev splošne kristjanske kulture. Temu opravku služiti, je naša kristjanska in ob enem domoljubna dolžnost, kajti istinito domoljubje je dolžno težiti k temu, kar tvori glavno nujno potrebo naroda. Splošna nujna potreba našega naroda je odprava pomanjkanja višjega duhovnega vpliva in nad-zorništva, nezadostno izvrševanje kristjanskih osnov v življenju. Toda kako se zamorejo krščanske osnove
izvrševati, ako je pa shranjevališče teh, kristjanska cerkev, oropana notranje edinosti in sloge!
Ponovitev te edinosti in sloge, temeljita duhovna reforma, evo, to so naši glavni opravki, isto tako nujni, toda dosti važnejši, nego ustanova vladarstve-nega reda v času Eurika in Olega, ali vpeljava omike in društvene reforme v času Petra Velikega.
Brezvladnost ljudske mase v obziru vsakoršnega opravka, v obziru vsakega dejanja, zahteva delavnih moči, marnega zastopništva, ki bi dajalo narodu vodjev in nadzornikov.
Poklicanje Varagov dalo nam je nizkoceni vladarski zastop. Reforme Petra Velikega, priklicavše iz krila naroda takozvano inteligencijo, dala so nam istotako kulturni zastop učiteljev in spremljevalcev v sferi društvene izobražbe. A ta velika duhovna reforma, kakoršno želimo in ktero predvidevamo (zedi-njenje cerkve), dolžna nam je dati cerkveni zastop, dolžna preobraziti našo, v mnogih obzirih vrlo, toda nesreča, ne zadosti značajno in delavno duhovništvo, v marljivo, delavno in vpljivno zvezo duhovnih učiteljev in nadzornikov narodnega življenja, kakoršnih želi in išče naš narod, ne zadovoljevajoč se zgolj s posvetnim razumništvom, niti z občnim duhoven-stvom.
Ker pa ste si ti prvi dve stvari, izprovedenje vladarstva in razsev omike, dali vresničiti le po od-reki svojega narodnega svojstva in žrtovanja se, skoz svobodno in obilno poklicanje tujih moči, zlasti takih, ki so bili odgovorni za prevzeti posel, takisto je Eusiji tudi sedaj potreba, da se glede svojega duhovnega preobraženja odreče svojega cerkvenega svojstva, ter svobodno in iskreno združi z duševnimi močmi katoliškega zahoda.
Niti nadvladni Normandi, niti nemški in ho-landski učenjaki niso postali za nas nevarni; niso nam izpodkopali ali omajali naše narodnosti, marveč nasprotno, baš ti življi so oživili naš narodni ponos, dali narodu plemstvo (panstvo), vstvarili omiko našo. Le hinavsko domoljubje se straši tujih moči, istinito pa se ž njimi okoristuje, ter jih k sebi privablja in nadomešča. Okoristili smo s tujimi močmi v sferi vladarstvenega in društvenega razvoja. Kristjanskemu narodu pak zamore vnanja svetovna kultura podati samo cvet življenja, ne pa še njega sadu. Ta poslednji ima se izgojiti po bolj globokem in vse ob-jemajočem duševnem ali verskem ustroju (kulturi). Toda v ti višji sferi ostajamo še doslej popolnoma jalovi. Eazun osobne bogaboječnosti pojedinih ljudi, mimo verskega prisposobljenja celega naroda, v vsem življenji cerkve najbolj izdatnega in pomenljivega, kaj smo napravili — cerkveni razkol! Razumi se, da vzrok one verske neplodnosti ne zamore biti pripisan krščanskim pravilom, ktere obsezajo v sebi polnost vsega duhovnega življenja, niti posebnostim značaja ruske narodnosti, ktera je nasprotno najbolj prisposobna k religijnosti; kajti ta narodnost združuje v sebi kontemplacijo ljudi vshodnih z onimi napori življenja, s kterimi se odlikujejo ljudje zahodni. Toraj skoro na tak način naša verska jalovost ne vpljiva niti vsled posebnostij kristjanske religije, niti z napak ruske narodnosti, ter je vsled tega započetnik znotranjih vzrokov nenormalnega stanja naše cerkve in pred vsem nje samozasebnosti in zapiranja, ktere ne dopuščajo blagodarnega vpliva
tujih verskih sil. Sprejeta krščanska pravila so dobra, dober je v verskem pomenu tudi naš narodni ponos, toda vse to je nekako brez svežega ozračja, v vedni pomanjkljivosti oživljajoče toplote in svetlobe, brez ranega in poznega deževja, ko najboljša nasev na najboljši zemlji nič dobrega ne rodi. Sprejeli smo svoboden privpljiv tujih moči k vladi in družbinski kulturi, kterim v hvalo smo zamogli izuriti svoje lastne moči v ti nižji sferi. Sedaj ravno tako potrebujemo podobnega privpljiva splošnjih verskih moči, potrebujemo vnitja v svobodno združenje in vzajemno podpomaganje, da bi bili v stanu pokazati tudi naše verske moči in izpolniti naše versko poslanstvo. Dokler pa bodemo ostajali v spokojnem stanu samozasebnosti od katoliškega zahoda, dotlej ne dočakamo bogate žetve na lastni cerkveni njivi.
(Koneo prih.)
Politični pregled.
v Ljubljani, 9. junija.
IVotranje dežele.
„Schulverein" pa materni jezik. Gospa Nina Kienzl, žena gi-aškega župana in predsednica ženskemu oddelku nemškega nSchulvereina", razposlala je te dni graškim gospem in dekletom vabilo k prav obilnemu pristopu. „Vse pristopite, pravi v tem oklicu, ter pomagajte varovati svoj materni jezik, naj žlahtnejše zavetje nemške omike!" Graške gospe imajo prav, da tako visoko čislajo materni jezik, a enako ljub, kakor njim, je naš materni jezik tudi nam, in ako hočejo zares plemenite biti, naj spoštujejo naša čutila in naj nikar ne podpirajo društva, čigar namen ni varovati nemški materni jezik, ki ni v nobeni nevarnosti, ampak slovanskim staršem in otrokom jemati ljubezen do njihovega ma-ternega jezika in jih odgojevati v tujem njim dostikrat čisto nerazumljivem jeziku.
Državni poslanci grofje Eihard 01 am-Martinic, Egbert Belcredi in Berchtold, izvoljeni so od cesarja za^tajne sovetnike, bivši minister Jireček pa je dobil red železne krone druge vrste. Eichard 01 ara dobil je to odlikovanje kot prvi predsednik državnega zbora, Belcredi pa menda v pripoznanje za silni trud, ki ga je imel kot poročevalec o novi obrtnijski postavi v lanskem in letošnjem letu. Grof Berchtold je eden najveljav-nejših velikih posestnikov na Moravskem in odlikovanje njegovo nekako velja tako imenovani srednji stranki, ki si prizadeva za spravo med narodi in podpira sedanjo vlado. Grof Berchtold je odkritosrčen prijatelj te sprave in postane najbrže tudi deželni glavar moravski, ker hoče dosedanji glavar baron Widmann zavoljo svoje starosti javnemu življenju slovo dati. Jireček je jako marljiv zlasti glede šolskih zadev in zasluži odlikovanje. Eazun njega dobil je češki namestnik baron Kraus red železne krone prve vrste z vojnim poslavitnem znamenjem tretje vrste sekcijski načelnik baron Matzingerpa je tudi postal tajni sovetnik cesarjev.
Tudi Nemci se niso kulture še z veliko žlico najedli, vsaj štajarski ne! Ko se jih je ob Bin-koštnih praznikih okoli 1600 glav (večina puhlih) zbralo v Gradci na velikem shodu nemškega f,Sc1iulvereina", napravil se je pri volitvi nekega odbora velik škandal in le malo je manjkalo, da si niso planili v lase. Posebno tedaj, ko so volili zopet Schonererja v odbor, nastal je velik hrušč, da, „pereat-klicev" ni bilo konca ne kraja. nŠkandal", začno nekteri vpiti. Predsednik zaključi zborovanje
trpežnosti Čučkov in njihovih psov. Cel čas vožnje, ki je trajala razun malega prestanka 21 ur, skakal je en sluga Menkin pred sanmi, da je kazal pot in pse naganjal. Da si pa svoje sile vzdrži, ni zavžil cel čas niti kapljice žganih pijač, ali za to je pa jako mnogo tobaka požvekal. Eavno tako neumorni so se pokazali tudi psi, ki so vzdržali se brihtni in živahni do kraja, čeravno niso dobili nič hrane, nego se o tem zadovoljili, kar so za časa odmora in na pote iz zemlje zagrabili.
Na neki drugi vožnji, ktero je podvzel poročnik Nordquist o. decembra, da bi se mogel dogovoriti radi odpošiljanja pisem skoz Sibirijo, prepričal se je on, da Čučki prav radi vse obljubijo ali tega ne drže izgovarjajo se na razne načine; se v6, da se tudi njegov namen na tak način ni izvel. Na tem potovanji se je upoznal Nordquist s praznovrjem Čučkov, v vsakem šotorju je našel boben, orodje za preganjanje zlih duhov, potem povezek amuletov iz prostih lesenih kosov izrezanih ter konečno na remenu privezano volčjo črepinjo. Čučki trde, da ti amuleti, privezani ter nošeni na prsih, varujejo pred vsako boleznijo; dočim so volčji črepinji pripisivali posebno moč; Nordquist namreč, ki je bil dobil od
svojega gosta tako črepinjo za dar, moral jo je gostu zopet povrniti, ker se je le ta domislil, da bi jo mogel njegov štiri ali petletni sin pri izbiranji neveste trebati. Poročnik Nordquist je videl tudi tukaj, kako dve devojki plešete polagaje roki ena drugi na ramo. Potem ste se začeli sem in tam zibati ter z obema nogama dalje skakati ter se okretati, popevaje si na svoj način, ki je bilo pa bolj krulenju podobno. Tudi petje teh Čučkov opisuje Nordquist kot posnemanje različnih živinskih glasov ali pa tudi skladanje brez glasomerja in meroveda.
Iz izvešča poročnika Brusevitza o svojem izletu 17. februvarija naj slede tukaj sledeče črtice.
Brusevitz se je podal v spremstvu s Čučkom Notijem v njegov šotor v vasi Eatinup, kjer so mu pripravili obed od najboljih čučkih slastic. To pa je bilo pripravljeno od tubujevega špeha s povrtjem — od vrbovega listja, potem od kuhanih reber tulenjevih in za zaključek juha od tulenjeve krvi. Po obedu pa je priredila sestra Notijeva postelj od samih sobovih kož, na kterih se da prav dobro počivati.
Poročnik Palander pa nam pripoveduje o Čučkih in njenih ženah, da žive v veliki nesnagi; včasi se
pa celo obirajo neugodnih parasitov, ktere s svojimi zobmi grizejo. To je čisto mongolska navada ter čitamo o tej veliki nesnagi tudi pri potnikih skoz srednjo Azijo. Tudi opisuje nam, kako Čučki jedo: Oni namreč leže stegnjeni na tleh ter pomolijo glavo skoz sobovo kožo, ki deli kot zastor notranji del šotorja od zunanjega, v kterem leže jedi poraz-meščene. Palander je pogostil svoje gazde s slador-jevimi koščeki, ktere so pa poprej točno preiskali, ker ta hrana jim je bila čisto nenavadna, ali so jo zato tem lilastneje povžili. O krotkosti sobov pripoveduje isti opazovalec, da pride zjutraj zgodaj vsa čeda v največem redu, spredaj vodič z lepimi rogovi pred svojega gospodarja, kakor da bi mu hoteli dobro jutro voščiti; kako potem gospodar vsako živince posebej po stegnjenem vratu pogladi in kako se na njegov glas zopet razide vsa čeda. Palander dostavlja k temu izvešču: „Ta prizor je na nas jako dobro deloval, ni to bil okrutni trdosrčni divjak, ki bi na surov in divji način svojo moč nad živalijo vršil, nego dobročutni domačin, ki ravni'i blagohotno s svojimi podložnimi ter ima za vsacega izmed njih dobro besedo."	(Dalje prih.)
in to naznani, na kar zopet po dvorani završi: „Y manjšini ste, kako zamorete tako samovoljno postopati, škandal je to! Predsednik naj nikari ne misli, da smo mi njegovi komedijanti. Vi ste semkaj le na škodo dobremu namenu prišli! Sram vas bodi, ali naj bo to zbor olikancev?!" Med takim hruščem in ropotom pomikajo se „SehuIvereinovci na cesto, kjer si zopet judje in antisemiti nasproti stoj6 in že 60 se jele posamičnim pesti krčiti: „Med čehe ali med Slovence pojdite in od njih se učite discipline", čuli so se tu pa tam nevoljni klici, jeza in medsebojna gnjev pa je rastla od trenutka do trenutka. Sedaj pritisnejo redarji in jili se silo raztepo. Pri večerni zabavi nastopili so pa govorniki, ki so se vsi v tem vjemali, da se mora zatirano nemštvo rešiti. Mi o tej zadevi druzega ne moremo reči, kakor to, da ima vsak čas svoje može in svoje — norce! Kdor pod milim Bogom dandanes le količkaj bere, vsak mora vedeti, da se nemštvu še nikdar ni tako dobro godilo, v Avstriji od prvega početka pa do današnjega dne, kakor ravno sedaj pod »slovansko" (?) vlado. Kedaj in kje bi se bil poprej kak Nemec podstopil na korist pruskih zastav črno-rumeno cesarsko nekaznovan odstraniti? Takoj bi ga bili zaprli, naj bi bil tudi ministrov sin; dandanes bi se jim pa še kmali nagrada dala za izdajalsko svoje postopanje v Slov. Bistrici, in sedaj zopet v Gradci in to ti ljudje z osmojenimi možgani imenujejo zatiranje nemštva.
Tolitveni red za ŠtajarsJeo, ki je bil nedavno potrjen, se bo nekaj spremenil, pa ne dosti. Mesta pa trgi imajo še preveč prednosti. Tako se nam piše, da neka fara plačuje 1500 gl. direktnega davka in voli samo 2 volilca, v trgu pa voli vsak rokodelec, ki od boljšega kmeta delo in kruh dobiva ; tržki rokodelec plačuje 5 gl. dače in voli sam, kmet 30 gl. in ne vo i sam.
GraSki vladni list „Grazer-Zeitung" objavlja o zadnjih volitvah menda uradni višji preklic, češ, da noben c. k. uradnik ni govoril pri volitvah za volilne može ovih duhovnike žaljivih besed in pristavlja: „Blatter entgegengesetzter politischen Tendenc brachten die Nachricht." Tukaj je pomota, da so konservativni listi sedanji vladi, ktero najtopleje zagovarjajo, listi nasprotnega političnega mnenja; nam se namreč dozdeva, da sedanja vlada pa konservativni listi, ki ji ne nasprotujejo, se vjemata. Če tudi pozno, bilo je vendar potrebno ta pogrešek popraviti.
V hrvaškem deželnem »honi je povdarjal dr. Maicen ob priliki razgovora gled^ hrvaške vstave in njenega odstavljenja lansko leto, da je ona ministru Tiszi na milost in nemilost izročena. Dalje pravi Majcen, da naj bi se zunanji listi, ki so škandale iz hrvaškega deželnega zbora med svet razna-šali, rajši ozirali na škandale, ki so se godili v Bu-dapeštanskem in Dunajskem državnem zboru in kteri so dotičnim narodom mnogo bolj na sramoto, kakor pa hrvaški Hrvatom. Hrvatje so morali puško držati nasproti Turkom, ko so se drugi avstrijski narodi lahko likali in učili. Josipovič ugovarja, da bi se bila lansko leto ustava vstavila; kraljevi komisar se je le za to imenoval, da je poprej red napravil. Starčevič po stari navadi vsem in vsakemu zabavlja, vendar se pa zdrži psovk. Slovesno oporeka vsem ukrepom tega zbora, ki so, kakor on pravi, Hrvatom le na sramoto. Ker je bila večina jako zmerna in predsednik jako prizanesljiv in potrpežljiv, se ni zgodi noben škandal.
Na Praski boffoslovni fakulteti je najprej prevzvišeni kardinal-škof zadušil zahtevano raz-dvojitev jezično čedno in modro, določivši, da v prihodnje se bo tam enako važno učilo v nemškem, kakor češkem in zraven tega tudi še v drugih potrebah.
Znano je, da tisti, ki se vtaplja, z vso silo tudi za slamnato bilko zgrabi, tudi za sovražnikovo roko, če se mu le ponudi. Levičarjt so takemu človeku podobni, da, oni se potapljajo v valovih lastnega, obupanja nad svojo bodočnostjo! Sprevideli so to tudi. Zato so pa tudi levičarji jeli iskati po rešilni pomoči, in kaj mislite kje? Nikjer drugej, kakor pri grofu Taaffeju samem. Od njega, ki so ga ves čas svojega političnega življenja obrekovali, psovali, zasramovali, poslednjo uro v političnem življenji mu že zdavnej prerokovali, — od njega sedaj zahtevajo, naj jim pomaga, naj nikari ne pripusti, da bi razpadli, da bi se pogreznili v zgodnji^ grob politične pozabljivosti! Ali ni to smešno? Še bolj smešna je pa trditev, s ktero liberalci to svojo zahtevo podpirajo. Kar brez vse sramežljivosti so upajo trditi, da ako oni propadejo, propade in mora propasti tudi Avstrija, kajti oni so državna stranka. Škoda, da so pozabili pristaviti: „bivša!" Bili so pač res državna stranka pod ministri Auersperg, Lasser, Stremajer, ali priznati moramo, da bi bilo pač boljše, ako bi se ne bilo nikdar ničesar o taki državni stranki fiulo. Še več ko za časa svojega gospodarstva v narodno-gospodarskem oziru, so pa zakrivili levičarji v domoljubnem oziru sedaj, od kar so se postavili vladi po robu, od kar so si jeli javno z nemškim Bismarkom namežikovati. Na veliko srečo pa Bis-inark ne mara za nje kdo zna koliko. Grof Taaffe naj jih le toliko podpre, da so pred letom ne potopi, potem pa — z Bogom! Bodoča opozicija bo imela gotovo bolj značajne može, kakor so sedanji levičarji !
Tnanje držaTe.
Srbska poslala je Bolgarski nekak „ulti-matum, t. j. diplomatično pismo, v kterem jo poziva, da naj ji v treh dneh razloži, zakaj da je trpela srbske uhajače po svojih mestih in krajih, ki leže ob srbsko-bolgarski meji. Dalje jo Srbska tudi že obdolžuje, da ji je Bolgarija sitnosti delala na meji nadlegovajoč srbske stražnike. Sicer pa stvar nikakor ni nevarna, kakor bi morda kdo na prvi pogled mislil. V Belemgradu so jeli nekoliko se sabljo ropotati, ker jim ravno druzega razvedrila primanjkuje, posebno sedaj, ko je skupščina v Nišu. Poglavitni vzrok je pa ta, da ste se Srbija in Bolgarska jeli nekaj pisano gledati, ker je Bolgarska vlani jeseni srbske ubežne radikalce gostoljubno sprejela, posebno pa glavnega načelnika inženirja Pasiča. Ne bo dolgo, in slišali bomo, da ste zopet dobri prijateljici.
Srbski poslanik v Sofiji na Bolgarskem dobil od svoje vlade strog ukaz, da, če mu bolgarska vlada ne odgovori v 24 urah na ultimatum, naj pospravi svoje reči, ter odide v Niš. Po Belemgradu je razširjena vest, da se ob srbsko-bolgarski meji zbirajo zopet pobegli radikalci in prebivalce ob reki Timok na vstajo pripravljajo. Timok je reka, ki teče mimo Knježevca in Zajčarja, kjer je bil lansko jesen upor in dalje ob srbsko-bolgarski meji, kjer se ko-nečno v Donavo izliva. Vlada je vse storila, da za-brani zopetno vstajo. Dalje se čuje neverjetna novica, da so se Srbi in Bolgari sprijeli pri Brezovi, da zarad tega srbska vlada misli Timoško dolino z vojaki zastaviti.
Eazburjenost na Angleškem, posebno pa v Londonu je silna zaradi poslednjega napada z dina-mitom in vsi pričakujejo, da bode angleška vlada od severoamerikanske v VV^^ashingtonu zahtevala pravico , da se sme polastiti načelnika cele dina-mitne bande O' Donovana Eose in druzih poglavarjev, ki imajo v Ameriki svoje izdelovalnice dinamita. Od zlodejev, ki so poslednjo eksplozijo provzročili, niso še nobenega dobili. Severoamerikanci bodo le prav ravnali, ako sami primejo, ali pa Angležem imenovane rovarje, ki so se zoper red in državo zakleli, prijeti dovolijo. Taki ljudje niso več za med ljudi in se morajo spraviti pod zapah, ker so človeški družbi splošno nevarni.
Izvirni dopisi.
Iz Krškega, 5. junija. (Starinslce najdbe pri Krškem.) (Konec.) Konee meseca februvarija njemu poidejo podporni denarji, piše toraj na Dunaj, kjer obetajo še podpore, ali gospodje po polževo delajo; on koplje dalje in preiskuje z veliko težavo. Kak prijatelj mu za družinsko pomoč pošlje kak goldinar, ali večino porabi za kopanje, prosi podpore tu in tam, pa tukaj ni mož za tako podporo, samo čast. gosp. Janez Kraus, vikar v Krškem, ga podpira, da mu pomaga pomagače plačevati, za ves svoj trud pa nima nobenega plačila. Dne 8. maja najde malano rakvo bogate rimske rodovine, ktero je dopisnik 1. junija t. 1. natanko popisal v »Slovencu" štev. 126. Z veliko zopernostjo so se njemu pri kopanji te rakve ustavljali, posebno lastnik njive, ki mu ni pustil kopati, akoravno je od njega to njivo v najem vzel. Dne 10. maja pride sem plemeniti gosp. vitez Schneid, kteri je nekoliko časa bival blizo Kostanjevice. Mož njemu pokaže svoje nove najdbe, kar plemenitega gospoda jako gane, ker je vidil, koliko si marljivi človek prizadeva za nove najdbe in s kolikimi težavami posebno zarad denarja. Precej se pelje v Krško in telegrafira na Dunaj, ter prosi podpore in pa primernega darila za toliki trud. Ali še do danes z Dunaja ni ne duha ne sluha. To se vidi, kako malo skrbi imajo na Dunaji za podporo kake važne zadeve. Na stotine gledalcev je prišlo gledat od vsih krajev, posebno radi so ljudje ogledovali, lepo odkopane kostenjake, že čez 15 stotin let stare pa še vse cele kosti; kmetje so pa občudovali, da se na njih njivah nahajajo take reči, na kar nikdar mislili niso. Veliko jih tudi prosi, naj pride tudi na njih njive kopati. H koncu še naznanjam, da se nikjer ne nahajajo kosti in pepel sežganih mrličev skupaj, ampak povsod se nahaja pepel na drugem kraju skrit; med pepelom se nahaja navadno en denar, kterega so mrtvemu v grob dali; navadno se nahajata med pepelom tndi po dva kriva žeblja, in pa kaka igla ali iibala. Pečnik kopanje še vedno nadaljuje in našel, je zopet v kratkem času dva prav lepa zidana groba, podobna kapelam, ki pa nista malana. Dozdaj je v par dnevih našel do 100 komadov različnih posod, nektere tudi stekleno in drugega orodja, koralde, naročnice (Armbiinder) in še drugo reči, ki so videti vse tukaj v Krškem pri g. vikarju. Tako si skrbni mož upa še najditi mnogo, ali vendar le z veliko težavo to dela. Pač jo vreden
kake podpore, toraj naj bode kaki dobri roki priporočen, ker je mož lego mesta natanko preiskal in tudi še druge zadeve in najdbe, kar hočem enkrat bolj natanko popisati, ako bode to čast. bralcem »Slovenca" všeč.
Iz Istre, 8. junija. (Štajarska pa Istra.) Imel sem po naključbi dne 5. t. m. opravilo v Laškem trgu (»Markt Tilifer") na Spodnjem Štajarskem, in videl sem pripravljanje za prihod novega častitega gospoda dekana z venci in zastavami, pri mostu slavolok z napisom: ,,Willkommen" itd. Pa žali Bog! v celem trgu našel sem eno samo slovensko trobojnico med zastavami, kakor da bi no bili tržani večinoma vsi Slovenci in trg ne na svoji mili slovenski zemlji.
Mislil sem si, da se tudi tukaj gospodje „pur-garji" in Laškega trga slovenske zastave še v skrinji zaprte bojijo, kakor včasi pri sv. Križu na Primorskem. Kakor razvidim, napredujemo ubogi Slovenci na Primorskem v vseh zadevah za narod in njega pravice veliko bolj, kakor po nekterih trgih in mestih na slov. Štajarskem, dasiravno se imamo boriti za enakopravnost ne samo z enim, ampak z dvema zatiralcema našega naroda.
Iz Rogatca, 5. junija. (Proč. g. dekanu Ivanc-u, čast. korarju. „Schuherein''.) »Slovenec" je postal dnevnik in je političen list, zato menda slobodno tukaj izrazujemo svoje mnenja; nimamo tudi ničesar zoper to, ako zagovarjajo drugi druge misli od naših, samo prosimo javno, ne pa na tihem pri vredništvu, kakor kedaj. Samo po sebi se ume, da častni ko-rarji postanejo le zelo zasluženi gospodje, kakor naši trije novi, od kojih Hočkemu nadžupniku hoče duhovščina dekanijska pokloniti zlat prstan, jaz pa častitam sosedu, preč. g. dekanu Ivanc-u Šmarij-skemu. Preč. g. dekan je jako delaven in zato povsem priljubljen in zlasti še od duhovščine domače, ki mu je skoro boljšo faro zavidala, le da si dekana ohrani. Preč. gospod se je skazal našim težkim razmeram primerno jako zmernega nadstrankarskega, vse gospode enako ljubečega prednika, in zlasti je vedel voditi večje skupne pastoralne konference zadnje dobe taktno in umno. Naj omenim skupne konference 1. 1881. Ko smo dokončali strogo cerkveni tajni del, je prišlo do nasvetov ali prošenj do preč. škofijstva, ki so bile javnosti podvržene. Dovoljeno je bilo meni predlagati prošnjo, da nam cerkev dovoli nositi brado, in ko hočeta dva gospoda vmes govoriti, slišimo g. predsednika skoro tako-le govoriti: »Ne motite govornika, temveč vsak posebej bo govoril, ako želi, in prošnjo bom dal razglasovati. Jaz moram reči, da sem tudi govornikovih misU; časi so težavni in jaz ne najdejn, da bi brada cerkvi škodila. Kaj praviš Ti, g. sosed na moji desnici? kaj praviš Ti, drugi g. župnik? Gospoda zdaj ne glasujmo više, imamo ravno glas nad polovico, predlog je sprejet in se zapiše v zapisnik. Še enkrat rečem, jaz sem govornikovih misli". Za take besede se tukaj še posebno zahvalim. Napitnica učenega g. župnika, dr. Ulage, pravega strica r. si. nadžupnika pri obedu, je bila zanimiva, pomenljiva in je povdarjal ljubezen duhovščine do dekana, njegove gostoljubnosti, umnega vodenja konferenčnega, da se Ptujske dekanije došli radi vdeležijo, in trčili smo na zdravje dekanovo prav častljivo. Morala je kranjska duhovščina tudi kaj slutiti o dekanovi mišljavi, ker se je ne dolgo potem pismeno oglasila, rekši, da štajarski duhovščini želi vspeh, ker doma še v trenntku ne puste javno govoriti. Preč. gosp. dekan je nam to priobčil, rekši, da to reč dalje pošlje (škofijstvu?) ter nam je čestital, češ, da na reč menda ne bomo dolgo čakali. Škoda, da smo ta ljubeznjiv list zgubili, in mislimo, da je preč. g. dekan govoril o pravični reči, ki se ne bo mogla dolgo zabranjevati. Na kaj se je preč. g. dekan pri tej izjavi opiral, nam ni znano, toliko le vemo, da do zdaj se ni obistinila; vemo pa tudi, da prošnje nižjega duhovenstva ostanejo"„pia desideria", dokler nas ne podpira višje duhovenstvo. Preč. g. dekanu in novemu častnemu korarju pa bo zdaj prilika pri škofijskem sedežu naše pravične željo podpirati; zato se tega imenovanja posebno veselimo in kličemo: »Ad multos annos!"
Mislil sem, Bog ve, kako bogati so nemški prusaki, ki cvenk pošiljajo iz »reicha" za »Schul-verein", in glej — berem o siromaščini doma, koliko se jih izseli na leto na razno kraje in kako v ljudski kuhinji vsak dan 12.000 siromakov v Be-rolinu nasitujejo. Sicer pa slobodno pošiljate in tem več tem boljše, tem hitreje bo mir. Primerna pesem
86 glasi: „u — u— zdaj kašljajo". Beri nemške no-vine o velikanskem vplivu društvenem na binkoštni ponedeljek' k temu.
Domače novice.
(Umrl) je v soboto popoludne ter je bil danes ob 9. uri dopoludne pokopan čast. gospod Franc Pogorelee, vpokojeni vikar, zdaj v Boštjanski graj-ščini pri Šmariji. Eanjki je bil rojen v Dolenji vasi, brat znanega gimn. profesorja Pogorelca. Pridigoval mu je na novi maši ter ga zdaj preživel prečast. gosp. kanonik Kramar. Naj v miru počiva!
(Da vladika Strosmajer v Bled pride) se občno sodi in pričakuje, ker je bil to obljubil o priliki njegovega imenovanja za častnega srenjčana in mu je Bled zadnjikrat tako zelo dopadal.
(Zlato poroko) obhajala bota petdesetletna zakonska Jože Vidmar, posestnik na Ljubljanskem močvirji, in njegova žena Mica Verbančičeva z Brezja v Dobrovski župniji. Poročenima 12. maja leta 1834 na Dobrovi podelil je Bog več otrok, izmed kterih je sedaj na življenji še sedmoriea. Med temi je vže večina v zakonu, ki imajo že zopet svoje otroke. Slovesnost bo ginljiva, kajti se zlato zaročenima pristopili bodo skoraj vsi k mizi Gospodovi in se bodo tako na duhoven način vdeležili redke slovesnosti, kteri bo sledila vesela domača zabava.
{Dnevni red seje mestnega odbora,) ktera bode T torek 10. dan junija 1884. leta ob 6. uri popoludne v mestni dvorani. I. Naznanila prvosedstva. n. Personalnega in pravnega odseka poročilo a) o I. volilnega razreda volitvi za mestni odbor, ki se je vršila 12. dan maja; b) o volitvi jednega člana v odbor za upravljanje z meščanskim premoženjem; c) o gospe Jeanette Poljakove, mestnega inženirja vdove, prošnji za penzijonsko pripadnino; d) o umi-rovljenji mestnega detektiva Ivana Ižanca. III. Poročila klavničnega ravnateljstva. IV. Finančnega odseka poročilo a) o škontriranji mestne blagajnice in vseh upravi mestne občine izročenih fondov, izvršenem dne 26. marcija letos; b) glede opominarin pri zaostalih davkih; c) o gospoda J. J. Kanca prošnji zaradi povračila užitnine od špirita vpotrebljevanega leta 1883 za kis; d) o prošnji Dunajskega društva „Asjlverein" za podporo; e) o Eozalije Jelše prošnji za oproščenje od štuntnine. V. Stavbinskega odseka poročilo o potrjenji licitaeijona zaradi nasipanja živinskega trga. VI. Mestnega odbornika dr. Drča samo-stalni predlog, naj se odpravi prodaja kruha na mestnem trgu. — Potem: tajna seja.
(Današnji mesečni somcnj) je bil do sedaj naj-mlačneji, kolikor jih je še letos bilo. Živine že same ob sebi ni bilo kdo ve kaj, poleg tega je pa popolnoma tujih kupcev manjkalo. Vsled tega je pa tudi živina zdatno odjenjala, tako goveja kakor konjska.
'Edino pitani voli so obdržali stalno sedaj silno visoko ceno po 450 do 500 gold. za par. Britko so se pa živinorejci pritoževali, o visoki pristojbini, ki se je danes prvič na živinskem trgu od repa pobirala. Tako so morali plačevati od krav po 32, od konj po 40 in volov pa po 50 kr. in kakor so pravili, poleg tega pa še staro pristojbino po 4 kr. Večina se jih je izrekla, če pri tem obstane, ne bodo nič več na Ljubljanski somenj prignali.
(Surov pijanec) je včeraj zvečer sunil svojo ženo blizo Šempeter.=ikega mostu v Ljubljanico. Žena se je na veliko srečo vjela za ograjo, da ni izginila v kalnih valovih sedaj velike vode. Ljudje so takoj od vseh strani pritisnili in med njimi so bili tudi vojaki, ki so brezsrčnega in brezvestnega moža nekoliko v roke vzeli, da si bo zapomnil, kedaj se je hotel na tako lahek način znebiti nadloge, ktero si je sam naložil.
(VojaJci) Ljubljanske posadke imeli so v nedeljo kakor po navadi sv. mašo. Po maši pridejo z godbo na piano pred Šempetersko vojašnico. Godba vdari in zaigra. Ondi so pa cigani konje pasli. Ciganski konj sicer ni kdo ve kaj vreden, ti.sti pa so morali vendar-le še mlade kosti imeti, kajti turški boben spravil jih je odmah kviško, da so repe zavihali in jo pobrisali čez most mimo posilne delavnice po Kodeljeveffl,
(Prve hruške) prišle so iz Vipavsko doline v Ljubljano preteklo soboto. Dobivajo se po krajcarji.
(Vbil je) svojega očeta minuli teden c. kr. fi-pančni paznik J. Banjki je bil vratar južne železnice na Zidanem mostu, poprej je pa služboval
pri južni železnici v Ljubljani. Vzrok prepira je bilo lahkomišljeno življenje mladenča, ktero je skrbni oče tu pa tam po svoji vesti in po pravici sinu očital. Pri poslednjem takem prizoru, kakorš-nih se je letos že več primerilo, zgrabi nepoboljšljiv sin za stol, s kterim lastnega očeta po glavi udari, da se je odmah zgrudil.
(Angelj varuh nedolžnih otrok) pokazal se je pretočeni petek popoludne ob 4. zopet na bregu pred žganjarsko besnico Justinovo. Dvoje mladičev si igra na cesti, ko privozi nepazljiv voznik po nji. Nevkret-než, ki je imel par vprežen, je menda povsod zijal, le pred-se ne in le tako je bilo mogoče, da sta prišla otročiča zanikrnih starišev pod konja. Še le sedaj na krik žensk vstavil je vozač in otroka izko-bacala sta se nepoškodovana spod konj.
(Duhovske spremembe v Goriški nadškofiji) Preč. g. Franc Sedej, začasni profesor svetopisemskih ved stare zaveze v osrednjem semenišči v Gorici, imenovan je stalni profesor rečenih ved na imenovanem učilišči. — VNovomašnika goriške nadškofije bota posvečena prihodnjo soboto čč. gg. Faidutti Alojzij iz Šempetra pri Čedadu in Kosovel Jožef iz Sel, Černiške župnije v Vipavski dolini. — Iz Tržaške škofije bodo posvečeni v duhovne prihodnji teden čč. gg. Ko m p are Jožef iz Krepelj pri Dutovljah, Miklavčič Karol in Mlakar Janez. — Preč. gosp. Anton Bodigoi, vikar v Kutarsu, dobil je župnijo v Muscolih.
Razne reči.
—	Sv. kongregacija propagande je poslala irskim škofom pismo, v kterem jih vabi, naj pridejo prihodnjo leto s kardinalom Mac Cabem v Eim. Vzrok poti v Eim je oni, kakor je bil dolge poti severoamerikanskih škofov lansko leto: obrav-nati se imajo vprašanja o cerkveni disciplini, posebno pa o pomirjenji nesrečne irske dežele.
—	V Atenah so zadeli delavci pri gledišči v Pireji na razvaline velikega starinskega poslopja; veščaki menijo, daje tu stal Dionizov tempelj. Toliko časa se ne sme naprej zidati, dokler ne bodo razvalin popolnoma odkrili.
—	Brezvorna mladina. V Belgiji izhaja list „L' Etudiant", glasilo liberalnih dijakov na ne-katoliških državnih vseučeliščih. Glavna naloga tega lista je, opazovati dijaško gibanje na vseučeliščih in skrbeti za statistiko brezvernih dijakov vtehustnvih. Koliko jo med slušatelji modroslovja brezvercev, tega ti ta list ne pove, zato, ker je le malo modroslovcev in med temi nobenega brezverca. To je častno! Zato je pa med pravniki cela tretjina brezvercev. Tu pristavlja „Etudiant": Ako se pa ozrete po druzih fakultetah, na medicinsko ali tehnično, viditi tu z malimi izjemami vse brezverno, dijake in profesorje. Tega vam ne spričujejo samo številke, ampak tudi knjige, učne osnove, drobnogledi, anatomični noži. S kratka: iz teh šol se razširja nejevera med ljudstvo. Nasledek je, da je med 5000 dijaki na belgijskih vseučeliščih (če se vzame lovanjsko vseučelišče za popolnoma verno) 2000 brezvercev! Na to sledi prerokovanje, da bo vpliv te, na brezverski podlagi vzffojenemladine popolnomavni-čil vero v Boga. Z žalostjo pa pristavlja pisatelj onega članka: „Mi smo se rodili prezgodaj, da bi učakali ta važen dogodek"! Katoliški list: ^Tablet" pristavlja k temu: „Belgijski katoličani se toraj ne moremo izgovarjati, da ne vedo, koliko škodujejo brezverne državne šole njihovim sinovom." — To naj si zapomnijo tudi katoličani drugih dežel.
—	Najhitrejša vožnja. Parnik „Oregon" je prišel pred nedavnim časom iz Novega Jorka na Angleško v 6 dneh 16 urah in 57 minutah. Tako naglo še ni nobena ladja prevozila širnega morja, ki loči Ameriko od Evrope. Potniki ki so 26. aprila stopili v Novem Jorku na ladijo, so bili 3. maja že v Liverpoolu. Pomisliti jo pa še treba, da je napravil parnik „Oregon" še ovinek od 100 angleških milj, da se je izognil ledenim goram, ki se ob amerikan-ski obali premikajo od severja proti jugu.
Telegrami.
Dunaj, 9. junija. Danes se je pričela obravnava proti anarhistu Stellmacherju, in je javna; Jako malo osobja pa jo dobilo vstopnice k nji. Stellmacher se dela, kakor bi mu ničesar ne bilo, ko se mu bere za-tožba. Zaslišalo se je 39 prič, med temi so tisti delavci, ki so ga prijeli. Ženski priči ste gospa Eisertova in Bergerjeva. Zatoženec pravi, da ne bo kar nič odgovarjal, ker mu pi-edsednik ne dovoli govoriti o sestanku s Hugonom Schenkom. Po prigovarjanji zagovornika izjavil se jo Stellmacher, da bo od-
govarjal, vendar pa je predsednik rekel, da so bo pred vsem obravnava o umorjenem policistu Blochu dovr,šila.
Dunaj, 9. junija. Tisti delavci, ki so Stell-maclierja prijeli, pravijo, da on Melouna ni mislil usmrtiti, ker mu je le pod noge meriL Stellmacher priznava umor, kterega smatra za političnega, da bi se bil z njim maščeval za zatirano stranko svojo ob enem pa pravi, da je bil to anarhistični atentat. Denarja prinesel je s saboj iz Švice okoli 300 gld., ropal jo le, da bi bil zamogel pobegniti. Sicer pa na mnogo vprašanj ni nič odgovoril.
Szegedin, 9. junija. V Mindszentu so se pri volitvah stepli. Orožnike so opsovali, na kar so ti streljali; tri osobe so vstrelili, več so jih ranili.
]>iiuaj8ka borza.
(Telegraflčno poročilo.) 9. junija.
Papirna renta po 100 gld.....80 gl.	50 t
Sreberna ...... „ . . . .	81	„	35
4% avstr. zlata renta, davka prosta . .	101	„	80
Papirna renta, davka prosta . . .	95	„	85
Akcije avstr.-ogerske banke . . .	859	„	—
Kreditne akcije . . . .160 gld.	307	„	90
London.......122	„	10
Srebro.......—	„	—
Oes. cekini.......5	„	76
Francoski napoleond......9	„	67»/»
Nemške marke......59	„	60
Tržaško tržno poročilo.
Kava: Santos po 52 gl., Eio 52, St. Domingo 60, Portorico 86, biserna 93, Cejlon 75—120, Java 63, Mokka 98—110.
Sladkor po 24—31 gld.
Dišave: poper 90 gl., žbice 64—100.
Južno sadje: dateljni 30, fige iz Kalamate 11, iz Smirne 18, rozine 11, pomoranče 4.75, limone 4 za vsak zaboj, rožiči 4, mandeljni 84.
Olje: laško 70—88 gl., albansko 42, dalmatinsko 43, angleško 34, petrolej 9.50.
Kože: juhtovina 260, podplatje 125—160, te-letnina 357—616, jagnječi kožuhi sto komadov 60, zajčje sto komadov 25 gl.
Volna: bosanska 105 gl., albanska 118, ister-ska 110.
Bombaž: amerikanski 72, indiški 46.
Ježice po 11—24 gl.
Mast: maslo 98—104, angleška 60, ogerska 65, špeh 57.
Žito: pšenica ruska 9.25—10.—, laška 10.25, koruza 7.25, rž 7.50, oves 7.50, fižol 11—13, grah 13—15, riž laški 18.75, indiški 12.— goldinarjev za vsakih 100 kilogramov.
Zahvala.
Za vsestransko, prisrčno sočutje med boleznijo in o prerani smrti našega preljubega, ncpozabljivega sina, oziroma brata, čast. gospoda
Janeza Nep. Kilar-ja
in posebno tudi za toliko poslanih vencev, zlasti Trnovskih deklet in čč. mestnih duh. tovarišev ranjcega in zadnjič za toliko obilno vdeleževanje pri pogrebu, osobito prečast. duhovščine, kakor stolnega prošta. ge-neralvikarja, korarjev in drugih mestnih vradnikov i. dr. — sploh za mnogoštevilno spremstvo k večnemu jožitku izrekajo vsem najtoplejšo in najprisrčnišo za-ivalo.
v Ljubljani, 7. junija 1884.
Žalujoči starši in brat.
♦♦♦♦♦♦♦❖♦❖♦♦❖♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦j ;
Eavnokar je izšla in se dobiva v Katoliški \ \ Bukvami knjiga:
Die Ileiclie
der
I lipi M KDie
;: : > ; \ Sterndienst, ilire Reise nach Betleiiem etc. ! \
Nach den Gesiciiten der gottseligen Kathnriiia Emincrich ira Verglciche mit den Aussagen der Gcografic, der Geschiehte, der heil. Schrift und der Alterthiimer.
Nabral in sestavil Anton Urbaa, kanonik in stolni župnik v Ljubljani.
Z zemljevidom.
Velja sešita 80 kr., po pošti 5 kr. več.