Rešitev prve uganke: (Vrana in stara ženica.) Nad staro .namico je zletelo 36 vran. 36 + 36 = 72; polovica od 06 _ 18, ena četrtina _ 9 in še stara žeuica je ravno 100. Rešitev ugank. Nevesta, če hoče biti poročena, mora imeti — ženina. K jedi gre sit, od jedi pa lačen — sklcda.  Lesena koklja in železna piščeta — je brana.  Nove uganke. Oče bodee, mnti giarfka, deca sladka, kaj je to? — Dva očela, dva sinova prineso tri zajce z lova, vsak hna enega, lepo rejenega, kako jc to mogoče? — Les na les, platno vmes, 4 duše, 5 teles, kaj je to? (Poslal Žičan.) Mestni otrok na kmelih. Mestni olrok je prišel na obisk v kmctsko družino. Pokazali so mu tudi krave, ki so ga pozdravile z mukanjem. Otrok je rekel: »Zakaj pa imajo krave rogove, če pa tudi brez njih znajo trobiti, jaz pa ne?« Mrtvaški oglas je priobči! neki lisl o človeku, ki je še popolaom.i zdrav hodil okoli. Ko ga je prizadeti bral, je pritckel v upravo lista: »Ali ste vi dali ta mrtvaški oglas o meni, da sem umrl?« Uradninica: »Seveda, mi smo dali. Kaj pa vam je bilo, da sle umrli?* Dobre cigare. Prvi prijatelj: ?-Ti imaš pa res dobre cigare, kje pa jih jemlješ? — Drugi prijatelj: »Opiosli, jaz jih kupujem?« Modrijan in ženin. Modrijana Sokrata je vprašal ženin za svet, ali naj se poroči. Modrijan mu je odgovoril: »Kakorkoli boš naredil, ti bo žal!« Ženin ga je dalje vprašal, kdaj je pravi čas za ženitev. A modrijan mu je zopet dal odgovor: »V mladosti je prehitro, v starosli pa prepozno!« Cista vest. Pri kolodvorski blagajni je spal uradnik. Ljudje so žc nervozno čakali na karte, ali uradnik je niivno spal. Poklicali so postajenačt-lnika. ki je okregal uradnika: »Kako morete tako mirno spati pri blagajni!« Uradnik se je hotel zagovarjati: »To je zaradi tega, ker imara čisto mirno vest!« Čarovnik. Kako predslavljaS, čeludi si velik, majhnega pritlikavca? Za tcbe, ki stojiš ob mizi, naj stopi drugi, ki ti da svoje roke skozi tvoje rokave, pa si na svoje roke natakni čevlj.i in predstavljaj noge, pa bo stal na rai/i majlien človek s Ivojo glavo. Z rokami in nogami lahko giblješ, kot da je eno malo bitjel Hud pes. Na dvorišču jo bil liud pes. Janezek reče gospodarju: =Vaš pes pa je hud!« — Gospodar: vLe nič se ga ne boj! Glej, kako lepo z reponi inaha!« — Janczek: »Ja, pa tudi hudo gleda in zobe kaže! Jaz ne vem, od katerega konca je treba psu verovati!« Frančku-pijančku se je zgodila težka nesreča! Nekoč pa je le ubogal Frančnkpijanček gospoda župnika, da ai ^el v gostilno, ker je dobi! zato kašnato klobaso. Drugi dan pa je bil i;"ranček-pijar.ček že zopet v vasi in ves rbv>zan. Srečata se z gospodom župnikom: »Kakšen pa si dfines, Franček?« — Franček se ,je pofožil: »Zgodila se mi je velil« ti'-sreča! Ko «em prišel sinoči domov, m? je domači pes popadel, ker me ni spozna!, ko scm bil — trezen!« Pogovor med postopaii-tatovi: Prvi: »Vse bi bilo dobro pri u.i^em kšeftu, le to je nerodno, da so včasih kot nagrada za naše delo komu prisojcne vislice!« — Drugi: »To je dobro! Misli si, da bi tcg.i ne bilo, to bi bilo toliko latov, da bi mi pošteni »rokodelci« ne imeli prav nobenega dela.«