se
81
dni
11
ii»t
• maraton
Staro mestno jedro PTUJ www.polimaraton.si
15. JUNIJ
Po naših občinah Lovrenc na Dr. polju • Gume morajo z deponije O Stran 3
Po naših občinah Cirkulane • Počilo okoli nove zaposlitve v občinski upravi Z> Stran 4
Ptuj, torek, 26. marca 2013
letnik LXVI • št. 24 Odgovorni urednik: Jože Šmigoc Cena: 1,10 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 1581-6257
Štajerski TEDNIK
v digitalni knjižnici:
www.dlib.si
Nogomet • Na
derbiju 2. lige izid boljši od igre
O Stran 11
Judo • Praznik juda in zmaga Drave
O Stran 15
Štajerski TEBItIK
Spodnje Podravje • V pričakovanju velike noči
V znamenju presmecev in snega
Letošnja cvetna nedelja že dolgo ni bila tako bela. Sneg je ponovno pobelil Slovenijo na dan, ko se katoličani in evangeličani spominjajo Jezusovega prihoda v Jeruzalem.
Na cvetno nedeljo so po stari krščanski navadi verniki prinesli k blagoslovu zelenje, ki je znamenje cvetne nedelje (na fotografiji zbrani v cerkvi sv. Petra in Pavla na Ptuju). V Sloveniji je ta praznik povezan tudi z izdelovanjem butar - presmecev, ki po ljudskem verovanju ščitijo dom in odganjajo nesrečo. Od lokalnega okolja je odvisno, katere vrste zelenja povežejo v pre-smec, tega pa ponekod tudi okrasijo. Na cvetno nedeljo se začnejo tudi priprave na veliko noč. V teh dneh bodo na to temo odprli številne razstave, na katerih bodo na ogled številni izdelki, ki morajo biti na veliko noč glede na ljudsko tradicijo in izročilo na domači mizi - od prtov, okrasnih predmetov, pirhov, kruha, potic do košar za velikonočni žegen.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Ptuj • Družba Elektro Maribor skrbi za električno omrežje
Letos naj bi investirali 1,70 milijona evrov
V letu 2012 je družba Elektro Maribor na območju, ki ga oskrbujejo transformatorske postaje Ptuj, Breg in Ormož, vložila približno 1,67 milijona evrov v visoko-, srednje- in nizkonapetostno omrežje, letos pa naj bi 1,7 milijona evrov.
Kot je na tiskovni konferenci v Ptuju pojasnil Boris Sovič, predsednik uprave družbe Elektro Maribor, so v letu 2013 na območju, ki ga oskrbujejo transformatorske postaje Ptuj, Breg in Ormož, distribuirali 287 milijonov kWh električne energije, kar je za 1,7 odstotka manj kot v letu 2011. Po drugi strani pa je vršna moč ob stalni rasti zaradi dinamike gospodarstva narasla za 0,8 odstotka v primerjavi z letom poprej in dosegla 54 MW. Kakovost napetosti in zanesljivosti oskrbe je bila dobra in v skladu s predpisi in standardi. Intenziven investicijski ciklus je po besedah Borisa Soviča posledica potreb po obnovi elektroenergetskega omrežja in uvajanja novih tehnologij, zlasti sistema naprednega merjenja. Skoraj 14.000 vključenim merilnim
mestom se bo v letu 2013 priključilo še 3.840 novih.
»Naše največje investicije v srednje- in nizkonapetostno omrežje na tem območju so: preureditev nizkonapetostnega omrežja transformatorske postaje Podvinci 3 - ribnik, izgradnja nove TP Gorca 4, zamenjava dotrajanih drogov na daljnovodih Podlehnik-Do-brina in Kozminci-Žetale, izgradnja nadomestne TP Viča-va 1 in kabliranje prostozrač-nega omrežja TP Gorišnica 1 in TP Nova vas pri Markovcih 2,« je pojasnil Boris Sovič.
Na območju, ki ga oskrbujejo transformatorske postaje Ptuj, Breg in Ormož, je v letu 2012 znašala poraba električne energije brez izgub v omrežju 287 milijonov kWh, kar je 1,7 odstotka manj kot v letu 2011. Medtem ko je poraba električne energije na tem
območju v letu 2012 glede na leto 2011 padla, vršna moč raste. V letu 2012 je vršna obremenitev na tem območju do-
segla 54 MW.
V letu 2012 so obnovljivi viri energije in viri z visokim izkoristkom na območju, ki ga
	/ 7r,
	k ^^^^^^ U/
Foto: M. Ozmec
Boris Sovič, predsednik uprave družbe Elektro Maribor
oskrbujejo transformatorske postaje Ptuj, Breg in Ormož in so vključeni v omrežje Elektra Maribor, prispevali približno
šestino potrebne energije. Leta 2012 je bilo razmerje med energijo iz prenosnega omrežja in razpršenimi proizvodnimi viri na tem območju 83:17.
V Elektru Maribor pa ugotavljajo, da so električna vozila realna prihodnost, ki nam je vsak dan bliže. Da bi bili pripravljeni na širši razmah električne mobilnosti in izzive, ki jih ta prinaša, predvsem v luči pametnih omrežij, so julija 2012 s postavitvijo prve polnilne postaje za električna vozila na Ptuju odprli novo poglavje v zagotavljanju polnilne infrastrukture, ki je pomemben pogoj električne mobilnosti.
-OM
2 Štajerski TEDNIK
Po Sloveniji
torek • 26. marca 2013
Slovenija • Odločitev o reševanju »krivic upokojencev« prepuščena koaliciji
Večina strank za to, da se del neizplačane pokojnine povrne vsem
Ministrstvo za delo se namerava vključiti v reševanje položaja, ki je nastal, ko je ustavno sodišče za neustavno razglasilo znižanje pokojnin delu upokojencev. Na ministrstvu so poudarili, da je krivico, ki je nastala, treba popraviti, »na kakšen način, pa je še stvar dogovora znotraj koalicije«.
Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (Zpiz) je namreč v petek sporočil, da bo tistim upokojencem, ki so zoper odločbe z nižjimi pokojninami uveljavljali sodno varstvo, razliko za nazaj izplačal do konca junija. Upokojenci, ki zoper odloč-
Uvodnik
be niso uveljavljali sodnega varstva, pa da na podlagi odločbe ustavnega sodišča niso upravičeni do poračuna. A je hkrati direktor zavoda Marijan Papež napovedal, da bo predlagal pristojnemu ministrstvu, naj vzpostavi zakonsko podlago, ki bo omogočila
Denar v nogavico
Se naši pogovori v teh dneh sploh sučejo okrog česa drugega, kot je letošnji snežni začetek pomladi? Brž ko .	se dva znanca kje srečata, žejo udri-
- \ | hala čez sneg, kajti sedaj pa gaje res že dovolj. Celo otrokom, ki so se v začetku zime veselili vsake snežinke posebej, je že začelo presedati in težko čakajo, da bodo lahko stekli na bližnji travnik za žogo - brez odvečnih zimskih oblačil.
Saj je pravzaprav z vsako stvarjo tako, da dalj časa kot traja, manj človeka zanima. Poglejte samo vstaj-niško začetno navdušenje, ko so ljudje vpili »Gotof si!«, danes pa so že utrujeni od vsega tega dogajanja in so se spet vdali vsakdanjemu malodušju. Tudi nova vlada ni več zanimiva, in če ne bi imeli zapletov pri enem od ministrov, bi nam bilo že vse skupaj nezanimivo. Pa če ima premierka krilo ali hlače.
Da pa se ne bomo povsem predali vsakdanjim skr-bem in težavam, s katerimi se spopadamo že leta in leta, pa nam je tokrat popestrila dan mati Evropa. Pravzaprav njen otrok Ciper. Ne vem sicer, ali ste bralci Štajerskega tednika med tistimi, ki imate v tej otoški državi shranjen svoj denar, ampak očitno nismo s svojimi prihranki čisto varni niti doma. Saj slovenski človek sprva najbrž niti ni pomislil, da ima ciprska kriza kakršenkoli vpliv na njegove prihranke v slovenskih bankah, ampak ko ti začnejo strokovnjaki in politiki razlagati, da pri nas pa res ne bo nič narobe, da so naši prihranki varni, da se pri nas ne more zgoditi to, kar se na Cipru, kjer lahko z bankomata dvignete največ sto evrov - takrat pa človeka prične skrbeti. Kajti da bi kdorkoli prej omenjenim strokovnjakom in politikom verjel, bi bilo najbrž naivno. Še zmeraj se je pokazalo, da je za govoricami prej ali slej prišla resnica. In ko ti nekdo reče: »Le pustite denar v banki. Če ga boste dvignili, bo država to vedela in vam bo nabila denar na premoženje - ta pa je večji, kot bi bil denar na privarčevani denar!« - ali se vam ob teh besedah ne prižge rdeča alarmna lučka?
V štunfe z denarjem!
Jože Smigoc
RADIOPTUJ
89,8° 98,2° 104,3
www.radio-tednik.si
TELEFON: 02 771 2261
poračun tudi za te upokojence.
Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti na vprašanje, ali bodo pristopili k pripravi omenjenega zakona, neposredno ne odgovarjajo. So pa zapisali, da je »neustavnost in krivice, ki jih je prepoznalo tudi ustavno sodišče in na katere je bilo v preteklosti že opozorjeno, treba popraviti«. »Ministrstvo bo k temu pristopilo, na kakšen način, pa je še stvar dogovora tudi znotraj koalicije,« so dodali.
Na ministrstvu za finance na vprašanje, ali pripravo zakona, o katerem govori Papež, podpirajo in kako bi v tem primeru zagotovili finančna sredstva, odgovarjajo, da ministrstvo posameznih ukrepov, ki jih vključuje zakon za uravnoteženje javnih financ (Zujf) in se nanašajo na predloge drugih resorjev - vključno s finančnimi posledicami ukrepov - ne morejo pojasnjevati javnosti.
Ustavno sodišče je namreč razveljavilo drugi, tretji in četrti odstavek 143. člena zakona za uravnoteženje javnih financ. Določbe, s katerimi je zakon znižal pokojnino okoli 26.000 upokojencem, ki jim delno ali celotno plačilo pokojnine zagotavlja proračun, je namreč spoznalo za neustavne.
Ob tem je sodišče Zpizu naložilo, da mora vsem prejemnikom pokojnin, ki so jim pokojnino odmerili na podlagi razveljavljenih odstavkov 143. člena Zujfa, brez odlašanja izdati nove odločbe.
Odločba ustavnega sodišča je začela veljati v soboto.
Vračilo vsem upokojencem
V večini parlamentarnih strank menijo, da bi morali del neizplačane pokojnine od junija lani dobiti povrnjen vsi upokojenci in ne zgolj 8000 tistih, ki je zoper odločbe o znižanih pokojninah zahtevalo sodno varstvo. Koalicijske stranke tako med drugim napovedujejo iskanje rešitve, ki bo omogočila enakost vseh oškodovanih upokojencev.
Znižanje pokojninskih prejemkov oz. posebnih pravic z zakonom za uravnoteženje javnih financ je bilo po mnenju poslanske skupine PS nesorazmerno in diskrimi-natorno ter zato v nasprotju z ustavo. V odzivu so spomnili,
da je poslanska skupina PS »krivice prejšnje vlade« poskušala odpraviti kar trikrat z vloženimi novelami, vendar v DZ niso dobili zadostne podpore kljub temu, da so opozarjali na škodljive posledice, ki jih je sporni člen povzročil upravičencem in ki jih bo povzročil državnemu proračunu.
»Nova vlada bo tako morala skladno z načelom delitve oblasti in pravne države omogočiti oz. zagotoviti izvršitev odločbe ustavnega sodišča in v državnem proračunu zagotoviti dodatna sredstva za izplačilo pokojninskih prejemkov upravičencem iz 232. člena zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju,« so napovedali v PS.
V zakonodajnem postopku je sicer že novela zakona za uravnoteženje javnih financ, ki so jo za odpravo posledic protiustavnega 143. člena predlagali v poslanskih skupinah PS in SD, ki pa jo je po mnenju PS treba dodatno preučiti tudi z vidika zadnje odločbe ustavnega sodišča. V poslanski skupini so napovedali, da bodo v prihodnjem tednu o tem opravili pogovore tudi z vlado oziroma pristojnimi ministri. Prizadevali si bodo, da bo koaliciji sprejela rešitve, ki bodo v največji meri popravile krivice prizadetim upravičencem pokojninskih prejemkov, so zapisali.
Poslanka SD Andreja Črnak Meglič je pojasnila, da je v koaliciji že sprožila vprašanje poračuna prizadetim skupinam upokojencev po 143. členu zakona za uravnoteženje javnih financ. Ob kar trikratni vložitvi novele zakona za uravnoteženje javnih financ,
s katero bi spremenili 143. člen zakona, je večkrat opozorila, da bo do tega problema, »glede na očitno in sedaj tudi priznano kršitev ustave, prej ali slej prišlo«.
Po mnenju poslanke je potrebno, ne samo za 8000 upokojencev z nepravnomočni-mi odločbami, ampak tudi ostalim zagotoviti ustrezen način poprave krivic. »Ker pa to nosi finančne posledice, je stvar koalicije, da se odloči, kako in na kakšen način to storiti,« je navedla Črnak Me-gličeva.
Po mnenju DL je korektno, da se denar povrne vsem in ne samo tistim, ki so se pritožili. Če bo pripravljena zakonska rešitev pravična, jo bodo v DL podprli, je zagotovil vodja poslanske skupine te stranke Rihard Braniselj. Minister za finance pa bo, kot pravi, povedal, kako in od kod za to zagotoviti finančna sredstva.
Po besedah vodje poslanske skupine DeSUS Franca Jurše so v stranki že pred oblikovanjem koalicije napovedali, da si bodo prizadevali za spremembo 143. člena varčevalnega zakona. Odločbo ustavnega sodišča je po njihovem prepričanju treba spoštovati, pri tem pa ravnati tako, da bodo vsi upokojenci, ki so jim bile znižane pokojnine, obravnavani enako.
Po mnenju SLS je naloga pristojnega ministrstva, da v sodelovanju z Zavodom za pokojninsko in invalidsko zavarovanje pripravi rešitve za odpravo neustavnosti. Šele zatem se bodo v poslanski skupini SLS do rešitev tudi opredelili, so navedli. Vsekakor pa je treba po njihovem mnenju zadevo urediti tako,
da bodo vsi upravičenci obravnavani enakovredno in ne bo razlikovanja med tistimi, ki so zahtevali sodno varstvo in tistimi, ki tega niso storili.
V NSi so dejali, da stranka spoštuje ustavno sodišče in njegove odločbe. Zato bodo naredili, kar je ustavno sodišče naložilo »in nič več in nič manj«. V SDS zadeve niso dodatno komentirali.
Ustavno sodišče je namreč razveljavilo drugi, tretji in četrti odstavek 143. člena zakona za uravnoteženje javnih financ. Določbe, s katerimi je zakon znižal pokojnino okoli 26.000 upokojencem, ki jim delno ali celotno plačilo pokojnine zagotavlja proračun, je namreč spoznalo za neustavne. Pri tem je sodišče Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje naložilo, da mora prejemnikom pokojnin, ki so jim pokojnino odmerili na podlagi razveljavljenih odstavkov 143. člena zakona, brez odlašanja izdati nove odločbe.
Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje je sporočil, da bo tistim upokojencem, ki so zoper odločbe z nižjimi pokojninami uveljavljali sodno varstvo, razliko za nazaj izplačal do konca junija. Upokojenci, ki zoper odločbe niso uveljavljali sodnega varstva, pa da na podlagi odločbe ustavnega sodišča niso upravičeni do poračuna. A je hkrati direktor zavoda Marijan Papež napovedal, da bo predlagal pristojnemu ministrstvu, naj vzpostavi zakonsko podlago, ki bo omogočila poračun tudi za te upokojence.
STA (Pripravlja: SiM)
Utrip Podravja. Rubrika, v kateri boste o dogodkih v Podravju izvedeli še več. Od ponedeljka do petka po 15. uri.
Družba za časopisno inadijskodejavnostRadio-Tednik,d.o.o.,Ptuj.Direktor:JožeBračič^^
287922. Štajerski tednikje naslednik Ptujskega tednika oziromaNašega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptujleta 1948. Izhajavsak torekin petek. Odgovorniurednik:Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani:Jože Mohorič. Vodjatehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Ivanuša, Dženana Kmetec, Martin Ozmec, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665priNovi KBM, d. d. E-mailuredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radi^tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radi^tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02 ) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15- Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,10 EUR. Celoletna naročnina: 111,10 eUr, za tujino v torek 107,10 EUR, v petek 105,00 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
torek • 26. marca 2013
Aktualno
Štajerski TEDNIK 3
Lovrenc na Dr. polju • Bruselj vnovič opozarja Slovenijo
Gume morajo z deponije
Slovenija je v četrtek, 21. marca, iz Bruslja prejela drugi opomin, da mora odstraniti odpadne gume iz gramozne jame v Lovrencu na Dravskem polju, saj takšno odlaganje odpadkov evropska zakonodaja prepoveduje.
Foto: M. Ozmec
V Bruslju opozarjajo, da je v gramozni jami v Kidričevem 107.060 kubičnih metrov gum in morajo biti odstranjene.
Foto: M. Ozmec	Foto: M. Ozmec
Prokurist Albin BrencI: »V izreku prekinitve gradbenega dovolje- Župan Anton Leskovar: »Če ne drugače, naj gume odstrani država nja ni bilo nobenih kršitev družbe AP.«	na stroške zavezanca.«
Ormož • Pomembna pridobitev v Pfeifer & Langen
Odprli nov skladiščni prostor
V četrtek so v podjetju Pfeifer & Langen v krogu poslovnih partnerjev in gostov namenu predali nov, 4000 m2 velik skladiščni prostor s kapaciteto 6000 ton. Novogradnja je bila vredna čez 1 milijon evrov.
Če Slovenija ne bo ustrezno ukrepala v dveh mesecih, lahko po poročanju STA Evropska komisija zadevo preda Sodišču Evropske unije. Odlaganje odpadnih gum na odlagališča je v EU prepovedano zlasti zaradi njihove visoke vnetljivosti; pri ravnanju z odpadki se namreč ne sme ogrožati človeško zdravje ali okolje, torej vode, zraka, tal, rastlin ali živali.
V Bruslju opozarjajo, da je v gramozni jami v Kidričevem 107.060 kubičnih metrov celih gum ali gum v kosih, v njej sta izbruhnila že dva velika požara; poleg tega je v bližini ena največjih zalog pitne vode v državi. Komisija je zato na podlagi priporočila komisarja za okolje
Pfeifer & Langen je eden najpomembnejših evropskih proizvajalcev sladkorja, ki ima v tej branži že 140-letno tradicijo. Podjetje izvira iz nemškega Kolna, kjer so ga ustavili člani družin Pfeifer in Langen. Družinski tradiciji so zvesti še danes in pomembno zaznamuje njihovo poslovno filozofijo. Po združitvi obeh Nemčij se je podjetje razširilo tudi v vzhodni del države, kjer so kupili sedem tovarn sladkorja. Ker so bile zastarele, so jih združili v eno moderno. Za tem so se razširili tudi po drugih vzhodno- in južnoe-vropskih državah, kjer so ponekod tudi skupaj z domačimi partnerji ustanovili številna podjetja. Danes je Pfeifer & Langen s svojimi podjetji prisoten v desetih evropskih državah. V letu 2010 je njihov promet znašal 1,142 milijona evrov, podjetje pa je zaposlovalo 2305 delavcev.
Od leta 2008 je podjetje prisotno tudi v Sloveniji, kjer so ustanovili hčerinsko podjetje.
V Ormožu so kupili silose in pakirno linijo nekdanje TSO od nizozemskega lastnika podjetja Cosun. Kot je ob odprtju povedal direktor Stefan Lücke, je podjetje v zadnjih letih v razvoj in posodobitev opreme v Ormožu vložilo okoli 3,5 milijona evrov. Pred časom so posodobili pakirno linijo za kilogramska pakiranja, kjer sedaj lahko zapakirajo 100 zavojev v minuti. Nedavno so vzpostavili tudi novo spletno stran www.sladkor.si, na kateri predstavljajo svoje izdelke, saj je podjetje poleg belega sladkorja znano po številnih sladkornih specialitetah, med katerimi so različni želirni sladkorji, bel in rjav kandis sladkor, mleti sladkor ter bele in rjave sladkorne kocke. Sicer pa je Pfeifer & Langen, d. o. o., Ormož trži svoje izdelke pod lastno blagovno znamko Diamant, ki je enotna za celotno skupino Pfeifer & Langen GmbH & Co. KG.
Ormoško podjetje zaposluje 17 redno zaposlenih delav-
cev, v sezoni polnjenja silosa z novim sladkorjem pa se jim pridruži še 15 delavcev, zaposlenih za določen čas.
Na tiskovni konferenci, ki je sledila odprtju, je bilo postavljeno tudi vprašanje, ali bi bilo podjetje v primeru odprave kvot za sladkor pripravljeno investirati tudi v proizvodnjo sladkorja v Ormožu. Direktor
Stefan Lücke je povedal, da je o tem do leta 2018 ali 2020 prerano govoriti, saj nihče ne more vedeti, kako se bo do takrat razvila situacija na trgu sladkorja. Možnosti nikakor ni izključil, je pa poudaril, da jih bo pri odločitvi vodilo predvsem načelo gospodarske upravičenosti.
Viki Ivanuša
Janeza Potočnika Sloveniji poslala drugi opomin ali obrazloženo mnenje. Če država v dveh mesecih ne bo ustrezno ukrepala, lahko komisija zadevo preda Sodišču EU.
Nekdanja gramoznica pri Lovrencu na Dravskem polju, ki jo je po ustrezni pogodbi z občino Kidričevo ter v skladu z izdanimi dovoljenji in soglasji za mletje odpadnih gum leta 2007 začelo sanirati podjetje Albin Promotion, vse od lanskega junija sameva. Ker je po drugem požaru na deponiji leta 2008 podjetje maja lani ostalo brez vseh dovoljenj, se je bilo primorano umakniti iz nekdanje občinske gramoznice.
Albin Brencl: Nobenih kršitev
ni bilo
V podjetju AP Albin Promotion pojasnjujejo, da so za sanacijo divjega odlagališča, tako imenovanega projekta predelave odpadne gume in sanacije opuščene gramoznice kot investitor leta 2007 imeli vso potrebno dokumentacijo in uradno izdana vsa potrebna dovoljenja. Lastnik in prokurist omenjenega podjetja Albin Brencl poudarja:
»Projekt je zahteval sanacijo s predelano odpadno gumo, ki se po fazi predelave imenuje »polnilo«, za kar je družba Albin Promotion pridobila soglasje od Zavoda za gradbeništvo. To pomeni, da ko odpadno gumo, ki ni nevaren odpadek, predelaš, to ni več odpadek, ampak uporabna gradbena surovina. Ključni motiv, da se je družba AP odločila za ta projekt, je bil, da investiramo v izboljšanje okolja; saj bi s sanacijo odpadne jame pridobili kmetijsko zemljišče in rešili ekološki problem Občine Kidričevo; ob tem pa bi ustvarili še dodano vrednost.
Na žalost sta se v obdobju enega leta zgodila dva podtaknjena požara. Prvi je bil pravilno pogašen do jutra s posipavanjem, drugega pa je vodja gasilcev - zdajšnji župan Občine Kidričevo - gasil nepravilno in ga do jutra celo razširil. Takrat so mu poveljevanje odvzeli, začeli posipavati, kar je edino pravilno, in požar hitro pogasili. Še danes teče na ptujskem sodišču postopek proti naši družbi AP za vračilo stroškov gašenja v višini 126.000 evrov, a sodišče kljub poročilu kriminalistov in ovrženim ovadbam tožbe ne zavrne.
Dan po požaru pa so se pojavile težave, ki trajajo še danes. Občina Kidričevo in Civilna Iniciativa, po mojem gre za skoraj iste ljudi, so začeli izvajati pritisk na vse vladne inštitucije; zahtevali so prekinitev del in odvzem vseh dovoljenj. Takratno Ministrstvo za okolje in pro-
stor jim preko visoke uradnice Barnarde Podlipnik vse obljubilo in proti naši družbi sprožilo postopek odvzema vseh dovoljenj. Ker analiza okolja po požaru ni zaznala onesnaženja, ministrstvo ni moglo izpolniti obljub, zato je Civilna Iniciativa problematiko prenesla na Evropsko komisijo. Vlada RS je na zahtevo Občine Kidričevo preklicala gradbeno dovoljenje 7. julija 2011; njihov argument je bil, da ga ni izdal pristojen organ, ter nas napotilo na ponovno izdajo na UE Ptuj. Poudarjam, da v izreku prekinitve gradbenega dovoljenja ni bilo nobenih kršitev družbe AP in nobenih dodatnih zahtev za ponovno izdajo dovoljenja. UE Ptuj si je to očitno razlagala po svoje, saj je 18. januarja 2012 izdala negativno odločbo.«
Gume naj odstrani država na stroške zavezanca
Na drugi opomin iz Bruslja so reagirali tudi na občini Kidričevo. Župan Anton Leskovar je menil, da če ne drugače, naj gume odstrani država na stroške zavezanca:
»Najprej moram izpostaviti, da si v Občini Kidričevo že dlje časa prizadevamo, da bi bile odpadne gume iz gramozne jame v Lovrencu na Dravskem polju odstranjene, saj se tudi sami zavedamo, da tako nezakonito odloženi nevarni odpadki predstavljajo neposredno grožnjo človeškemu zdravju in okolju. Na problematiko smo opozorili prav vse pristojne organe, od ministrstva za kmetijstvo in okolje preko ministrstva za infrastrukturo in prostor do vseh pristojnih inšpekcij. Okoljski inšpektor je že izdal odločbo, s katero je naročil zavezancu, družbi Albin Promotion, odstranitev vseh odpadnih gum iz gramozne jame. Čeprav je navedena odločba že izvršljiva, je zavezanec žal še ni izvršil. Pričakujemo, da bo tudi opomin Evropske komisije prispeval k temu, da bodo odpadki odstranjeni, če ne drugače, pa naj jih odstrani država na stroške zavezanca. Tako zakonodaja kot tudi izvršljive inšpekcijske odločbe ji dajejo to možnost.
Ob tem pa moram izpostaviti, da Občina Kidričevo ni zavezanec za odstranitev odpadnih gum, saj je te gume v gramozno jamo nezakonito odložila družba Albin Promotion. To jasno izhaja iz vseh izdanih inšpekcijskih odločb, prav tako pa je Okrožno sodišče na Ptuju s sodbo, ki sicer še ni pravnomočna, ugotovilo, da Občina Kidričevo v pravnem razmerju z družbo Albin Promotion ni storila ničesar protipravnega.«
M. Ozmec
Foto: Viki Ivanuša
Ormoški župan Alojz Sok (v sredini) ter direktorja Pfeifer & Langen Horst Herold (levo) in Stefan Lücke so skupaj odprli novo skladišče.
4 Štajerski TEDNIK
Po naših občinah
torek • 26. marca 2013
Cirkulane • S 17. redne seje
Počilo okoli nove zaposlitve v občinski upravi
Na tokratni seji cirkulanskega občinskega sveta je zavrelo takoj na začetku, ob sprejemanju dnevnega reda. Razlog za krepko besedno bitko med županom Janezom Jurgcem in svetnikom Ivanom Hemetkom, ki je izzvenela šele ob koncu seje, je bila nova zaposlitev referenta za infrastrukturo v občinski upravi.
Hemetek je namreč želel, da se v dnevni red vnese tudi točka o tej zaposlitvi, župan Jurgec pa je bil absolutno proti: „Ne, te točke ne bomo dajali na dnevni red, niti to ni možno po veljavni zakonodaji, saj material zanjo svetnikom ni bil poslan pred sejo. Poleg tega je zaposlovanje v občinski upravi stvar župana in občinske uprave, nikakor pa ne svetnikov! O tem nima torej občinski svet kaj razpravljati!"
Hemetek se ni takoj pustil prepričati: „V skladu s 33. členom našega poslovnika je možno dodati točko dnevnega reda in svetniki lahko razpravljamo o tem! Ne nazadnje menim, da je to aktualna zadeva!"
Vpletel se je še svetnik Franc Milošič, ki je podprl Hemetka, županu pa namenil besede: „Janez, daj malo preveri, kaj govoriš ... "
Župan: „Dodatne točke dnevnega reda ne bo!"
Toda župan je brezkompromisno poudaril še enkrat: „Povedal sem, da je zaposlovanje izključno stvar župana! Poleg tega nimaš besede!" Milošiča je takšen odziv tako razjaril in prizadel, da je s kratkim „Hva-la lepa, potem pa lahko noč!" na hitro pobral svoje stvari in izginil v noč.
Hemetek pa je še enkrat poskusil: „Kolikor vem, se o točkah dnevnega reda glasuje. Sicer pa naj naša statutarna komisija preveri, ali se lahko vnese dodatna točka dnevnega reda ali ne!"
Besedno mečevanje med županom in Hemetkom se na tej točki še ni nehalo in kazalo je že, da zna biti seja predčasno končana, saj ni popustil nobeden od njiju. Nato je župan vendarle predlagal, da če že hočejo razpravljati o novem delavcu občinske uprave, lahko to naredijo pri točki pobud in vprašanj, kaj prida pa to ne bo pomagalo, saj o zaposlitvah, kot je še enkrat poudaril, odloča on: „Lahko se o tem pozanimate, tako pravi zakon! Občinski svet nima nobene pristojnosti glede zaposlovanja in zato ta točka ne bo uvrščena na dnevni red! Lahko na naslednji seji, če vztrajate, tokrat pa ne! Pa ne bojim se nobene protikorupcijske komisije, naj le pride!"
Med omenjeno razpravo so se svetniki najprej pozanimali, kdo je sploh v občinski statu-tarno-pravni komisiji, in ko so ugotovili, da so v petčlanskem organu trije med njimi, so za-
Tokrat je za vročo besedno vojno v uvodu in zaključku seje poskrbel svetnik Ivan Hemetek (prvi z leve), ki se nikakor ne strinja z novo zaposlitvijo v občinski upravi; med ostrim besedovanjem je bilo slišati marsikaj sočnega tako od njega kot od župana Janeza Jurgca...
čeli posvet, ali se lahko točka vnese v dnevni red ali ne. Po nekaj minutah prekinjene seje so skupaj z direktorico občinske uprave situacijo razjasnili: „Žal se točka ne more uvrstiti na dnevni red, ker gradivo zanjo ni bilo predhodno posredovano vsem svetnikom ... "
Kup očitkov okoli novega referenta za infrastrukturo
Tako se je prvi del vojne na seji zaključil, svetniki so se posvetili ostalim točkam dnevnega reda, a je bilo ves čas v zraku slutiti, da bo (ne)sporna zaposlitev novega občinskega delavca še „na tapeti".
In res je bilo tako. Ob zadnji točki dnevnega reda (pobude in vprašanja) je Hemetek še enkrat odprl očitno bolečo zadevo. Zanimalo ga je, kako to, da so bili razpisi za novega delavca objavljeni takoj po zadnji seji decembra, ko so razpravljali in se strinjali, da je treba zaradi zmanjšanja virov financiranja občine res varčevati, in zakaj je bil razpis objavljen prav čez božično-novoletne praznike, pa tudi zakaj o novi zaposlitvi svetniki sploh niso bili obveščeni: „Po eni strani je za občino vse manj denarja, po drugi strani pa se zvišujejo stroški občinske uprave zaradi nove zaposlitve. Res ne vem, zakaj je ta potrebna. Vsi veliki projekti so končani, kaj nam bo zdaj referent za infrastrukturo?! Tudi za ceste smo podelili koncesijo. Ali zaradi novo zaposlenega mogoče ne bomo več plačevali nadzora pri gradnji cest?! Res potrebujemo referenta s sedmo stopnjo izobrazbe, povrhu diplomiranega organizatorja dela?! In še, zakaj tega razpisa ni v arhivu na spletni strani občine, kot so vsi drugi razpisi?!" He-metek je ob tem še namignil,
da bi znala biti zaposlitev tudi strankarsko obarvana, saj je novi referent bil leta 2006 in 2010 kandidat za svetnika na listi SDS, katere člani so tudi župan, oba podžupana in direktorica občinske uprave.
Župan je veliko večino očitkov zakonodajno argumentirano zavrnil: „Kot veste ali pa ste pozabili, smo leto dni, od odhoda prejšnje direktorice, delali z dvema zaposlenima: z našo novo direktorico, ki je bila prej na mestu svetovalke, in računovodkinjo. Torej smo celo leto prihranili za eno delovno mesto. Delavcev preko javnih del ne morete šteti v ekipo zaposlenih na občinski upravi. Razpis za delovno mesto je bil objavljen trikrat! Šele na tretji razpis smo dobili eno samo vlogo, in to Franca Kelca, ki je izpolnjeval vse pogoje! Glede na velikost občine bi morali imeti sedem zaposlenih z univerzitetno izobrazbo, delali smo pa z dvema! Sedaj imamo tri zaposlene, kar pomeni prav toliko kot pred dobrim letom. Sicer pa si pogledati okoliške občine, ki so primerljive z nami, koliko imajo zaposlenih v občinski upravi!"
„Zaradi takih stvari bom kandidiral še enkrat!"
Hemetek se ni dal prepričati: „Pa saj imamo že podžupana, ki je zadolžen za infrastrukturo, zakaj potrebujemo še referenta?! In kakšen strošek pomeni nova zaposlitev za občino?"
Župan Jurgec: „Vsekakor bo ta strošek manjši, kot je bil ob zaposlitvi prejšnje direktorice Kelenčeve, ki je zaradi delovne dobe in dodatkov ter nazivov občino stala več, kot jo bo novi človek."
Na tej točki se je prizadeto
oglasila še aktualna direktorica občinske uprave Milena Debeljak in povedala, da so vsi zaposleni na občinski upravi maksimalno obremenjeni oz. preobremenjeni, da si mora vsak zaslužiti svojo plačo in da delajo, dokler je potrebno, ne glede na delovni čas.
Za zaključek je sledilo še nekaj osebnega obračunavanja med županom in Hemetkom. Župan mu je namreč očital, da ob zaposlitvi njegovega brata preko javnih del ni bilo nič narobe, nobenih kritik ali nezadovoljstva, potem pa še dvakrat poudaril: „Če bi bila v Cirkulanah hinavščina in zavist tako majhna, kot je zdaj velikanska, potem bi bilo tukaj veliko lepše in boljše. Me pa take stvari, kot je ta danes, sploh zato, ker smo veliko naredili in ker je veliko ljudi zadovoljnih, vzpodbujajo k temu, da bom ponovno kandidiral za župana! Najprej nisem mislil tako, zdaj pa bom kar povedal, da bom!"
Povedal pa je še nekaj: „Zdaj, ko je zadeva končana, naj bo jasno: veste, da sem bil ovaden, češ da sem lastnik stanovanja v novi poslovno-stanovanjski stavbi. Kriminalistična preiskava je končana, dokazano je, da je šlo pri ovadbi za same laži! Zdaj bom sprožil nasprotno preiskavo, ker hočem vedeti in naj se enkrat odkrije, kdo izvaja takšno demagogijo!"
Dober bodoči regijski projekt -geotermalna vrtina
Vse ostale (vmesne) točke dnevnega reda so svetniki od-delali brez posebnih razprav ali nasprotovanj. Župan jih je tako seznanil z vsemi projekti, s katerimi občina kandidira na raznih razpisih, in povedal, da so doslej dobili sklep
za sofinanciranje energetske prenove starega dela osnovne šole. Z ministrstva za infrastrukturo in prostor bodo za temeljito prenovo stavbe prejeli 195.000 evrov, sami pa jih bodo dodali še 120.000.
Potrdili so letni plan kulture, za katero so v proračunu namenili skupno 41.500 evrov, ter letni plan športa, za katerega je v proračunu rezervirano dobrih 18.000 evrov. Strinjali so se tudi z znižanjem cene za oskrbo na domu; ta se je znižala s prejšnjih 18,14 evra na 15,98 evra, in ker bo občina svoj delež plačila zadržala na isti ravni, bo ta storitev za uporabnike cenejša. Hemetka je ob tem zanimalo, ali ne bi poiskali še cenejšega izvajalca te storitve, kot so to naredili v Dornavi, a je župan rekel, da bi priprava koncesije bila dolgotrajna in draga, poleg tega pa naj bi to storitev v prihodnje bojda opravljal Dom upokojencev.
V nadaljevanju je župan svetnike pozval, naj predlagajo, kakšne regijske projekte bi lahko izvajala občina v naslednjem programskem obdobju, s katerimi bi lahko kandidirala za denar iz regionalnih razvojnih pobud od leta 2014 naprej. Poudaril je, da bo denarja za vzhodno regijo dobra milijarda evrov, da pa se bodo sofinancirali le projekti regijskega pomena, torej se bodo morale občine, sploh manjše, povezati v skupnih projektih, če bodo hotele uspešno kandidirati. Slišati je bilo nekaj predlogov o povezani kolesarski mreži, skupnih cestah (s cirkulansko obvoznico vred), naredili bi se lahko zbirni centri za več občin skupaj, pa o izkoriščanju lesne biomase, zanimiv je bil tudi predlog o izvedbi geo-termalne vrtine, ki naj bi bila najbolj upravičena prav v Cir-kulanah, in podobno.
Brez odločitve o OŠ Ljudevita Pivka
Potem so se malo pogovarjali še o gradnji OŠ Ljude-vita Pivka; župan je svetnike seznanil s projektom, ceno in pomisleki drugih občin okoli sofinanciranja: „Tudi mi za naše otroke plačujemo vse stroške, vključno z najemnino. Samo najemnine smo doslej v vseh letih, skupaj z občino Gorišnica, plačali več kot 60.000 evrov. V šoli pa je bila doslej zamenjana ena črpalka, ki stane 1000 evrov, in zamenjana streha po toči, za kar je del stroškov plačala zavarovalnica, del pa država. Pa tudi če ne, ta strošek ne bi mogel preseči 50.000 evrov. Denar od najemnin občin je očitno nekam izpuhtel! Odgovori odgovornih v ptujski občini pa so tudi zelo nejasni. Poleg tega ni jasno, kaj bo z nepremičnino v Biogradu, s prodajo katere naj bi občine sofinancirale gradnjo nove šole. Kaj bomo s to nepremičnino, če bomo zdaj primorani iz proračunov financirati gradnjo šole?! Sicer mi letos itak nimamo tega denarja. Nadalje je projekt nove šole nadstan-dardno predimenzioniran. In za konec je tu še problem šolskega ministrstva, ki bo gradnjo sofinanciralo šele v letih 2015 in 2016. To pa pomeni, da finančna konstrukcija projekta ni zaprta in se zato ne more začeti izvajati. Mestna občina je sicer zdaj vso zadevo predala računskemu sodišču, kjer pa pričakujemo negativno mnenje, saj se gradnja brez zaprte finančne konstrukcije ne sme začeti. To je le nekaj pomislekov županov, na vas pa je, da se odločite, ali boste glasovali za sofinanciranje gradnje ali ne."
Svetniki niso prav dolgo razpravljali; še najbolj jih je pravzaprav zanimalo, zakaj ima občina Cirkulane odstot-kovno (glede na število prebivalstva) največ otrok v tej šoli, na kar seveda župan ni imel pametnega odgovora; pošalil se je lahko le, da se morda Cirkulančani preveč ženijo med seboj ... Sicer pa je resno dodal, da se število otrok s posebnimi potrebami iz leta v leto lahko zelo spreminja.
Svetniki se na koncu niso odločili za nič: predlagali so, da bodo o sofinanciranju gradnje glasovali takrat, ko bo svojo odločitev podalo Računsko sodišče.
SiM
Foto: SM
torek • 26. marca 2013
Od tod in tam
ŠtajerskiTEDHiK 5
Sp. Podravje • Društvo podeželske mladine v polnem zagonu
Mladi, ki cenijo kmetijstvo in podeželje
Po več kot dvoletnem popolnem mrtvilu ptujskega Društva podeželske mladine (DPM) sta se minuli teden na pobudo nekaj članov civilne iniciative zgodila najprej ustanovna skupščina, v petek pa že regijsko tekmovanje mladih v poznavanju kmetijstva, hkrati pa je v teku tudi preimenovanje društva v DPM Spodnje Podravje.
Na ustanovnem občnem zboru DPM Ptuj - Sodnje Podravje, ki se je zgodil minulo nedeljo, je 22 zbranih članov med drugim izvolilo novo vodstvo. Predsednik DPM je Aleš Kirbiš iz Šikol, sicer eden od pobudnikov ponovnega zagona tega društva. Po izvolitvi je najprej povedal: „Seve-da nisem bil sam začetnik oz. pobudnik ideje o ponovnem zagonu DPM. Za to idejo smo se najprej skupaj zavzeli Jože Murko s KGZ Ptuj, Slavica Ga-šparič in Matjaž Klasinc. Nad udeležbo na ustanovnem zboru sem bil pozitivno presenečen, saj posebnih priprav in časa za poziv mladim k udeležbi sploh ni bilo. Mudilo se nam je namreč zaradi organizacije kviza Mladi in kmetijstvo, ki smo ga morali izpeljati najkasneje do 25. marca, kar nam je zdaj tudi uspelo, še pred rokom."
Aleš Kirbiš prihaja s kmetije v Šikolah, lani pa je zaključil univerzitetni študij živinoreje oz. zootehnike na Biotehniški fakulteti v Mariboru: „Trenutno pomagam na kmetiji, v bližnji prihodnosti pa se nameravam zaposliti. Tako imam zdaj nekaj časa in zato sem se odločil, da naredimo nekaj dobrega za mlade, ki so še navdušeni nad podeželjem, kmetovanjem. Predvsem pa tudi
Takoj po ustanovnem občnem zboru je DPM Spodnje Podravje uspešno izvedlo regijski kviz Mladi in kmetijstvo, ki se ga je udeležilo pet tekmovalnih ekip; kot so povedali, so zmagovalci vsi, največ točk pa je zbrala ekipa DPM Slovenske gorice.
želimo pridobiti čimveč članov oziroma pri mladih spodbuditi interes za podeželje. Prednosti združevanja mladih je veliko; mladi s podeželja se na tak način lažje spoznavajo, si izmenjujejo izkušnje in tudi znanje, si pomagajo, se kaj naučijo ipd."
Aleš, ki je kljub mladosti precej dober poznavalec kmetijske problematike in stanja kmetijstva v državi, ob tem še pravi: „Dejstvo je, da je starost
kmečkega prebivalstva pri nas vedno višja, mladih na kmetijah je vedno manj. Želim si, da bi se to spremenilo in preko DPM, pa tudi preko Zveze podeželske mladine, ki združuje vse DPM po državi, se bomo trudili za izboljšanje podobe kmetijstva in podeželja, da bi bilo v prihodnje čimveč mladih prevzemnikov kmetij. Sicer pa se bomo trudili vzpodbujati mlade in v njih prebuditi veselje do kmetovanja, četu-
di bodo zaposleni v podjetjih. Pomembno je namreč, da se ohranijo zlasti male kmetije, ki res morda ne zadostujejo za preživetje, so pa nujne za ohranjanje podeželja in jih je možno lepo vzdrževati in ohranjati ob redni zaposlitvi kje drugje. Te kmetije ne smejo več propadati, kot se dogaja zdaj. Pri ohranjanju in razvoju malih kmetij mislim zlasti na razvoj in razširitev dopolnilnih dejavnosti, ki jih imetnik
Trnovska vas • Prvo srečanje Vrhovčanov
Vsi veseli Vrhovčani na kupu
Pred kratkim obnovljena in povečana večnamenska dvorana v središču Trnovske vasi je bila minuli petek zvečer nabito polna. Zgodilo se je namreč prvo družabno srečanje Vrhovčanov, kot sebe imenujejo domačini dveh naselij.
„V bistvu gre za prvo srečanje občanov Trnovskega in Bišečkega Vrha in odziv je res nad vsemi pričakovanji," je ob srečanju povedal pobudnik
ideje Sandi Lah, ki je zamisel predstavil obema vaškima odboroma in oba sta ga z veseljem podprla. „Takšen je bil tudi odziv naših ljudi, saj smo
jim namero o srečanju predstavili tudi osebno, po domovih. Velika večina, skoraj vsi, so bili zelo pozitivno presenečeni in so svoj prihod potrdili, kar se
Trnovskovaška dvorana je bila na petkovem spoznavnem in družabnem srečanju polna Vrhovčanov -občanov Bišečkega in Trnovskega Vrha.
je potem dokazalo tudi v petek zvečer, saj ni noben stol ostal prazen. Mislim, da so takšna srečanja dandanes, ko je manj druženja ob kakšnih skupnih opravilih kot nekoč, še kako pomembna. Poleg tega imamo tudi precej novih priseljencev, ki se še ne poznajo med seboj, a prav je, da se v tako majhni občini, kot je naša, vendarle vsi poznamo!"
V dvorani so se zbrale družine praktično iz vseh hišnih številk; od najmlajših do tistih, ki se lahko pohvalijo že z lepim številom križev na svojih ramenih, manjkal pa ni niti župan Alojz Benko, ki je tovrstno druženje svojih občanov pozdravil z velikim veseljem.
Večer se je začel s pevskim nastopom domačih ljudskih pevcev in mladega harmonikarja Denisa, zbrane sta pozdravila tudi Sandi Lah in predsednik vaškega odbora Miran Brumen, povezovalca programa pa sta povedala marsikaj zanimivega o zgodovini obeh vasi, ki sta bili v ohranjenih zgodovinskih virih prvič omenjeni leta 1582. Družabni večer se je nadaljeval s posamično predstavitvijo vseh prisotnih družin, nato pa so se zbrani ob domačih dobrotah in vinski kaplji na mizah ter živi glasbi spoznavali in zabavali še globoko v noč.
SiM
manjše kmetije lahko realizira in razvija ob redni zaposlitvi kje drugje. In v tem vidim vizijo razvoja našega podeželja."
Zmagovalec regijskega kviza DPM Slovenske gorice
Letošnji plan dela DPM Sp. Podravje, kjer si želijo pridobiti predvsem čim več novih članov, ki bodo aktivno sodelovali pri projektih, pa je že hudo natrpan: „Prvi cilj smo uresničili že v petek z uspešno realizacijo regijskega kviza Mladi in kmetijstvo, sicer pa se bomo letos udeležili še prireditve ob 20-letnici ZPMS na Brdu pri Kranju, državnega kviza, športnih iger, regijskih in državnih kmečkih iger, kmetijsko-živil-skega sejma, vključili se bomo v državni projekt izbora ino-vativnega mladega kmeta oz. kmetice in poskušali najti svojega predstavnika iz Podravja za ta naslov, organiziranih bo nekaj ekskurzij, med drugim v Bruselj, seveda pa bomo tudi aktivni udeleženci različnih prireditev, ki so tako ali drugače povezane s podeželjem in mladimi."
Ob povedanem so člani DPM že ustvarili svoj FB-pro-fil, prav tako tudi svojo spletno stran, v petek zvečer pa so uspešno izvedli tudi regijski kviz, ki se ga je udeležilo pet tekmovalnih ekip: domača ekipa DPM Ptuj - Spodnje Po-dravje, DPM Slovenske gorice, DPM Venčesl, DPM Maribor in DPM Ormož. Kot je povedal Aleš Kirbiš, je bilo za tekmovanje potrebnega precej znanja: „Osnovne teme letošnjega kvi-za, kjer lahko tekmujejo le tekmovalci, ki so člani kakšnega DPM, so se nanašale na hmeljarstvo, na rejo perutnine in na glavne rastline, namenjene
pridelavi olja v Sloveniji. Dodatna tema za primer izenačenosti rezultatov pa so slovenske narodne noše."
Zmagovalna ekipa letošnjega regijskega tekmovanja je bila ekipa DPM Slovenske gorice, ki se bo že 13. aprila udeležila državnega tekmovanja Mladi in kmetijstvo v Sv. Juriju ob Ščavnici.
Mlade tekmovalce (pogoj je starost do vključno 20 let) je pozdravil tudi v. d. direktorja KGZ Ptuj Andrej Rebernišek, ki je poudaril, da smo zmagovalci vsi zbrani, sicer pa izjemno pohvalil začetni zagon mladega vodstva na novo oživljenega DPM Spodnje Podrav-je: „Res iskrene čestitke, da ste v roku petih dni uspeli izvesti tako ustanovni občni zbor in že tudi regijsko tekmovanje! Zavedajte se, da je znanje izjemno pomembna vrednota, ki jo je v življenju ves čas treba izpopolnjevati in nadgrajevati, tudi z izkušnjami. To je recept za uspešno življenjsko pot. Že danes pa vas vabim tudi k sodelovanju v številnih prireditvah ob 60-letnici KGZ Ptuj, ki jo praznujemo letos junija!"
SiM
Foto: MK
Predsednik DPM Spodnje Podravje Aleš Kirbiš je prepričan, da je prihodnost slovenskega kmetijstva (in podeželja) v ohranjanju majhnih kmetij, za kar pa bodo morali poskrbeti mladi.
Foto: MK
Foto: SM
6 Štajerski TEDNIK
Od tod in tam
torek • 26. marca 2013
Središče ob Dravi • 19. seja občinskega sveta
Zaposluje jih skrb za zdravo in cisto okolje
Svetniki občine Središče ob Dravi so na 19. redni seji najprej umaknili dve točki dnevnega reda, saj so bili mnenja, da bi sicer seja lahko trajala predolgo in bi postali podobni kateremu od bližnjih občinskih svetov. Predlagali so tudi, da se v bodoče seje z obširnejšim dnevnim redom zaradi zagotavljanja boljšega dela razdelijo na dva dela, za katera bi prejeli eno sejnino.
Menili so, da si je za spremembo statuta treba vzeti več časa in mnenja uskladiti v razpravi po odborih. Ker pa se pripravlja nov zakon o volitvah, bi bilo bolj smiselno počakali nanj in nato spremeniti statut, saj jih menda doslej pri njihovem delu ni omejeval oziroma z njim niso imeli težav. Poleg točke o spremembi statuta so z dnevnega reda umaknili še obravnavo predloga odloka o cestah.
Zaskrbljeni nad dogajanjem v bioplinarni
Takoj na začetku seje se je pri Pobudah, predlogih in vprašanjih dvignilo precej prahu v zvezi z dogajanjem v sre-diški bioplinarni. Bioplinarna Organica Jurša I naj že nekaj mesecev ne bi obratovala, ker nima surovine za proizvodnjo. Če je verjeti govoricam, je brez surovine menda zato, ker nima poravnanih obveznosti do dobaviteljev iz preteklih obdobij. Konec februarja pa si je biopli-narna pridobila spremenjeno okoljsko dovoljenje, ki ji ga je pomagal pridobiti odvetnik
Franci Matoz. Sprememba se nanaša na količine in vrste snovi, namenjene za predelavo v bioplinarni. Po večini gre za ptičji gnoj, svinjsko in govejo gnojevko, hlevski gnoj, odpadna žita, sirotko, različne tropine in odpadno sadje ter zelenjavo. V zadnjem delu dovoljenja se poleg znanih dobaviteljev surovine pojavlja tudi podjetje E. C. Lux S. A. Environment consultant iz Luksem-burga. Podjetje je registrirano za okoljevarstveno svetovanje, kot surovina, ki naj bi jo dobavljali, pa je navedeno 12.000 ton odpadkov rastlinskega izvora z živilskih trgov. Svetniki so izrazili svoje pomisleke, da se ne bi v teh odpadkih pojavili tudi odpadki živalskega izvora. Dovoljenje je sicer v skladu z zakonom, vendar je podžupan Bojan Mlakar opozoril na dogodek iz Avstrije, kjer je eksplodirala cisterna s krvjo, namenjena v eno od slovenskih bioplinarn, in izpostavil velik problem nadzora, s katerim se pri nas ne spopadamo ravno uspešno. Župan Jurij Borko je povedal, da so lastnika biopli-narne že večkrat povabili na pogovor na občino, vendar se
Foto: Viki Ivanuša
Marsikaj zanimivega so povedali svetniki na 19. redni seji.
zaenkrat za to še ni odločil.
Svetniki in župan so v širši razpravi izrazili zaskrbljenost nad tem, da se ne bi v njihovem okolju prekupčevalo s problematičnimi odpadki in da ne bi prišlo do kakšne ekološke škode, ki bi jo plačevali še bodoči rodovi. Zanimivo se jim je zdelo tudi, da je vlogo
Ormož • Selitev podjetja Mihaela
Selitev kot darilo ob 20-letnici
Podjetje Mihaela, d. o. o., ki že 20 let oskrbuje vinogradnike in kletarje z opremo in reprodukcijskim materialom, je svojo trgovino minuli teden preselilo v nove prostore. Ostali so sicer na isti lokaciji, na naslovu Hardek 34 f v Ormožu, a so se iz zgornjih prostorov preselili v pritličje, s čimer so bistveno olajšali delo zaposlenim, obenem pa poskrbeli za svoje stranke.
Na istem naslovu podjetje Mihaela, d. o. o., trgovsko dejavnost izvaja vse od leta 1995 naprej; sem so se preselili s Koga, kjer so tri leta pred tem odprli svojo prvo maloprodajno prodajalno.
Po 20 letih delovanja pa so se minuli teden preselili tretjič, a tokrat le eno nadstropje nižje. Kot pojasnjuje direktorica Mihaela Prapotnik Husel, so si v
podjetju že nekaj časa prizadevali za selitev v pritličje, saj so tako petim zaposlenim bistveno olajšali delo, strankam pa obisk trgovine. Sedanji prostori so tudi nekoliko večji, v kratkem pa bodo odprli še servisno dejavnost za proizvode znamke Husqvarna.
„Preselili smo se na zelo lep datum, 21. 3.2013, številke so se lepo zložile. Obenem s selitvijo,
ki je za nas zelo pomembna, tudi obeležujemo 20. obletnico ustanovitve podjetja," še pravi Prapotnik Huselova.
Zraven trgovske dejavnosti v Ormožu podjetje Mihaela, d. o. o., nastopa tudi v vlogi grosista, saj zastopajo razne blagovne znamke ter na ta način zalagajo kmetijske trgovine, zadruge in markete po državi.
Dženana Kmetec
Kolektiv trgovine Mihaela z direktorico Mihaelo Prapotnik Husel v ospredju
Foto: marketing Radio-Tednik
za dovoljenje vložil eden najdražjih slovenskih odvetnikov, čeprav gre za postopek, ki ne zahteva velike podpore odvetniških služb.
Jurija Dogša je zanimalo tudi, koliko je podjetje plačalo nadomestila za stavbno zemljišče; tega na občini ne vedo, saj to vodijo na davčni upravi, občina pa ne razpolaga s podatki, kdo in koliko je plačal in kdo ne. Davčno upravo so že zaprosili za seznam dolžnikov, da bi sami poskušali apelirati na njih, da plačajo svoje obveznosti do Občine, saj se je dolgov nabralo že za 22.000 evrov. Vendar so jim z davkarije odgovorili, da morajo imeti zelo tehtne razloge, da jim razkrijejo te podatke. Povedali so jim le, da so šli vsi dolgovi v izvršbo. Takšna ureditev, da Občina ne ve, koliko in kdo ji je dolžan, se je Dogšu zdela naravnost butalska. Za pomoč se bodo obrnili na medobčinsko upravo.
Na koncu so povedali, da bi bili veseli, če bi bioplinar-na obratovala, če jo v kraju že imajo. V prihodnje pa bodo pozornejši na investitorje v svoji obrtni coni.
Ko bodo kazni, bo tudi red
Seja se je nadaljevala z okolj-sko problematiko in različnimi poročili o izvajanju gospodarskih javnih služb.
Svetnik Dogša je opozoril tudi na praznjenje cistern z gnojevko na poljih, ki jo izvajajo znani kršitelji v času, ko je to prepovedano. Omenjeno je bilo, da nekateri tudi vsebino greznic še vedno praznijo na kmetijskih površinah. Ludvik Hriberšek iz Komunalnega podjetja Ormož je povedal, da je cena za odvoz okoli 4 m3 greznice okoli 70 evrov, če pa je treba vsebino peljati dvakrat, pa je lahko cena tudi čez 100 evrov. V razpravi o odvajanju in čiščenju voda pa je bilo izpostavljeno, da je središka ka-
nalizacija stara in neustrezna, zato vsi upajo na pridobitev potrebnih sredstev za projekt nove kanalizacije, saj se leto 2015, ko bo zakon naredil več reda na tem področju, nezadržno bliža.
V	razpravi je bilo izpostavljeno, da je pomemben tudi boljši nadzor. V Ormožu so že od novembra brez inšpektorja, postopek izbire novega pa se še kar vleče. Očitno preventiva za nekatere ne zaleže, je povedal Ludvik Hriberšek: „Ljudje se ničesar ne držijo, ker ni nihče dobil nobene kazni. Če bi policaji samo opozarjali, tudi na cestah ne bi bilo nobenega reda. Nekdo bo moral napisati nekaj kazni, pa se bo slika spremenila. Ampak inšpektorji raje gredo v podjetja, kjer lahko hitro napišejo kazen za več tisoč evrov, na teren pa ne gre nihče."
Vodja medobčinske uprave Boris Novak je opozoril, da poleg občinske obstajajo še druge inšpekcije - okoljska, gradbena, kmetijska, a se svojih nalog dobesedno otepajo.
Vodo si vzamejo zastonj iz hidrantov
V	poslovnem poročilu o oskrbi s pitno vodo smo slišali, da je v občini Središče ob Dravi skupno okoli 628 priklopov na javni vodovod. Zdravstveni nadzor pitne vode je bil reden, saj je bilo odvzetih kar 175 vzorcev in še 34 vzorčenj neodvisnega državnega nadzora, kakovost vode pa je bila v vseh primerih v skladu z zakonodajo. Lani je bilo na javnem vodovodu v občini, enako kot v letu 2011, pet okvar. Vod Frankovci-Središče je bil obnovljen, letos obnovo nadaljujejo v prizadevanju, da bi bilo izgub manj in oskrba boljša. V celotnem sistemu je namreč preko 35 % vodnih izgub, kar je veliko in ima precejšnje finančne posledice. Težava je namreč v tem, da gre voda, ki se izgubi, skozi celoten proces
pridobivanja in za njo nastajajo stroški, ki jih nimajo komu obračunati.
S pomočjo števca, ki je bil montiran na občinski meji, so izračunali, da so vodne izgube v občini Središče še vedno 19 %, ne glede na obnovo vodovoda, kar kaže, da so problematični tudi drugi vodi po občini, stari po 35 let in več. V zadnjih dneh pa se z vodo menda ukvarja tudi policija, ki je kontrolirala uporabo hidranta na dvorišču podjetja Orka, kjer so bile odvzete velike količine vode. S tem se je odprla zanimiva tema nekontroliranih odvzemov vode, ki jih menda niti ni tako malo in nekateri se dogajajo leta, preden jih odkrijejo. Ob tej priložnosti so opozorili gasilska društva, da je treba redno sporočati količine odvzete vode za požare. O tem se vodi le evidenca, porabljene vode društva ne plačujejo.
S tem pa problemov z vodo še ni konec. V občini Ljutomer se prav tako okoli 600 gospodinjstev oskrbuje iz tega sistema. Vendar ne plačujejo omre-žnine in se ne udeležujejo pri vlaganjih v sistem. Temu se izmikajo tako, da ne sprejmejo potrebnega sklepa na občinskem svetu. Žal ni ventila, ki bi ga lahko zaprli in onemogočili oskrbo z vodo nekorektnim sosedom, saj gre za krožni sistem. To bodo v prihodnjih mesecih verjetno popravili z dvigom cene vode za uporabnike iz občine Ljutomer.
Rajši v Dravi kot na kopališču
Prisluhnili smo tudi poročilu o delovanju kopališča v preteklem letu. Kopališče je obiskalo 17.200 kopalcev, kar je najvišja številka do sedaj, vendar je finančni rezultat še vedno negativen za 17.580 evrov. Bojana Kolbl iz Komunalnega podjetja Ormož je povedala, da se je lani porabilo veliko več vode, saj je na kopalca treba zagotavljati predpisano količino litrov vode, redno prati filtre, nova zakonodaja pa ima predpisane postopke in normative, ki se jih je treba striktno držati, če se ne želi tvegati zaprtja kopališča sredi sezone.
Razvila se je debata, ki jo v središkem občinskem svetu poslušamo vsako leto: zakaj se kopališče ne proda, zakaj se vstopnica ne podraži, zakaj se najemnik gostinskega prostora ne udeleži pri izgubi, da se Središčani na tem kopališču itak ne kopajo, novo pa je bilo to, da so opozorili, da je na tabli pri kopališču kot lastnik navedena le Občina Ormož, ne pa tudi Občina Središče ob Dravi. Zagotovili so jim, da bo to nemudoma popravljeno. V razpravi je bilo omenjeno tudi, da gre za najnižjo ceno vstopnice daleč naokrog in da se na ormoškem kopališču v veliki meri kopajo kopalci iz sosednje Hrvaške, ki jim tako občini na Ormoškem subvencionirata ceno. Zato je pričakovati zanimivo razpravo pri oblikovanju cene vstopnic za letošnjo kopalno sezono.
Viki Ivanuša
torek • 26. marca 2013
Od tod in tam
ŠtajerskiTEDHiK 7
Ptuj • Veterani vojne za Slovenijo so razočarani in ogorčeni
Če bo državo za 28 evrov vzel vrag, potem nam slabo kaže!
Po dvajsetih letih samostojnosti so veterani vojne za Slovenijo razočarani in ogorčeni, saj je država z varčevalnimi ukrepi grobo posegla tudi v njihove, s krvjo priborjene pravice. Zato menijo: »Če bo za pičlih 28 evrov to državo vzel vrag, potem nam slabo kaže!«
Foto: M. Ozmec
Predsednik ptujske veteranske organizacije Vlado Žgeč: »Država je bistveno posegla tudi v pravice veteranov in financiranje veteranskih organizacij!«
Foto: M. Ozmec
Major Zvezdan Markovič iz vojaškega muzeja slovenske vojske je veterane pozval k zbiranju zapisov in dokumentov iz časov osamosvojitvene vojne.
Kot je na petkovem občnem zboru območnega Združenja veteranov vojne za Slovenijo poudaril predsednik Vlado Žgeč, minulo leto 2012 veteranom ni bilo naklonjeno, kajti: »Država je z uvedbo zakona o uravnoteženju javnih financ bistveno posegla tudi v pravice veteranov in financiranje veteranskih organizacij. V zvezi veteranov vojne za Slovenijo smo se aktivno odzvali na te spremembe, vendar v pogajanjih nismo bili partner, zato smo na rešitve imeli omejen vpliv. Vodstvo zveze veteranov je prek izjav za medije, obiskovanja poslanskih skupin in na druge načine izvajalo aktivnosti, ki bi omenjene ukrepe vsaj omilile.« In posledica teh prizadevanj je bila odločitev, da se veterani vojne za Slovenijo pridružijo množičnim protestom v Ljubljani, ki se jih zaradi kratkega roka za organizacijo ptujski veterani niso udeležili.
Posebej slikovito je dojemanja Steržajeve veličine orisal vršilec dolžnosti direktorja Splošne knjižnice Ljutomer Srečko Pavličič, županja Olga Karba pa je dejala, da jubilant kot dolgoletni ustvarjalec pozitivnih družbenih rešitev, uspešen gospodarstvenik in športni šampion svetovnega slovesa sodi v elitno skupino posameznikov, ki izstopajo na posebne načine in premikajo meje navzgor. »Iskreno verjamem, da naš častni občan Miroslav Steržaj nadaljuje rod pr-leških velikanov, ki sega nazaj do Miklošiča, Krempla, Trste-njaka, Golarja, Grossmanna in številnih drugih pomembnih ustvarjalcev,« je med drugim izpostavila Karbova.
V svojem nagovoru je Steržaj vidno ganjen poudaril, da je izjemno presenečen, hkrati pa srečen in ponosen, da so se ga Ljutomerčani spomnili tudi v času, ko je že vrsto let upokojen. Z veseljem je obudil pomembno dogajanje, ki je zaznamovalo njegov življenjski ciklus delovanja v Prlekiji. Kot gospodarstvenik je polnih 26 let vodil znano in priznano
A kot je zatrdil Vlado Žgeč, je bila odločitev za sodelovanje na protestih pravilna in koristna: »S tem smo tudi veterani pokazali, da nismo proti takšnim enostranskim odločitvam. Rezultat protestov pa je bil, da je oblast našla izgovor, da nam ni dala denarja, ki
ljutomersko podjetje Mleko-promet, kot preudaren politik je bil predsednik takratne skupščine občine Ljutomer, državni svetnik, podžupan občine ter uglajen član ljutomerskega okteta, v katerem je aktivno prepeval domala
nam ga tako in tako ni imela namena dati. V državni zbor je že bila vložena pobuda, da odvzete pravice veteranom niso trajne, ampak le začasne, do povečanja gospodarske rasti v državi. Vendar so poslanci koalicije tudi to zavrnili. Seveda pa s tem boj za naše
pet desetletij ... Po besedah slavljenca ni bilo pomembnejšega kegljaškega tekmovanja, kjer ne bi bil izzvan in na ban-ketni slovesnosti zapel kakšno iz svoje bogate pevske zakladnice. Oprijela se ga je zanimiva domislica, po kateri je
pravice ni končan, izbrati bo treba nove načine za njihovo povrnitev. Veterani seveda nismo za eno ali drugo vlado, ampak le proti zmanjševanju tako mizernih pravic veteranov.«
Ne glede na vse to pa je bilo delo ptujskega območ-
»najboljši pevec med kegljači in najuspešnejši kegljač med pevci«. Tudi na tokratnem sprejemu je na iniciativo županje iz njegovih glasilk zado-nela znana slovenska narodna »En starček je živel...«
NŠ
nega združenja veteranov vojne za Slovenijo tudi lani uspešno, saj so realizirali bogat program aktivnosti. Med pomembnejšimi je zagotovo izvedba dveh krvodajalskih akcij. V maju so skupaj z vojaškim muzejem Slovenske vojske in knjižnico Ivana Potrča Ptuj pripravili edinstveno razstavo pod naslovom Vojna za Slovenijo v literaturi. V okviru 30. Septembra -dneva veteranov, ko ptujski veterani slavijo dan zmage, so pripravili srečanje v občini Dornava, kjer so se z gostoljubnostjo izkazali tamkajšnji gasilci, člani Slovenje goriškega društva generala Maistra pa so jim pripravili sprejem na Polenšaku. V maju so izvedli poučno tridnevno ekskurzijo v Bosno, oktobra pa enodnevno ekskurzijo v Pomurje, kjer so si ogledali območje spopadov v Gibini ter potek spremljanja kolone jugovojske proti Radgoni ter tamkajšnjih medvojnih spopadov. Uspešno so izvedli že trinajsto tekmovanje veteranov v lovu rib s plovcem, ki se ga udeležujeta tudi ekipi iz Madžarske in Hrvaške. In tudi sicer so bili aktivni na mednarodnem področju, saj so navezali prijateljske stike s hrvaškimi veterani iz Bjelo-varja tako, da so se junija udeležili praznovanja njihovega dneva državnosti. Poleg tega so v minulem letu sklenili dogovor o sodelovanju med domoljubnimi organizacijami na Ptuju, saj so podpisali pismo o medsebojnem sodelovanju med zvezo društev za vrednote NOB Ptuj, Policijskim veteranskim društvom Sever, Društvom Generala
Maistra Ptuj ter združenjem veteranov vojne za Slovenijo.
Sicer pa se v območnem združenju veteranov vojne za Slovenijo ubadajo tudi s težavami zaradi vse slabšega socialnega položaja, ugotavljajo namreč da je od 771 vpisanih lani poravnalo članarino le okoli 85 odstotkov članov, trije najhuje ogroženi so zaradi svoje stiske prejeli tudi socialno pomoč. Zaradi mačehovskega odnosa države do vojnih veteranov je bil ogorčen tudi brigadir Venčeslav Ogrinc, predsednik pokrajinskega odbora vzhodnoštajerske pokrajine in član predsedstva zveze veteranov Slovenije, ki je poudaril: »Osamosvojitev Slovenije ste ubranili vi, veterani, ne politika, zato ker ste bili dovolj hrabri in bili pripravljeni za samostojnost žrtvovati tudi življenje. Takrat vam ni nihče obljubljal, da boste imeli za to pozneje kake koristi ali ugodnosti. Pa ste jih nekaj časa bili deležni, a žal, kakor je ta država ugodnosti dala, tako jih je tudi odvzela. Če bo za pičlih 28 evrov to državo vzel vrag, potem nam slabo kaže.« Da si veterani zaslužijo več razumevanja oblastnikov je menil tudi predsednik ormoškega veteranskega združenja Miran Fišer, ki je pohvalil uspešno sodelovanje s člani ptujskega združenja. Predstavnik lenar-škega veteranskega združenja Janez Kocbek je člane veteranskih organizacij povabil na tradicionalni pohod po poteh generala Maistra, ki bo zadnjo soboto v maju. Major Zvezdan Markovič iz vojaškega muzeja slovenske vojske v Mariboru pa je vse veterane in druge občane pozval, naj čim podrobneje opišejo dogodke v času osamosvojitvene vojne za Slovenijo, da iz obdobja 1990-91 zberejo čim več fotografij, dokumentov in predmetov ter jih posredujejo muzeju, da bodo zgodovinska dejstva ohranjena tudi za poznejše rodove. Sicer pa so za izstopajoče zasluge pri delovanju ptujskega združenja veteranov vojne za Slovenijo bronaste znake veteranske organizacije izročili Janku Svenšku, Romanu Vaupotiču, Mirku Obranu in Branku Ver-deniku, zahvalno listino pa Franciju Korošaku.
M. Ozmec
Ljutomer • Županja sprejela Miroslava Steržaja
Človek, ki je premikal meje
Miroslavu Steržaju je ob visokem življenjskem jubileju, 80-letnici, županja občine Ljutomer Olga Karba pripravila slovesen sprejem, ki so se ga v Mestni hiši udeležili nekateri najvidnejši predstavniki družbenopolitičnega utripa Prlekije.
8 Štajerski TEDNIK
Politika
torek • 26. marca 2013
Ptuj • Kongres SDM o gospodarski krizi in mladih
Pot v lepšo prihodnost - uravnotežen proračun
Na minulem kongresu SDM na Ptuju so veliko govorili o gospodarski krizi in njenih posledicah za mlade v ekonomski, politični in moralni dimenziji. O tem so govorili tudi evropski poslanci iz vrst SDS Milan Zver, Romana Jordan in Zofija Mazej Kukovič ter predvsem Bernard Brščič, predsednik sveta Inštituta dr. Jožeta Pučnika.
Položaj mladih v Sloveniji je slab. Stopnja nezaposlenosti mladih v starosti med 15 in 24 let je 19 odstotkov, kar v mednarodnih primerjavah sicer ni veliko, a je problem znatno večji, akuten, ob upoštevanju določenih anomalij slovenskega visokošolskega sistema, ki prekomerno vpisuje mlade v študijske programe, s čimer se umetno prikriva pravi problem brezposelnosti, opozarja Bernard Brščič. To pomeni, da je stopnja nezaposlenosti mladih v Sloveniji bistveno višja od teh uradnih 19 odstotkov. Velik problem so tudi zaposlitve mladih za določen čas. Po letu 2008 je bilo samo 17 odstotkov delovnih mest ustvarjenih za nedoločen čas.
Na drugi strani pa si ne gre delati utvar, da je položaj starostnikov veliko boljši. Sleherni upokojeni v Sloveniji, razen privilegi-rancev, je slab. V Sloveniji se danes živi slabo, slabše kot leta 2008, a boljše kot do leta 1991. Povprečna letna stopnja gospodarske rasti je bila v obdobju od leta 1993, po izstopu iz poosamosvoji-tvene recesije, do leta 2008 4,2 odstotka. V letu 2009 je prišlo do gospodarskega zloma, Slovenija je zabeležila 8,2-odstotno negativno rast, v letu 2010 je bila ničelna, v letu 2011 pa je Slovenija ponovno vstopila v recesijo. Trenutno smo že šesti kvartal v recesiji, je povedal Brščič.
Slovenija je postala država, v kateri gospodarstvo stagnira, vlada depresivna ekonomija, brezperspektiv-na družba, evropski bolnik. Kdo je krivec? Do leta 2008 smo bili na pravi poti relativnega dohitevanja povprečja EU. Še leta 2008 je bil BDP Slovenije 91 odstotkov povprečja EU, danes je samo še 83 odstotkov.
V zadnjih štirih letih smo popolnoma zgrešili smer. To je pripisati zmotni ekonomski politiki Pahorjeve vlade, temeljila je na napačni anamnezi. Tranzicijska levica živi v preteklosti tudi glede ekonomskih doktrin. Pahorjeva vlada je svojo ekonomsko politiko utemeljila na spoznanjih beograjske ekonomske šole, rezultat pa je bila rast javnega dolga za osem milijard. Leta 2008 je bila Slovenija druga najmanj zadolžena država EU s 23,5 odstotka. Pahorju in njegovi vladi je uspelo domala ne-
mogoče, več kot podvojil je javni dolg, z osem na 16 milijard evrov. To je evropski fenomen. Javni dolg ni rasel linearno, ampak eksponentno. Investicij in novih delovnih mest ni bilo. Leta 2008 je bilo 60 tisoč nezaposlenih, danes jih je 125 tisoč kljub podvojitvi javnega dolga, ki predstavlja izjemen problem za mlade, opozarja Brščič.
Obresti za servisiranje javnega dolga ob 16 milijardah evrov dolga znašajo 800 milijonov evrov letno, kar je enkrat več, kot Slovenija namenja za vojsko, 40 odstotkov več, kot dajemo za visoko šolstvo, 50 odstotkov več, kot dajemo za znanost.
Varčevanje, s katerim je v prvem letu začela Janševa vlada, je nič v primerjavi z nekaterimi drugimi državami, na primer Latvijo in Estonijo, ki je leta 2009 plače v javnem sektorju zmanjšala za 25 odstotkov, ne za tri odstotke, kot je bilo to lani v Sloveniji, in tam ni bilo nobenega sindikalista, ki bi protestiral. Ulice Thalina so bile prazne, ker so vedeli, da za preživetje države potrebujejo filozofijo odrekanja, znoja in krvi. Tega Slovenci do danes nismo izkazali, je povedal Brščič.
Uspel izhod iz beograjske ekonomske politične šole
Janševi vladi je lani uspel preobrat od beograjske ekonomske politične šole nazaj h konservativno vodeni fiskalni politiki, ki temelji na zanikanju prepričanja, da je pot v lepšo prihodnost tlakovana z javno porabo. Pot v lepšo prihodnost je tlakovana z uravnoteženim proračunom. Od tod izvira potreba, da mladi postanejo najglasnejši glas razuma po vpisu zlatega fiskalnega pravila v ustavo, izpostavlja Brščič.
Politični razred, ki v tem trenutku prevzema oblast, krati prihodnost, jemlje prihodnost z namero podvajanja servisiranja obresti letno, ker po njihovem omejitve ni. To, da narava ne prenese skokov, bo postalo jasno zelo kmalu, opozarja Brščič, in ocenjuje, da je Janševi vladi v enem letu uspelo več kot prejšnji v prvih štirih letih vladanja. Zaznala je glavne probleme
in proračunski primanjkljaj zmanjšala za 2,5 odstotka. Od tod tudi glasovi nekaterih ekonomistov, da se prekomerno varčuje. V bistvu gre le za dohitevanje tistega, česar ni storila Pa-horjeva vlada. Začelo se je s strukturnimi reformami, ustanovljena je bila družba za upravljanje terjatev bank, sprejet je bil zakon o slovenskem državnem holdingu. Izveden je bil U-obrat v ekonomski politiki.
Obstoječi volilni sistem - pot v prepad
Konec leta 2012 se je že zdelo, da je Slovenija na poti okrevanja, počasnega sicer, a vendarle okrevanja. Izrazito pozitivni trendi so bili zaznani v tekočem računu plačilne bilance. Res je sicer, da je stanje na trgu dela zaskrbljujoče, da število brezposelnih narašča, da je država v recesiji, vendar smo bili s sprejetimi strukturnimi reformami na poti okrevanja, poudarja Brščič, če ne bi bilo političnega problema, ki je v Sloveniji večplasten.
Tako v krizi leta 2011 kot v tokratni krizi je problem v volilnem sistemu. »Takšen volilni sistem, kot ga imamo, vodi Slovenijo v prepad, vodi v politično nestabilnost, v suboptimalno število parlamentarnih strank. Država z dvema milijonoma prebivalcev in 90-članskim državnim parlamentom ima osem strank, kar je absolutno preveč. Poti iz te zagate je več: ali uvedba dvo-
krožnega volilnega sistema, kar je nemogoče glede na nasprotovanje tranzicijske levice, ali pa bi vendarle morda že z modifikacijo proporcionalnega sistema in dvigom parlamentarnega praga na primer na šest odstotkov poskrbeli, da politični sleparji in prevaranti, ki so zakuhali to krizo - v mislih imam Državljansko lisot, Slovensko ljudsko stranko in SLS in DeSUS -, preprosto ne bi vstopili v Državni zbor.
Volilni sistem je ena dimenzija političnega problema. Absolutno potrebujemo spremembo. Drugi problem, ki zadeva mlade, je problem šolskega sistema. V zadnjih dveh desetletjih smo na Slovenskem ustvarili generacije 'idiotov' v antičnem smislu; opravičujem se glede izraza. V stari Grčiji je bil idiot nekdo, ki se ni zanimal za javne zadeve. Mladi se ne udejstvujejo politično, še huje, ne izkoriščajo pasivne volilne pravice. In tisti, ki ne izkoriščajo pasivne volilne pravice, so najglasnejši, da je treba ukiniti parlamentarno demokracijo, da je treba ukiniti stranke. Govorijo o 'novore-ku' ljudske demokracije.
Kaj pa je demokracija? Demokracija je sama po sebi ljudska. Samo strankarska demokracija je lahko parlamentarna demokracija, zato so pozivi po ljudski demokraciji, po neki alternativi, izjemno nevarni in jih je treba v celoti zavrniti. Udejanjanje političnih preferenc znotraj stranke je nekaj najbolj naravnega.
V Sloveniji je problem politični koncept. V zadnjih dvajsetih letih se je politika prepogosto razumevala kot zasledovanje zasebnih interesov. A je politika v prvi vrsti skrb za javno do-
bro, hkrati pa tudi spopad idej; mora imeti nekaj romantičnega pridiha, da se soočijo ideje, da skrbimo za javno dobro. Treba se je vrniti k temu, da je politika vendarle nadaljevanje etike z drugimi sredstvi. Slovenija potrebuje moralizacijo politike, ne pa politizacije morale, kar počne Gregor Virant. Žal dogodki kažejo, da nimamo opravka z moralizacijo politike, daleč od tega. Kljub dejstvom o plagi-atorstvu je Alenka Bratušek nova predsednica slovenske vlade. V Evropi plagiatorji odstopajo, v Sloveniji pa se za take prestopke 'nastopa na funkciji'. Mladi morajo zavrniti takšno politizacijo morale, reči je treba NE 'prevarantstvu', je med drugim povedal Bernard Brščič na kongresu SDM v začetku marca na Ptuju in ob tem dodal, da Slovenija potrebuje očiščenje politike, vendar naj tranzicijska levica končno začne enkrat očiščenje pri sebi.
MG
Evropski poslanci o krizi in mladih
Milan Zver: »V slabih časih je treba voz še bolj potegniti naprej, tudi s pomočjo mladih. Stanje pri mladih je v času krize še težje, saj najbolj občutijo posledice, ki jih prinaša kriza, v gospodarskem, socialnem in političnem pogledu. To vidimo ne samo v Sloveniji, temveč tudi v EU. Ustanovljen je bil fond, s katerim bo EU pomagala mladim. Sprejeto je bilo tudi jamstvo za mlade, ki govori o tem, da mora država aktivno poseči, če ti v štirih mesecih po končanem študiju ne dobijo zaposlitve, jim pomagati v obliki nadaljevanja šolanja ali prešolanja ali jim poiskati službe. Ne smemo si privoščiti, ne doma, ne znotraj EU, da bi mladi ostali zunaj sistema. Mladih, ki se ne šolajo oziroma ne dobijo službe, je v nekaterih državah čez polovico, tudi v Sloveniji jih je veliko. Slovenija ima še dodaten problem, kot ga ima Nemčija z bolj inženirsko usmerjenim modelom izobraževanja, ker je ta bolj družboslovno usmerjen. Treba ga bo dokaj temeljito spremeniti, postaviti na bolj skupne temelje.«
Zofija Mazej Kukovič: »V razmerah, ko je v EU pet milijonov mladih brezposelnih, je izjemno pomembno, da si mladi upajo ideje, ki jih imajo, tudi realizirati. To je ključno vprašanje. Pri vsej nestabilnosti, ki vlada v Sloveniji, se je nujno ozreti tudi vase. Na tej poti je treba izkoristiti vse, kar je na voljo, pa četudi vrt, balkon, garažo, vključno z znanjem dedkov in babic, staršev, ki je morda bilo pozabljeno. Tudi rokodelske veščine bodo dobrodošle ob ustvarjalnosti in inovativnosti. Treba si je upati, poskusiti, kot je to doslej storilo že veliko znanih velikih mož v preteklosti. Ponovno bo postalo vrednota delo - najti si ga in si ga priboriti. Za mlade je pomembno tudi to, da niso samo poslušalci, tudi pri študiju ne, danes je treba biti aktiven, glasen in soustvarjalen. Prihodnost pa je tudi v delu na zemlji.«
Romana Jordan: »Kljub temu da je danes Slovenija v izredno težkem položaju, je prostor za mnoge izboljšave. To pa je za mlade aktivne državljane priložnost, ki jo lahko spremlja tudi tesnoba pred konflikti z ustaljenimi vzorci delovanja. A spremembe in napredek je možno doseči le z razumevanjem družbenih potreb, z znanjem, pogumom in odločnimi koraki. Lažje bo, če se bodo mladi ne glede na zunanje okoliščine odločili za to, da bo njihovo edino vodilo verodostojno zastopanje svojih stališč in iskanje sožitja v medgeneracijskem dialogu. Sprememba kulture dialoga je možna le z lastnim zgledom.«
torek • 26. marca 2013
Kultura, izobraževanje
Štajerski TEDNIK 9
Od tod in tam
Ptuj • Začetek kmečke tržnice
Foto: Črtomir Goznik
V petek, 22. marca, je na ptujski tržnici prvič potekala organizirana kmečka tržnica kot najnovejši poizkus približanja prodaje kmečkih dobrot oziroma dobrot kmetij, katerih izdelki nosijo blagovno znamko Dobrote slovenskih kmetij. V 24 letih, odkar na Ptuju poteka vsakoletna državna razstava, je to prvič, da so se lotili takšnega projekta. Ta bi lahko živel sicer že od leta 1990, ko je bila na Ptuju na pobudo turističnega društva prvič organizirana razstava Dobrote slovenskih kmetij. S projektom kmečke tržnice želijo povečati mestni utrip ter oživiti in obogatiti ponudbo tržnice. Kmečka tržnica, ki ima prodajna mesta v lesenih hišicah, bo poslej vabila vsak petek, spremljalpa jo bo priložnostni kulturni program. V petek so pri njenem odpiranju pomagali tudi najmlajši iz Vrtca Ptuj.
MG
Hajdina • Razstava ročnih del
V prostorih DU Hajdina je od sobote, 23. marca, na ogled razstava ročnih del Društva žena in deklet občine Hajdina, ki so nastala v obdobju 2011/2013. Gre
za nadgradnjo razstave, ki so jo članice ponovno postavile po dveh letih, je povedala predsednica društva Marija Pulko. Dodatno so jo obogatile z izdelki iz projekta Izzivi podeželja, ki poteka pod okriljem LU Ptuj, s slikami se letos prvič predstavlja Slavica Podhostnik. Pomemben del letošnje razstave so predstavili moški, gobeline razstavljata Maks Kampl in Ivan Ambrož, pletarske izdelke Janez Vi-dovič in Franc Žunkovič, kleparske izdelke - zalivalkepa Karl Spolenak. Odprtje razstave je spremljal kulturni program, s pesmimi se je predstavila Cecilija Bernjak, zapeli so ljudski pevci, na harmoniko je zaigral Alen Markovič, na kitaro pa Jan Brodnjak.
MG
Veržej • Razstava pirhov in butar
V Veržeju so pripravili že peto razstavo pirhov, letos pa so jim dodali še cvetnonedeljske butare slovenskih pokrajin. Do 4. maja bo v prostorih Centra domače in umetnostne obrti tamkajšnjega Zavoda Marianum na ogled preko 500pirhov in 30 butar. »Na razstavi butar smo uspeli zbrati primerke iz večine slovenskih pokrajin. Nekatere izstopajo že na prvi pogled, pri drugih je treba natančneje pogledati zlasti njihovo sestavo, ki določa geografski izvor, «je povedal direktor Zavoda Marianum Janez Krnc. Na razstavi pirhov se predstavlja s svojimi umetninami 20 posameznikov iz Pomurja, a tudi drugih delov Slovenije, pridružil pa se jim je še izdelovalec pirhov iz Hrvaške. Pisanice razstavlja tudi 25 skupin iz šol in vrtcev ter društev z območja severovzhodne Slovenije. Ob tej priložnosti so izdali zbornik, v katerem je 14 kustosov slovenskih muzejev pripravilo prispevke o pripravi butar iz različnih pokrajin Slovenije.
NŠ
Formin • Hidroelektrarna spet obratuje s četrtinsko močjo
Škode več kot 11,2 milijona EUR
Dobre štiri mesece po tem, ko so novembrske poplave poškodovale tudi strojnico HE Formin, tako da je prenehala obratovati, so iz Dravskih elektrarn Maribor sporočili, da so v torek, 19. marca, zvečer v omrežje ponovno zagnali prvega od saniranih agregatov.
Foto: M. Ozmec
Strokovnjaki DEM so morali zgraditi tudi nov del 110-kilovoltnega stikališča, ki je bil v času poplav porušen.
Kot smo poročali, so obsežne poplave, ki so 5. novembra lani močno prizadele območje ob reki Dravi, od severne meje z Avstrijo, do južne meje s Hrvaško, huje poškodovale tudi Hidroelektrarno Formin, tako da od takrat ni obratovala. Iz Dravskih elektrarn Maribor pa so sporočili, da so hidro-centralo na Forminu v torek, 19. marca, zvečer uspeli zagnati in da deluje s četrtinsko močjo. Kot je za STA povedal direktor DEM Viljem Pozeb, bodo moč elektrarne povečevali postopoma. HE Formin je pričela ponovno obratovati s 30 megavati, kar pomeni, da je pretok v odvodnem kanalu 120 kubičnih metrov na sekundo, maksimalni pretok skozi elektrarno pa znaša 500 kubičnih metrov na sekundo.
»Glede na napredovanje del pri sanaciji odvodnega kanala, ki je bil ob poplavah na dveh mestih precej poškodovan, bomo postopoma povečevali moč elektrarne. To pomeni, da bo elektrarna v prvi polovici aprila že obratovala s polovično močjo, nekje do poletja pa bo zmožna obratovati s polno močjo, kar pa bo odvisno tudi od tedanje hidrologije,« je pojasnil Pozeb.
Začetek obratovanja HE Formin je pomemben tudi zaradi možnosti začetka sanacije stare struge reke Drave na ptujsko-ormoškem območju. Koliko večji bo pretok skozi elektrarno, toliko manjši bo pretok po reki Dravi. Za prihodnjo poplavno varnost na tem območju pa bo treba delati tudi na prevodnosti struge, kar pa je naloga koncesio-
narja - Vodnogospodarskega podjetja Ptuj.
Sicer pa so delavci DEM v postopku sanacije med drugim očistili mulj iz poplavljene strojnice in demontirali elektro-strojno opremo turbine ter jo prav tako očistiti. Poleg tega pa je bilo treba precej opreme zamenjati, oziroma nabaviti novo, osušiti pa je bilo potrebno tudi generator, saj je bil v določenem delu pod vodo. Gradbeno je bilo treba zgraditi nov del 110-ki-lovoltnega stikališča, ki je bil v času poplav porušen. Na odvodnem kanalu je bilo treba na mestih, kjer je prišlo do poškodbe kanala, iz njega odstraniti velike količine naplavin, je pojasnil Pozeb in dodal, da ta dela še vedno potekajo in bodo, če ne bo kakšne dodatne ovire, končana jeseni. Čaka jih tudi še ponovna vzpostavitev tesnilne zavese in dveh nasipov ob kanalu, ki sta bila ob poplavah porušena. Po prvih ocenah naj bi za sanacijo elektrarne porabili 1,1 milijona evrov, sicer pa celotno škodo, povzročeno zaradi poplav, ocenjujejo na 11,2 milijona evrov. Ker sanacijska dela še potekajo, bo dokončna vrednost znana šele v začetku jeseni. Čeprav HE Formin zaradi omenjenih poškodb ni obratovala štiri mesece, pa v DEM zatrjujejo, da so zaradi visokih pretokov Drave v prvih treh mesecih letošnjega leta v hidroelektrarnah gorvodno od ptujskega jezera, dosegli celo 30 odstotkov višjo proizvodnjo električne energije, kot so planirali.
-OM
Pa brez zamere
Nabrusimo kose
Majhna učna ura zgodovine
Minuli konec tedna je najverjetneje mimo vas švignil dogodek, ki ga niste zaznali, če pa ste ga, mu niste pripisali kakšnega večjega pomena. Seveda, (bili) ste v zmoti. Preteklo nedeljo je bila v Tolminu namreč obeležitev dogodka, ki v današnjih časih nosi precejšno simbolično, pa tudi čisto direktno sporočilo.
Pod naslovom »Nabrusimo kose« so severni Primorci spomnili na tolminski kmečki punt, ki so ga v tistih koncih zakuhali pred tristo leti. Zgodba je seveda precej standardna za tovrstne aufbikse; to pa niti najmanj ne pomeni, da si je ni vredno zapomniti, saj gre za eno tistih zadev, ki so tako rekoč brezčasne in ki se jih še posebej v teh časih velja prav dobro spomniti ter si jih zapomniti.
Kaj se je torej zgodilo, da so pred tristo leti v tistih krajih na-brusili kose, ošpičili vile ter naostrili sekire? Ja, davki in socialni položaj so jih dajali. Davki so se zviševali, socialna dobrobit pa je padala. Znan proces, kajneda? Lokalni dacar Jakob Bandel pa je za nameček pobiral še večje vsote, kot bi jih moral, ter si tale višek pridno basal v žep. Pri tem mu je bojda pomagal tudi lokalni župnik, ki je ljudi pozival k doslednemu plačevanju (pre)velikih davkov. Ah ja - čisto slučajno je gospod župnik, ki je obubožanim in od turških vpadov izmozganim kmetom pridno prigovarjal, da naj dajo bogu, kar je božjega, ter cesarju, kar je cesarjevega, bil brat dacarja Bandela. Pa je kmetom prekipelo ter so konec marca leta gospodovega tisoč sedemstotrinajstega najprej pregnali njihovega dušnega pastirja iz njegove župnije ter se zbrali, da bi osvobodili zaradi neplačevanja davkov zaprte kmete v Gorici, nato pa je okoli tisoč kmetov napadlo še mitnico v Kobaridu. Viharništvo se je po Tolminskem nadaljevalo vse do prihoda vojakov konec maja, ki so 14. junija upor tudi zatrli. Sledil je standarden epilog - obglavljenja, razčetverjenja, zapori, zaplembe premoženja in podobne nevšečnosti, kot smo jih že vajeni pri tovrstnih podložniških podvigih.
Če niste popolnoma slepi ali ignorantski, vam tale štorija izpred tristo let ne bi smela delovati tako oddaljena in tuja. Če se zazremo v bistvo dogajanja, seveda ne opazimo vil, kos in sekir, prav tako ne puntarskega kmečkega življa osemnajstega stoletja, ampak vidimo probleme, ki so za veliko večino zelo aktualni tudi dandanes. Če pogledamo zgolj najbolj očitne in vrhnje pojave, delamo zmeraj več za (relativno) zmeraj manj plačila, iz delavcev se zaradi kleste-nja delavskih pravic vse bolj spreminjamo v tlačane, gruntarje in mezdne garače, ki jih delodajalska gospoda lahko izkorišča (in odpušča) po mili volji; država zase zahteva zmeraj več, hkrati pa z ra-znoraznimi »turboliberalnimi prijemi« slabša naš socialni položaj.
Je čas, da ponovno vzamemo v roke kose, vile in sekire? Dajte no - sem vam rekel, da odmislite tole okrasje in razmišljajte o bistvu zgodbe. Dandanes smo vseeno vsaj v tem pogledu malce bolj civilizirani - nasilje tokrat ni rešitev (ali pa je upravičeno, o tem naj razpravljajo drugi). A upreti se, postaviti se zase je danes potrebno in pomembno vsaj toliko, kot je to bilo pred tristo leti. Če so lahko naši predniki pod grožnjo razčetverjenja stopili skupaj, potem res upam, da se nismo toliko pomehkužili, da se danes, ko so razče-tverjenja stvar preteklosti, ne bi upali postaviti zase. A danes je stopnja lenobe in razdrobljenosti po vsej verjetnosti še večja kot pred tremi stoletji, tako da se tale naša uboga gmajna najbrž še kar lep čas ne bo postavila »vkup«.
Gregor Alič
Foto: MG
Foto: NS
10 Štajerski TEDNIK
Od tod in tam
torek • 26. marca 2013
Ptuj • KUD Jaga baba se predstavlja z razstavo
»Srednjeveški stavbar«« za vsakogar, ne le za stroko
Arheologijo, arhitekturo in umetniško fotografijo so člani društva Jaga baba iz Ptuja povezali v razstavo Srednjeveški stavbar. Gre za predstavitev značilnosti slovenjegoriških gotskih stavbarskih delavnic, ki so tedanjim graditeljem lahko še danes v ponos.
Kulturno umetniško društvo Jaga baba iz Ptuja, ki je bilo ustanovljeno leta 2011, se tokrat predstavlja s svojim prvim projektom, razstavo Srednjeveški stavbar. „Imamo pet članov, društvo pa smo ustanovili za promocijo in raziskovanje kulturne dediščine. Zbrali smo se ljudje iz različnih humanističnih strok, od arheologije do umetnostne zgodovine, etnologije in podobno. Sodelujemo tudi z vizualnimi umetniki, tako fotografi kot likovniki. Naš namen je, da celovito raziščemo in na zanimiv način predstavimo kulturno dediščino ljudem vseh profilov, od majhnih otrok naprej," pravi Barbara Čeh, arheologinja in predsednica društva Jaga baba.
Čehova, ki je ustanoviteljica in predsednica društva, pravi, da imamo Ptujčani prvo društvo v državi z imenom Jaga baba. „Ime ponazarja ženo, ki je nekoč živela med vzhodno-sibirskimi plemeni kot boginja plodnosti. Bila je kot ptica, bitje, ki leti in povezuje nebo z zemljo in simbolizira simbol ženske avtonomije. Kasnejše kulture so ji pridale zlovešč pridih, saj naj bi kaznovala bogate in obdarovala revne, predvsem pa so z njo strašili
V Mestnem gledališču Ptuj je na ogled razstava Srednjeveški stavbar.
otroke. V sodobnem svetu pa želi preganjati stereotipne pristope v kulturi," je na odprtju pojasnila Čehova.
Kot pravi, se v društvu zavzemajo za strokovnost, a se jim zdi relevantno izbrati prave podatke in poiskati način, kako pritegniti zanimanje širše javnosti in ne zgolj stroke.
Tudi zato so se lotili priprave razstave Srednjeveški stavbar, kjer gre za arheološko-arhitek-turni pregled slovenjegoriške gotske stavbarnice, kar pa je zahtevalo zelo veliko časa in dela članov društva in ostalih, ki so jim pomagali. Drugi razlog, da so izbrali to temo, je ta, da gre za področje, ki je v
veliki meri še ne raziskano in so se mu želeli ustrezno posvetiti. „Obstaja en strokovni članek na to temo, zato smo se tudi mi lotili teh stvari. To je bil izziv. Predstavili smo deset cerkva," še pojasnjuje Čehova, ki želi ta projekt še razvijati in izsledke raziskav predstaviti v publikaciji.
Projekt je neprofiten in je nastal s podporo sponzorjev in veliko prostovoljnega dela. Ciljna publika razstave niso le strokovnjaki s področja kulturne dediščine, ampak tudi vsi drugi, od najmlajših, za katere je Sabina Vostner napisala tudi srednjeveško pravljico, do starejših, ki jih enostavno
zanima srednji vek ali bi želeli več vedeti o značilnostih gradnje cerkva.
Obenem so predstavili tako življenje kot tudi delo v srednjeveški gotski delavnici. „Značilnosti srednjeveške gotske arhitekture so raznolike, saj ne moremo govoriti o delu le ene delavnice, temveč o več različnih," pravi Čehova, ki je skupaj s sodelavci raziskovala značilnosti deset cerkva: Lenart, Vitomarci, Ptuj, Voličina, Cerkvenjak, Gorca nad Maleč-nikom, Destrnik, Jurovski Dol, Juršinci ter v naselju Sv. Trije kralji. Odkrili so veliko zanimivih podatkov, ki so ob slikovnem in materialnem gradivu del razstave. Kot ugotavljajo, je veliko različnih značilnosti srednjeveških mojstrov, med drugim so na primer kamnoseki na svojih izdelkih zelo pogosto puščali svoja znamenja ali znake mojstra.
Ob vsem tem arheološke ostaline s širšega območja Slovenskih goric nudijo tudi vpogled v posamezne segmente vsakdanjega življenj.
Ogled razstave Srednjeveški stavbar v Mestnem gledališču Ptuj je možen v času predstav in po predhodnem dogovoru, in sicer vse do 15. aprila.
Dženana Kmetec
Gorišnica • Natečaj Evropa v šoli
Evropska mesta skozi oči mladih
Gorišniški osnovnošolci so v ponedeljek pod vodstvom mentorjev Mateje Matjašič in Boštjana Rihtarja predstavili rezultate mednarodnega natečaja Evropa v šoli. Predstavitev so organizirali skupaj z dijaki ormoške in ptujske gimnazije.
Učenci so v okviru sodelovanja na tečaju ustvarili veliko zanimivih in kreativnih izdelkov, na osrednji ponedeljkovi prireditvi pa so predstavili vsa večja evropska mesta z njihovimi značilnostmi, kot so jih spoznavali na potovanjih v okviru obšolskih dejavnosti in mednarodnih izmenjav.
Tema letošnjega natečaja Evropa v šoli, ki se v Sloveniji izvaja že 14. leto zapored (v Evropi pa že od leta 1953), je bila „Kot evropski državljan pravice in priložnosti imam - kako dobro jih poznam", gorišniški natečajniki pa so si v okviru teme izbrali pravico do potovanja. Tako so opisali svoja doživetja ob obiskih številnih evropskih mest, od Barcelone, Benetk, Dunaja, Londona, Munchna, Olomuca do Pariza itd., vse literarne predstavitve mest pa so dopolnili še s fotografijami, video po-
Mojca Zemljarič, Radio Ptuj
Komentar tedna
Slovenija z novo vlado
Optimizem je zamrl. Da bi človek še verjel in zaupal naši državi, je skoraj nemogoče. Politika - leva ali desna -, katerakoli, nam v nekem času kroji sedanjost in prihodnost, ne uživa več zaupanja državljank in državljanov. Spomnimo se izjemno nizke podpore proti koncu vlade Boruta Pahorja. Janševa vlada je pri nepodpori državljanov Pahorja ujela in ga prehitela. Imela je najnižjo podporo v zgodovini samostojne Slovenije. Po objavi poročila Protikorupcijske komisije se je levi politični blok poenotil, se pobratil s tistimi, ki so malo tukaj in malo tam - v mislih imam Desus in Državljansko listo, ter zbral potrebno večino glasov za sestavo nove vlade. Prisegla je v tem tednu. Vendar tudi ta vlada nastopa svoj mandat z bremenom poročila Protikorupcijske komisije. Medtem ko so proti Janši organizirali pravo ofenzivo in ga zrušili iz mesta predsednika vlade, tudi nad največjo parlamentarno, od tega tedna glavno koalicijsko stranko visi ne le senca, ampak oblak dvomov o zakonitem delu in poštenosti njihovega ustanovitelja in donedavno liderja Zorana Jankovica. Njegov odstop z mesta predsednika stranke je tako bianco, kot je bila bianco njegova odstopna izjava. Bo Jankovic po odstopu iz funkcije predsednika stranke imel manj vpliva? Še vedno se bo sestajal in dogovarjal z istimi ljudmi kot doslej. Ob imenovanju nove vlade, ki jo vodi njegova naslednica, politična zaveznica in kolegica Bratuškova, so mu ponovno odprte vse poti, da biznisira in manipulira z javnim denarjem. Seveda najbrž pretežno v svojo korist. Res je, da je Jankovicu treba priznati karizmatičnost. Je simpatičen možakar, vedno z nasmehom na obrazu. Vendar širok nasmeh in prijazen stisk roke ne opereta bremena, ki mu ga nalaga poročilo Klemenči-čeve komisije. Zahteve, da bi moral odstopiti z javne funkcije, na katero je bil izvoljen, tako on sam kot tudi njegova stranka, gladko preslišijo. In četudi bi Jankovic odstopil, bi ga najbrž Ljubljančani podprli še enkrat, če bi kandidiral. Kajti on zna. Zna poskrbeti za svojo javno podobo in prijazen obraz v javnosti, zna pa prebrisano in neizprosno krmariti tudi v ozadju. Resnice o tem, kaj se počne za kuliso in na katere račune se pretaka davkoplačevalski denar, slovenska javnost najbrž nikoli ne bo izvedela. Pričakovali bi, da bosta Jankovic in Janša po objavi poročila odstopila s položajev. Ker se ni zgodilo nič, so prvega z najmočnejše funkcije v državi odnesli na silo, drugemu pa ob tem pripravili podlago za udobno delo naprej. Po mojem prepričanju je podpis Alenke Bratušek podpis Zorana Jankovica. In kdo nam bo torej vladal?
Gorišniški osnovnošolci so skupaj z dijaki ptujske in ormoške gimnazije prejšnji teden predstavljali svoje dosežke na temo pravice do potovanja v okviru natečaja Evropa v šoli; posnetek je s ponedeljkove prireditve v OŠ Gorišnica.
snetki in likovnimi izdelki, ki so jih tudi razstavili.
Na skupnih predstavitvah z dijaki obeh gimnazij, ki so potekale od ponedeljka do srede, so gorišniški osnovnošolci izmed vseh obiskanih evropskih mest izbrali tri:, London, Pariz in Olomuc; dijaki ptujske gimnazije so predstavili Bruselj, Bratislavo in Amsterdam, ormoški gimnazijci pa Barcelono, München in Benetke.
„Naši učenci so letos prvič sodelovali v tem natečaju, ki je trajal dobre tri mesece. Ta predstavitev je tako neke vrste zaključek projekta, pika na i, po vseh dejavnostih, ki smo jih izvajali v tem času, torej po pripravi izdelkov o evropskih mestih in po spoznavanju pra-
vic evropskih državljanov, kjer smo se osredotočili na pravico do potovanja," je povedala Mateja Matjašič in dodala, da so v okviru projekta izdelali tudi spletno stran na to temo: „Vsi naši izdelki se seveda ocenjujejo oziroma točkujejo, rezultat tega ocenjevanja pa je naziv najustvarjalnejše osnovne in srednje šole v Sloveniji. Rezultati bodo znani predvidoma aprila."
Tudi v letošnjem natečaju sodelujejo učenci iz številnih osnovnih in srednjih šol, dijaških domov in šol s prilagojenim programom ter slovenskih šol v zamejstvu. Na natečaju je vsako leto doslej sodelovalo več kot 10.000 mladih.
SiM
Foto: DK
Foto: SM
Rokomet
Pomembna zmaga Ormožanov v Sevnici
Stran 12
Rokomet
Dravi točka, kazalo na dve
Stran 12
Nogomet
Na derbiju izid boljši od igre
Stran 13
Plezanje
Na Ptuju plezalni živ-žav
Stran 13
Nogomet
Drava učinkovita v drugem polčasu
Stran 14
Judo
Pokal Ptuja osvojila domača Drava
Stran 15
íPoiúiiajt¿ ßüi
na íuítounim. ijitiíu!
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Sebi Kolednik, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
RADIOPTUJ
K*, ú/tíettc
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • Edin Osmanovič, trener Aluminija
Cilja sta obstanek in kakovostno delo
Edin Osmanovič je na trenerski klopi Aluminija zamenjal Bojana Flisa, ki je Aluminij vodil zadnji dve leti in pol. Novi strateg je s svojim pomočnikom Klitonom Bozgom že doživel ognjeni krst na prvenstveni tekmi z Muro.
Ekipo Aluminija ste prevzeli pred dobrim tednom. Kakšni so vaši prvi vtisi?
E. Osmanovič: »Ves ta čas smo delali po svojih najboljših močeh: fantje so zagnani, čeprav je za nekatere mogoče celo malce prehudo. Kljub temu delamo po zamišljenem scenariju in obenem upamo, da se bo vse skupaj izšlo po naših željah.«
Za vami je že prva prvenstvena tekma, remizirali ste z Muro.
E. Osmanovič: »V Murski Soboti so igralci dali vse od sebe, čeprav so bili pogoji za igro zelo težki. Res je, da smo imeli v drugem polčasu zaradi izključitve Repa priložnost za zmago, vendar fantje enostavno niso zmogli 'prestaviti' v višjo hitrost. Če bi to lahko storili, potem bi se lahko iz Murske Sobote vrnili tudi z zmago.«
Kaj lahko storite v reprezentančnem premoru?
E. Osmanovič: »Čaka nas kar nekaj aktivnosti: najprej bo treba dvigniti fizično pripravljenost, zaradi česar smo imeli v sredo in četrtek po dva treninga na dan. Od ponedeljka naprej pa opravljamo končne priprave na tekmo z Olimpijo.«
Osnovni cilj je zagotovo
Edin Osmanovič (desno) in Nenad Šešo, v ozadju je Kliton Bozgo
Foto: Črtomir Goznik
obstanek v ligi.
E. Osmanovič: »Ja, to je osnovni cilj. Poleg tega je cilj kakovostno delo, da se bo tudi v prihodnje igral v Kidričevem kakovosten nogomet.«
Pred leti ste že bili trener Aluminija, takrat še v 2. ligi. Kakšne so osnovne razlike med takratnimi razmerami in današnjimi?
1. SNL, 25. krog: Aluminij - Olimpija,
sreda, 27. 3., ob 15.00 v Kidričevem
E. Osmanovič: »Tukaj sem prekratek čas, da bi lahko dal kakšno res podrobno oceno. Vsekakor Aluminij nadaljuje svojo začrtano pot: gre za urejeno ekipo, pogoji za delo so odlični, ima veliko mladih igralcev ... Če temu ne bi bilo tako, potem klub iz tako majhnega kraja niti ne bi mogel nastopati v 1. ligi.«
Imate veliko izkušenj z vodenjem prvoligaških ekip, ki jih boste poskušali unovčiti.
E. Osmanovič: »Ob tej priložnosti bi se zahvalil odgovornim ljudem v NK Aluminij, ki so mi zaupali to priložnost. Po
daljši odsotnosti sem si ponovno zaželel to delo. Vsekakor bom naredil vse, kar je v moji moči, da bi bili z dosežki vsi skupaj zadovoljni.«
Vaš pomočnik je postal Kliton Bozgo.
E. Osmanovič: »Njega ni treba posebej predstavljati, saj je nekdanji vrhunski nogometaš. Z menoj je že sodeloval kot igralec in trener v Murski Soboti, tukaj nadaljujeva delo. Razumeva se zelo dobro, zato sem prepričan, da lahko iz tega sodelovanja nastane dober rezultat.«
Jože Mohorič
Nogomet • Reprezentanca Slovenije
Igra počasi dobiva želeno obliko, rezultat slab
Slovenska nogometna reprezentanca nadaljuje niz tekem brez zmage: v petek je v Stoži-cah pred približno šest tisoč gledalci izgubila z Islandijo. Selektor Srečko Katanec je v začetno postavo znova uvrstil Milivoja Novakoviča, kar mu je ta »vrnil« z vodilnim zadetkom. Popoln preobrat je z dvema izjemnima zadetkoma zrežiral igralec Tottenhama Gylfi Thor Sugurdsson. Slovenija na lestvici skupine E po petih od-
Slovenija: S. Handano-vič, Brečko, Cesar, Ilič, Jokič, Radosavljevič, Kurtič, Krhin (Dedič), Birsa (Lazarevič), No-vakovič, Ljubijankič (Matavž). Selektor: Srečko Katanec.
igranih krogih zaseda zadnje mesto (Švica 11, Albanija in Islandija 9, Norveška 7, Ciper 4, Slovenija 3 točke).
»Rezultat je negativen, od tega ne bežim, vendar sem fantom kljub temu rekel hvala za pet dni, pošteno so odde-lali tekmo. Za uvrstitev na SP ali EP potrebuješ določeno kakovost, mi pa smo v tem trenutku takšni, kot pač smo. Mogoče v svoji karieri nisem imel težjega tedna za sestavljanje igralskega mozaika. Nogomet pa je takšna igra, da lahko tekmo odloči en igralec z individualno kakovostjo, kar je za Islandijo storil Sigurds-son. Fantje so si želeli zmage in zaradi tega mi jih je najbolj žal. V ekipi ni apatije, prav na-
sprotno,« je po tekmi z Islandijo povedal selektor Srečko Katanec, ki tudi v prihodnje ne bo odstopal od svojih zahtev: »Do zadnje tekme - četudi ne bomo imeli več možnosti za preboj na SP - bom zahteval agresivno igro in miselno osredotočenost na tekmo. S tem pa upam, da bodo prišli tudi boljši časi.«
Rene Krhin je bil ob Jasminu Kurtiču med najboljšimi igralci v slovenski ekipi. Mladi Štajerec je veliko pretekel, zelo odločen je bil tudi v zračnih dvobojih. »Po mojem mnenju smo bili na tekmi z Islandijo boljša ekipa, vendar tega nismo uspeli unovčiti. Pet dni, ki smo jih preživeli skupaj, je bilo zelo koristnih,
Športno plezanje
Markoviceva na Kitajskem slabše od pričakovanj - do polfinala
Slovenska športna plezalca Mina Markovič in Jernej Kruder sta na uvodni tekmi sezone svetovnega pokala v športnem plezanju v kitajskem Chongqingu nastope končala že v polfinalu. Markovičeva je tekmo končala na 12., Kruder pa na 10. mestu.
Slovenska športna plezalca sta bila po petkovih kvalifikacijah na prvem mestu, a sta nato ostala brez načrtovanega finala. Markovičeva se je v pol-finalu spopadala s precejšnjimi težavami, v prvem in zadnjem balvanu je osvojila zgolj coni in ni prišla do vrha, napake pa so se vrstile tudi v drugem in tretjem balvanu, za katere je potrebovala štiri oziroma tri poskuse.
»Odplezala nisem ravno najboljše, privoščila sem si preveč napak, kar me je stalo finala in lepe uvrstitve. Prepričana sem, da sem sposobna pokazati veliko več, zato komaj čakam naslednjo tekmo, da pokažem napredek, ki sem ga v balvanskem plezanju naredila v zimskem pripravljalnem obdobju. Balvani so bili v polfina-lu precej težji, vendar pa sem prepričana, da je bilo možno prav vse preplezati. Zame je bil najtežji zadnji balvan, tudi na prvih treh sem naredila nekaj poskusov preveč, česar si ne bi smela dovoliti,« je po polfi-nalu dejala 25-letna Ptujčanka,
Foto: Črtomir Goznik
Mina Markovič
ki se bo v prihodnjem tednu v Franciji kot novopečena pripadnica športne enote Slovenske vojske udeležila 2. zimskih vojaških iger (Annecy-Chamonix 2013).
»Kot je bilo včeraj dobro, je bilo danes slabo. Mina je enostavno plezala preslabo, da bi bilo vse skupaj dovolj za finale. Sem razočaran nad polfinalom, obenem pa lahko rečem, da sem zadovoljen, ker smo videli, da sta oba sposobna bistveno boljših predstav,« je slovenska nastopa ocenil trener Roman Krajnik.
Sezona svetovnega pokala v balvanih se bo nadaljevala 5. in 6. aprila v francoskem Millauu.
sta, jm
napredek v igri je viden. Zavedamo pa se, da smo tokrat nujno potrebovali točke, vendar nam jih ni uspelo osvojiti. Edina tolažba je to, da smo naredili korak naprej v sami igri, ki je tekla veliko bolje kot proti BiH. Pri vodstvu 1:0 bi morali doseči še en zadetek, s čimer bi si povečali možnosti za zmago. Tekmo je na drugi strani odločil en igralec, najprej iz prostega strela, nato še iz ene individualne akcije. Do konca kvalifikacij bo treba vsako tekmo odigrati angažirano in poskušati popraviti vtis ter zbrati čim več točk,« je po tekmi povedal igralec italijanskega prvoligaša iz Bologne.
Jože Mohorič
Foto: Črtomir Goznik
Jasmin Kurtič je bil najboljši igralec slovenske reprezentance na tekmi z Islandijo, a to ni bilo dovolj za ugoden rezultat.
12 Štajerski
Šport
torek • 26. marca 2013
Rokomet • 1. A SRL (m) - Liga za obstanek
Pomembna zmaga Ormožanov v Sevnici
Sevnica - Jeruzalem vfl^J I I I 1 L fJW 33:38 (18:20)
SEVNICA: Kos, Brzin (5 obramb); Stegne, Dražetič 9 (1), Gorenjak 2, Brečko 2, Plazar, Djurdjevič 3, Ošlovnik 4, A. Kozole, Kuhar, R. Ko-zole, Borovnik 4, Pernovšek, Nered, Sirk 9 (3). Trener: Iztok Godec
JERUZALEM: Žuran, Belec (14 obramb); Mesaric 4, Mavrič, Gregorc 4 (1), Rajšp 1, Bogadi 8, Žmavc, Radujkovic 5, Čudič 6 (4), Levanič, Hrupič, Kljajič 3, Šišmano-vič 7. Trener: Saša Prapotnik.
SEDEMMETROVKE: Sevnica 5/4; Jeruzalem 5/5. IZKLJUČITVE: Sevnica 6; Jeruzalem 8 minut.
Jeruzalem je na gostovanju v Sevnici, pri neposrednem tekmecu za obstanek v ligi, osvojil pomembni točki. Prednost Ormoža pred Sevnico zdaj znova znaša lepih šest točk. S to zmago je pozabljen domači poraz proti Krškemu in ormoški vlak je znova na pravih tirnicah.
Gostitelji na tekmi niso vodili niti enkrat. Izid je bil poravnan le pri 1:1 in 2:2, ves preostali del srečanja so vodili Ormožani: v 1. polčasu največ
1. A SRL (m), od 7.-12. mesta
REZULTATI 2. KROGA: Sevnica - Jeruzalem Ormož 33:38 (18:20), Sviš pekarna Grosuplje - Istrabenz plini Izola 30:25 (13:11), Krško -Ribnica Riko hiše 20:22 (10:12).
1.	RIBNICA RIKO HIŠE 24 9 2 13 20
2.	SVIŠ P. GROSUPLJE 24 9 2 13 20
3.	JERUZ. ORMOŽ 24 7 2 15 16
4.	ISTRABENZ IZOLA 24 6 2 16 14
5.	SEVNICA 24 5 0 19 10
6.	KRŠKO	24 2 1 21 5
Foto: Črtomir Goznik
David Bogadi (Jaruzalem Ormož) je v drugem polčasu tekme v Sevnici dosegel kar 7 zadetkov.
za pet (7:12, 12:17), v 2. največ za osem (25:33, 26:34, 27:35). Gostom je šel na roko tudi trenutek iz 5. minute, ko je rdeč karton po prekršku nad Gre-gorcem prejel domači vratar Kos. Ta je neodločno reagiral in še sreča je, da ni prišlo do hujše poškodbe ormoškega krilnega rokometaša. Ob poškodbah Božiča in Zaponška je moral v vrata komaj 17-letni Brzin, ki pa ni bil kos težki nalogi. Od 40 strelov nasprotnika je zaustavil le pet poskusov, kar je znašalo 12 % uspešno ubra-njenih strelov. Premalo, da bi se Sevničani lahko kosali z Or-možani, ki pa tudi niso blesteli
z igro v obrambi.
Največ preglavic v obrambi sta igralcem trenerja Saša Pra-potnika povzročala izkušeni Sirk in nadarjeni Dražetič, ki sta na koncu tekmo skupno končala pri kar 18 doseženih zadetkih. Omenjena igralca sta bila tudi glavna krivca, da je prednost Jeruzalema po prvem delu znašala le dve točki (18:20). Pri gostih velja omeniti v 1. polčasu lep strelski dosežek Šišmanoviča in Raduj-kovica. Prvi je v 19. minutah igre dosegel 6 zadetkov, drugi pa 4 zadetke. V nadaljevanju se je na levem krilu prebudil Bo-gadi, ki je v 2. polčasu izkoristil
Rokomet • 1. B SRL (m)
Gerčar zbral kar 22 obramb
Moškanjci Gorišnica - Slovan 18:33 (8:16)
MOŠKANJCI - GORIŠNICA: Bra-tuša, Petek 3 (2), Zorli, Kovač 6 (2), M. Bedrač 2, Valenko 1, Balas 2, Pintarič, Vincek, Preac 1, Anderluh 2, Firbas, T. Bedrač 1, Gerčar, Bez-jak. Trener: Sebastjan Oblak.
SLOVAN: Grojzdek, Čahovič, Erak 2 (1), Androvič, Žiga Matajič 6 (2), Bogdanič 5, M. Cvijič 1, Selakovič, Skušek, Kete 2, Pogačnik 9, Mlakar, Tomšič 3, Škerlak 2, Žan Matajič 3 (2). Trener: Gregor Cvijič.
SEDEMMETROVKE: Moškanjci Gorišnica 4 (4), Slovan: 4 (3); IZKLJUČITVE: Moškanjci Gorišnica 10, Slovan 2 minuti.
Pričakovanja rokometašev iz Gorišnice pred srečanjem z ljubljanskim Slovanom niso bila pretirano optimistična. V primeru Slovana gre namreč za zelo kakovostno ekipo, ki se bori za naslov prvaka in uvrstitev v 1. A-ligo. Razmerje moči v korist gostov je bilo vidno že po nekaj minutah igre: Ljubljančani so povedli 1:5 in 2:6, nato pa svojo prednost samo še večali. Igrali so zelo dobro, predvsem so bili organizirani v obrambi, katere domačini nikakor niso mogli prebiti. Dovolj zgovoren je podatek, da so Gorišničani v 1. polčasu dosegli le 8 zadetkov. Ob tem so delali številne napake, ki so jih gostje izkoristili in dosegali številne t. i. »lahke« zadetke.
Nič bolje se ni gostiteljem godilo niti v drugem polčasu. Na trenutke so lahko gledalci dobili občutek, kot da se je varovancem Sebastjana Oblaka igra »sesula« in visok poraz je bil neizbežen. Ta bi bil še večji, če domačini v vratih ne bi imeli razpoloženega vratarja Matica Gerčarja, ki je zbral kar 22 obramb! Na trenutke se je zdelo, kot da Slovan igra proti domačemu vratarju.
Damahaus Cerklje - Velika Nedelja Carrera Optyl 31:25 (16:11)
VELIKA NEDELJA CARRERA OP-TYL: Preac 1 obramba, Dogša 11 obramb. Zorec 2, Majcen 3, Kaučič 1, Hanželič, Horvat 2, Bezjak, Vesel-ko 3, Bračič 3, Ivančič 7, Lorenčič, Zemljič, Špindler 4, Hojžar 1, Marin. Trener: Bojan Munda.
Rokometaši iz Velike Nedelje so doživeli še 12. poraz v tem prvenstvu - tokrat so bili poraženi v Cerkljah. Pred srečanjem jim ni manjkalo optimizma, kar je povsem razumljivo: glede na zadnje mesto na lestvici morajo na vsaki tekmi nujno poskusiti presenetiti, kar je na drugi strani svojevrsten pritisk. Ekipe pred njimi resda nimajo večje prednosti, vendar so za beg z dna vseeno potrebne točke, ki pa jih je vse prej kot lahko osvojiti.
1. B SRL (m)			
REZULTATI 17.	KROGA: Mo-		
škanjci Gorišnica -	Slovan 18:33,		
Damahaus Cerklje -	- Velika Nedelja		
Carrera Optyl 31:25, Slovenj Gra-			
dec - Dol TKI Hrastnik 29:30, Grča			
Kočevje - Šmartno 26:32, Škofljica			
- Mokerc Ig 31:30, Grosuplje - Do-			
bova 24:22			
1. ŠMARTNO 17	15	2	0 32
2. SLOVAN 17	14	1	2 29
3. DOL TKI HRASTNIK 17	12	2	3 24
4. SLOVENJ GRADEC 17	10	1	6 21
5. DAMAHAUS CERKLJE17	9	2	6 20
6. DOBOVA 17	6	1	10 13
7. MOKERC IG 17	5	2	10 12
8. MOŠKANJCI - GOR. 17	6	0	11 12
9. GROSUPLJE 17	5	1	11 11
10. ŠKOFLJICA 17	4	2	11 10
11. GRČA KOČEVJE 17	4	2	11 10
12. V. NEDELJA C. O. 17	3	2	12 8
To se je pokazalo tudi v Cerkljah, kjer gostje iz Velike Nedelje srečanja niso najbolje pričeli - domačini so v 4. minuti povedli 3:0. Kmalu so pričeli zadevati tudi gostje, vendar se nikakor niso mogli približati domačinom, ki so v 14. minuti vodili 9:5, tri minute kasneje pa je bilo že 12:6. Tudi v drugem polčasu so varovanci Bojana Munda dolgo zaostajali za šest zadetkov, saj je bilo v 38. minuti na semaforju izpisanih 20:14. To prednost so Cerkljani obdržali vse do konca srečanja, vmes so imeli v 54. minuti že tudi osem zadetkov prednosti (30:22).
Danilo Klajnšek
neizkušenost mladega domačega vratarja in dosegel kar 7 točk. Domačini so se držali do 40. minute, ko je semafor kazal rezultat 23:25, nato pa so niti igre v svoje roke počasi pričeli prevzemati izkušeni gostje. Svoj del je v golu opravil tudi Belec in razlika v korist Jeruzalema je začela naraščati vse do 8 točk.
Zaključek tekme je bil miren, saj je bil zmagovalec odločen od 54. minute naprej (27:35). Veselje ob pomembni zmagi Jeruzalema se je lahko pričelo. Naslednjo tekmo bodo Ormožani odigrali v sredo, 10. aprila, ob 19. uri proti Svišu iz Ivančne Gorice. Za mirno nadaljevanje pride v poštev le zmaga.
uk
2. SRL - moški			
REZULTATI 21.	KROGA		Rudar
- Drava Ptuj 27:27, Ajdovščina -			
Alples Železniki 28:26,		Črnomelj	
- Brežice 34:25, Radeče Mik Celje			
- Mitol Sežana 31:24, Loka 2012 -			
Pomurje 27:16, Nova Gorica - Col			
34:31			
1. LOKA 2012 20	17	1	2 35
2. DRAVA PTUJ 19	15	2	2 32
3. RADEČE MIK CELJE 19	15	1	3 31
4. RUDAR 20	13	3	4 29
5. ALPLES ŽELEZNIKI 20	10	2	8 22
6. BREŽICE 19	7	2	10 16
7. ARCONT RADGONA 19	7	1	11 15
8. AJDOVŠČINA 19	7	1	11 15
9. ČRNOMELJ 19	7	0	12 14
10. MITOL SEŽANA 19	6	2	11 14
11. NOVA GORICA -1 20	6	1	13 12
12. COL 20	4	2	14 10
13. POMURJE 19	3	0	16 6
Rokomet • 2. SRL (m)
Točka, kazalo na dve
Rudar - Drava Ptuj 27:27 (12:11)
RK DRAVA PTUJ: Toš, Lesjak 1, Janžekovič 4, Verdenik 1, Žuran 1 (1), Čeh 2, Bezjak 5 (1), Maroh 5, Požar, Fridrih, Bedenik, Sabo 1, Pukšič 2, Grm, Silovšek 5, Valenko. Trener: Tomi Matjašič.
Rokometaši Drave so v 21. prvenstvenem krogu odigrali drugo tekmo v nizu treh zaporednih derbijev, ki bodo verjetno dali odgovor na vprašanje, kdo bo prihodnjo sezono nastopal med B-ligaši. Trboveljski Rudar je ekipa, ki Ptujčanom ne leži preveč, saj so se modri že jeseni v pokalu s Trboveljča-ni precej namučili, obenem pa so za edini domač poraz Drave v tej sezoni »krivi« prav Zasavci.
Derbi je vsekakor upravičil svoj sloves, saj se je v dvorani Polaj zbralo spodobno število ljubiteljev rokometa, ki so imeli kaj videti. Pričakovanja o trdi, izenačeni tekmi so se namreč uresničila. V prvem delu gre v prvi vrsti izpostaviti čvrsto ptujsko obrambo, ki je prejela le dvanajst zadetkov. V uvodu je bilo srečanje sila izenačeno, pri izidu 5:5 pa si je Rudar sredi polčasa priigral 3 gole prednosti. Nepopustljivi gostje so do polčasa uspeli ujeti rezultatski priključek in tako se je polčas končal z rezultatom 12:11.
Tudi v drugem polčasu so bolje začeli igralci Rudarja in si tudi po zaslugi globoke obrambe 3-2-1, s katero so imeli Štajerci kar nekaj težav, v 40. minuti priigrali 3 zadetke prednosti (19:16). Ptujčani so jih z delnim rezultatom 5:1 najprej v 46. minuti ujeli ter nato povedli za dva zadetka in to prednost držali do predzadnje minute. Ptujčanom se je ponudila tudi priložnost za beg na
tri zadetke razlike, vendar je bil domači vratar uspešnejši ali pa se je gostom zatresla roka, s kakšno sumljivo odločitvijo pa sta vmes posegla tudi sodnika. Žal se v sami končnici ni izšlo po željah Drave in domači so zasluženo osvojili točko, kar je glede na potek srečanja tudi najbolj pravičen rezultat. Pri Dravi so trije igralci dosegli pet zadetkov, pri Trboveljča-nih je bil najuspešnejši Gjerek s kar 11 goli. V vrstah modrih je šepala predvsem realizacija, še posebej pa velja omeniti sedemmetrovke, ki so bile verjetno krive za remi, saj so Ptujčani zadeli le dve iz šestih poskusov.
Že naslednje ligaško srečanje pa Dravi prinaša nov velik obračun. Na Ptuj 6. 4. prihaja še en kandidat za najvišja mesta Radeče Mik Celje. Z novo zmago bi Drava ušla na tri točke, ki bi predstavljale velik kapital pred samo končnico tekmovanja.
tp
Šolski šport • Rokomet
Prvi ormoški Final 4 je tu!
Ormoški rokomet je po zaslugi OŠ Ormož bogatejši za prvi letošnji zaključni turnir najboljše četverice - Final 4. To je trinajsti Final 4 mlajših ormoških selekcij v zadnjih štirih letih. Še štiri ekipe različnih starostnih kategorij pa čakajo v vrsti na uvrstitve v velika finala (kadeti, SDA, SDB, MDA).
Tretjič zapored se je na zaključni turnir državnega prvenstva OŠ v rokometu uvrstila OŠ Ormož. Leta 2011 so letniki 1996 ob obilici smole zasedli 4., leta 2012 pa so letniki 1997 osvojili naslov državnih
podprvakov. Letos imajo pravico nastopa učenci, rojeni leta 1998. Pred turnirjem je bila želja Ormožanov, da se še tretjič zapored uvrstijo na veliko tekmovanje, kar v preteklosti še ni uspelo nobeni šoli v državi. Poleg gostiteljev so na polfinalnem turnirju nastopile še OŠ Gornja Radgona, OŠ Šmartno pri Litiji in OŠ Miha Pintarja Toleda Velenje. Po pričakovanjih je o potniku na zaključni turnir odločala zadnja tekma med Ormožani in Šmarčani, ki so se tudi že lani spopadli v polfinalu, kjer so bili boljši Ormožani. Domačini so vo-
Rezultati:
OŠ Ormož - OŠ Gornja Radgona 17:12, OŠ Ormož - OŠ Miha Pintarja Toleda 21:14, OŠ Ormož - OŠ Šmartno pri Litiji 16:12.
Za OŠ Ormož so nastopali:
Dominik Kosi, Rene Rizman, Nino Ulaga, David Lukner, Timon Grabovac, Mario Kuster, Tilen Kosi, Boštjan Žižek Cvetko, Rene Plavec, Nejc Zidarič, Martin Hebar, Luka Voljč, Niko Jovanovič, Gašper He-bar, Blaž Zadravec, Aljoša Munda, trenerja Saša Prapotnik in Uroš Krstič.
dili celotno srečanje (6:2, 8:3, 8:6, 10:6, 13:8, 14:12), končni rezultat pa je bil 16:12.
KU
Ormoški rokometaši, letniki 1998, so se uvrstili na zaključni turnir najboljše četverice.
Foto: proviprlek.si
torek • 26. marca 2013
Šport
Štajerski	13
Namizni tenis • 1. SNTL (m)
Prvaki premočni
REZULTATI 16. KROGA: Zavarovalnica Maribor - Ptuj 5:1, Iskra Lektrika - Kema Puconci I. 1:5, Krka - Sobota 4:5, Ilirija - Mengeš 5:0, Tempo Velenje - Kema Puconci II 5:1
1. KEMA PUCONCI I.	16	16	0	32
2. ZAVAROVAL. MARIBOR	16	15	1	30
3. KRKA	16	10	6	20
4. ILIRIJA	16	8	8	16
5. TEMPO VELENJE	16	6	10	12
6. ISKRA LEKTRIKA	16	6	10	12
7. PTUJ	16	5	11	10
8. SOBOTA	16	5	11	10
9. EDIGS MENGEŠ	16	5	11	10
10. KEMA PUCONCI II.	16	4	12	8
Zavarovalnica Maribor - Ptuj 5:1
Zafoštnik - Krušič 3:0, Komac - Pavič 3:2, Plohl - Slodej 2:3, Zafoštnik - Slodej 3:0, Komac -Krušič 3:0, Plohl - Pavič 3:0. Dva kroga pred koncem pr-
Rokomet
venstva v elitni slovenski nami-znoteniški ligi je situacija še naprej izjemno negotova. Še vedno ni znano, kdo bo prvak (ZM ali Kema Puconci I) in kdo bo izpadel iz lige (za obstanek se še vedno bori šest moštev, med njimi tudi ptujsko).
V štajerskem derbiju sta se tokrat pomerili ekipi z različnimi cilji: Mariborčani ciljajo na naslov prvaka, Ptujčani se borijo za obstanek. Po pričakovanjih so slavili aktualni državni prvaki, ki so oddali le eno posamično točko. To je za goste v dvoboju proti Zvonku Plohlu osvojil Matic Slodej. Blizu druge je bil še Bojan Pavič v dvoboju z Gregorjem Komcem, medtem ko je bil Gregor Zafoštnik povsem suveren in ni oddal niti niza. Ptujčani bodo točke obstanka v zadnjih dveh krogih iskali proti Velenjčanom in drugi ekipi Keme Puconci.
JM
Slovenske kadetinje brez EP
Minuli vikend je slovenska ženska kadetska rokometna izbrana vrsta nastopala na kvalifikacijskem turnirju za nastop na evropskem prvenstvu, ki bo letos poleti na Poljskem. V ruskem Zve-nigorordu so se slovenske roko-metašice do sedemnajstega leta starosti pomerile z domačinkami, Hrvaticami in Švicarkami. Naši izbrani vrsti, ki jo vodi Milan Ram-šak, vodja ekipe pa je Ptujčan Marjan Valenko, se kljub zmagi v zadnjem krogu proti Švici, kar bi v normalnih okoliščinah moralo zadostovati za uvrstitev na EP, tja ni uspelo uvrstiti. Na zadnjem srečanju se je namreč zgodila »kuhinja«: daleč najkakovostnejša
ekipa kvalifikacij Rusija je namreč »uspela« v zadnji tekmi izgubiti proti Hrvaticam.
Mlade Slovenke so turnir začele s porazom z Rusijo z 41:28, nato pa so strnile vrste ter v napetem srečanju premagale favorizirano Hrvaško s 34:29. Zbranost so ohranile tudi v tretji tekmi in porazile še Švico z 32:26. A to je bilo premalo za uspeh, saj jo je v krogu treh ekip naša vrsta najslabše odnesla. Članici izbrane kadetske vrste sta tudi igralki Mercatorja Tenzorja Barbara Bo-rovčak in Sindi Zorec. Borovča-kova je na turnirju skupno prispevala dva zadetka.
tp
Kegljanje • 3. SKL vzhod (m)
Z obstankom izpolnili cilje						
S tekmami 18. kroga so svojo	1. PERGOLA	18	13	1	4	27
sezono v 3. ligi vzhod zaključili	2. RADENSKA	18	12	0	6	24
tudi ptujski kegljači. Tokrat so bili	3. PREPOLJE	18	10	2	6	22
uspešni na gostovanju pri zadnje-	4. CERŠAK	18	9	1	8	19
uvrščeni ekipi iz Krškega. S to	5. RUŠE	18	8	2	8	18
zmago so samo potrdili obstanek,	6. KONJICE	18	6	4	8	16
ki so si ga zagotovili že prejšnji	7. DRAVA DETA CEN. 18		8	0	10	16
teden. Tako so dosegli cilj, ki so	8. GAŠPER KOROTAN 18		8	0	10	16
si ga zastavili pred pričetkom tek-	9. RILE SERVIS	18	5	4	9	14
movanja.	10. KRŠKO	18	4	0	14	8
3. SKL vzhod (m)	KRŠKO -	DRAVA DETA				
REZULTATI 18. KROGA: Krško - Drava Deta Center 2:6, Rile servis - Radenska 8:0, Ruše - Gašper Korotan 7:1, Ceršak -Prepolje 7,5- 0,5, Pergola - Konjice 6:2.
CENTER 2:6 (3222 - 3276)
DRAVA DETA CENTER: Murko 529, Golob 576, Čuš 249 - Arnuš 260, Čeh 538, Kozoderc 547, Premzl 577.
Danilo Klajnšek
Kasaštvo • Skupščina KK Ljutomer: novi mandat zaupali dosedanjemu vodstvu
Janez Slavič ostaja tudi v naslednjem mandatnem obdobju na vodilnem mestu Kasaškega kluba Ljutomer. Pred kratkim so ga delegati znova potrdili za predsednika Kasaške zveze Slovenije (KZS), tokrat pa ga je nekaj več kot 60 članov ljutomerskega kluba na občnem zboru v gostišču Zorko v Borecih soglasno izvolilo za predsednika najstarejšega kasaškega kluba pri nas.
Na občnem zboru je Slavič pri pregledu doseženega v letu 2012 izpostavil, da so bili Ljutomerčani tudi lani najuspešnejši klub v Sloveniji, član Jože Sagaj mlajši pa najuspešnejši tekmovalec. Poleg izjemnih tekmovalnih dosežkov je predsednik kluba izpostavil tudi pomembno pridobitev na hipodromu - odprtje muzeja Ljutomerski kasač. KK Ljutomer načrtuje, da bo letos priredil osem tekmovalnih dni, kar je nekaj manj kot polovica vseh dirk v Sloveniji. Poleg štirih rejskih dirk za ljutomerske kasače bo ljutomerski hipodrom letos gostil državni prvenstvi za dvoletne in triletne kasače ter kvalifikacije za državno prvenstvo štiriletnih kasačev. Pričetek sezone je predviden na velikonočni ponedeljek, 1. aprila. (NŠ)
Nogomet • 2. slovenska liga
Na derbiju izid boljši od igre
Zavrč - Roltek Dob 3:1 (1:0)
STRELCI: 1:0 Golubar (10.), 2:0 Benko (52.), 2:1 Krcič (56.), 3:1 Benko (70.)
ZAVRČ: Fink, S. Čeh, Sambolec, Roškar, Dugolin, Buzeti, A. Čeh, Matjašič (od 83. Kuserbanj), Kelenc (od 59. Sreš), Golubar, Benko (od 88 Avguštin). Trener: Viktor Trenevski
ROLTEK DOB: Vezirovič, Češnjevar, Goropečnik, E. Mešanovič (od 75. Avbelj), Cimprič, Lunder, M. Klopčič (od 81. U. Klopčič), Simič (od 66. Prašnikar), Krcič, Račič, D. Mešanovič. Trener: Damijan Romih
17. prvenstveni krog v 2. ligi je prinesel obračun vodilnih moštev lige, Zavrču je v goste prispel Dob. Kašnih 350 gledalcev (zaradi zimskih razmer se jih je zbralo nekaj manj, kot so organizatorji pričakovali) je pričaralo dobro vzdušje, v težkih razmerah, ki so vladale na zelenici, pa so z aplavzi znali nagraditi nogometaše obeh ekip.
Po uvodnem »tipanju« je za
iilig
Foto: Črtomir Goznik
Josip Golubar (Zavrč, beli dres) je na derbiju 2. lige z Dobom po samostojnem prodoru dosegel vodilni zadetek na srečanju.
REZULTATI 17. KROGA: Zavrč - Roltek Dob 3:1 (1:0), Krško -Bela krajina 1:0 (0:0), Dravinja Kostroj - Šampion Celje 1:1 (1:1), Kalcer Radomlje - Garmin Šenčur 0:0. Tekma Šmartno - Krka je preložena na kasnejši termin.
1.	ZAVRČ 17 13 2 2 42:17 41
2.	ROLTEK DOB 17 11 3 3 37:17 36
3.	KRKA 15 9 4 2 35:13 31
4.	ŠMARNO 1928 16 7 2 7 20:24 23
5.	GAR. ŠENČUR 17 5 6 6 25:25 21
6.	ŠAMPION CELJE 17 6 2 9 19:23 20
7.	K. RADOMLJE 17 5 4 8 25:27 19
8.	KRŠKO 17 4 5 8 21:31 17
9.	BELA KRAJINA 16 4 3 9 16:33 15
10.	DRAVINJA K. 17 2 3 12 18:48
9
domačine Buzeti že v 9. minuti kljub slabo izvedenemu prostemu strelu zadel gostujoči okvir vrat. V naslednji minuti so gledalci videli pravi slalom Golubarja, ki je zapored prei-gral kar nekaj gostujočih branilcev in samostojni prodor tudi učinkovito končal za 1:0. Res sijajni zadetek, s katerim si je završka ekipa že v uvodu priigrala velik kapital pred nadaljevanjem srečanja. Še boljšo igro domače vrste pa je pričelo že kmalu ovirati slabo igrišče, ki se je hitro spreminjalo v blatno površino. Gostje so se kmalu otresli pritiska in zaigrali pogumneje, žogo so imeli več v svoji posesti in v 19. minuti po strelu Lundra prvič nevar-neje zapretili. V 22. minuti je na nasprotni strani poskušal Matjašič, vendar je meril previsoko. Tempo igre je po polovici prvega dela igre nekoliko padel, še naprej pa smo glede na razmere spremljali dobro, predvsem pa borbeno tekmo. V 30. minuti je žoga srečno prišla do Simiča, ki pa so mu domači branilci strel blokirali. Po kotu je v domačem kazenskem prostoru najvišje skočil Če-šnjevar, toda po strelu z glavo
je žoga švignila tik mimo vrat. Gostje so se v prvem delu igre pokazali kot čvrst tekmec, ki ve kaj hoče, domačini pa so imeli nemalo težav predvsem na sredini igrišča, kjer je imel vse vajeti igre v svojih nogah Lunder.
Tudi uvod v nadaljevanje drugega dela igre je pripadel gostom, ki so si čim prej želeli izid izenačiti. Toda spet so bili domačini tisti, ki so prvi udarili: v 52. minuti je Kelenc lepo podal do Benka, ki se je spretno izognil prepovedanemu položaju, v katerem ga je poskušal ujeti nasprotnik, in s prefinjenim strelom preko vratarja Veziroviča povišal vodstvo na 2:0. Odgovor gostov je bil bliskovit, saj je s pravim evrogolom iz kakšnih 25 metrov zadel Amer Krcič, ki je »pometel pajčevino« iz kota gola. Igrišče je postajalo vse težje, kar se je poznalo v sami
igri, ki ni bila več na takšnem nivoju kot v prvem delu. Gostje so bili še naprej podjetnejši, četa trenerja Trenevskega pa je priložnosti iskala z nasprotnimi napadi. Iz enega najlepše izpeljanih so v 70. minuti povišali vodstvo: Golubar je iz roba kazenskega prostora žogo potisnil do Sreša, ta jo je po tleh z desne poslal pred gol, kjer je iz ozadja pritekel Benko in dosegel še svoj drugi zadetek na srečanju. To je v drugi uradni tekmi v dresu Zavrča že njegov četrti. Poskus Goropečnika iz prostega strela iz 30 metrov je Fink nekaj minut kasneje s težavo odbil, v 84. minuti pa je Lunder znova stresel prečko. Tempo je v sami končnici povsem padel, gostje so se vdali v usodo, domači pa se niso več pretirano naprezali in v mislih so že slavili veliko zmago.
Tadej Podvršek
Andrej Dugolin, nogometaš Zavrča: »Na razmočenem terenu je bilo težko razviti dobro igro, vendar smo dali vse od sebe in zasluženo slavili. Kaj drugega kot boriti se se ni niti dalo in tukaj smo res dali svoj maksimum. Dob je kakovostna ekipa, ki smo jo s požrtvovalno igro uspešno onemogočili. Verjamem, da bomo slavili tudi v naslednjem krogu, ko v ponedeljek, 1. aprila, gostujemo v Celju.«
Plezanje • Vzhodna liga
Na Ptuju plezalni živ žav
Plezalni klub 6b Ptuj je v soboto v športni dvorani Gimnazije Ptuj izvedel drugo tekmo Vzhodne lige v težavnostnem plezanju. Na tekmovanju je nastopilo kar 247 plezalcev in plezalk iz 24 klubov. Izredno dobro je bil zastopan tudi domači klub, saj je imel v konkurenci 27 tekmovalcev. Na zelo selektivnih smereh, ki ju je postavil Erih Obrez, so se vsi trudili po najboljših močeh.
Edini, ki je priplezal do vrha rdeče in modre smeri, je bil mlajši deček Kilian Čop (ŠAO Velenje). V najstarejši kategoriji kadetov letnikov 1996/97 je zmagal trenutno najboljši mladi ptujski plezalec Miha Kostanjevec, ki si je 1. mesto delil z Mitjem Majcenovičem (PK Rogaška Slatina). V posameznih starostnih skupinah so zmagali pri mlajših cicibanih/ cicibankah Lovro Črep (ŠPS PD Mozirje) in Živa Golob (PK
Ribnica), pri starejših ciciba-nih/cicibankah Bine Meke (PS DPČ Dmartno) in Eva Krajnc Zagrušovcem (ŠPO PD Celje), pri mlajših dečkih/deklicah Kilian Čop (ŠAO Velenje) in
Patricija Pivk (ŠPO PD Rašica), pri starejših dečkih/deklicah Nejc Dvoršek (ŠAO Velenje) in Janja Gambret (ŠAO Velenje), pri kadetih/kadetinjah Miha Kostanjevec (PK 6b Ptuj) in Mitja Majcenovič (PK Rogaška Slatina) ter Klara Jovan (ŠAO Velenje).
Glede na kakovost in kon-stantnost se je od Mihe Kosta-njevca pričakoval dober rezul-
Foto: Stanislav Zebec
Miha Kostanjevec (Plezalni klub 6b Ptuj)
tat, ki ga je tudi dosegel. Na prvi smeri je prišel do višine 31 -, na drugi pa je priplezal do vrha. Izmed Ptujčanov so se ob Kostanjevcu najbolj izkazali Lea Hanželič, ki je bila 5. med kadetinjami, Viktor Bombek je bil 6. med kadeti, Luka Čeh je bil 7. med starejšimi dečki in Tomaž Kelnerič je bil 8. med mlajšimi dečki.
Pogled na tekmovanje in rezultate domačih plezalcev je podal predsednik PK 6b Ptuj Jernej Terbuc: »Tekma Vzhodne lige na Ptuju se organizacijsko iz leta v letu izboljšuje, hkrati pa na njej pleza tudi vedno več otrok. Ti so imeli priložnost, da so se na težkih smereh pomerili s svojimi vrstniki in so tudi pokazali svoje plezalno znanje. Tega imajo že kar nekaj tudi naši mladi plezalci, ki so nastopili zelo dobro.«
Za nekatere člane kluba 6b Ptuj je bilo to prvo uradno tekmovanje in so se na njem zares izkazali. Organizatorji so tekmovanje izvedli na zelo visokem nivoju in je po mnenju udeležencev odlično uspelo.
David Breznik
14 Štajerski
Šport
torek • 26. marca 2013
Nogomet • 3. SNL vzhod, Super liga MNZ Ptuj
Drava učinkovita v drugem polčasu
3. SNL vzhod
Slabo vreme minuli konec tedna je tudi v 3. SNL - vzhod privedlo do odpovedi nekaterih tekem. Kljub temu da nogometaši Šmarja pri Jelšah niso igrali, so ostali na vrhu prvenstvene razpredelnice. Na trenerski klopi v Ljutomeru je z remijem debitiral Boštjan Zemljič, nekdanji trener Središča. Do pomembne točke v borbi za obstanek so v Rakičanu prišli nogometaši iz Slovenske Bistrice.
REZULTATI 15. KROGA: Ra-
kičan - AHA EMMI Bistrica 0:0, Avto Rajh Ljutomer - Grad 0:0, Čarda - Agroservis Beltinci 1:3 (0:0), Malečnik - Koroška Dravograd 1:3 (0:3). Srečanji Odranci - Šmarje pri Jelšah, Tromejnik G Sukič - Kovinar Štore sta prestavljeni na 24. 4., srečanje Zreče -Farmtech pa na 3. 4.
1.	ŠMARJE PRI J. 13 8 3 2 36:16 27
2.	K. DRAVOGRAD 14 9 0 5 28:22 27
3.	AGRO. BELTINCI 14 8 2 4 32:19 26
4.	ČARDA	14 8 2 4 30:24 26
5.	FARM. VERŽEJ 13 8 0 5 31:19 24
6.	ODRANCI 13 6 3 4 21:14 21
7.	ZREČE	13 6 2 5 11:17 20
8.	TROMEJNIK G S. 13 6 0 7 25:27 18
9.	A. R. LJUTOMER 14 5 3 6 15:21 18
10.	GRAD	14 5 2 7 18:22 17
11.	A. E. BISTRICA 14 5 2 7 17:21 17
12.	RAKIČAN 14 3 3 8 16:31 12
13.	MALEČNIK 14 3 2 9 15:27 11
14.	KOVINAR ŠTORE 13 3 0 10 12:27 9
RAKIČAN - AHA EMMI BISTRICA 0:0
AHA EMMI BISTRICA: Stegne Holcman, Jelenko, Bečaj, Fanedl (od 84. Šlamberger), Obrovnik, Lukič (od 75. Ramot), Greifoner, Korošec, Hrušman (od 60. Jan-žič), Iršič. Trener: Gorazd Šket.
Nogometaše obeh ekip je v Rakičanu pričakalo zasneženo igrišče, ki je sčasoma postajalo vedno težje za igro. Srečanje je bilo pomembno za oba tekmeca, ki si želita zagotoviti obstanek. Na koncu je prišlo do pravične delitve točk.
Gorazd Šket - trener AHA EMMI Bistrice: »Pogoji za igro so bili zelo težki in igralcem je treba čestitati za vztrajnost in borbenost. Seveda smo zadovoljni s točko, ki nam daje vzpodbudo za nadaljevanje prvenstva in upanje v obstanek.«
Super liga MNZ Ptuj:
sneg še naprej povzroča težave
REZULTATI 15. KROGA: Sredi-

r * t
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši Nš Drava Ptuj (modri dresi) so na Mestnem stadionu dosegli tri zadetke.
šče - Stojnci 2:0, Nš Drava Ptuj
-	Stojnci Betonarna Kuhar 3:0. Srečanji Carrera Optyl Ormož - 1A Avto Gerečja vas in Bukovci - Haj-dina bosta odigrani v sredo, 10. 4., ob 16.30. Takrat bo na sporedu tudi zaostalo srečanje Stojnci
-	NŠ Drava Ptuj.
1.	NŠ DRAVA PTUJ 13 13 0 0 54:9 39
2.	PODVINCI B. K. 15 10 0 5 39:17 30
3.	STOJNCI 14 10 0 4 39:20 30
4.	1A GEREČJA VAS 14 9 2 3 32:
5.	SREDISCE
6.	BOČ
7.	BUKOVCI
8.	HAJDINA
9.	OPLOTNICA
10.	C. O. ORMOŽ
4
14	6	2 6	26
14	5	2 7	15:
13	4	0 9	15:30
13	2	1 10	12:32
9	2	0 7	8:40
13	0	3 10	5:39
18 29 18 20
Vreme nogometašem še naprej povzroča težave. Po težavah v 1., 2. in 3. ligi bi se ta konec tedna moralo nadaljevati prvenstvo tudi v Superligi pod okriljem MNZ Ptuj. A sneg ni dovolil, da bi se 15. krog odigral v celoti. V soboto, ko so bile razmere še ugodne, sta bili odigrani dve srečanji, obe nedeljski pa sta bili prestavljeni na sredo, 10. aprila. Derbi kroga je bil nedvomno odigran na Ptuju, kjer je Drava s 3:0 premagala Podvin-ce in svojo prednost na vrhu lestvice še povečala. Ptujčanom je »ustrezal« tudi rezultat Stojncev, ki so z 2:0 izgubili v Središču ob Dravi. Srečanji med Ormožem in Gerečjo vasjo ter Bukovci in Haj-dino sta bili prestavljeni.
V preteklem tednu je odjeknila novica, da se je vodstvo kluba iz Oplotnice odločilo, da izstopi iz Superlige. Kot glavni razlog so Pohorci navedli premajhno število igralcev, še naprej pa bodo
Nogomet • Turnir U-7
Ptujčani drugi v Staršah
NK Zlatoličje je minuli konec tedna v Staršah organiziral »Turnir mladih«, na katerem je igralo 12 zelo kakovostnih ekip. Med njimi so bili tudi otroci iz NŠ Poli Drava Ptuj, ki so jo zastopali fantje selekcije U-6, le dva sta bila iz selekcije U-7 (zvečine so bili tako leto mlajši od konkurence). Kljub temu so na igrišču pokazali zelo veliko in so kar nekoliko presenetljivo osvojili končno 2. mesto.
Igralci NŠ Poli Drava so v prvem delu tekmovanja zabeležili po eno zmago, remi in poraz. V prvi tekmi so izgubili 1:2 z ekipo NŠ Damir Pekič, nato so remizira-li (0:0) z NK Fotex iz Varaždina, v zadnji predtekmovalni tekmi so z 2:1 ugnali NK Rakek. S tem so si priigrali 2. mesto v skupini in na-
predovanje v četrtfinale. Tam so bili z 1:0 boljši od Veržeja, v polfi-nalu pa so brez večjih težav s 3:1 ugnali še Tezno. Sledil je finalni obračun proti odlični ekipi Mure, ki se je po rednem delu končal
tekmovanje v ligah MNZ Ptuj nadaljevale mlajše selekcije. Nogometašem Oplotnice se priznajo rezultati prve tretjine prvenstva, oziroma prvih devetih krogov.
SREDIŠČE - STOJNCI 2:0
(2:0)
STRELCA: 1:0 Borko (8.), 2:0 Ivanuša (16. z 11 m)
SREDIŠČE: Kocen, M. Sake-lšek, Nemec (G. Borko), Osterc, Zadravec, Klajnčar, Krajnčec, B. Borko, Ivanuša (I. Sakelšek), Novak, Vočanec. Trener: Danilo Žerjav.
STOJNCI: Zorko, Ratek, Vin-kovič, Janžekovič, Kokot, Arnuš, Horvat, Rižnar, S. Meznarič, Ko-rez, Petrovič (P. Meznarič). Trener: Boris Klinger.
NŠ DRAVA PTUJ -PODVINCI BETONARNA KUHAR 3:0 (0:0)
STRELCI: 1:0 Marinič (57.), 2:0 Antolič (61.), 3:0 Wagner (63.)
NŠ DRAVA PTUJ: Ajlec, Rumež (od 71. Nikollaj), Frangež (od 41. Wagner), Fridl, Horvat, Ljubec (od 87. Letonja), Krajnc, Nežmah (Pu-kšič), Marinič, Antolič, Hojnik (od 53. Zagoršek). Trener: Franc Fridl.
PODVINCI BETONARNA KUHAR: Vesenjak, Toplak, K. Bru-men, Topolovec, Marinič (od 64. Brumen D.), Belšak (od 59. Mu-lej), Lah, Petrovič (od 53. Haupt-man), Požegar (od 82. Arnuga), Šebela, Osterc (od 85. Orovič). Trener: Miran Ljubec.
Lokalni derbi in derbi vodilnih ekip Super lige med Dravo in Pod-
brez zadetkov. Po kazenskih strelih so se zmage veselili nogometaši iz Murske Sobote.
NŠ Poli Drava: Marko Voda, Sašo Lovrec, Sandro Čeh, Luka Matjašič, Jan Lampret, Lukas Čeh, Nejc Strašek, Vito Kolarič. Trener Boštjan Krajnc.
David Breznik
vinci Betonarno Kuhar je na Mestni stadion privabil kakšnih sto gledalcev. Ti so v prvih 15 minutah videli enakovredno igro med obema kazenskima prostoroma, nato pa je Drava prevzela pobudo. Do konca prvega dela je na sredini igrišča organizirala veliko akcij, ki pa v končni fazi niso bile preveč nevarne, saj so gostje odlično stali v defenzivi in so preprečevali nevarnejše strele Ptujčanov. Ti so v 18. minuti preko Antoliča zadeli vratnico, na odbito žogo je naletel Nežmah, a je Vesenjak strel refleksno ubranil. Podvinčani so bili v glavnem nevarni iz protinapadov: na sredini polčasa je Petrovič pobegnil domači obrambi in je z roba kazenskega prostora mojstrsko »lobal« Ajleca, a je njegov strel zaustavila prečka. To sta bili tudi edini izrazitejši priložnosti v prvem delu.
V nadaljevanju smo v nekaj minutah videli tri zadetke: prvič je bil Vesenjak premagan v 57. minuti, ko je Wagner po prodoru na robu kazenskega prostora našel Mariniča, ta pa je zadel po sredini gola pod gostujočim vratarjem. Štiri minute kasneje je žoga po napaki gostov prišla do Antoliča, ki je unovčil svojo hitrost in na koncu z natančnim diagonalnim strelom povišal prednost na 2:0. Rahel šok gostov so igralci Drave še enkrat izkoristili v 63. minuti, ko je Marinič sam prodrl v kazenski prostor in preigral vratarja Ve-senjaka, samemu Wagnerju pa ni bilo težko potisniti žoge v prazen gol. Po tretjem zadetku je Pod-vinčanom zmanjkalo motivacije, medtem ko je Drava še naprej prevladovala v igri in si priigrala še dve priložnosti. Tako je vodilna ekipa Super lige še povečala prednost na lestvici.
DK, DB, TP
Nogomet • Kidričevo
Prvi vpis v Realovo nogometno šolo
Foto: Črtomir Goznik
V Kidričevem je bil v četrtek prvi vpis v realovo nogometno šolo, drugi bo potekal v četrtek, 28. 3.
V	juniju in juliju bo v petih slovenskih krajih potekala nogometna šola Real Madrida. Med temi kraji je tudi Kidričevo, kjer bo petdnevna šola potekala od 1. do 5. julija na igriščih NK Aluminij.
V	teh dneh so organizatorji in licenčni partnerji Nogometne šole Real Madrid v Sloveniji, podjetje AMC Sport iz Ljubljane, začeli predstavitev projekta tudi na posebnih Info točkah. Ta je bila v Kidri-
čevem postavljena 21. marca, v četrtek, 28. 3., bo še enkrat. Na njej bodo organizatorji mladim igralkam in igralcem od 7. do 17. leta starosti predstavili vse podrobnosti o letošnjem (prvem) Realovem kampu (Fundacion Real Madrid Campus Experience, FRMCE SLO), vključno z zbiranjem prijav (www.frmslovenia.si). Info točka bo odprta med 10. in 19. uro.
JM
Šolski šport • Šah
Ekipno osnovnošolsko DP: ptujsko ^ območje zastopali OŠ Hajdina in Gorišnica
Prejšnjo nedeljo je bilo v Šentjurju 22. ekipno osnovnošolsko šahovsko državno prvenstvo. Na prvenstvu so lahko nastopili učenci do 15. leta starosti. Pri fantih je uspešno nastopila OŠ Hajdina, pri dekletih pa OŠ Gorišnica.
Ekipo učencev so sestavljali štirje šahisti in ena rezerva, ekipo učenk pa tri šahistke in ena rezerva (vsi učenci iste šole). Pri fantih je sodelovalo kar 20 šol, kar je bilo po razpisu tudi največje možno število. Nekoliko manj ekip, 13, je bilo pri učenkah. Fantje so odigrali devet, dekleta pa sedem kol. V ekipi OŠ Hajdina so nastopili David Murko, Klemen Kovačec, Matjaž Zupanič in Matija Črešnik, vsi tudi perspektivni člani ŠD Ptuj. Ob koncu so osvojili odlično 6. mesto. Najboljši med njimi je bil Matija Črešnik, ki je zbral 6,5 točke in na četrti šahovnici osvojil 4. mesto. Med dekleti so šahistke OŠ Gorišnica v postavi Alja Janžekovič, Karmen Kostanjevec, Nika Bedrač, Sara
Čagran in Lara Čagran osvojile 7. mesto. Najboljša je bila Sara Čagran, ki je iz štirih partij zbrala štiri točke in na četrti šahovnici osvojila 1. mesto. Zanimiv je podatek, da so pri dekletih za dru-gouvrščeno ekipo OŠ Franceta Prešerna iz Maribora nastopile tri sestre Ramadani - Sarah, Adelina in Daliah. Najuspešnejša je bila prav najmlajša Daliah, ki je iz sedem partij zbrala pet točk in na tretji šahovnici osvojila 2. mesto (morda primer spominja na slovite sestre Polgar iz Madžarske).
Vrtni red fantje: 1. OŠ Nove Jarše 32 točk, 2. OŠ Ivana Roba Šempeter 28, 3. OŠ Stražišče 23,5 ... 6. OŠ Hajdina 19 ...
Vrstni red dekleta: 1. OŠ Blanca 14 točk, 2. OŠ Franceta Prešerna Maribor 13, 3. OŠ Šmarje pri Jelšah 13 . 7. OŠ Gorišnica .
Ta konec tedna so se na 1. posamičnem osnovnošolskem državnem prvenstvu v Ljubljani pomerili fantje in dekleta v kategoriji do 9. leta starosti. Pri fantih nismo imeli predstavnika iz ptujskega področja, pri dekletih pa je nastopilo kar pet učenk OŠ Gorišnica. Med 32 udeleženkami je odlično 6. mesto osvojila Brina Kolarič s 5 točkami iz 7 partij.
Silva Razlag
Kolesarstvo • Matej Marin
Marinu zmaga na zadnji etapi Istrske pomladi
V hrvaški Istri je že desetič zapored potekala dirka Istrska pomlad - UCI-kategorije 2.2. Dirka je bila na sporedu od 14. do 17. marca in je obsegala prolog ter tri etape. V preteklih letih je na tej dirki nastopala tudi ptujska ekipa Perutnina Ptuj in na njej dosegale odmevne rezultate. Posamezniki, ki so blesteli v ptujskem klubu, so si našli druge ekipe, eden takšnih je tudi Matej Marin. Ta kolesari za avstrijsko continental ekipo Gourmetfein-Simplon, s katero je v Istri odlič-
no dirkal in dobil zadnjo etapo. Skupno je slavil še en bivši »pe-rutninar«, Matej Mugerli.
Matej Marin: »To etapno zmago sem potihoma pričakoval, saj sem vedel, da sem skozi zimo dobro treniral in prišel na dirko dobro pripravljen. Imel pa sem seveda tudi nekaj športne sreče. Kot ekipa smo končali dirko zadovoljni: moja etapna zmaga, majica najboljšega na letečih ciljih zame, majica najboljšega na gorskih ciljih, ki jo je oblekel Matija Kvasina (v preteklosti je nastopal za Perutnino Ptuj, op. a.) ter dva naša kolesarja v skupnem seštevku med najboljših 10.«
tp
torek • 26. marca 2013
Šport, šport mladih
Štajerski	15
Judo • 26. Pokal Ptuja
Pokal Ptuja osvojila domača Drava
Judo klub Drava Ptuj je v soboto v športni dvorani Center organiziral mednarodno tekmovanje 26. Pokal Ptuja. Udeležili so se ga tekmovalci iz 33 klubov iz Slovenije, Italije in Madžarske. Nastopi so potekali v moški in ženski konkurenci mlajših cicibanov in cicibank U-9, mlajših dečkov in deklic U-12, starejših dečkov in deklic U-14, mladincev in mladink U-21 ter mlajših članov in članic U-23. Tekmovanje je potekalo na petih blazinah in se ga je skupno udeležilo 460 tekmovalcev, kar predstavlja enega najboljših obiskov v bogati 26-letni tradiciji.
V vseh teh letih je na ptujskem tekmovanju nastopilo veliko upov, podobno lahko zapišemo tudi za letošnje, saj
Foto: Olimpic Foto Kosi
Samanta Kajnih (JK Drava Ptuj)
se je na Ptuju zbrala velika večina naših najboljših mlajših tekmovalcev in tekmovalk. Ti so se borili za zmage v svojih starostnih skupinah, hkrati pa so ponovno pokazali, da je judo v Sloveniji zelo razvit in popularen. S precej široko bazo delajo tudi v JK Drava Ptuj, ki ga je na domačem tekmovanju predstavljalo 32 judoistov in 25 judoistk. Ti so osvojili kar 27 medalj in so v skupnem seštevku vseh rezultatov zbrali največje število točk - s tem so osvojili skupno zmago na 26. Pokalu Ptuja.
Za domačo vrsto se je uvrstil sosednji JK Duplek (glede na osvojene medalje so bili celo najuspešnejši, saj so zbrali 8 zlatih, 6 srebrnih in 5 bronastih, op. a.), tretje mesto je zasedel JK Bežigrad.
Med posamezniki so za domači klub zmage osvojili Samanta Kajnih (dvakrat), Tina Murko in Leon Kokol. Z enakim dosežkom se lahko pohvalijo tudi člani JK Gori-šnica, ki je imel na tekmovanju skupno 13 tekmovalcev, ob tem so osvojili še štiri bronaste medalje. Za JK Gorišnica so zmagali Tanja Kociper, Fi-
lip Laura, Lana Drobnak in Luka Bolčevič.
Po tekmovanju je predsednik organizacijskega odbora Vlado Čuš dejal: »Letošnje tekmovanje je zagotovo uspelo. Moram reči, da smo imeli tudi tokrat na Ptuju praznik juda. V živo smo lahko videli najboljše slovenske tekmovalce in tekmovalke v različnih starostnih skupinah. Ocenjujem, da je bila tudi letos udeležba zelo dobra, zato smo videli tudi odlične borbe. Prav tako pa lahko dodam, da so se naši tekmovalci in tekmovalke izkazali z dobrimi borbami
Rezultati:
JK Drava Ptuj:
1.	mesto so osvojili: Leon Kokol (ml. cicibani nad 42 kg), Samanta Kajnih (ml. deklice do 40 kg in st. deklice do 36 kg) in Tina Murko (mladinka do 44 kg);
2.	mesto so osvojili: Dominik Pongrac (ml. cicibani nad 42 kg), Andi Karameta (ml. cicibani do 38 kg), Evelin Munda (ml. deklice do 28 kg), Jure Vogrin (ml. dečki do 60 kg), Urška Vidovič (st. deklica do 52 kg), Niko Cilenšek (st. deček nad 66 kg), Rene Kloar (st. dečki do 42 kg), Rebeka Vogrin (mladinka nad 78 kg), Tadej Bu-tolen (mladinec nad 100 kg), Bojan Vidovič (ml. član nad 100 kg), Damjan Ljubec (ml. član do 100 kg) in Urška Zajc (ml. članica do 78 kg);
3.	mesto so osvojili: Zoja Munda (ml. cicibanke do 25 kg), Vas-ja Koren (ml. ciciban do 30 kg), Timotej Fradl (ml. deček do 50 kg), Nika Šlamberger (st. deklica
in rezultati ter so ponovno osvojili Pokal Ptuja za skupno
nad 63 kg), Blaž Krajnc (st. deček nad 66 kg), Matic Neuvirt (st. deček do 66 kg), Leon Pihler (st. deček do 55 kg), Tamara Kondrič (mladinka nad 78 kg), Benjamin Debenardi (mladinca nad 100 kg), Urška Bajsič (ml. članica do 78 kg) in Ines Jurša (ml. članica do 48 kg).
JK Gorišnica:
1. mesta so osvojili: Luka Bol-čevič (ml. cicibani do 42 kg), Lana Drobnak (ml. deklica do 52 kg), Filip Laura (ml. deček do 60 kg) in Tanja Kociper (ml. članice do 63 kg);
3. mesta so osvojili: Katarina Bezjak (ml. cicibanka do 36 kg), Žiga Kokot (ml. ciciban do 34 kg), Ines Kristl (st. deklica do 48 kg) in Tanja Kociper (mladinka do 63 kg).
Skupni vrstni red ekip:
1.	JK Drava Ptuj 128 točk
2.	JK Duplek 114 točk
3.	JK Bežigrad 114 točk
zmago.«
David Breznik
Strelstvo • 6. turnir mladinskih državnih lig
SD Kovinar Ormož tretjič pokalni prvak
Z nedeljskim tekmovanjem v državnih mladinskih ligah se je v Črenšovcih končala letošnja ligaška sezona 2012/13, ki v seštevku dosežkov članskih, mladinskih in kadetskih kategorij, s puško in pištolo, šteje za Pokal Slovenije. Še tretjič zapored so si laskavo lovoriko velikega Pokala Slovenije, v skupnem seštevku obeh disciplin, s puško in pištolo, priborili strelci SD Kovinar Ormož, ki so osvojili tudi zelo cenjen mali Pokal Slovenije s puško. Prvič pa je laskava lovorika malega pokala s pištolo šla v roke strelcem SK Ptuj. Zaključek ligaške sezone je bil tako za naša strelska društva znova izjemen.
Stojak z osebnim rekordom 383 krogov
Najboljši ptujski mladinec Sašo Stojak je postavil svoj nov osebni rekord s 383 krogi (97, 94, 98 in 94). S četrto zaporedno zmago je Stojak osvojil naslov ligaškega prvaka med mladinci s 146 točkami, sledi mu Repič s 136 in škofjeloški strelec Marko Plestenjak s 124 točkami. Juršinski mladinci Gregor Vesenjak, Ivan Druzovič, Rok Repič in David Kekec so z rezultati 366, 364, 337 in 333 krogov osvojili 5., 6., 11. in 12. mesto. Z ekipnim dosežkom 1063 krogov so bili znova najboljši ter so s peto zmago v sezoni pristali
na vrhu skupnega seštevka s 117 točkami. Strelci Kovinarja iz Ormoža in SK Ptuj so z 80 in 78 točkami osvojili 2. in 3. mesto. Preostala ptujska mladinca Aljoša Habjanič in Uroš Kosajnč sta s 330 in 321 krogi osvojila 13. in 14. mesto, Kovinarjev Gregor Polajnko je bil s 343 krogi 9., medtem ko sta med mladinkami Petra Vernik in Tina Novak s 352 in 337 krogi osvojili 3. in 8. mesto. Zmagala je Katja Vodeb s 362 krogi.
Dvojna zmaga za mladince Kovinarja s puško
Med mladinci s puško je najboljši slovenski mladinec Jan Šumak po štirih zaporednih zmagah tokrat s 386 krogi osvojil 2. mesto. Zmagal je Jeseničan Tadej Štojs s 388 krogi, medtem ko je kidriče-vski mladinec Aleš Pernat s 381 krogi osvojil 7. mesto. V skupnem seštevku je Šumak zmagal s 146 točkami, dobro sezono pa je imel tudi Pernat, ki je prvo leto po prestopu med mladince zbral 100 točk in osvojil 6. mesto. Ormoški strelki Petra Vernik in Melanie Habjanič sta bili v zaključku slabše razpoloženi, saj sta s 374 in 370 krogi osvojili zanju skromno 5. in 7. mesto. V skupnem seštevku je slavila Muhičeva s 140 točkami, Ver-nikova je s 130 točkami osvojila 2. mesto, Habjaničeva pa
je bron v skupnem seštevku izgubila le za točko in se s 110 točkami uvrstila na 4. mesto. Kovinar je tokrat osvojil 4. mesto, kljub temu pa njihova skupna zmaga ni bila vprašljiva.
Tadej Širec ostal brez odličja
Med kadeti s pištolo je Ptuj-čan Tadej Širec na zadnjem turnirju s 350 krogi osvojil 6. mesto, v skupnem seštevku pa zbral 114 točk in svojo prvo
Foto: Simeon Gönc
Ptujčanom je uspelo osvojiti mali pokal Slovenije z zračno pištolo. Laskavo lovoriko so si priborili (z leve) kadeti in mladinci Vid Sušek, Tadej Širec, Uroš Kosajnč, Valentin Luževič, Sašo Stojak, Aljoša Habjanič ter člani Robert Šimenko, Majda Raušl, Matija Potočnik ter Zlatko Kostanjevec, glavni ptujski trener, ki je opravil odlično delo.
Foto: Simeon Gönc
Ormoški strelci Kovinarja so si priborili še tretji zaporedni naslov pokalnih prvakov Slovenije. Med kadeti, mladinci in člani so uspešno nastopali (z levej Melanie Habjanič, Rok Tomažič, Petra Vernik, Matjaž Pleh, Jan Šumak, Gregor Polajnko, Žan Tomažič in Kevin Venta. Z zaključkom pa sta bila zelo zadovoljna tudi njihova trenerja Darko Vernik in Stiven Vočanec
sezono v državni ligi sklenil na visokem 4. mestu (za bronom je zaostal le za 3 točke). Valentin Luževič in Vid Sušek sta s 309 in 303 krogi osvojila 17. in 20. mesto, medtem ko so ormoški strelci Žan in Rok Tomažič ter Matjaž Pleh osvojili 18., 23. in 25. mesto. V skupnem seštevku sta ekipi iz Ormoža in Ptuja zbrali 45 in 32 točk ter osvojili 6. in 7. mesto. Zmagal je Moris iz Kočevske Reke s 103 točkami.
Med kadeti s puško so ormo-
ški strelci brata Rok in Žan Tomažič ter Matjaž Pleh sezono sklenili s 360, 349 in 343 krogi ter osvojili 16., 23. in 27. mesto. V skupnem seštevku se je najvišje uvrstil Rok Toma-žič, ki je s 27 točkami osvojil 22. mesto. Kovinarjeva ekipa je na koncu zasedla 10. mesto s 1052 krogi, v skupnem seštevku pa osvojila 8. mesto s 37 točkami.
V disciplini pionirjev s serijsko zračno puško je dobro nastopal Kidričan Domen Ši-rovnik, v skupnem seštevku pa je bil boljši drugi Kidričan Jan Sagadin. Nastopila sta še Ivo Cicmanovič Zimet in Žan Gojkošek. V ekipni razvrstitvi so Kidričani skupno osvojili 17. mesto s 4 točkami, zmagali so nepremagljivi strelci Rudnika Hrastnika s 120 točkami.
Simeon Gonc
Skupni rezultati 2012/13 Veliki pokal Slovenije
1.	SD Kovinar Ormož	115
2.	SD Grosuplje	101
3.	SD Dušana Poženela Rečica	89
4.	SD Štefana Kovača Turnišče	82
5.	SK Ptuj	64 7. SD Juršinci	47 10. SD Olimpija	45 38. SD Jožeta Kerenčiča Miklavž	12
Mali pokal SLO - pištola
1.	SK Ptuj
2.	SK Brežice
3.	SD Grosuplje 5. SD Kovinar Ormož 7. SD Juršinci 14. SD Olimpija
64 63 56 52 47 15
17. SD Jožeta Kerenčiča Miklavž 12
Mali pokal SLO - puška
1.	SD Kovinar Ormož	63
2.	SD Štefana Kovača Turnišče 61
3.	SD Postojna	46
16 Štajerski TEDNIK
Od tod in tam
torek • 26. marca 2013
Mokronog • 14. mednarodni festival ustne harmonike
Tudi v Halozah orglice vstajajo iz pozabe
Zadnjo soboto v februarju so se prijatelji ustne harmonike iz Kluba Halonga Harmonica z ansamblom Novo jutro iz Zgornjega Leskovca in Ljudski godci Kulturnega društva Franceta Prešerna iz Vidma pri Ptuju udeležili 14. mednarodnega festivala ustne harmonike Ah, te orglice v Mokronogu.
Na to mednarodno revijo, ki sta jo organizirala Javni sklad RS za kulturne dejavnosti in Občina Mokronog-Trebelno, je obe skupini povabil starosta slovenskih orgličarjev, ustni harmonikar, violinist in skladatelj profesor Vladimir Hrovat, dolgoletni član simfoničnega orkestra RTV Slovenija, ki je poleg vodje festivala Staneta Pečka in Mojce Femec soorganizator te mednarodne prireditve. Profesor Hrovat je namreč marca lani v Velikem Okiču na kmetiji Pintarjevih vodil ustvarjalno delavnico - tečaj ustnih harmonikarjev, ki jo je s pomočjo Ljudske univerze Ptuj in ob pomoči PRJ Halo Cirkulane, Evropskega socialnega sklada ter Ministrstva za šolstvo in
Foto: S. Kostanjevec
Skupina Halonga Harmonica iz Cirkulane z vodjem in ustnim harmonikarjem Stanislavom Golcem ter ansamblom Novo jutro iz Zgornjega Leskovca
šport organiziral predsednik kluba Halonga Stanislav Golc, ki tudi sam rad zaigra na ustno harmoniko.
14. mednarodni festival ustnih harmonikarjev/orgli-čarjev v Mokronogu je odlično uspel, saj se je nastopa v
Foto:S. Kostanjevec
Na 14. mednarodnem festivalu ustnih harmonikarjev v Mokronogu so nastopili tudi ljudski godci KD Franceta Prešerna iz Vidma.
Ptuj • 54. območna revija otroških pevskih zborov
Pustite nam ta svet ...
Na letošnji 54. območni reviji otroških pevskih zborov, ki poteka pod naslovom Pustite nam ta svet, je prepevalo kar 672 otrok. Kot po navadi so jih tudi letos spremljali prijatelji, starši, bratje, sestre, babice in dedki, ki so napolnili dvorano in še enkrat več dokazali, da so to najbolj zabavne in obiskane revije.
Program 54. območne otroške revije je bil tudi tokrat zaradi številčnosti prijavljenih zborov razdeljen v dva dela. Prvi je potekal na podružnični šoli OŠ Ljudski vrt na Grajeni, in sicer v torek, drugi del pa dan kasneje, v Osnovni šoli Markovci.
Skupaj se je predstavilo 18 otroških pevskih zborov, vsak dan po devet.
V torek se je program pričel z gostitelji OŠ Ljudski vrt, podružnico Grajena, nadaljeval pa z nastopom otroških pevskih zborov iz Vidma pri Ptuju, Hajdine, Cirkulan, Zavrča, Dornave, Ljudskega vrta, Mladike, prepeval pa je tudi otroški pevski zbor Allegro.
Še več nastopajočih kot prvi dan pa je bilo v drugem delu
programa, v sredo, v telovadnici OŠ Markovci. Dogajanje se je pričelo z nastopom otroškega pevskega zbora mar-kovškega vrtca, ki je prvič nastopil na reviji Pustite nam ta svet, vodi pa ga Nastja Pančič Čurin. Tako so selitev v nove prostore otroci iz vrtca Mar-kovci slavili na najboljši možen način, s pesmijo in prvim nastopom na otroški pevski reviji.
Njihovemu nastopu so sledili še pevski zbori naslednjih osnovnih šol: dva zbora OŠ Olge Meglič, Majšperk, Jur-šinci, Destrnik-Trnovska vas, Kidričevo s podružnico Lovrenc, Gorišnica, dogajanje pa so končali gostitelji, otroški pevski zbor OŠ Markovci.
Kot pravi Mateja Kuharič,
strokovna svetovalka za glasbeno dejavnost pri Javnem skladu za kulturne dejavnosti OI Ptuj, so z obiskom na otroški pevski reviji tudi letos izjemno zadovoljni. Gre za eno najbolj obiskanih revij, ki vsako leto pričara prijetno dvodnevno razposajeno in pojoče vzdušje. Vsi nastopajoči so se predstavili s po tremi pesmimi, od tega je bila večina že dobro poznanih in priljubljenih zimzelenih melodij. Na odru je skupaj prepevalo kar 672 otrok, ki so še enkrat več dokazali, da je njihov pogled na svet najlepši, najiskre-nejši in najbolj pojoč. Na nas odraslih pa je, da upoštevamo njih in naslov revije, ki pravi: „Pustite nam ta svet ...".
Dženana Kmetec
deželi škratov »mokronožcev« udeležilo več kot 20 skupin iz Slovenije, Hrvaške, Avstrije in Italije. Kot posebni gost se je revije udeležil slovenski evropski poslanec Lojze Peterle, ki je tudi sam ustni harmonikar, in se občinstvu predstavil s slovaško ljudsko pesmijo, hkrati pa Stanetu Pečku, »očetu« festivala, obljubil, da bo kmalu, morda že na
Razstava Namizno posod-je 18. in 19. stoletja je nastala kot del naloge za opravljanje strokovnega izpita diplomirane umetnostne zgodovinarke Amadeje Pernat. Ta je razstavo pripravila pod mentorstvom kustosa Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož Branka Vnuka.
V času opravljanja pripravništva je Pernatova pregledovala zbirko stekla, keramike in kovin. Ker je bila najobsežnejša ravno keramika, se je odločila, da zbirko obdela in jo predstavi širši javnosti. Po nekaj mesecih dela je naredila ožji izbor in namizno posodje 18. in 19. stoletja predstavila na razstavi v pritličju ptujskega gradu.
Posodje, ki si ga lahko ogledate do junija letos, je razdeljeno v dva sklopa. V prvem se je avtorica lotila posodja po značilnostih materiala, iz katerega je izdelano, v drugem pa po posebnostih in pogostili motivih tistega časa.
Kot ugotavlja Pernatova, so se nekatere oblike, načini ser-viranja in pogrinjanja mize, ki jih poznamo danes, ohranili, z njimi pa so pričeli ravno v 18.
naslednjem, 15. festivalu zaigral Ravelov Bolero.
Nastopile so številne skupine, med njimi tudi obe prej omenjeni iz naših krajev, ki sta uspešno zastopali haloške barve. Čeprav festival ni imel tekmovalnega značaja, je komisija nastopajoče interno ocenila po strokovnih glasbenih merilih, ocene pa bodo vsem nastopajočim v infor-
stoletju. „Vsako obdobje pa ima nekatere svoje značilnosti in posebnosti," še pravi avtorica razstave. Zbirka keramike iz obdobja, ki ga je raziskovala, je v kulturno-zgodovinskem oddelku ptujsko-ormoškega muzeju obsežna. Izmed pri-
macijo, pomoč in spodbudo. Pomembnejši vidik festivala je namreč obujanje tega po krivici pozabljenega glasbila. Poznavalci z veseljem ugotavljajo, da se ustna harmonika postopoma, a vztrajno vrača v roke naših otrok. S tem pa sta eno poglavitnih vodil festivala in želja organizatorjev uresničena.
Stanislav Kostanjevec
bližno 400 kosov - večina je zaradi pomanjkanja prostora shranjena v depojih - pa je izbrala najzanimivejše, okrog 20 si jih tako lahko ogledate na priložnostni razstavi na ptujskem gradu.
Dženana Kmetec
Ptuj • Namizno posodje 18. in 19. stoletja
Iz kakšnih skodelic so pili
Če vas je kdaj zanimalo, iz kakšnih skodelic so v 18. in 19. stoletju pili kavo, čaj ali mleko ter kakšno je bilo njihovo ostalo namizno posodje, najdete sedaj odgovor na ptujskem gradu, kjer so v četrtek odprli zanimivo priložnostno razstavo.
torek • 26. marca 2013
Zanimivosti, kronika
ŠtajerskiTEBHlK 17
Na valovih časa
Piše: Uroš Žajdela • Madeira - svojstven svet (3.)
V Funchalu
Mestno središče Funchala je sicer precej majhno in prepolno raznoraznih turistov. Načeloma ni moteče, razen ob prihodu nekaj tisoč tovrstnih rogoviležev iz plavajočih mest. Takrat je nepopisen kaos. Še sreča, da obstaja labirint majhnih in ozkih uličic, ki vodijo do skritih lokalnih barov in restavracij, razglednih točk, nogometnih igrišč, na katerih vidiš poditi se za žogo številne nove "Ronalde". Povsem jasno, Ronaldo je pojem in bog v očeh domačinov. Prekrasne kolonialne portugalske stavbe, okrašene z azuleji, tlakovane ulice s pomembnimi zgodovinskimi motivi otoka, lepo zagoreli domačini, cerkve kot glasni in pokončni govorniki nekdanje otoške moči. Ob sprehajanju človek dobi občutek, da se je preselil v 16. ali morebiti 17. stoletje, saj je mestno jedro izjemno ohranjeno/obnovljeno. Skoraj pričakujem, da se bodo izza vogala prikazali pirati na svojem osvajalnem pohodu in bom moral obraniti ponos mesta, ali pa kakšna princesa. Domišljija ne pozna meja. Vzrok mojemu pričakovanju piratov je najbrž zgodba o francoskih »volkovih morja«, ki so okrog leta 1570 v šestnajstih dneh povsem oropali mesto. Šele ob njihovem odhodu je prispel paket vojaške pomoči iz Portugalske. Me kar spominja na znameniti rop trezorja SKB banke.
Nazaj na ulice Funchala. Le redko je mogoče zazreti mogočne arhitekturne pravokotne
»dovršenosti« konca prejšnjega stoletja, ki se mnogokrat preveč bohotijo v večjih in manjših evropskih mestih. Tudi glasba, sicer otožna, neke vrste fado, je del ulične folklore. Ali je namenjena turistom? Verjetno. A spada v kontekst otoka in je del tistega opoja mestne lepote.
V Funchalu je skorajda vse podrejeno turistom, a obstajajo tudi predeli, kjer se kristalni biser nenadnega ekonomskega razvoja vendarle ne sveti tako močno. Na Madeiri številni živijo na pragu revščine, da-siravno je druga najmočnejša regija na Portugalskem. Na ulici srečam številne berače. Predvsem pred vhodi v cerkve posedajo starejši, precej zgu-bani ljudje in stegujejo tresočo se dlan. Premnogi te nesrečnike preprosto ignorirajo. To so predvsem ljudje iz bližnjih in daljnih vasic, ki ne zmorejo več obdelovati blazno zahtevne terase, mladi so jih zapustili. Ker so bili celo življenje kmetovalci, dobijo le mizerno državno podporo. Mnogi med njimi, da ne zapravijo prisluženega denarja, ostanejo v Funchalu tudi čez noč. Streho nad glavo jim v zimskih mesecih, ko temperatura lahko pade tudi pod 10 °C, zagotavljajo majhni prostori v bankah, kjer domu-jejo bankomati. V pomladnih in zlasti poletnih mesecih pa si najdejo najbližji pločnik. Berače najdeš tudi v Sloveniji, zakaj so torej na Madeiri posebni? Preprosto, ker so to starejši ljudje, praviloma preko 70 let in srce boli, ko jih gledaš brskati
Foto: Uroš Zajdela
Lokalni umetniki so si na eni izmed ulic dali duška in poslikali in/ ali opremili z različnimi motivi vsa vhodna vrata.
				■k_i- 5TP j
PPjmNjto^^SH^¿i ^ iWjKï				
		Pf ."1rJÄ		
		Efr. S		
		* ^-^Wjjj'		m? 7 :>|áH
	^UfüS	* Jé, HtÜÉr Tjftp		
			téÊF'*	
		jSBčjfc.... ■		
		jlllljfe?",—- ci^Qt: í	Iv	
				
				
ppW'-.^uk				
Mogočne levade so prepredene po celotnem otoku.
Foto: Uroš Zajdela
Foto: Uroš Zajdela
Levada v najstarejšem evropskem gozdu - Laura silva
po smetnjakih. Komaj se premikajo. Ženske prevladujejo, saj so izgubile može. Za mlade nadute poslovneže, stare mestne veljake in trume turistov ti ljudje ne obstajajo. Sploh jih ne opazijo. Več kot očitno so delali celo življenje, a se je usoda tako ali drugače poigrala z njimi. Sedaj so sami. Verjetno jim družba soberačev kar pomaga v jesenskem, skorajda zimskem času svojega življenja. Jih vsaj ni strah. Ko pa se v Ljubljani sprehajam pred Bavarskim dvorom in vidim kopico mladih in za delo še preveč sposobnih postavnežev, ki si te drzne vprašati za denar, se mi kar naježi koža. Razlika je torej
Foto: Uroš Zajdela
Ob levadi Rabacal se pride do mogočnega slapa Risco, pod katerim so speljani trije nivoji levad.
v odločitvi in prisili. Najbolj zamerim turistom. Mnogokrat na mojih potovanjih po Made-iri sem si vzel čas in opazoval te nadute prevzetneže. Ne bom pozabil pripetljaja z na videz prijetno družinico, skoraj zagotovo so govorili rusko. Sprehajali so se do osrednje katedrale. Tam je stala gospa, ki se lahko pohvali s kar nekaj pomladi in življenjskimi križi. Za ravnotežje ji je pomagala palica. Prosila je za nekaj drobiža. Otroka sta se ji nasmejala. S hitrimi koraki sta odhitela do očeta, ki je začel brskati po majhni torbici. Gospa z utrujenim nasmehom je spremljala dogajanje. Oče je še kar brskal. Tudi sam sem bil navdušen nad modrostjo in odprtostjo otrok in spoštljivostjo očeta. Končno je potegnil roko iz torbice. V roki ni bil bankovec, niti kovanec, temveč fotoaparat. Mladi »hudič«, kot sem ga začutil v tistem trenutku, se je odpravil nazaj do gospe. Nasmejan se je postavil ob njej. Sledili so oče, hčerka in mama. Očitno jih je »polobleka« blazno zabavala. Za delček trenutka so se na obrazu gospe pojavile solze. Kri mi je zavrela in pre-vrela. Težke besede so padale. Kar prehitro so se pobrali. Preseneti hudiči. V Funchalu vlada nepredstavljiva dvoličnost, ki jo je izoblikovala politika gradnje nadstandardnih hotelov, kjer se zbirajo vsemogočni in nadstvarni bogataši. Revščina jih vznemirja do te mere, da se z njo fotografirajo.
Nadaljevanje prihodnjič
Torek, 26. marec Danes goduje Maksima.
1713 sta sklenili Španija in Anglija pogodbo, s katero je bila priznana Angliji, kot edini evropski sili, pravica do trgovine s sužnji v južnoameriških kolonijah Španije.
1840 se je rodil arheolog amater George Smith, človek, ki je rešil pred pozabo Gilgameša.
1868 se je rodil v Kairu Ahmed Fuad Paša, prvi kralj Egipta po tistem, ko je britanska vlada leta 1922 enostransko razglasila neodvisnost Egipta, nad katerim je ohranila velik vpliv. 1902 je umrl Cecil John Rhodes, ki je leta 1895 ustanovil državo, ki je dobila ime po njem - Rodezija.
1914 se je rodil ameriški dramatik in pisatelj Tennessee Williams. 1934 so uvedli v Britaniji obvezne šoferske izpite. 1940 je umrl grški atlet Spiridon Luis, tekač, ki je na prvem olimpijskem maratonu na olimpijskih igrah v Atenah leta 1896 osvojil zlato kolajno in postal narodni junak. Sreda, 27. marec Danes goduje Rupert. Danes je mednarodni dan gledališča. 1676 se je rodil transilvanski vojvoda Ferenc Rakoczi II., ki je v začetku osemnajstega stoletja vodil vstajo Madžarov proti habsburški nadoblasti.
1713 si je z mirovno pogodbo, ki so jo sklenili v Utrechtu, Velika Britanija zagotovila oblast nad Gibraltarjem. 1779 se je rodil francoski pesnik in pripovednik Alfred de Vigny. 1803 se je rodil nemški gledališki igralec Friedrich Beckmann. 1863 se je rodil Frederick Henry Royce, eden od ustanoviteljev znamenite tovarne avtomobilov in motorjev Rolls Royce. Četrtek, 28. marec Danes goduje Janez.
1566 je Jan Parisot de la Vallette položil temeljni kamen za novo utrjeno mesto na Malti, ki so ga po njem poimenovali Valetta. 1749 se je rodil markiz Pierre Simon Laplace, francoski matematik, astronom in utemeljitelj nebesne mehanike. 1800 sta se združila irski in britanski parlament in tako je postala Irska del Velike Britanije. Irci so sicer potomci Keltov. 1868 se je rodil veliki ruski pisatelj Maksim Gorki. 1890 se je rodil Paul Whiteman, ameriški jazzovski glasbenik in dirigent, ki je izoblikoval simfonični jazz.
1938	so z dekretom judovskim skupnostim v Nemčiji odvzeli legalni status.
1939	se je končala španska državljanska vojna. Po štirih letih krvave državljanske vojne so čete generala Franca vkorakale v Madrid. 1963 so zaprli slovito ameriško kaznilnico Alcatraz.
Petek, 29. marec Danes goduje Ciril.
1899 se je rodil v Gruziji sovjetski politik Lavrenti Pavlovič Berija, dolgoletni direktor tajne policije, ki je imel pomembno vlogo v Stalinovih čistkah.
1902 se je rodil francoski pisatelj Marcel Ayme. 1936 so nemške volitve prinesle enak rezultat, kot so jih prinašale kasnejše volitve v socialistični Jugoslaviji: nacisti so dobili 99 odstotkov glasov.
1947	je na Madagaskarju izbruhnil upor proti francoski kolonialni upravi. Upor je trajal vse do leta 1958, ko je postal Madagaskar republika.
1967 je Francija izdelala svojo prvo jedrsko podmornico. 1779 se je rodil slovenski botanik Franc Hladnik. 1848 so Novice objavile članek Matija Majarja z naslovom Kaj Slovenci terjamo. Sobota, 30. marec Danes goduje Bogo.
1282 so se v Palermu med »sicilijanskimi večernicami« ljudje uprli vladavini Karla I. Anžujskega in francoskih fevdalcev. 1432 se je rodil turški sultan Mehmed II. Osvajalec. Leta 1453 je osvojil Konstantinopel in uničil tisočletno bizantinsko cesarstvo. 1722 je holandski admiral Jacob Roggeveen v Tihem oceanu odkril neznan otok med Južno Ameriko in jugovzhodno Polinezijo. Ker se je to zgodilo na veliko noč, ga je imenoval Velikonočni otok. 1856 so sklenili v Parizu mirovno pogodbo po triletni krimski vojni. 1858 je dobil ameriški izumitelj Joseph Rechendorfer v New Yorku patent za svinčnik s pritrjeno radirko. Nedelja, 31. marec Danes goduje Benjamin. Danes je velikonočna nedelja.
1596 se je rodil francoski filozof Rene Descartes. Za večno je zaslovel predvsem z izrekom Cogito ergo sum, kar pomeni Mislim, torej sem. 1871 se je rodil Arthur Griffith, eden voditeljev irskega boja za neodvisnost.
1905 se je »pojavil« sloviti detektiv Sherloc Holmes, ki ga je ustvaril pisatelj Conan Doyle.
1914 se je rodil mehiški pesnik, pisatelj in diplomat Octavio Paz, ki je dobil leta 1990 Nobelovo nagrado za književnost.
1948	je ameriški kongres sprejel Marshallov načrt pomoči Evropi. 1954 je SZ zaprosila za sprejem v pakt Nato, kar pa se ni zgodilo. Ponedeljek, 1. april
Danes goduje Hugo. Danes je dan norcev.
1713 je francoski kralj Ludvik XIV, imenovan »sončni kralj«, baje uzakonil 1. april kot »dan norcev in lažnivcev«. 1815 se je rodil nemški »železni kancler« Otto Eduard Leopold Bismarck. Leta 1862 je bil imenovan za predsednika vlade in zunanjega ministra.
1873 se je rodil ruski skladatelj, pianist in dirigent svetovnega slovesa Sergej Vasiljevič Rahmaninov.
1875 se je rodil britanski časnikar in nato svobodni pisatelj kriminalističnih romanov Edgar Wallace, avtor preko sto uspešnih romanov. 1880 se je rodil Kuniaki Koiso japonski armadni general in ministrski predsednik v zadnjem obdobju druge svetovne vojne. 1917 je umrl temnopolti ameriški skladatelj Scott Joplin, na prehodu iz 19. v 20. stoletje znan kot kralj ragtima. 1922 je umrl na Madeiri zadnji avstro-ogrski cesar Karel I.
18 Štajerski TEDNIK
Nasveti
torek • 26. marca 2013
Moje cvetje • Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline
Pred nami so lepi prazniki
V tednu, ki je pred nami, so naše glave bolj polne potice, mesa, hrena in lepili, pobarvanih jajčk, kakor pa dela na vrtu. Pri tem pa dobro sodeluje še vreme, saj nam vremenarji napovedujejo povsem zimski teden. Šele velika noč naj bi prinesla nekaj toplote, nisem pa prepričana, da tudi sonca. Sama pa vendarle menim, da ne smemo tarnati, kakšno vreme imamo, moramo se mu prilagoditi.
Letošnja pomlad je res otežila delo na vrtu, zato bo letos treba izkoristiti vsak dan, ko se bo delati dalo. Namesto direktnih setev na gredice je treba posaditi čim več sadik. Samo upam pa, da temu sledijo tudi vrtnarji in da imajo tudi še kakšno drugo sadiko za nas kakor solate. Prav tako si lahko veliko sadik vzgojite tudi sami. Danes in jutri je še čas, da posejete solato, nadzemno kolerabico, tudi rukolo, celo nizek predvsem stročji fižol v primerno velike lončke. Ko bo dovolj toplo, jih bomo čez dan nosili na prosto, to počnem jaz že sedaj, ponoči pa jih bomo varno prestavili v toplejše prostore. To velja seveda za tiste, ki nimajo rastlinjakov.
Čebulna in česnova muha grozita
Prav tako pričakujem v tednu po veliki noči napad čebulne in česnove muhe. Ker je bilo tako dolgo hladno, se lahko zgodi, da bo napad močan in zato škodljiv. Zato posevke kar pokrijte z agrokoprenami ali še bolje zavesami, ki nimajo luknjic večjih kakor 4 mm. Pokrivanje je zelo zanesljiv način zaščite, vendar je treba paziti, da v prekrivki ni večjih lukenj. Tudi v zemljo mora biti dobro zadelana. Muha namreč kar nekaj časa preživi na mreži in išče dostop do rastlin. Če ga najde, potem seveda prekrivka ni pomagala, ravno obratno, pod njo je topleje in muha se dobro počuti, zato naredi še več škode.
Deloma lahko odženemo muho tudi z uporabo lesnega pepela. Lesni pepel vsebuje veliko kalija, nekaj kalcija in še nekatere koristne sestavine, nima pa dušika. Zato z njegovo uporabo ne pretiravajte. Potresite ga samo na tanko okoli vrstic čebule, česna, kasneje pa tudi pora, kapusnic in fižola. Če ni vlage, potem rahlo zalijte, saj bo potem vonj bolj
Zdravstveni nasveti
Neželeni učinki zdravil (1.)
Vsako zdravilo ima poleg želenih učinkov tudi neželene učinke. Pri zdravilih, ki so v prometu in se izdajajo v lekarnah na recept ali brez recepta, želeni učinki prinašajo bolnikom veliko več koristi kot predstavljajo neželeni učinki tveganje.
Neželeni učinek zdravila je vsak škodljiv oz. neželen odziv na uporabo zdravila, pod pogojem, da ga je bolnik uporabil skladno za navodilom za uporabo. V to skupino ne štejemo neželenih učinkov, ki so nastali zaradi napačnega predpisovanja ali uporabe zdravila. Neželene učinke lahko po stopnji resnosti težav opredelimo kot resne neželene učinke in kot stranske učinke. Ne samo v pogovornem jeziku, tudi v jeziku strokovnjakov se ti pojmi ne uporabljajo v skladu z navedenimi opredelitvami. Resni neželeni učinki so tisti, pri katerih je posledica lahko neposredna življenjska ogroženost, invalidnost, sprejem v bolnišnico, podaljšanje zdravljenja ali celo smrt. Stranski učinki so učinki, ki spremljajo glavni želeni učinek in niso nujno tudi zdravju škodljivi. Toksičen učinek pa pomeni zdravju škodljiv učinek in je običajno posledica previsokih odmerkov zdravila.
Neželeni učinki so vse večji zdravstveni problem in so velikokrat vzrok za sprejem bolnika v bolnišnico. Zlasti zaradi upora-
be vse večjega števila zdravil se tudi pojavnost neželenih učinkov povečuje. Z doslednim upoštevanjem navodil za uporabo bi se lahko marsikakšnemu neželenemu učinku izognili. Še veliko bolj učinkovit ukrep za preprečevanje neželenih učinkov zdravila je pregled uporabe zdravil, ki ga lahko opravi lekarniški farmacevt. V pregled uporabe zdravil je potrebno vključiti vsa zdravila, ki jih bolniku uporablja, redno ali občasno, na recept ali brez recepta. Še bolj je ta pregled učinkovit, če farmacevt pozna tudi zdravstveno stanje bolnika in njegove življenjske navade. Treba pa je poudariti, da lekarniški farmacevti te storitve znamo opravljati, niso pa vključene v nabor lekarniških storitev, ki jih krije zdravstveno zavarovanje!
Farmakovigilanca imenujemo sistem ugotavljanja, vrednotenja in odzivanja na nova spoznanja o neželenih učinkih in drugih varnostnih vidikih zdravila, ko je to že v uporabi. Zakaj je to pomembno? Klinična preizkušanja zdravila, preden pride to v promet, so narejena na nekem krogu ljudi, ki ima določene lastnosti (starost, teža, zdravi prostovoljci ipd.). Ko pride zdravilo na trg, ga začnejo uporabljati bolniki z vsemi svojimi lastnostmi (sočasne bolezni, starejši, kronični bolniki ipd.). Zato v fazi preizkušanja zdravila proizvaja-
Foto: Črtomir Goznik
Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec.
lec ne more zaslediti vseh potencialnih neželenih učinkov, ki se bodo v dejanski uporabi zdravila pokazali. S spremljanjem neželenih učinkov zdravila, ko je to že na trgu, zagotavljamo njegovo nadaljnjo varno uporabo. Zaradi teh ugotovitev proizvajalec včasih spremeni navodila za varno uporabo, režim jemanja zdravila, starostne omejitve, zasledujejo se podatki, s katerimi zdravili se to zdravilo sme ali ne sme uporabljati ipd. Pri ugotovljenih resnih neželenih učinkih pa lahko pride tudi do umika zdravila s trga. Vendar farmako-vigilanaca ni namenjena umiku zdravil s trga, ampak doseči čim varnejšo in učinkovitejšo uporabo zdravil.
Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec.
Lekarne Ptuj
Foto: Miša Pušenjak
Takšno pokrivanje ni učinkovito, potem raje ne pokriti, saj bo muha zlahka našla čebulo.
izrazit. Po vsakem močnejšem dežju pepel ponovno nasujte. Čebulna muha leti vse do sredine maja, kapusova muha pa od sredine aprila pa vse do sredine junija in ponovno v avgustu. Vendar pepel nima prijetnega vonja tudi za bolhače, zato je uporaben celo poletje . Če bo natresen predebelo, potem bo zelje raslo počasneje, zato ne pretiravajte.
Tisti, ki imate večje površine in ne želite uporabiti sintetičnih (kemijskih) sredstev za varstvo rastlin, lahko uporabite novejši, biotični pripravek, ki deluje na vse škodljive muhe (kasneje tudi kapusovo in korenč-kovo). Pripravku je ime nemasys grow your own. Žal se tega pripravka v trgovinah ne da kupiti, ker vsebuje žive, očem nevidne koristne (entomopatogene) ogorčice. Zato poiščite kontaktno številko na internetu, pokličite in se pomenite, kako naročiti in predvsem kasneje tudi uporabiti ta pripravek.
Pripravek je povsem nenevaren za katerokoli živo bitje, razen različnih ličink muh, gosenic metuljev, košeninarjev, mrtvaških muh in tudi nekaterih škodljivcev sadja. Zelo uporaben je tudi za tiste, ki jim življenje grenijo mravlje. Negativen vpliv ima tudi na strune, ki se že pojavljajo.
V zemlji niso samo škodljive nematode ali ogorčice, tudi koristne - pravimo jim entomopatogene ogorčice. Že nekaj let jih lahko kupite tudi v Sloveniji, v trgovinah jih nimajo, saj so to povsem živi majhni črvički, ki jih pa s prostim očesom ne vidite. Če v brskalnik interneta vtipkate geslo: entomopatogene ogorčice, boste hitro prišli do navodila, kako jih kupiti.
Foto: Miša Pušenjak
Ličinke česnove muhe so lani naredile veliko škode.
V Sloveniji smo pred kratkim dobili nekaj pripravkov iz teh drobnih bitij, ki jih lahko uporabimo tudi proti bramorju in strunam. Predvsem bodo prišle prav zdaj, spomladi. Najbolj pa me boli, da zaradi naše zakonodaje še ne moremo uporabljati teh organizmov v boju proti polžem, saj jih v ta namen v nekaterih drugih državah EU uporabljajo že nekaj let.
Uporabljamo jih vedno z veliko količino vode. Čeprav jih lahko nanašamo z navadnimi napravami za fitofarmacevtska sredstva, jih moramo ali dobro očistiti, pri tem pa ne pozabiti tudi na šobe in cevi, kar se rado dogaja, še bolje pa je za namene uporabe biotičnih pripravkov uporabiti posebne, nove škropilnice. Manjše površine pa z njimi kar zalijemo z zalivalkami. Pripravke iz nematod lahko dobite samo po telefonskem naročilu, ker so to pripravki, ki dolgo ne smejo biti na toplem in jih samo zelo kratek čas lahko hranimo v hladilniku. Najbolje pa je, da jih uporabite takoj, ko ste jih dobili. To pomeni, da jih ne vozimo okoli v razbeljenih avtomobilih, jih ne dajemo v razgrete prostore in podobno. Žal jih tudi na zalogo ne moremo kupovati. Tretiranje vršimo izključno zvečer ali v zelo oblačnem vremenu. Seveda jih uporabljamo takrat, ko je škodljivec nanje najbolj občutljiv, zato si dobro in natančno preberite navodila, kar pa je tudi sicer nujno pri uporabi katerega koli pripravka.
Nematode delujejo v zemlji do štiri tedne, potem tretiranje ponovimo. Vmes pa pazimo, da se zemlja na vrtu ne osuši.
Samo želimo si lahko, da bi k nam prišlo še kaj takih pripravkov. Pri njihovi uporabi pa moramo biti vseeno previdni in ne smemo pretiravati, kot smo Slovenci sicer žal navajeni. Vsi biotični pripravki niso povsem ciljni in ne napadajo samo škodljivih organizmov. Zato lahko napadejo tudi koristne žuželke. Če bomo z njihovo uporabo pretiravali, lahko spet naredimo škodo v naravi in porušimo ravnotežje, ki ga je narava vzpostavljala lepo število let, desetletij in stoletij. Zato velja tudi pri uporabi teh sredstev zmernost in zdrava kmečka pamet.
Miša Pušenjak
'"L . '- >
Foto: Miša Pušenjak
Da se bomo v jeseni tako veselili pridelka ptujske čebule, jo je treba zdaj pokriti (če je seveda sploh že posajena).
torek • 26. marca 2013
Odraslim prepovedano
ŠtajerskiTEBHlK l9
S svetovne
glasbene
scene
Legendarni britanski pevec David Bowie se je s svojim novim albumom The Next Day po dolgih 20 letih znova prebil na prvo mesto uradne britanske lestvice albumov. Bowie je že v januarju presenetil glasbeni svet, ko je po več kot 10-letnem premoru objavil singel Where Are We Now? Skladba je bila uradno objavljena točno na njegov 66. rojstni dan, omenjeni singel pa je bilo njegovo prvo glasbeno delo po albumu Reality iz leta 2003. Album The Next Day, ki je v prodaji komaj nekaj dni, se prodaja odlično in je že na 1. mestu med najhitreje prodajanimi albumi v Veliki Britaniji v letošnjem letu. Znani britanski časnik The Indenpendent je omenjeni album že proglasil za najboljši "comeback" album v zgodovini rocka. David Bowie, ki sodi med največje ikone svetovne rock glasbe, je bil zadnjič na prvem mestu lestvice albumov daljnega leta 1993 z albumom Black Tie White Noise.
David Bowie
http://4.bp.blogspot.com
Danes naj bi izšel novi že trinajsti studijski album priljubljene britanske zasedbe Depeche Mode. Predhodnica novega albuma, ki nosi ime Delta Machine je bil prvi singel Heaven, v teh dneh pa so predstavili že drugo novo skladbo z naslovom Soothe My Soul. V maju se bo skupina podala na veliko evropsko turnejo, v okviru katere namerava obiskati kar 25 držav. Na žalost jih znova ne bo možno slišati v Sloveniji, vsem ljubiteljem te zasedbe pa tolažilna nagrada, saj bodo 23. maja nastopili na stadionu Maksimir v Zagrebu. Skupina Depeche Mode je nastala leta 1981, njeni člani pa so Dave
BILBOARDOVIH VROČIH 100 (ZDA)
1.	HARLEM SHAKE - BAAUER
2.	THRIFT SHOP - MACKLEMORE & RYAN LEWIS feat. WANZ
3.	WHEN I WAS YOUR MAN - BRUNO MARS
UK TOP 100 (VELIKA BRITANIJA)
1.	MIRRORS - JUSTIN TIMBERLAKE
2.	ONE WAY OR ANOTHER - ONE DIRECTION
3.	JUST GIVE ME A REASON - PINK FT NATE RUESS
NEMČIJA
1.	SCREAM & SHOUT - WILL I AM FT BRITNEY SPEARS
2.	THRIFT SHOP - MACKLEMORE & RYAN LEWIS feat. WANZ
3.	LET HER GO - PASSENGER
Gahan, Martin Gore in Andy Flatcher.
Kot vse kaže, se nam še letos obeta novi studijski album legendarne irske rock zasedbe U2. Omenjeno novico je pred dnevi v nekem intervjuju potrdil tudi basist te zasedbe Adam Clayton. Ob tem je Clayton povedal tudi, da bo na albumu kot producent sodeloval slavni Danger Mouse. Skupina U2 je svoj zadnji album No Line on the Horizon izdala pred štirimi leti. Ta slavna irska skupina, na čelu katere je pevec Bono Vox, je do danes prodala že več kot 120 milijonov albumov. Prav tako pa so osvojili številne pomembne glasbene nagrade, med njimi je kar 22 gram-myjev, pred dvema letoma, pa jih je britanska glasbena revija Q proglasila za najboljšo skupino v zadnjih 25 letih.
Mati pokojnega kralja pop glasbe Michaela Jacksona
in njegovi trije otroci tožijo podjetje AEG, ki naj bi v letu 2009 organiziralo serijo 50 koncertov Jacksona v londonski areni O2. Družina Jackson tako od omenjenega podjetja zahteva 6,6 milijarde funtov odškodnine, tolikšen naj bi bil izpad dohodka na omenjenih koncertih. V igri pa naj bi bilo še dodatnih 19,8 milijarde funtov, ki jih družina zahteva zaradi stroškov organizacije.
Proces se bo pričel 2. aprila v Los Angelesu, pričakuje pa se, da bo podjetje AEG zahtevano vsoto označilo kot nerealno in se sklicevalo na to, da pevec takrat več ni bil tako popularen kot nekoč. Naj spomnimo, Michael Jackson je umrl zaradi prevelikega odmerka anestetika propofola ter še dveh drugih pomirjeval v 51. letu starosti. Zaradi nenaklepnega uboja pa so njegovega osebnega zdravnika dr. Conra-da Murrayja obsodili na štiri leta zapora. Njegova družina je po njegovi smrti zaslužila že več kot 675 milijonov funtov, večina tega denarja pa je bila porabljena za poplačilo njegovih dolgov.
®@®
20. maja bo izšel novi studijski album zasedbe 30 Seconds To Mars. Nova plošča z naslovom Love Lust Faith +
Dreams bo že četrti studijski izdelek te popularne ameriške skupine. Za celotno produkcijo albuma sta skupaj poskrbela frontmen in daleč najbolj znan član skupine Jared Leto in Steve Lillywhite. Prvi singel z novega albuma Up In The Air je bil uradno objavljen 19. marca, še pred tem pa so omenjeni prvi singel 1. marca lansirali iz Cape Canaverala v Mednarodno vesoljsko postajo. 30 Seconds To Mars je alternativna rock skupina iz Los Angelesa, ki jo sestavljajo ob že omenjenem Jaredu Letu še Shannon Leto in Tomo Mi-ličevic.
®®®
Seznam skladb na albumu
Love Lust Faith + Dreams:
Birth
Conquistador Up In The Air City Of Angels The Race End Of All Days Pyres Of Varanasi Bright Lights Do Or Die Convergence Northern Lights Depuis Le Début
Janko Bezjak
To je to
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!

Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROCI1.NICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:.
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka:. Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o., Raičeva 6 2250 Ptuj
Izjemnost
Zadnjih nekaj tednov sem pisal o znanju, zdaj pa se mi zdi primerno napisati še kaj o tem, kaj z njim počnemo v šolah in kaj bi morda bilo dobro, da bi. Vsaka šola, vsaka izobraževalna ustanova namreč ocenjuje in razvršča učence. Po navadi z ocenami.
Ideal so petke, a velikokrat bolj zaradi staršev kot zaradi česarkoli drugega. Če za to petko stoji kaj uporabnega znanja, z nekaterimi izjemami, velikokrat ni pomembno. Čeprav podatki kažejo, da je slovenski izobraževalni sistem precej dober, si ne morem kaj, da se ne bi obregnil ob misel, da je dober v tem, kar pač počne. Za moj okus se učence vse preveč mori s hranjenjem velikokrat neuporabnih podatkov kot pa z dejanskim razmišljanjem. Tako marsikdo zna čudovito našteti neskončno letnic, imen ter krajev, do uporabne rešitve pa ob soočenju z realnim problemom ne zna priti. Po možnosti se mu niti sanja ne, kako začeti. Za hranjenje podatkov so računalniki.
Saj nismo vsi za vse, ampak zakaj se velikokrat bojimo v šolah zahtevati izjemnost? Po navadi se vzdržuje srednje stanje, v katerem najbolje skozi teste prileze večina, tistih nekaj nadpovprečno sposobnih pa se dolgočasi. Čemu se obnašamo, kot da bi z višjimi zahtevami zanje vsem ostalim povzročali krivico? Mar ne bi bilo bolje, ko bi potencial intelektualno sposobnejših izkoristili, priganjali ter do skrajnih meja trenirali? Sam od sebe se namreč zelo redko kdo premakne; še posebej v obdobju adolescence.
Osebno si predstavljam, da naj bi bila naloga strokovnjakov, torej sposobnih profesorjev, da takšne sposobnosti prepoznajo in jih pri učencu poskušajo razviti do maksimuma. Saj so svetle izjeme, seveda so, vendar problem je, da so izjeme. V "biti sposobnejši" ni nič slabega; je zgolj dobro. Seveda ob pogoju, da obstajajo možnosti, kjer se lahko takšni potenciali realizirajo. In tu se v Sloveniji zatakne. Največ kar morda lahko tak posameznik trenutno doseže, je nekaj listov, na katerih piše "Zlato priznanje", to pa je tudi vse. Razen če mnogokrat sami premorejo toliko zagnanosti, da se udeležijo kakšnega mednarodnega natečaja ter po možnosti celo zmagajo. A tudi s tistimi potem ne vemo, kaj bi počeli.
Včasih se mi zdi, kakor da se nas v Sloveniji še zmeraj drži nek prikrit duh socializma, kjer smo vsi bolj ali manj enaki. Tako povprečje izgleda približno v redu, na račun tistih, ki štrlijo ven, seveda. Spomnim se na kakšne elitne osnovne in srednje šole v Angliji, o katerih sem nekoč bral. Morda se nam res zdijo snobovske, vendar to je elita v polnem pomenu besede. Intelektualna elita, ne elita zaradi elite same. Tam se šolajo tisti, ki so v družbi Primus et pares, tisti, ki so, ki pišejo ter bodo pisali zgodovino.
Morda bi bilo za vso državo in morebiti tudi za svet bolje, ko bi se nehali pretvarjati, da smo vsi enaki (pri čemer pa vsak potiho verjame, da je najboljši), ter bi potencial tistih, ki to niso, razvili do kraja. Hkrati pa intelektu seveda dali priložnosti za uresničitev; predvsem to nam namreč manjka. Kajti če še morda premoremo izjemne znanstvenike, se ti namesto v denarju, kot posledici njihovega znanja, utapljajo v birokraciji. Od tistih, ki so izjemnosti ter presežkov sposobni, mislim da je dobro, če ne celo prav in edino legitimno, da le-te tudi "militantno" zahtevamo. Začenši v šolah ...
Matic Hriberšek
S t V I
NAJ^
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
1.	MIRRORS - JUSTIN TIMBERLAKE
2.	WHEN I WAS YOUR MAN - BRUNO I
3.	JUST GIVE ME A REASON - PINK FT NATE RUESS
4.	ONE WAY OR ANOTHER - ONE DIRECTION
5.	SCREAM & SHOUT - WILL I AM FT BRITNEY SPEARS
6.	IF I LOSE MYSELF - ONEREPUBLICK
7.	MIRACLE - HURTS
8.	BECAUSE WE CAN - BON JOVI
9.	STAY - RIHANNA& MIKKY EKKO
10.	LET HER GO - PASSENGER
11.	IT'S TIME - IMAGINE DRAGONS
Vsako sredo na Radiu Ptuj Z Vami na frekvencah 89,8°98,201043 bo Janko Bezjak
20 Štajerski1TEDNIK
Nasveti, za kratek čas
torek • 26. marca 2013
Smeh ni greh
Kaj bomo danes jedli
Foto: ASV
TOREK
dušeno mleto meso z zelenjavo, njoki, zelena solata SREDA
čufti v paradižnikovi omaki, pire krompir ČETRTEK
zelenjavna juha, gratinirane sirove palačinke, jabolčni
kompot
PETEK
ribe po tržaško, krompirjeva solata SOBOTA
juha, cvetačni narastek*, krompir v kosih, solata NEDELJA
gobova juha, ostanek velikonočnega zajtrka, potica PONEDELJEK
krompirjev golaž, kranjska, vaški kolaček**
* Cvetačni narastek
Sestavine: 1 glava cvetače, sol, 5 dag masla ali margarine, 3 jajca, 1 dl kisle smetane, 2 žemlji ali 1/2 francoske štruce, 2 dl mleka, drobtine.
Žemlje narežemo na rezine ali kocke in jih prelijemo z vročim mlekom. Cvetačo narežemo na manjše kose in jo skuhamo v kropu (da ohrani barvo, vodi dodamo malo mleka);
odcedimo.
Maslo penasto umešamo z rumenjaki, dodamo ožete žemlje, kislo smetano in žlico drobtin. Vmešamo sneg iz beljakov in nazadnje še kuhano cvetačo. Pekač namažemo z margarino in posujemo z drobtinami. Maso zlijemo v pekač, pečemo okrog 30 minut oz. dokler ni na vrhu malo zapečeno.
**Vaški kolaček
Sestavine: biskvit: 3 jajca, 2 dl sladkorja, 3 dl pšeničnega zdroba, 3 dl mleka, 1 dl olja, 1 pecilni prašek, 5 naribanih večjih jabolk; krema: 2 vanilijeva pudinga - prašek, 7 dl mleka, 7 dl sladkorja, 15 dag margarine; orehi/kokos za posip; mleko, rum in sladkor za navlažitev biskvita.
Jajca s sladkorjem penasto stepemo, dodamo mleko, zdrob, olje, naribana jabolka in na koncu še pecilni prašek. Maso vlijemo v namaščen in pomokan velik pekač (največji, ki vam gre v pečico). Pečemo pri 180 stopinjah, da se lepo zapeče. Prašek za puding skupaj s sladkorjem vkuhamo v 7 dl mleka. Ohladimo in med hlajenjem večkrat pomešamo, da se ne naredi kožica (skorjica se tudi ne naredi, če puding pokrijemo s prozorno folijo za živila). Margarino dobro premešamo z mešalcem, dodamo ohlajen puding in dobro premešamo. Ohlajen biskvit poškropimo z mešanico toplega mleka, sladkorja in ruma (vse po okusu) in nanj namažemo kremo. Po vrhu pecivo posujemo z mletimi orehi ali kokosom.
Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko
»
t y x
A	"H ~
	■ ' * i
*	M M m .-t*.
	mfk
SESTAVIL
EDI KLASINC
KRAJ PRI SEŽANI
OBREŽJE
STORI, PAROBEK
POSLOVNI PROSTOR
ZLITINA JEKLA IN NIKLJA
KIP, PODOBA
ZAREBRNICA
OBROBEK, OBKRAJEK
DOMAČE ŽIVALI
UČENEC
Šole v elei
TOVOR, BREME (STAR.)
NOVICA Pri ginekologu:
»No, gospa Kovačeva, za vas imam dobro novico!« »Gospodična Kovač!« ga je popravila pacientka. »No, gospodična Kovačeva, za vas imam slabo novico.«
POGOVOR
»Zdaj, ko nisi več otrok se lahko kaj pogovoriva o spolnosti,« previdno načne oče. »Seveda! Če te kaj zanima, kar vprašaj« odgovori sedemnajstletni sin.
TRAPASTI BRAT Poročnik je vprašal rekruta: »Imate vi morda še kakšnega brata?«
»Seveda, gospod poročnik!« »Se mi je kar zdelo. Tako trapast, kot ste vi, ne more biti osamljen v družini! Kaj pa je vaš brat?«
»Poročnik, gospod poročnik!«
TOLAŽBA
Psihiater razlaga pacientu: »Pomirite se, vi nimate kompleksa manjvrednosti. Vi ste manjvredni.«
ZADNJA ŽELJA
»Torej je vaša želja, da vaše telo po smrti predate nam za potrebe preučevanja anatomije?« vpraša doktor pijančka, ki so mu šteti dnevi.
»Ja. Veste, enkrat bi rad plaval v alkoholu.«
PAZLJIVOST
Po mlado Eriko je domov prišel njen novi fant z avtomobilom. Preden sta se odpeljala, je mama rekla Eriki: »Pazi, ko bo vozil!« »Neumnost!« se je oglasil oče. »Raje pazi, ko bo parkiral!«
DIABETIK
Na zavodu za zaposlovanje se oglasi slaščičar, ki potrebuje delavca za svojo slaščičarno. »Imate kakšne posebne zahteve?« »Ja, diabetik mora biti!«
HVALNICA ŽENAM V gostilni sedijo vrtnar, čebelar in rudar in hvalijo svoje žene. »Moja žena je kot rožica, čudovita, dišeča in mlada!« reče vrtnar.
»Moja je pa kot čebelica. Tako je sladka kot med in pridna kot čebelica!« je rekel čebelar. »Moja je pa kot kramp!« se je oglasil rudar.
NASA MISICA IN PEVKA (NINA)
ZAMAH S SEKIRO
TEGA LETA
VOJAŠKE VAJE
KRAJ NA KOČEVSKEM
STAREJŠA VULKANSKA KAMNINA
STEKLENICA Z DOLGIM VRATOM
ALEŠ VALIČ
GRŠKI GOVORNIK
MODNI KRALJ
PLUG, LEMEŽ
STRUPENA KAČA
IGRALEC (BORUT)
JUŽNOAMERIŠKI DNINAR
PRAŠEK (MANJŠ.)
NASELJE V OBČINI NOVO MESTO
KATOLIŠKI DAN
SARA VILER
NEUMNOST
MODEL NISSANA
PETER ŽGEČ
TENISAC NADAL
EKONOMIST (CIRIL)
SINTETIČNO VLAKNO
NASA EKONOMISTKA PETRIN
■■■■■■ ■■■■■■■■■■■ ■■ ■■■
RAČUNALNIŠKI DELOVNI POMNILNIK
PRITOK SAVE
VRSTA, RED
GOBA MAVRAH
PLOD
ZNAMKA ORANŽADE
ZAKOVICA
VČRTANJE
PRITOK SAVE
DRUŽINA RASTLIN
BRANE RONČEL
NADA LUKEŽIČ
NAŠA PESNICA
MATERNIČNI PRIVESEK
RIMSKI NADZORNIK JAVNIH POSLOPIJ
TLAKOVANA CESTA
ODBOJKARSKI KLUB IZ MARIBORA
TEŽA EMBALAŽE
Foto: AŠV
UGANKARSKI SLOVARČEK: BUT = slovenska pesnica (Anka), DOBOVO = naselje v občini Novo mesto, EKSERCIR = vojaške vaje, KALDRMA = tlakovana cesta, MIKL = slovenski ekonomist in strokovni pisec (Ciril, 1923-), PORFIRIT = starejša vulkanska kamnina, RAJDA = vrsta, red, TIIDA = model nissana, TRČEK = štor, parobek.
■oie} '}p|e>i 'ewjp|e>i 'upa 's^aupe
'ing 'aoiangs 'efuo"| 's|ja 'sj| 'epjej 'uoq|j 'luoi 'eai 'uopo 'zd 'as 'Hsisd !AJd '0A0q0Q 'o^iasaA 'pe§ '>uu|ejo 'uaisooiao 'impod 'ge}eqe|q '|e^o| '^egj} 'e|eqo 'uewo>i :ouAoiopoA '3>1NVZId>1 31 A3HS3d
torek • 26. marca 2013
Za kratek čas
ŠtajerskiTEBlUK 21
Govori se ...
... da se podobno kot s starko zimo, ki kljub koledarskemu odhodu še naprej maha s svojim hladnim repom, dogaja tudi z odhajajočo vlado. Tudi ta je še do konca mahala z repom in pred odhodom menjala vse, kar se je še dalo. Tudi na ptujski upravni enoti.
. da je letošnja vseslovenska čistilna akcija malo zgrešila svoj cilj. Namesto da bi marljivi prostovoljci pobrali na tone gnilih odpadkov v lokalnih in državnem parlamentu, so z lupo iskali smetke le v svoji okolici.
... da so sobotni čistilci domovine zelo žalostni; ker je sneg takoj prekril ves njihov trud, tako da se naslednji dan sploh ni videlo, kako učinkoviti so bili.
... da so Serjanci brihtne glave, saj se kljub ugodnim popustom raje hodijo kopat v brezplačno Dravo kot pa v holermu-ško kopališče.
... da so poetovionski redarji uspešno zaključili prvo fazo nadzora nad vodniki psov, tako da jih ima sedaj večina vrečko
za pobiranje pasjih iztrebkov vedno s seboj. zdaj naj bi prešli že v drugo fazo, v kateri bodo z opozorili in globami poetovion-sko gospodo poskusili prepričati, da bi s temi vrečkami iztrebke svojih ljubljenčkov tudi pobirali. Pričakovati je, da bo ta faza zelo dolga in naporna.
. da je baje zelo prikladno, da sta v marcu kar dva ženska praznika, saj potem ni dileme glede darila: enkrat kupiš rožo, drugič bonboniero. Česa zlatega pa bo itak vsaka vedno vesela.
...... da so poetovionski knjižničarji v žogobrcarski tekmi premagali ekipo mladih glasbenikov z rokometnim rezultatom 20:12. Žogobrcarji bi si jih lahko vzeli za zgled.
Vidi se ...
... da si tudi s preveč dolgim ne moreš kaj prida pomagati. Na presmec mislimo, saj se je v Šterntalu, kjer so spletli več kot 91 m dolgega, lepo pokazalo, da so imeli z njim kar nekaj logističnih težav. Nas prav zanima, kako bo šele, ko ga bodo vrgli na streho.
Foto tedna • Bralci fotografirajo
Fotografiji se razlikujeta v petih podrobnostih. Poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do ponedeljka, 2. 4. pošljite na naslov: Radio-Tednik, Raičeva 6, Ptuj.
Ime in priimek:_
Naslov:_
Pošta:_
Telefonska številka:_
Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali nagrajenca, ki bo prejel nagrado v tajništvu Radio-Tednika. Nagrado podarja Založba Mladinska knjiga. Nagrado prejme Nuša Kosec, Juršinci.
Foto: Danijela Kovačec
Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo!
Dolga zima še vedno odmeva v vaših pismih in tako še zmeraj prejemamo kakšne fotke vaših zimskih snežakov - velikanov. Tokrat nam je pisala Danijela Kovačec iz Hlaponcev in nam poslala fotografijo snežaka, ki ga je naredil njen fant Tadej Ciglarič. Visok je 4 metre. (Snežak, ne Tadej!)
Mladinska knjige
TÍCOVINA
www.mladinska.com
Iskrice
E
www.radio-ptuj.si
Sudoku • Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejevznakpskpp
		1	5	3				
6						7	1	8
	8	2	7				9	
3		4		5	1			9
		7	2		4	6		
5			3	8		2		1
	9				5	3	2	
7	4	5						6
				6	9	1		
	Ljubezen	Poseí	Denar	Zdravje
Oven	V	©©	€€	GGG
Bit	VV	©©©	€€	G
Dvojčka	V	©©	€	GGG
Rt	VVV	©	€	GG
Lev	VV	©©©	€€	G
Devica	VVV	©©	€	GGG
Tehtnica	V	©	€€€	G
Škorpijon	VVV	©©	€	GGG
Strelec	VV	©©©	€€	GGG
Kozorog	VVV	©©	€	G
Vodnar	VV	©©©	€€€	G
RiBi	VVV	©©	€€	GGG
(Vir: www.pregovor.com) •k**
»Politični dialog je samo tedaj uspešen, če govorniku zapahnete usta.«
Žarko Petan
»Prišel sem do zaključka, da je politika preveč resna stvar, da bi jo prepustili politikom.« Charles de Gaulle
»Politiki so povsod enaki. Obljubljajo, da bodo zgradili most tudi tam, kjer ni reke.« Nikita Sergeje-vič Hruščov
»Za uspeh v življenju sta pomembni dve pravili: 1. Nikoli ne povej vsega, kar veš; 2....« Grafit
Rebus
Rešitev iz prejšnje številke: PREPOGIBANJE
Napovednlk, tudi na www.slptv.sl
00:00 Vldeo strani
8:00 Vesele Urbančanke se predstavijo
9:15 Polka In Majolka 10:15 Utrip iz Ormoža 11:10 Ljudski pevci se predstavijo 13:00 Video strani 18:00 Ujemi sanja 19:30 Glasbene novičke z Ingrid 20:00 Revija 0PZ 2013,2. del 21:10 Gostilna pri Francetu 22:10 Oddaja o kulturi 23:00 Video strani
00:00 Video strani 8:00 Hajdina - Športnik lata 2012 9:00 Veseloigra - Vroča ljubazen 10:30 Oddaja SKL 11:30 Video strani
18:00 Starše - Materinski dan v Trničah 19:00 Glasbena oddaja 20:00 Kronika iz občine Hajdina 21:00 Hajdina - Iz domače skrinje 22:10 Gostilna pri Francetu 23:10 Video strani
00:00 Video strani 8:00 Revija 0PZ 20131. del 9:00 Glasbena oddaja 10:10 Ljudski pevci se predstavijo 12:00 Video strani
18:00 Seja sveta občine Domava - V ŽIVO
19:40 Ptujska kronika
20:00 Praznovanja ob materinskem dnevu
V občini Domava 21:00 Domava - Iz domače skrinje 22:00 Glasbena oddaja 23:00 Vldeo strani
Uredništvo: tel.:02 754 00 30
Marketing tel.: 02 780 69 90 www.siptv.si
Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog
Velja za teden od 26. marca do 1. aprila 2013. 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično
Avtor: Edi Klasinc
22 Štajerski1TEDNIK
Poslovna in druga sporočila
torek • 26. marca 2013
Prireditvenik
Torek, 26. marec
8:30 Juršinci, Kulturna dvorana: območno srečanje otroških gledaliških skupin Gremo v gledališče
9:00 Studenice, Dom kulture: območno srečanje otroških in odraslih lutkovnih skupin
17:00 Ptuj, Mestni kino: projekcija filma Za svobodo rojstva in pogovor o sistemu obporodne oskrbe pri nas, Sandra Kupčič in Andreja Kolenc
Sreda, 27. marec
9:GG
9:GG
9:3G
16:00
16:00
17:00
17:00 19:GG 19:GG
19:GG
Benedikt, Dom kulture: srečanje otroških gledaliških skupin Otroški oder 2013
Ptuj, pritličje minoritskega samostana: odprtje 5. jubilejne razstave ob veliki noči, TD Ptuj in Minoriti, do 17.00, vsak dan do 1. aprila Ptuj, Mestno gledališče: predstava Pika, kje je tvoja nogavica, za šole in izven
Kidričevo, prostori občine: humanitarni dogodek, delitev velikonočnih paketov družinam v stiski
Trnovska vas, kulturna dvorana: Sedem korakov, območno srečanje otroških folklornih skupin, JSKD
Hajdoše, prostori PGD: velikonočna delavnica, krašenje pisanic, košaric, izdelovanje aranžmajev in venčkov za vrata
Ptuj, Ljudski vrt: tradicionalni pohod ob polni luni do Lackovih na Drstelji Ormož, gasilski dom: skupščina GZ Ormož
Ptuj, DomKULTure, Muzikafe: Huda pokušnja, avtorski večer v družbi izbranih knjig in vin, dr. Zmago Šmitek ter Poetika in logika slovenskih mitov, Primož Lavrenčič s posestva Burja
Slovenska Bistrica, grad: predstavitev knjige Vere Perger, Pesmi moje jeseni
Četrtek, 28. marec
9:30 Ormož, CSO: praznovanje rojstnih dni z OŠ Sv. Tomaž
17:00 Majšperk, večnamenska dvorana OŠ: prireditev otrok OŠ, Pozdrav pomladi
17:00 Ormož, Viteška dvorana gradu: Pravljično starševstvo, predavanje Alenke Rebula, Obdobje starševske ljubezni od otroštva do odraslosti, kako rasti z otrokom
17:00 Ptuj, Miheličeva galerija: Odeto v pozabo, predavanje dr. Jane Horvat, Poetovio,razvoj mesta
17:00 Studenice, Samostan, Turistična garaža TD: ustvarjalna delavnica za male in velike, velikonočna pisanka
17:30 Slovenska Bistrica, učna kuhinja na Kolodvorski ul.: tečaj peke velikonočne potice
18:00 Ormož, bela dvorana grajske pristave: koncert učiteljev Glasbene šole Ormož
18:00 Slovenska Bistrica, Knjižnica J. Vošnjaka: predavanje Damjana Severa iz centra za psihoterapijo, o strahu, stiski ...
Petek, 29. marec
9:30 Ormož, CSO: ustvarjalna delavnica, barvanje pirhov
18:30 Leskovec, prostori TD Klopotec: odprtje razstave pisanic in velikonočnih
aranžmajev, na ogled še v soboto in nedeljo 19:30 Ptuj, Kolnkišta KPŠ: humanistična ofenziva KPŠ, predavanja na temo -
protesti, Boštjan Videmšek, poročevalec s križnih žarišč 21:00 Ptuj, grand hotel Primus, klub Gemina XIII: After Metulj pai1y
Mestni kino Ptuj
Četrtek, 28. marec, ob 19:00 Skriti adut
Petek, 29., sobota, 30., in nedelja, 31. marec: 16:00 Kauwboy; 18:00 Nateg in pol; 20:00 Skriti adut
VELIKONOČNA PONUDBA V MESNICAH JOŽETA FINGUŠTA
V PONUDBI TUDI PREKAJENI GOVEJI ROZBIFT, PREKAJENI PURANJI FILE TER 100% GOVEJA VELIKONOČNA DOMAČA KLOBASA! TRADICIONALNO PREKAJENO KMEČKO PLEČE 4,95 €/KG! VSAK DAN TUDI SVEŽA TELETINA! OB NAKUPU KMEČKEGA PLEČETA DOBITE 12 JAJC ZASTONJ! VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE VAM ŽELIMO IZ MESNIC JOŽETA FINGUŠTA!
KUPUJTE DOBRO IN POCENI, KUPUJTE V MESNICAH FINGUŠT.
Tel.: 02/80-39-150, Sp. Gaj pri Pragerskem 9.
Mali oglasi
STORITVE
GOTOVINSKA POSOJILA NA POLOŽNICE, posojila za zaposlene in upokojence, izplačilo gotovine takoj, tudi za osebe z nižjimi dohodki. Info-kredit, d. o. o., Mlinska ulica 28, 2000 Maribor, telefon 051 70 10 20 ali 02 25 27 363.
KMETIJSTVO
UGODNO prodam bukova drva, debelo cepana, rezana in v hlodih, z dostavo. Podam tudi pelete in brik-
ete. Gsm 051 632 814._
ODKUPUJEMO hlodovino jelše in ostalih vrst. Vlado Medved, s. p., Dobrina 63, Žetale, 041 610 210 ali 02 769 15 91. info@gozd-bioles.si. NESNICE, mlade, cepljene v začetku nesnosti, rjave, tudi črne in sive, prodajamo vsak dan od 8. do 17. ure, Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora.
Qlandia - dežela pametnih nakupov in dogajanj
»Želim si... želim si, da bi šel v trgovino, kjer bi lahko kupil vse na enem mestu, hkrati pa bi tudi prihranil. Za svoj denar hočem dobiti kakovostne in cenovno ugodne izdelke. In trgovina mora imeti veliko parkirišče, tako da ne bi izgubljal časa z iskanjem prostega parkirnega mesta.«Tako razmišlja Janez in velika večina slovenskih potrošnikov. In vse to lahko tudi dobijo. Kje? V deželi pametnih nakupov - Qlandii.
Nakupovalni centri Qlandia (Ptuj, Kamnik, Maribor, Kranj, Nova Gorica, Novo mesto, Krško) so v predvelikonočnem času za obiskovalce še posebej privlačni. V deželi pametnih nakupov namreč : rastejo ugodnosti! Po želji si lahko r v vaši Qlandii sestavite svoj šopek | ugodnosti in prihranite! Čakajo i vas pametni nakupi z IQ cenami i in pestro dogajanje z veliko-
nočnimi predstavami ter mnogo drugih pestrih dogajanj.
Sledite IQ ceni in pametno nakupujte!
Kot ste že vajeni, vam v nakupovalnih centrih Qlandia ne sadimo rožic. Smo pa to pomlad samo za vas posadili šopek IQ ugodnosti, ki iz dneva v dan pridno raste. Poimenovali smo ga IQ cena, v vseh naših trgovinah pa ga prepoznate po oranžnem emblemu. IQ cena vedno vključuje več za isto ceno - lahko v obliki popusta, dodatne ugodnosti, posebne ponudbe ali darila. Prihranek je zagotovljen, in sicer v večini trgovin in lokalov v vseh sedmih centrih Qlandia. To lahko preverite že v teh dneh velikonočnih nakupov. Spomladi nam popusti in prihranki še kako prav pridejo, zato vas pametni nakupi tudi tokrat ne bodo razočarali. Poiščite izdelke
in storitve, označene z znakom IQ ponudba v vaši Qlandii in prihranite!
Velikonočno in pomladno dogajanje v Qlandii, 30. marec 2013
Pomladi si vsi močno želimo tudi v deželi nakupov. Želimo si ve-liQih pomladnih nakupov in pestrega dogajanja, s katerim bomo priklicali pomlad. Otroke zato vabimo na velikonočno dogajanje v Qlandio Ptuj v soboto, 30. marca, od 14. ure dalje na velikonočno razstavo zajčkov in kokošk ter ob 17. uri na predstavo za otroke: Kje se skriva velikonočni zajček? Prav tako ne zamudite prihajajočih dogodkov v aprilu, ki bodo ekološko, zdravo, plesno in športno obarvani. Več informacij na spletni strani www.qlandia.si. Qlandia vas pričakuje!
KUPIM traktor IMT, Zetor, Ursus ali podobno in vso kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. PRODAM bukova drva, razcepljena, dolžine 1 meter, 50, 33 in 25 cm, in visokokakovostne pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Telefon 051
667 170._
PRODAM drva v hlodih, kamionska
dostava. Tel. 041 767 760._
PRODAM pelete, brikete in bukova drva, rezana na 25 ali 33 cm, z možnostjo dostave. Telefon 041 723
957._
NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo. Vzreja nesnic Tibaot, Babinci 49, Ljutomer. Tel. 02 582 14 01.
NEPREMIČNINE
PO UGODNI ceni oddam v najem poslovne prostore na Ptuju v izmeri 50 m2 za mirno dejavnost. Telefon
041 730 842._
OTOK PAŠMAN, prodam starejšo kamnito hišo, potrebna adaptacije, 150 m od morja, cena 14.000 €. Tel.
070 350 853._
PRODAMO novo naselje vrstnih hiš v Skorbi, ki bodo vseljive konec leta 2013. Informacije 041 646 662. Aleksander Lončarič, s. p., Hajdina. PRODAM več apartmanov v velikosti od 40 do 65 m2, otok Murter - Tis-no, 30 metrov od morja. Cena cca. 2.500 €/m2. Telefon 00385 98 33 61 40.
ZAPOSLIMO štiri slikopleskarje za delo na terenu, zaželeno znanje nemškega jezika - ni pa pogoj. Zaposlitev je za določen čas oz. po dogovoru. Slikopleskar-stvo Roman Godec, s. p., Do-lena 65, Ptujska Gora. Telefon 041 703 448, 040 540 063.
RAZNO
3D PLUS KUHINJE RD
WWW.SALONKUHINJ.SI
AKCIJA MESECA APRILA!
-30% POPUST NA
DOLOČENE BARVE IN MATERIALE PRI KUHINJAH RD
OB NAKUPU LESENEGA DELA KUHINJE NAD 2500€ VAM PODARIMO POMIVALNI STROJ BOSCH M! VELIKA ODRPODAJA RAZSTAVNIH EKSPONATOV PIP, KORIT, NAP IZ ZALOGE !!!
LAU! EN
NA VSO KOPALNIŠKO POHIŠTVO LAUDEN V MESECU APRILU -15% POPUST!
SVETOVANJE, IZDELAVA IN MONTAŽA
OBIŠČITE NAS V ŠTUDIJIH POHIŠTVA 3D PLUS LASTNIH SLOVENSKIH IZDELKOV, IZDELAVA PO MERI
PETEZNO PTUJSKA CESTA 133 (zraven banke HYPO GROUP ALPE ADRIA) 2000 MARIBOR 02/620-26-11
PE SELNICA OB DRAVI MARIBORSKA CESTA 12 2352 SELNICA OB DRAVI 031/722-997
AVTOMOBILI P.R.& AVTO FILIPIČ i ^ Industrijska 9, MARIBOR	f
02 2283020, 031 658 679	1
NOVA VOZILA FORD	1
POOBLAŠČENI SERVIS VOZIL FORD S KREDITI NA POLOŽNICE	I
BREZ POLOGA	1
ODKUP VOZIL & ODPLAČILO	^
LEASINGOV & MENJAVE
LETNIK CENA, OPR.
emtOEM C1 IJISX.5VRAT	2011
CimOEIV C41.E IG V, 5 vrat	»
FORD (MAX Ii, S Vlllir, SU)	2009
FORD FIESTAU, 3 VRATA	2003
FORD FIESTA M1HEMD, 5 VRAT	2001
FORD FIESTA TUEND 1^5,5 VRAT	2009
F0RDF0CUSUI5VRAT	2003
FORD FUSION TUEND 1.K, 5VRAT, SU	2001 FORD GAIAXV 2.0 TDCI TUEND,? SEDEŽEV, SLO 2DID
FORD KA 1.2 TITANIUM	2010
KIACEED145VRAT.su	2007
MirSUDISHI L 200 2.S DIESEL 4X4, SLO	1009/12
PEUGEOT 2071.44,5 VRAT	2910
RENAULT MODUS 1.5 HCl, 5 VRAT	2009
SEAT IflXI Uli VRAT,SU)	2003
0.990,00	GARANCUAOO12/2013
5.990,00	AVLKUMAJEMPOMAT...
5.190,00	KUIHAJKUR.SERV. KNJIGA
2.090,00	AIRDAG, SERVO WHAN
5.090,00	L£82.497km,1.LAST,SERKNJ.
1.990.00	LE 44.377 km^VT.KUMA^. ¡.590,00	KLIMA, 2. LASTNIK, SERV.KNJ. 0.99019	POT. RAČ., KUMA. 1.LAST1IIK 15.490,00	AVT.KUMA£RV.njL.. 7190,1111	ALU PLAT., AVI. KUMA, MEGL
5.790.01	AVT. KUMA, USUEL PAKET 6.700,00	KUNUVELEK.PAKET.VLKLJUKA 7.750,00	EL PAKET, KUMA, ZELO IEP 0.39010	liAST,SER.KNJIGAJQJMA.. 3.790,00	KUMA,1.IAST.iSERV. KNJIGA
ODA
KOV.OORDO RDEČA KOV.SREDRMA OPEČNO RDEČA KOV. KOV.OORDO RDEČA ZELENA SQUEEZE KDV. SREBRNA KOV. T.SIVA KOV. KOVINSKO SVET.SIVA ČRNA Z RDEČO ZLATU RUMHA KOV. KOV.SIVAČRNA SV. MODRA KOV. K0V.SVET.M0DER ZLATA KOV.
ŠE VEČ VOZIL NAJDETE NA : www.avto.net/avtomabilipr
PRODAM 8 kosov vrat, luženi hrast, s podboji, mize, 10 kosov, elektro motorje, zelo ugodno. Tel. 070 270 130.
RA D ID l?TUJ
et
www.radio-tednik.si
&LÖVI
IKIIHI
[FW ? T® P
OB m. Um
T SLOVENSKIH POLK IN VALČKOV
1.	DEJAN VUNJAK - Od Murske do Kopra
2.	ČUKI in MAJČI- Marilyn Monroe
3.	REBEKA DREMEU - Fantje izpod Triglava
4.	CHARLIE-Dan ljubezni
5.	ZAKA' PA NE - Trese se Slovenija
6.	KALAMARI - Svet brez napake
7.	SWAM - Dihamo za Slovenijo
1.	VESELE STAJERKE in DOMEN KUMER - Daj pir na hladno
2.	MODRIJANI-Kiss me
3.	PAJDAŠI-Naša godba
4.	VESELI GORENJCI - Naš poštar Peška
5.	GIANNI & ZIDANIŠKI KVINTET - Lep pozdrav ciao Mateja
6.	KLATEŽI-Kdor hoče flosar biti
7.	ROSA-Ljubim te

iLOTIiS™ FW ? T@IP
Glasujem za:
Ime in priimek:.
7 SLOVENSKIH POLK IN VALČKOV
Glasujem za:
Glasovnice pošljite na dopisnicah na naslov: MEGA MARKETING do.o., p.p. 13. 2288 Hajdina
torek • 26. marca 2013
Oglasi in objave
Štajerski TEDNIK 23

Vabljeni na predstavitev učnega projekta
»V vsaki krizi je liik na mizi.«
Projekt so pripravili študentje VSŠ Ptuj, smer Upravljanje podeželja in krajine z gosti.
Predstavitev bo v avli SrednjeSolskega centra Ptuj, v sredo, 27. 3. 2013 ob 17.00.
Veselimo se srečanja z vami.
ClvRADIOPTUJ
89,8° 98,2° 104^3
Otroška oddaja ZA MALE IN VELIKE
vsako soboto med 9.00 in 10.00 na Radiu Ptuj.
Otroci, vaše pesmice, risbice ter predloge pošljite na naslov Radio Tednik Ptuj, d.o.o., Raičeva ulica 6,2250 Ptuj s pripisom Za male in velike ali jih pošljite po mailu otroska@radio-tednik.si.
POROČILO O PITNI VODI NA VODOOSKRBNEM SISTEMU PTUJ ZA LETO 2012
. Podatki o sistemu oskrbe z vodo :
Komunalno podjetje Ptuj d. d. Puhova ulica 10, SI 2250 Ptuj Telefon: 02/787 51 11 Telefax: 02/ 771 36 11
Sistem za oskrbo s pitno vodo	744-Ptui
Oskrbovalno območje	782-Crpališče Skorba
Upravljavec	Komunalno podietie Ptui, d.d.
Stevilo uporabnikov	75.000
Distribucija v m3/leto	3.518.834 m3
Dezinfekcija	NE
Druga priprava vode	NE
Tip vode	2 - nepovršinska
Glavne količine pitne vode za ptujski vodo oskrbni sistem se načrpajo v centralnem črpališču v Skorbi pri Ptuju. Na območju centralnega črpališča se nahaja 7 plitvih vodnjakov skupne izdatnosti 350 l/s in pet globinskih vodnjakov skupne izdatnosti okoli 60 l/s. Dodatno pomagajo k izboljšanju kvalitete vode in hidravličnih razmer na omrežju dislocirani globinski vodnjaki v Novi vasi pri Ptuju, Lancovi vasi, Desencih, Podvincih, Gerečji vasi in Zupečji vasi. Izdatnost dislociranih vodnjakov znaša okoli 80 l/s. Globinski vodnjaki delujejo neprestano, plitvi vodnjaki pa se vključujejo v omrežje glede na trenutne potrebe po vodi. Dolžina vodovodnega omrežja znaša preko 1000 km, na omrežju je 60 prečrpalnih postaj in 38 vodohranov. Iz ptujskega vodo oskrbnega sistema se v celoti oskrbujejo porabniki vode v 17 občinah, v šestih občinah pa delno. Letna količina obračunane vode je znašala 3.518.834 m3 oz. povprečno 9.641 m3 na dan.
2. Podatki o zdravstvenem nadzoru pitne vode
Parametri za pitno vodo so definirani v pravilniku o pitni vodi (Ur. l. RS št. 19/2004, 35/2004, 26/2006, 92/2006 in 25/2009). Skladnost parametrov pitne vode smo na vodo oskrbnem sistemu Ptuj v letu 2012 spremljali z rednim jemanjem in analizo vzorcev pitne vode v črpališču, v vodo-hranih in pri končnih porabnikih na omrežju. Razen odvzema vzorcev vode imamo v črpališču nameščen biološki indikator z mladicami postrvi za neprekinjen nadzor nad kvaliteto pitne vode. Zdravstveni nadzor pitne vode je izvajal akreditirani laboratorij Komunalnega podjetja Ptuj. Zdravstveni nadzor je do 16.04.2012 (prekinitev pogodbe) izvajal še ZZV Maribor.
V okviru notranjega nadzora je bilo odvzeto 2052 vzorcev vode, od tega 1403 za mikrobiološke preiskave, 637 za osnovne kemijske preiskave ter 12 vzorcev za široko kemijsko preiskavo.
2.1 Mikrobiološka preizkušanja
Število vzorcev		Št. vseh neskladnih vzorcev	Št. vzorcev s pokazatelii onesnaženia
Črpališče	346	1	1
Vodohrani	447	81	21
Omrežje	610	51	3
Skupai	1403	133	25
Mikrobiološko neskladnih je bilo 133 vzorcev oz. 9,5 %. Od tega je bilo zaradi indikatorskih parametrov (koliformne bakterije in skupno št. mikroorganizmov) neskladnih 108 vzorcev oz. 7,7 %. Zdravstveno neustreznih je bilo 25 vzorcev oz. 1,8 %. Od skupnega števila neskladnih izvidov jebilv 47 primerih vzrokza neskladnostv hišni inštalaciji pri uporabnikih. Po ugotovitvi neskladnih vzorcev so bili takoj raziskani vzroki in izvedeni ukrepi za sanacijo stanja (izpiranje in po potrebi dezinfekcija). V primeru zdravstveno neustreznih izvidov so bili uporabnikom izdani ukrepi prekuhavanja vode (v občinah Destrnik, Trnovska vas, Cerkvenjak, Sv. Andraž in Sv. Trojica) in izvedena sanacija stanja. Mikrobiološki izvidi na vodnih virih v črpališčih so bili skladni, zato pitne vode na VOS Ptuj ne kloriramo.
2.2 Kemijska preizkušanja
Od 649 odvzetih vzorcev za kemijske preiskave je bilo neskladnih 13 vzorcev v črpališču Skorba (2,0 %). Neskladni so bili zaradi preseženih vrednosti za atrazin in desetil atrazin (11 vzorcev) ter nitratov (2 vzorca). Dovoljena vrednost za posamezen pesticid znaša 0,1 jUg/l oz. 0,5 jUg/l za vsoto pesticidov Skupna dovoljena vrednost pesticidov ni bila presežena. Glavni vzrok za presežene vrednosti atrazina in desetil atrazin sta njuni količini v plitvi podtalnici Dravskega polja, kot posledica njune pretekle uporabe v kmetijstvu. Ker onesnaževala izvirajo iz vodovarstvenega območja, smo skladno s 26. členom pravilnika o pitni vodi o tem obvestili ministrstvo za kmetijstvo in okolje.
2.2.1 Redni nadzor
Število vzorcev			Št. neskladnih vzorcev		Neskladni po prilogi 1 del B
	Redni	občasni	Redni	Občasni	Parameter
Črpališče	126	12	2	11	7x atrazin/des.atrazin (maks. 0,17/0,15 jug/l) 3x atrazin (max 0.13 jug/l ) 1x desetil atrazin (0.11 jug/l) 2x nitrati
Vodohrani	209	-	-	-	-
Omrežje	302	-	-	-	-
Skupai	649		13		
2.2.2 Monitoring pesticidov
Zaradi preseganja dovoljenih vrednosti atrazina in desetil atrazina v črpališču Skorba, izvajamo dodaten monitoring pesticidov na omrežju. V letu 2012 je bila zaradi varčevanja odvzeta samo ena serija vzorcev. Izmerjene vrednosti so bile nekoliko nižje od vrednosti v centralnem črpališču zaradi ugodnega vpliva dislociranih globinskih vodnjakov. Prikazane so v tabeli v jUg/l vode.
Vrednosti nitratov na iztoku iz črpališča Skorba se počasi, vendar vztrajno povišujejo.
To je predvsem posledica izgub vode iz omrežja, ki zahteva povečano črpanje vode iz plitve podtalnice zelo obremenjene z nitrati. Največji problem nastane v vročih poletnih mesecih, ko so potrebe po vodi bistveno večje. Takrat so vrednosti nitratov na veji proti Borlu, Zlatoličju in v 1. tlačni coni v Ptuju zelo blizu dovoljenim 50 mg/l.
Odvzemno mesto	10.09.2012	
	Atrazin ug/l	Desetil atrazin ug/l
Ptuj-Hit bar	0,073	0,071
Starše	0,093	0,081
Zlatoličje	0,06	0,072
Savinjsko	0,059	0,067
Zetale	0,024	[0,0081
Cirkulane	0,089	0,091
Gorišnica	0,038	0,041
Zagorci	0,050	0,047
Cerkvenjak	0,024	0,028
Grajenščak	0,051	0,055
3.	Večje težave pri oskrbi s pitno vodo v letu 2012
V juliju je prišlo do dviga usedlin v cevovodih na področju občine Starše, kot posledica enormne porabe vode in ilegalnega odvzema vode na hidrantih. V avgustu smo zaradi izredno velike porabe vode za 14 dni izdali prepoved uporabe vode za zalivanje, polnjenje bazenov in pranje avtomobilov. V mesecu novembru je bil zaradi poškodbe vodovodnega cevovoda pri Forminu, ki so ga povzročile poplave, izdan ukrep prekuhavanja vode v občini Zavrč. Prav tako je bil v novembru izdan ukrep prekuhavanja vode v občinah Destrnik, Trnovska vas, Cerkvenjak, Sv. Andraž in Sv. Trojica, zaradi onesnaženja globinskega vodnjaka v Desencih v povezavi z velikimi nalivi ob poplavah.
4.	Varnost vodooskrbe
Varnostvodo oskrbe smo zagotavljali z nadzorovanjem in s preventivnim vzdrževanjem vseh objektov na vodo oskrbnem sistemu in z nadzorovanjem varstvenih pasov črpališč na osnovi načrta notranjega nadzora.
Zaradi občasnega pojavljanja peska v pitni vodi smo omrežje izpirali na 35 lokacijah, na 12 lokacijah pa čistili nameščene filtre (stanovanjski bloki v mestu Ptuj). Pri 5 uporabnikih smo zaradi ublažitve težav s peskom namestili filtre na notranjih vodovodnih instalacijah.
Zaradi varčevalnih ukrepov se je zmanjšal obseg vzdrževanja na področju črpališča Skorba - košnja okoli vodnjakov in odstranjevanje poškodovanih dreves v gozdu.
Ptuj, 13.03.2013
Odgovorna oseba pravilniku o pitni vodi:	Direktor:
Ivan Dobnik, univ. dipl. inž.	Mag. Janko Sirec
Življenje celo si garal, vse za družino in dom si dal. Sledi ostale so povsod od dela tvojih pridnih rok. Čas nazaj bi zavrteli, da lahko bi te objeli. Zdaj ostale so nam solze, zdaj ostali so nam spomini, ki ne bodo te vrnili.
V SPOMIN
Danes mineva eno leto, odkar nas je zapustil dragi mož, oče, dedek, brat in tast
Franc Sitar
IZ JUROVCEV 8 B
Iskrena hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu, mu prižgete svečko in z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu.
Tvoji najdražji: žena Marjana ter sinovi Franci, Sebastijan in Gorazd z družinami
Nešteto svečk je že zgorelo, nešteto rožic ovenelo, nešteto solz preteklo je. Življenja naša so se spremenila, a srca naše te nikoli ne bodo pozabila.
SPOMIN
Dne 27. marca bo minilo žalostno leto, odkar nas je zapustil naš dragi
Vekoslav Čagran
IZ TIBOLCEV 22
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem preranem grobu, mu prižgete svečko in se ga spominjate.
Vsi njegovi
Ugasnil dan je,
sonce je zašlo,
sveče zdaj gorijo v slovo.
ZAHVALA
Po dolgi in hudi bolezni nas je v 68. letu starosti zapustil dragi oče, tast, dedek, brat, stric in svak
Janez Kolednik
IZ GRUŠKOVCA 90
Iskrena hvala vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrazili pisna in ustna sožalja ter darovali cvetje in sveče.
Hvala gospe Bernardki za besede slovesa, gospe Miciki za molitev, bivšim sodelavcem Surovine Ptuj, gospodu dekanu za opravljen obred. Nosačema križev ter pevcem za odpete žalostinke, podjetju Mir, godbeniku za odigrano Tišino in zastavonošu.
Vsem in vsakemu še enkrat posebej hvala.
Žalujoči otroci z družinami
PTUJSKA TELEVIZIJA
Torek 26.3.
900 DnevrikTV Harihor pon. 9:25 Kuhinjica-pon. 9:S0 inta Kanal 10:00 Ptujska kronika - pon. 10:2:11 ru kanal 11=0Q Modra - pon. 11:30«kanal 12:00 Ptujska kronika 12:20 Info kanal 13=05 Pomurski tednik por. 13:30 Info kanal 5:35 Kuhinjica 6:00 Ptujska kronika - pon. 1:20 Info kanal :0D Sport(no) -15. oddaja 7:35 Motoscerta-19. oddaja 3:00 Ptujska kronika - pon. 8:20 Info kanal
9:25 Jana - Zdrava in vitalna hrbtenica 20:00 Ptujska kronika -pon. 20:20 Sjort(no)-15. oddaja-pon.
PROGRAMSKA SHEMA PeTV
20,00 Ptujska kronika -pen. 20:20 Cista umetnost -17. oddaja pr 22=40 Matoscena -19. oddaja-pon. 21:05 Povabilo na kavo-pon. 21:46 Regi TV GoriSnica 22:45 Info kanal
Četrtek 28 3
9:00 Dnevnik TV Maribor-pon. 9:25 Kuhinjioa-pon. 9:50 nfo kanal 10:20 Modro - pon. 10:50 Info kanal 2:00 Ptujska kronika 2:20 Povabilo na kavo-pon. 3:00 Info kanal 15:30 Kuhinji» 6:00 Ptujska kronika - pon.
2Ch50 JntascHia-1B. oddaja-pon. 21:15 Cista umetnost -17. oddaja - pon. 22:00 Ptujska kronika - pun. 22:20 Info kanal
Sreda 27.3.
9:00DnevnikTVMarihor-pon. 9:25 Kuhinjica - pon. 9:50 Info kanal 10=33 PUjska kronika - pon. 10:20 Info kanal 11:00 Modro - pon.
pon.
Idaja - pon.
6:2: Infi kanal 3:00 Ptujska kronika - poi 18:20 Sport(no)-15, oddaj 18;50 Info kanal 20:00 Ptujska kronika-pon. 20:20 Cista umetnost -17. oddaja - pon. 20:40 Ptujske odrske deske - 2. oddaja • 21:33 M oto s cena -19. oddaja-pon. 21:20 Jana - Zdrav duh v zdravem domu 22:00 Ptujska kronika - pon. 22:20 Info kanal
11_______■ I
1:30 Info kanal 4 35 lana - Zdrava in vitalna hrbtenica -4:35 Gostilna pr Francet - 22. oddaja -5:35 Kuhinjica 6:33 Pujska kronika-pon. 6:20 Info kanal i7:25 S poti no Braziliji 18:00 Povabilo na kavo-pon. 18:40 Info kanal
19:30 Zemlja in mi-15. oddaja-pon
pon. pon.
PTUJSICA TELEVIZIJA
Ptuj • Zamenjava v vrhu Upravne enote
Odhajajoča vlada zamenjala načelnika
Dosedanji načelnik UE Ptuj Metod Grah s 1. aprilom predaja posle novi načelnici Darji Valent. Na tej funkciji je bil 17 let, od ustanovitve UE Ptuj leta 1995, ko je bil za načelnika imenovan za nedoločen mandat. Po spremembi zakonodaje je bil leta 2007 za vodenje upravnih enot prvič uveden mandat v trajanju pet let in ta se je iztekel januarja letos.
O svojem dosedanjem delu ne želi razpredati na dolgo in široko, ocena bi bila subjektivna, pove. Uvedba uporabe orodij kakovosti pa je vendarle dosežek v njegovem obdobju, ki ga kaže izpostaviti. To se pozna na konkretnem delu, upravni postopki so se skrajšali, zelo se je povečala učinkovitost, prav tako zadovoljstvo ljudi. Najenostavneje to ponazarjajo besede starejše gospe, ki je povedala, da se je včasih bala iti v pisarno, niti na vrata ni upala potrkati, sedaj pa z veseljem vstopi v vsako uradniško pisarno. V vsakem primeru je danes javna uprava vse bolj v službi potreb ljudi.
Metod Grah ob svojem odhodu pušča nerešenih še nekaj denacionalizacijskih zadev, kljub temu pa lahko zatrdi, da so na tem področju opravili veliko delo, rešili 99 odstotkov primerov. Nekaj težav je samo še v tistih zadevah, v katerih imajo težave pri pridobivanju podatkov iz Avstrije preko slovenskega ministrstva za zunanje zadeve. Pri denacionalizacijskih zadevah Grah izpostavlja uspešno rešene zadeve okrog družine Herbestein kot tudi glede Ptujske kleti. Delali so dobro in zakonito, poudarja.
Foto: M. Ozmec
Metod Grah
V celem svojem delovanju si je dosedanji načelnik UE Ptuj zelo prizadeval tudi za ohranjanje krajevnih uradov, da bi bila javna uprava čim bolj približana ljudem na terenu. Na območju UE Ptuj je odprtih 15 krajevnih uradov, čeprav jih devet ne izpolnjuje pogojev za delo, ker imajo premalo dela glede na merila, ki jih je izdal minister. UE Ptuj ima največ krajevnih uradov izmed vseh UE v Sloveniji, res pa je tudi, da je v Spodnjem Podravju tudi največ občin v Sloveniji. Prav je, da se upravna dejav-
nost opravlja tam, kjer ljudje živijo, zakaj se ne bi v centrih občin, kjer se opravljajo zadeve lokalnega značaja, opravljale tudi državne naloge. Kot pove Metod Grah, pa so že pred leti predlagali, da bi se naloge, ki jih opravljajo krajevni uradi, prenesle na občine. Njihovi delavci bi jih lahko opravljali brez velikih težav ob svojem delu. Za realizacijo tega predloga ni bilo politične volje. Vsega ni treba gledati zgolj skozi merila; človeka, ki potrebuje neko pravno varnost, to ne zanima. Zanima ga predvsem to, da je
Ptuj • Čiščenje in urejanje okolja
Očiščeno prekril sneg
V petek, 22. marca, so se ob nalne akcije čiščenja okolja,
Na Ptujskem čiščenje okolja poteka v več delih. V MO Ptuj in v nekaterih drugih občinah na Ptujskem so akcije potekale že v soboto. Napovedane so tudi za 6. in 13. april.
Letošnje muhasto vreme jo je zagodlo očiščevalcem okolja, saj je očiščeno prekril sneg, ki bo še nekaj časa skrival nasmetene dele okolja, saj vseh čistilcem še ni uspelo očistiti ali odkriti. Spet za druge je novi snežni val nekakšna dobrodošlica za nadaljnje onesnaževanje okolja, ki kljub
svetovnem dnevu voda tudi v Sloveniji pričele že tradicio-ki bodo potekale mesec dni.
ozaveščanju o škodljivostih takšnega nenadzorovanega početja ni nič manjše.
Tudi v letošnji akciji čiščenja okolja bodo poskrbeli za čiščenja črnih odlagališč in evidentiranje novih. Hvalevredna pa je pobuda podjetja Ekologo Ptuj, ki bo gospodinjstvom brezplačno pomagalo pri odvozu odsluženih gospodinjskih aparatov, radijskih in TV-sprejemnikov ter drugih električnih aparatov, prav tako računalniške opreme, ki se pogosto znajde na črnih odlaga-
liščih. Od vsakega odpeljanega oziroma prevzetega odsluženega velikega gospodinjskega aparata bodo namenili evro za pomoč otrokom v stiski. V tej posebni dobrodelni akciji podjetje sodeluje z Zvezo prijateljev mladine Slovenije.
MG
vse, kar potrebuje, dostopno in hitro rešeno, pove.
Med tekočimi posli kadrovske menjave
»Svojega dosedanjega dela nikoli nisem sam ocenjeval, najbolj relevantna je ocena okolja, v katerem deluje upravna enota. Po anketi o ugotavljanju zadovoljstva strank v lanskem letu je UE Ptuj dobila oceno 4,7, kar je na lestvici od ena do pet visoko, še posebej, če upoštevamo, da upravna enote vodi tudi postopke, ki posegajo v pravice strank, na primer razlastitve in komasacije. Delo načelnika vsako leto oceni minister, pristojen za upravo. Dosedanje ocene so se gibale med oceno zelo dobro in odlično.
Postopek izbire načelnika poteka tako, da se najprej pred posebno natečajno komisijo opravi preizkus usposobljenosti. Komisija izda poseben sklep, s katerim se ugotovi, ali je kandidat primeren za ta položaj. Izmed primernih kandidatov minister izbere kandidata po svojih merilih. To je njegova diskrecijska pravica. Odločitev je dokončna in zoper njo ni možna pritožba,« pove Metod Grah, ki se je vseskozi zavedal vpliva politike na imenovanje načelnika. Zato se je pri vladajočih strankah tudi zanimal o tem, kakšno je njihovo stališče do njegovega dosedanjega dela. Odgovor je bil, da nimajo pripomb ne zoper njega osebno, ne zoper njegovo delo in se strinjajo, da ostane še naprej na tem položaju. Zgodilo pa se je, da je do imenovanja prišlo v obdobju, ko je vlada v odstopu, ko lahko ministri opravljajo le tekoče posle, pospešeno izvajala kadrovske postopke.
»V primeru Upravne enote Ptuj je bil postopek neobičajno hiter in odstopa od dosedanje prakse. Obvestilo
ministra o izbiri novega načelnika mi je bilo poslano tri dni prej, kot mi je bil poslan sklep natečajne komisije, da sem opravil preizkus usposobljenosti oziroma da sem primeren kandidat,« je svojo »neuspelo« drugo kandidaturo pojasnil Metod Grah.
Po zakonu ima pravico, da se ga po prenehanju mandata prerazporedi na delovno mesto, ki ustreza njegovi izobrazbi. Trenutno je v UE Ptuj prosto delovno mesto vodje oddelka za občo upravo, za zasedbo tega delovnega mesta Metod Grah izpolnjuje vse pogoje. Na vprašanje, kakšni občutki ga spremljajo v teh dneh, ko se po dolgih letih poslavlja od vodenja UE Ptuj, odgovarja, da o njih v tem trenutku še ne more govoriti. »V prvi vrsti gre za dobro delo, vsako delo je treba opravljati dobro, najboljše, ker bo samo tako lahko odziv drugih dober, kot tudi tvoj osebni,« pravi.
Na politiko, ki ga v drugem mandatu ni prepoznala kot ustreznega kandidata, ni jezen. »Tu ni prostora za jezo, za menoj so leta izkušenj, poznavanja stvari kot tudi zavedanja o tem, da nekatere stvari pač potrebujejo svoj čas, da se razvijejo,« pravi Metod Grah.
Slovenske stranke gledajo na javno upravo drugače kot v državah zahodne Evrope, kjer se na upravo več ne gleda kot na oblastno funkcijo, v kateri se kadruje na podlagi strankarske pripadnosti. V Evropi obravnavajo upravo kot družbeno koristno funkcijo, kadrovanje pa poteka na podlagi sposobnosti in rezultatov. Obravnavanje javne uprave kot politične oblasti je značilno za nekdanje komunistične države. Tudi v Sloveniji bo še nekaj časa trajalo, da se bo pogled na državno upravo spremenil.
MG
Osebna kronika
Rojstva: Vesna Korpar, Mestni Vrh 110, Ptuj - deček Nik; Suzana Šmigoc, Bukovci 88 a, Markovci - deček Aljaž; Metoda Rankovec, Plintovec 1 e, Zgornja Kungota - deklica Hana; Zemime Ziberi, Potrčeva c. 2, Ptuj - deklica Emine; Suzana Horvat, Dragovič 29 a, Juršinci - deklica Ema; Darja Mlinarič, Ulica Ludvika Bra-tuša 11, Ljutomer - deklica Leni; Gabriela Bzdilova, Ormoška cesta 2, Ptuj - deček Kevin; Adriana Zemljič, Čermo-žiše 80, Žetale - deklica Nika; Petra Kolarič, Bukovci 121 b, Markovci - deček Vid; Martina Kronvogel, Črmlja 7, Trnovska vas - deček Tilen; Renata Pečnik, Nova vas pri Markov-cih 35, Markovci - deklica Evelin; Suzana Pišek, Lovrenc na Dr. polju 39, Lovrenc na Dr. polju - deklica Anja; Nina Bogme, Lovrenc na Dr. polju. 85 d, Lovrenc na Dr. polju -deklica Naja; Damjana Caf, Gomila 11 b, Destrnik - deček Teo Boštjan; Renata Bauman, Pobrežje 38, Videm pri Ptuju -deklica Ajda; Vesna Letonja, Dolena 48, Ptujska Gora - deklica; Alenka Petrovič, Nova vas pri Markovcih 55, Markovci - deček Luka. Umrli so: Elizabeta Ferčec, roj. Kozel, Ložina 29, roj. 1919 - umrla 14. marca 2013; Marija Kovačec, roj. Peršoh, Apače 101, roj. 1934 - umrla 15. marca 2013; Albin Repinc, Jablovec 33, roj. 1950 - umrl 16. marca 2013; Štefanija Žlahtič, roj. Meško, Barislov-ci 20, roj. 1924 - umrla 15. marca 2013; Josip Jagarinec, Tovarniška c. 3, Kidričevo, roj. 1933 - umrl 17. marca 2013; Jožef Vočanec, Miklavž pri Ormožu 60, roj. 1952 - umrl 18. marca 2013; Ivan Brlek, Vičava 90, Ptuj, roj. 1928 -umrl 16. marca 2013; Janez Kolednik, Gruškovec 90. roj. 1945 - umrl 16. marca 2013; Mihael Ledinek, Langusova ul. 20, Ptuj, roj. 1934 - umrl 16. marca 2013; Anton Sever, Dr-stelja 9, roj. 1935 - umrl 15. marca 2013; Cecilija Kozel, roj. Feguš, Slovenja vas 34, roj. 1932-umrla 20. marca 2013; Julika Pulko, roj. Bukvic, Strajna 35, roj. 1924 - umrla 20. marca 2013. Poroka - Ormož: Zvonko Špendija in Alenka Lah, Vinski Vrh 48, Miklavž pri Ormožu.
a:
Obiščite naš prenovljen spletni portal
www.tednik.si
Napoved vremena za Slovenijo
Če je na Ruperta (27.) jasno nebo, bo malega srpana ravno tako.
Foto: Črtomir Goznik
Udeleženci sobotne akcije čiščenja okolja v Ljudskem vrtu
Danes bo sneženje oslabelo in postopno ponehalo, najkasneje na vzhodu države. Tudi veter bo slabel. Na Primorskem se bo čez dan delno razjasnilo. Najnižje jutranje temperature bodo od -3 do -7, na Primorskem malo nad 0, najvišje dnevne od -2 do 1, na Primorskem okoli 8 stopinj C.
Obeti
V sredo bo sprva zmerno do pretežno oblačno, čez dan pa se bo večinoma delno zjasnilo. Burja na Primorskem bo ponehala. V četrtek se bo oblačnost spet povečala, popoldne bo v zahodnih krajih pričelo rahlo deževati. Postopno bo nekoliko topleje.