£;&$ * Natisov 15.000. ^W^
„Štajerc"  izhaja  vsaki petek, datiran z dnevom
naslednje nedelje. Naročnina velja za Avstrijo : za celo leto 3 krone, za pol in četrt leta razmerno; za Ogrsko 4 K 50 vin. za celo leto; za Nemčijo stane za celo leto 5 kron, za Ameriko pa 6 kron; za drugo inozemstvo se računi naročnino z ozi-rom na visokost poštnine. Naročnino je plačali naprej. Posamezne štev. seprodajajo po 6 v. Uredništvo in uprav-nišlvo se nahajata v Ptuju, gledališko poslopje štev. 3.
Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer.
Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K 80, za >/i Strani K 40, za '/* strani K 20, za '/s strani K 10, za '/■• strani K 5, za Vs« strani K 250, za '/.. strani KI. — Pri večkratnem oznanilu se cena   primerno   zniža.
Štev. 47.
V Ptuju v nedeljo dne 24. novembra 1912.
XIII. letnik.
Vojna na Balkanu.
Položaj  na bojiščih. — Turške zmage pri Tšataldši. — Adrianopel in Skutari še nepremagana. — Prepir za Saloniki.
Premirje ? — Srbska izzivanja Avstrije. —
Kolera in kuga. —
Zgodovinske dneve živimo in vsa Evropa stoji pod vplivom tihe groze. Kajti vsak hip se začne velikanski požar, ki bi lahko lice vsega sveta spremenil.
Vojna na Balkana je v glavnih potezah končana. Srbi so zavzeli Monastir, ko je okroglo 40.000 Turkov mesto zapustilo. Črnogorci ne morejo ničesar proti trdnjavici Skntari storiti; zaman se zaletavajo v zidovje in hrabra posadka jih pošilja vedno zopet s krvavimi glavami nazaj. Istotako stoji stvar s trdnjavo Adrianopel, katero oblegajo Bulgari doslej brezuspešno. Grki so sicer zasedli Soloniki, a veliko vprašanje je, če jim bo to trgovsko mesto ostalo. Prišlo je že do hudih prepirov z Grki in Bulgari. Na liniji Tšataldša se pripravljajo zdaj zadnji velikanski boji med Turki in Bulgari. katere le kolera in kuga motita. Poročila pravijo, da je bulgarska armada že hudo opešana in da vsled tega ni čuda, ako dosežejo zdaj zopet okrepčani Turki uspeh za uspehom. O bnlgarskem zasedanju ! Konstantinopla ni več govora, to mesto ostane gotovo turško. Turški odposlanci se baje že pogajajo z onimi balkanskih držav, da se sklene premirje (Waffenstillstand), katerega so vsi potrebni in kateremu bi bržkone splošni mir sledil.
Medtem pa se je uresničilo naše prerokovanje, ki smo ga izustili takoj začatkom vojske: s porazom Turčije prišla je A v-s t ro-0 g r s k a v j a k o n e v a r n i položaj. Staro sovraštvo Srbije je zopet vskipelo in se šopiri, podpihano od Rusije, proti monarhiji. Prišlo je tako daleč, da se Srbi ne držijo določb mednarodnega prava, da napadajo, zapirajo in baje tudi pobijajo c. kr. konzule.   Avstrija  je   odločno   nastopila
in — kakor pravijo zadnja poročila — z u s-p e h o m, kajti Srbija se je v konzulskem vprašanju pokorila naši zahtevi. S tem seveda še ni rečeno, da bi bil ves položaj rešen ; nasprotno je stvar le zavlečena in glavne prepirne točke (srbski pristan v Adriji, neodvisna Albanija) pridejo šele do razprave. Avstrija mora biti kot velevlast na vse pripravijo n a in cesarjeva beseda mora veljati: „ A11 e e kann man sich doch nichtgefal-len lassen!"
Srbija preganja avstrijske konzule.
Po mednarodnem pravu so zastopniki posameznih držav v inozemstvu (konzuli) nedotakljivi in celo napol divji narodi se temu že pokorijo. Srbi pa v svoji ®J>eijo4r.i -prevftetaeaii niti tega ne poznajo. Nasprotno so pričeli preganjati c. kr. avstro-ogr-s k e konzule. To je v tem hipu najhujša vest in to mora dovesti do vojne, ako ne bi dala Srbija polno zadoščenje.
Avstro-ogrski konzul v Mitrovici pl. T a h y je pribežal v Budimpešto. Moral je iz Mitrovice pobegniti, ker ga je držala srbska vojaška oblast zaprtega. Vzrok je ta, da je pl. Taby opazoval zverinska zlodejstva Srbov nad Albanci. Srbi se boje evropejske javnosti in so konzulu hoteli usta aamašiti. A kakor rečeno se mu je posrečilo pobegniti.
Še hujši je slučaj c. k. avstrijskega konzula Prohaska v Prizrendu. Od 23. oktobra se o tem konzulu ničesar natančnega ne ve, naša vlada ni več v nobeni zvezi z njim in splošno se sodi, da je bil zastopnik Avstrije    v    Prizrendu    od    Srbov
umorjen. Poročila pravijo: Srbska armada pod generalom Živkovičem je imela na Crnojevi Planini hude boje z Albanci. Vsled srbskih ma-šinskih pušk, ki so cele vrste Albancev pokosile, morali so se ti proti Prizrendu umakniti. Pa tudi srbska armada je imela grozne izgube. Srbi so na potu v Prizrend vse albanske vasi zažgali. V krvavem boju so Srbi končno Prizrend zasedli. Mesto šteje 36.000 albanskih in 5000 srbskih prebivalcev. Vojaki so takoj v hiše udrli in pričeli ropati. Na poslopju avstro-ogrskega konzulata je vihrala naša zastava. Mnogo boljših Albancev je z ženami in otroemi v to poslopje pobegnilo. Srbski vojaki pa so proti med-narodnom pravu udrli v avstro-ogrski konzulat, raztrgali avstrijsko za-
\     p e st                               ■;. Xi\ on e
ž a b n i k e in pomorili z bajoneti albanske begunce. Potem so oropali vse konzulove spise, konzula Prohasko pa odgnali. Od tega časa nima naša vlada nobenega sledu od konzula več. Druga poročila zopet pravijo, da je bil avstrijski konzul težko ranjen, da pa še živi. Potrjena še ni nobena vest.
Avstrijska vlada je z neverjetno potrpežljivostjo dan za dnevom na poročila čakala. Ko bi se to kaki drugi državi zgodilo, bila bi drugi dan vojska napovedana. Avstrijci pa se pustimo od te roparske druhali vse dopasti. Končne je dobila naša vlada od srbske odgovor, da srbski general ne pusti pisem čez mejo. Avstrija je nato zahtevala, da naj pustijo posebnega odposlanca v Prizrend, da zadevo preišče. Tudi to so Srbi odklonili. Zdaj šele je naša vlada energično    pojasnilo   in  odgovor  za h-
Drži se zemlje!
Pripovedka, maloruski spiiial Andrej Vereteljnik. (Post. Podravski.)
(1. nadaljevanje.)
Nevolja in nepriljudnost Ivanova se je odbijala tudi na njegovi ženi in otrocih. V hiši je postalo otožno uprav kakor po pogrebu.
»Ej, hrti', je rekla enkrat žena Ivanova sosedu Kosti, »odkar se je nastanil Fric poleg nas, se je pri nas vse spremenilo. Otroci Diso več veseli, marveč so jeli bolehati ter postali nekako rumeni. Moj Ivan je tudi postal takšen kakor bi ga vzel s križa. Od vseh se mi zdi, da niso več zdravi in da jim nečesa manjka. Ivan je neprestano otožen in niti besedice ne spregovori. Pa tudi meni sami je postalo nekako težko. Naj reče kdo kar hoče, jaz bom vendar vedno trdila svojo : Tujec nam je bil to naredil ....
Kostova žena je to zaslišala ter ji odvrnila : »Ne, botra I Ne žalite Boga. Fric tega ni kriv. Vaš mož tako žaluje za zemljiščem, ki bi ga bil lahko kupil, pa ga le ni. Bog daj, da sčasoma pozabi na to in da znovič postane v hiši veselejše . . .«
•Bog daj, da bi bilo tako, kakor pravite, najsi tudi se mi zdi, da nam je tujec to naredi! . . .«
III. Pozno   na   jesen   se  je Fric  nastanil z rodbino v
novi hiši. Po zimi je prebil Ivan z ženo ter z otroci v miru. Ni ga bilo povoda do nikake nesloge s Fricem. Ivan je postal za toliko veselejši, da se je že nehal bati Frica in njegove rodbine.
V pomladi se je pričelo delo. Ivan je oral in sejal na polju, njegova žena pa je kopala ter   sadila   na vrtu.
Opoldne se je vrnil Ivan s polja. Že pri vratih mu pride naproti žena ter mu reče :
»Poslušaj me, človek I Pojdi vendar enkrat k temu tujcu ter mu reci, naj strahuje nekoliko svoje kokoši, ako ne, pa mu jih pobijem. Le poglej, koliko škode so mi naredile. Sadike še pridno ne poženo, a one jih že ugonobe. Ko stopim za trenutek v hišo, najdem potem vse polno Fricevih kokoši na svojih gredah. Vsa zbegana sem radi tega.«
Ivan odide k Fricu.
»A kaj, ali mar jaz svoje kokoši nalašč pošiljam, ali mar naj čuvam tvoje grede?«
»Pa ti jih pobijem«, reče Ivan.
»Daj, le poskusi 1« zakriči Fric.
»Pa poskusim«, zarohni jezno Ivan, ki že itak ni mogel odpustiti Fricu tega, da je bil kupH zemljišča.
Ivan je prišel k vrtu in ondi videl celo jato Fricevih kokošij. Ravnokar so razkopavale gredice. Ivan vzeme v roke palico ter jo zaluča s vso močjo med oblastne kokoši. Tri kokoši ubije kakor bi trenil, ostale pa so se razprašile.
Ivan je pobral kokoši (er jih pometal preko plota na Fricevo   dvorišče,   sam   pa  je   šel popravljati grede.
Med tem je nastal na dvorišču pri Fricu velik krič. Friceva žena je pritekla ven na ulico, kazala ljudem ubite kokoši ter pri tem kričala na vse grlo:
»Nasilje, ljudje, pomagajte I Hudoben Ivan je prišel k meni ter mi pob'I kokoši. On celo mene ubije. Poma-i gajte, kateri verujete v Boga . . .«
Ljudje so privreli skupaj in Fricevka je kričala še dalje. Naposled je stekla k Ivanovi koči ter mu zmetala pobite kokoši v okno.
Šipe so požvenketale, v koči pa so zakričali prestrašeni otroci z ne svojimi glasovi ter kakor bi trenil stekli proti durim.
Ivan priteče z vrta.
Prestrašeni otroci so jeli bezati k njemu, razjarjena Friceva \ žena pa jame metati vanj in otroke gruče prsti.
»Ti, pobijalec I« ga piči Fricevka nalik kači ter se pogrozi Ivanu s pestjo.
»Eb, ti čarovnica l> zakriči Ivan ter pograbi Fri-cevko za roko. Fricevka zavpije s takšnim presunljivim glasom, da so vsi strepetali. Črez trenutek priteče tudi Fric s svojimi otroci, a prihitela je tudi Ivanova žena. In vsi so se zlili skupaj v eno skupino. Poprijevaši se drug z drugim, so se srdito pretepavali. Precej dolgo je trajal ravs in kavs.
Nakrat pa sta se iz te skupine ločila Ivan in Fric. Držala sta drug drugega za roke te se tako vodila semtertje. Hotela sta drug drugega vreči ob tla. Imela sta raztrgane srajce, v obraz sta bila nabuhla in krvava.
neobhodno potrebna.
te vala. Ako bi ta odgovor ne bil povoljen, morala bi Avstrija Srbiji a 11 i m a t u m predložiti. Tako stoji v tem bipu stvar. Srbsko po-čenjanje obsoja danes ves civilizirani svet in po celi Evropi je izgubila Srbija hipoma vse simpatije.
— V zadnjem hipu je Srbijo vendar pamet srečala, vsaj v tem vprašanju. Na odločno zahtevo naše vlade je Srbija padla na trebuh in dovolila, da odpotuje posebni avatr i j ski poslani k konzu1 EdlvPrizrend in preišče tam celo nesrečno zadevo s konzulom Prohasko. Prohaska baje vendar n i m r t e v. Za vsako krivico, ki jo bode preiskava dognala, dati bode morala Srbija polno zadoščenje. Ta preiskava bode šele čez par dni ali celo tednov končana.
Srbija se omika?
Med avstrijskimi zahtevami je glavna tudi ta, da Srbija v Adriji ne sme dobiti pristanišča. Zastopniki trozveze (Avstro-Ogrske, Nemčije in Italije), ki je popolnoma edina, so v tem oziru na srbskega ministra Pa-siča slavili primerno vprašanje. Pašič pa se je muzal in zvijal ter je končno rekel, da se to vprašanje zdaj še ne more rešiti, češ da mora biti preje srbsko-turška vojna končana. — S tem odgovorom seveda Avstrija ni in ne more biti zadovoljna. Zato je podala potem drugo ojstrejše vprašanje, na katerega zahteva takojšni jasni od-govor. S takim zavlačenjem perečih vprašanj hoče Srbija seveda le čas dobiti, da zbere svojo armado in jo vrže proti avstrijskim mejam. Srbski listi napadajo hudo našega prestolonasled-nika in pravijo, da se vojska z Avstrijo   ne   d a. prep r e či ti.
Odločilni dan.
Dunaj, 19^ novembra. Avstro-Ogrska je podala danes o>d 1 oi i 1 n o d e m aršoSrbiji. Gre ee v prvi vrsti za usodo našega konzula v Prizrendu, o katerem še doslej ni nobenega poročila. V diplomatskih krogih se smatra vse dosedanje tozadevne izjave srbskih državnikov za prazni izgovor. Splošno se sodi, da konzul Prohaska ni več pri življenju in da so ga srbski vojaki umorili. Današnja zahteva našega poslanika Dgrona v Bel-gradu mora dobiti tekom 24 ur odgovor. Ako bode ta srbski odgovor nejasen in nezadovoljiv, potem mora Avstro Ogrska — in z njenim postopanjem se morajo strinjati vlade vseh civiliziranih držav — ker se gre tukaj za največji in najhujši zločin zopermed-narodno pravo: za nmor našega pooblaščenega zastopnika, — z najbolj energično represalijo zoper Srbijo nastopiti. Ako je konzul res umorjen, potem stopijo vsa druga druga vprašanja v ozadje, čeprav hočejo merodajni  krogi  avstrijski mirno rešitev
tem stopita izmed tolpe gledalcev dva zdrava in krepka kmeta. Kakor bi trenil raztrgata in ločita borilca vsaksebi. Fricevka je bila brez robca ; lase na glavi je imela razkodrane, lice okrvavljeno. Ona že več ni kričala marveč trepetala na vsem životu. Fric jo je prijel za roko ter jo odpeljal molče v hišo. Za njima so se razšli tudi ostali.
Fric je takoj zapregel konja ter se odpeljal z ženo k zdravnika in k sodišču.
Črez nekaj časa je prejel Ivan poziv, da se mora udeležiti razprave. Najsi tudi je odvetnik branil Ivana kolikor mu je bilo* mogoče, vendar mu je bila prisojena šesttedenska ječa. Pa še kokoši je moral Ivan plačati, ker ni postil pobitih na svojem vrtu, marveč jih je pometal črez plot.
■ Moja revna glava«, je šepetal Ivan. •Čemu nisem jaz kupil polja i Ko bi ga bil kupil, imel bi sedaj sveti rair. Tako pa me je kaznoval Gospod, da mi je dal takšnega soseda. Ne oče, niti moji dedi niso sedeli v zaporu, jaz pa sem le prišel vanj. Naj začuva Bog slehrne-ga kristjana od takšne nezgode I . . .<
Ob času žetve je moral Ivan nastopiti kazen. Med tem pa njegova žena ni vtegnila spraviti žita s polja. Dokaj se ga je spridilo in segnilo v kopicah.
Pa še druga nezgoda je čakala Ivana. Od časa, kar so se rovali s Fricevimi, jela je njegova žena čutiti bolečine v prsih. Hirala je od dne do dne čimdalje hujše tako, da jo je Ivan že komaj poznal. Pa tudi otroci so slabo izgledali, kakor po nekakšni hudi bolezni. (Naprej prihodnjič.)
te napetosti, je vendar vse pripravljeno, da se za slučaj, da se iiiplomatične zveze ponehajo, nastopi z o d 1 o č i 1 u i m udarcem. V zvezi s temi pripravami je tudi dejstvo, da je naš cesar danes šefageneralnega štaba sprejel. Prihodoji četrtek (21. novembra) bode bržkone odločitev o miru ali vojski prinesel (glej zadnje naše telegrame).
Kakor kažejo zadnja brzojavna poročila, je vojna napetost za trenutek ponehala; sploh je položaj danes mnogo bolj-ši, kar pa ne pomeni, da bi bila vsaka nevarnost odpravljena. Avstrija ne more odnehati, vsled tega se mora Srbija na celi črti pokoriti.
Rusija v škripcih?
Srbi so se najbolj na Rusijo zanašali, ali kakor se vidi brez pravega uspeha. Rusija ni samo proti Avstriji zahrbtna, marveč sploh proti vsakemu. Zdaj je Srbiji naznanila, da naj bo ta pohlevnejša, ker bi ji Rusija z orožjem nikdar ne pomagala. Sicer pa Rusija vsekakor za kakšno evropejsko vojno ni pripravljena. Tudi ima jako veliko v Aziji opraviti. Tam se namreč tudi pripravljajo krvavi dogodki. Kitajska hoče nepo-korno, od Rusov nahujskano Mongolsko nazaj dobiti in je baje že vojno zapriče-1 a. Mobilizirala je pa tudi pol milijona vojakov, ker se boji nastopov Rusov. Rusija je torej v Aziji dovolj angažirana, tako da se ne bo mogla za Srbe potegovati. .
Evropejski parniki.
Kakor poročano. nahaja se v Egejskem morju cela vrsta bojnih parnikov raznih evro-pejskih držav, ki hočejo svoje na Turškem se nahajajoče podanike 'varovati. Tudi pred Kon-stantmoplom je po dvoje parnikov vsake vele-vlasti. Turška vlada je zdaj dovolila, da so avstrijski, nemški, francoski, angleški in drugi bojni parniki posamezne oddelke morskih vojakov izkrcali in v varstvo Evropejcev v mesto poslali. Avstrijska parnika „ Admiral Spaun" in ,Aspern" sta izkrcala 50 odnosno 30 mornarjev, ki so odkorakali k banki v Galati in k avstro-ogrski šoli v Peri. Na konzulatih se nahajajo že mašinske puške in mitrajleze.
Kolera.
Turška in bulgareka armada stopili sta pri Tšataldši k zadnjemu obupnemu boju. Ali zdi se, da je zaklicala obema armadoma kolera svoj grozni „Btoj." Kolera se v turški in bulgarski armadi grozovito razvija. Baje umre vsak dan na tisoče bolnikov. Zdravniki se zaman trudijo, da bi grozovito bolezen vstavili. Pri Bulgarih se je baje razven kolere tudi kuga pojavila. K sreči je mraz, ki prepreči razširjenje teh bolezni.
Soloniki.
Kakor znano so Grki kot pravi širokouat-neži raztrombentali po vsem svetu, da so Soloniki zavzeli in celo njih kralj je prišel v mesto; to pomeni, da hočejo Grki Soloniki za vse Jase v svoji lasti obdržati. A napravili so menda račun brez krč-marja. Kajti zdaj se poroča, da pravijo Bulgari, da so pravzaprav oni Soloniki premagali in da se jim niti ne sanja, da bi pustili to mesto Grkom. Prišlo je baje že do hudih spopadov med bulgarskimi in grškimi vojaki in kmalu bi pričeli ti balkanski zavezniki drug na druzega streljati. Končno pa pride še zanimiva vest, da Rusija.noče priznati grško »pravico" do Solonika. Balkanska juha se torej ne bo tako vroča jedla, kakor se je kuhala ...
Adrianopel.
Vsa poročila o zavzetju trdnjave Adrianopel so napačna. Trdnjava je doslej z junaškim pogumom odbila sleherni napad Bulgarov. Pač so Bulgari in Srbi trdnjavo popolnoma obkolili, a uspeha doslej še niso nobenega dosegli. Bolgarija bode bržkone v mirovnih pogajanjih zahte-
vala, da se turška posadka v Adrianoplu sama uda. Z orožjem ne morejo trdnjave premagati, „premagali" jo bodejo torej diplomati.
Skutari.
Mala skalnata trdnjavica Skutari se drži s pogumno svojo posadko še vedno proti črnogorski armadi. V zadnjem času ne samo da Črnogorci niso dosegli nobenih uspehov, bili so celo parkrat prav občutljivo tepeni. Sodi se, da trdnjave Skutari ne bodejo premagali.
Kako stoji z Bulgarsko?
Posebni poročevalec „ Grazer Tagblatta" piše iz Sofije z dne 14. t. m.: — Tudi pri Bulgarih ni vse zlato, kar se sveti. Res je, da so se bulgarski vojaki s čudežno hrabrostjo borili, ali mnogo senčnatih strani je tudi v tem taboru. Poročevalce listov se drži kakor jetnike, zato ne morejo resnice poročati . . . Bulgar je gotovo izvrstni vojak, ki je tudi po avstrijskem vzorcu dobro vojaško izšolan. Bulgarsko junaštvo pa je tudi posledica maščevalnoželjnosti proti staremu sovragu. Grozote, ki so jih Turki 1. 1878 povzročili, še niso pozabljene .Popi so že bulgarsko mladino fanatizirali proti polumesecu ; zato so bili tudi krščanski podaniki Turčije tako nezanesljivi. In vendar vojaški položaj Turčije še vedno ni brezupen. Ne samo Bulgari, temveč tudi Turki so se povsod junaško borili. Okoli Kirk-Kili8se so cele gore ubitih vojakov. Bulgari sami priznajo, da so Turki pri Tšorlu dvakrat zmagali in bulgarska armada je bila že v nevarnosti, da bode morala pobegniti. Ali Turki niso imeli nič za jesti; največji zgodovinski škandal je, da so morali pogumni vojaki tretji dan svoje uspešne pozicije zapustiti, ker bi drugače od lakote umrli. Tako je bilo tudi pri Ku-manovi, Uskubu, Soloniku, sploh povsod, kjer so bili Turki premagani . . . Danes je pravoslavni dan Vernih duš. Zdaj se vidi, koliko žalosti je prinesla ta nesrečna vojska čez vso Bulgarijo. Strogo prepovedano je, jokati čez ustreljene vojake. Matere, katerih 17 letni sinovi umirajo na bojišču, in otroci, katerih 50 letni oče se je v boj pognal, ne smejo za njim javno jokati. Drugače jih oblast kaznuje z denarno globo ali s 25 udarci s palico (!). Na pokopališču pa ihtijo otroci in lačne žene ... V kotu je grob brez lučici; tu je bila pred par dnevi ustreljena špijonka pokopana in vse se groba izogiblja ... Danes ima Bulgarija okrog-1 o 100.000 zdravih mož manj, kajti do-Blej je bilo 40.000 mož ubitih ali jih je vsled pomanjkanja oskrbe na bojišču izkrvavelo, 60.000 pa jih leži ranjenih v bolgarskih bolnišnicah. Vsa Bulgarija se spreminja v veliko pokopališče . . .
Turške zmage.
Kakor poročano, zbrala se je turška armada v utrjeni liniji okoli Tšataldše k zadnjem boju, da prepreči Bolgarom zasedanje Konstentinopla. Bulgari so hoteli Carigrad na vsak način zasesti. Tam je tudi hotel kralj Ferdinand sprejeti naslov balkanskega carja. Pa kakor vse kaže, se ta želja ne bode uresničila. Odpor Turkov je tukaj vkljub koleri in velikim prejšnim porazom izredno krepak. Splošno ee čuti, daje bulgarska armada na koncu svojih moči in da bode morala kmalo sama na mir misliti. Zmage Bulgarov pri Kirk-Killisse, Lule-Burgas itd. so bile sicer krasne, a stale so tudi ogromne žrtve. 0 bojih na liniji Tžataldša se poroča, da so Turki tam velike zmage dosegli. Podpiralo jih je tudi vojno bro-dovje. Bulgari so se morali z velikimi izgubami na obeh krilih umakniti. Turki so pripeljali svoje velike moderne kanone iz Dardanel, s katerimi so bulgarsko artiljerijo k molku prisilili. Turki so eno celo bulgarsko d i-vizijo obkolili. Baje so tudi 8.600 Bulgarov vjeli. Padlo jim je tudi jako veliko bolgarskih kanonov v roke. Popolnoma izključeno je, da bi Bulgari tukaj zamogli zmagati. — Poroča se tudi, da bo Turki dosegli 30 km od Monastirja veliko zmago nad Grki. Vsi ti uspehi seveda nimajo več odločilne moči, čeprav bodejo na mirovna pogajanje   občutno   vplivali.
Monastir — padel.
Po dolgih in krvavih bojih okoli mesta Mo-
naetir se je srbski armadi posrečilo, doseči v e-1 i k o zmago. Baje se je v Honastirjn uda-lo 18.000 Turkov. Srbska armada bode zdaj bržkone Balgarom na pomoč šla, ako se ne sklene preje mir.
— Poročila balkanskih listov, da so Srbi pri Monastirju 45.000 Turkov vjeli, so popolnoma zlagana. Res je le, da se je teb bojev toliko Turkov udeležilo in da so se potem umaknili.
Premirje.
Sofija, 19. novembra. Na brzojav turškega velikega vezirja bnlgarkemu kralju za dovolitev premirja (Waffenstillstend) se je bulgar-ska vlada sporazumela z vladami drugih balkanskih držav. Naznanila je potem turški vladi, da je določila svoje pooblaščence, ki bodejo skupno s turškim generalissimom določili pogoje za premirje in potem pričeli p o-gajanja za končni mir. — Ta vest dokazuje, da so že vse prizadete države hudo izmučene in da je želja po miru splošna. Vprašanje je sicer, je-li se bode zamoglo sporazumeti glede mira. Kajti balkanske države bodejo bržkone zahtevale, da se Skutari in Adrianopel udata. Turčija pa tožko da bi tej žolji ustregla. V tur ških vladinih krogih se že zdaj naglasa, da bi Turki v tem slučaju raje vojno do skrajnosti nadaljevali1.
—   Pogajanja za uresničenje premirja so se že pričela. Vsled tega so se za trenutek vojaške  operacije  vstavile.
Razne manjše vesti.
Belgrad, 30. novembra. Srbski listi nadaljujejo z vso brezobzirnostjo gonjo proti Avstriji. Na izjavo italijanskega in nemškega zastopnika, da se popolnoma strinjata z avstro-ogrsko željo, zahtevajo srbski listi mobilizacijo zadnjih še nepotrjenih mladih rekrutov v številu 30.000. Srbska domišljavost je toraj tako velika, kakor širokoustnost naših prvakov.
D n r a z z ,0, 20. nov. Tu se zbirajo albanski voditelji, ki se pod nobenim pogojem nočejo podvreči Srbiji ali Čmogori in ki bodejo baje v najkrajšem času neodvisnost Albanije proklamirali. Albansko prebivalstvo prisega, da se ne pokori Srbiji in da se hoče do zadnjega hipa braniti. Albanci pripravljajo krvavi odpor.
Konstantinopel, 20. nov. Pogumni zapovednik turške vzhodne armade general Mohmed Muktar paša bil je od treh krogelj zadet in težko ranjen. Z njim vred so bili ranjeni razni višji oficirji.
Sofija, 20. nov. Tu se govori, da je prevzel vrhovno vodstvo bulgarske armade znani ruski general K u r o p a t k i n, ki se sicer v rusko-japonski vojni ni posebno odlikoval.
B u k a r e s t, 20. nov. Rumunska vlada je stopila z Bulgarijo v pogajanja zaradi ureditve mej. Rumunska stavi celo vrsto zahtev, ki jih podpira tudi Avstro-Ogrska. Bulgari so začeli v Dobrudši hudo gonjo proti Rumunski. Položaj je tudi tukaj jako resen.
Rim, 19. Iz Semlina prihajajo zopet nove pritožbe čez Srbe. Vsi zastopniki evropejskih držav so jako nezadovoljni, ker Srbi v preje'turskih mestih neprimerno in grdo z njimi ravnajo. Srbija tuje konzule niti priznati noče. Povsod, kjer so Srbi zasedli preje turške kraje, nastopa nered iu zločinstvo. V Uskftbu, Kuma-novi, Velesu itd. pojavljajo se srbske roparske bande, ki morijo grozno med albanskim prebivalstvom. Srbija je v vsej Evropi vse   simpatije  izgubila.
Dunaj, 20. nov. Zanimivo je, da se Tu r-čija približuje Rusiji in poskuša z njo prijateljske zveze zapričeti.
(Glej telegrame na strani 11.).
f|1[l|] R    i» modno blago  za gospode in goip VIIKN                  priporoča izvozna hiSa         140
uUtlllH       ProkoP Skorkovsky in sin
^^^^^^             T Hunpelcu m Češke«.
| Vzorci na zahtevo franko. Zelo zmerne cene. Na ieljo hočem dati takoj izgotoviti gospodske obleke.
Slovenci in Srbi.
časi so preresni, da bi se smelo okoli sebe metati s puhlimi frazami. Gre se danes za obstoj   in   za'bodočnost    avstro-ogr-
ske monarhije. Iu čez to dejstvo ne pomaga nobeno zavijanje ter prikrivanje farizejskega časopisja.
Mi smatramo avstro-ogrsko monarhijo za živo potrebo in za najsigurnejšo zaščitnico ev-ropejskega miru. Neki znameniti državnik je rekel svoj čas, da bi se moralo Avstrijo vstva-riti, ako bi je ne bilo. Predaleč bi nas vodilo, ako bi popisavali naloge in načrte te naše monarhije. Njena zgodovinska opravičenost je danes tako vtemeljena in znana, da ne potrebuje več nikakoršnih dokazil.
Pa tudi mogočnost Avstrije z njenimi tri milijoni vedno pripravljenih vojakov ni treba več naglašati. Rožljanje s sabljo pripustimo tistim, ki nimajo nobene moči in ki hočejo nasprotnika z grožnjami preplašiti, da ne bi prišlo do resnega boja. Avstriji je treba le povedati, kar je njen zastopnik zunanji minister grof Berch-told že opetovano naglašal: da ne želi in ne mara vojne, da pa na drugi strani tudi ne more in ne sme nikdar kaj ta-cega dopustiti, kar bi avstrijski gospodarski in politični bodočnosti   škodovalo.
Slovensko časopisje dela v neverjetni proti-avstrijski zaslepljenosti tako, kakor da bi se šlo v celi tej krizi le za malenkosti. Kaj nam mar sandžak Novibazar? pravijo ti listi. Kaj nam mar Albanija? Kaj nas briga Soloniki? Zakaj bi se vznemirjali, ako dobi Srbija v jadranskem morju svoja pristanišča? . . . Vsa ta vprašanja so za slovenske lističe le »malenkosti" in „brezpomembnosti.B Za nas in za vso Avstrijo pa ne! Morda je bila velika napaka, da nismo pred par leti brezobzirno z Bozno in Hercegovino tudi sandžak Novibazar vzeli. Nikdo bi nam ne bil tega branil in mo-ralično opravičeni smo gotovo bili. Albanija ne sme biti nikdar srbski „koridor k morju * Kajti v tem slučaju bi bila Avstrija od Balkana popolnoma izolirana in bi i z-gubila ves svoj tamošnji vpliv. Obenem pa tndi vse svoje velevažne trgovinske in gospodarske zveze. To je treba pomisliti. Pomisliti je tudi, da imamo v Albaniji Že stare pravice, da je naš cesar že lete sem protektor čez katoliške Albance in da Albanci obeh veroizpovedb ne marajo za srbski jarem. Kar se pa tiče srbskega pristana v jadranskem morju, ne more Avstrija tega pod nobenim pogojem dopustiti. Tak srbski pristan bi ne bil druzega nego fili-jalka ruskih pristanišč, — ruske vojne barke bi plavale po Adriji, v kateri so doslej edino Avstrija in Italija gospodarili . . .
Vse to je znana stvar! A naše slovensko časopisje vsega tega ne ve in noče vedeti. Obstoj in bodočnost Avstrije sta slovenskim prvakom le „ m a 1 e n-kost", zanje ne žrtvujejo niti črtice in besedice.
A slovenski listi bi morali vsaj vedeti, da je mogočna in velika Srbija velikanska nevarnost, ne samo za našo Avstrijo, marveč p o-sebno še za slovensko ljudstvo. Saj še ni dolgo, so ravno slovenski klerikalci s silovitim pridušanjem nastopali proti odprtju mej za uvoz srbske živine. Rekli so takrat sami, da je Srbija največji gospodarski škodljivecza,slovenske kmete. To je le en slučaj, a našteli bi jih lahko cele tucate. Slovensko ljudstvo zamore se gospodarsko kakor tudi kulturelno edino v okvirju mogočne Avstrije razvijati. To je nepobitna resnica. To resnico so slovenski prvaki svoj čas sami podpisavali, dokler jih srbofilska hujskanja ni popolnoma zmešala.
Danes hočejo vsled vpliva od bogve katere strani slovenski voditelji ljudstvo v sovraštvo napram Avstriji prisiliti. Naravnost veleizdajalskoje postalo njih počenjanje.
Slovenski voditelji ne pomislijo, da je avstrijsko patriotično mišljenje v slovenskem ljudstvu teko trdno vkorinjeno, da je ne more nikdo iz kmetekih src iztrgati. Leni dalmatinski postopači, ki bi brez avstrijske denarne pomoči že davno lakote poginili, se dajo od balkanskih agentov v protiavstrijske izgrede zapeljavati. Ali slovensko ljudstvo nikdar ne. Pa najflse   gotovi   ljudje   še   tako   šopirijo  in
trudijo, — slovensko ljudstvo bode v pravem času resnico izvedelo in Avstriji zveste ostalo.
MOJA STARA
izkuSnja me uči, da rabim za negovanje moje kote le Stecken-
pfcrd-lilijino-mlečno   milo od   tvrdic   Dergmaun & Co.,
TeUchen a/E. Kos za 80 h se dobi povsod.           839
Politični pregled.
V državni zbornici se slovenska obstrukcija vkljub nevarnemu zunanjemu položaju nadaljuje. Iz tega je jasno razvidno, da slovenski klerikalci radi prodajo interese avstrijske domovine, kadar se gre za njih strankarski žakelj. Posebnega pomena ta obstrukcija zdaj nima, kajti zunanja politika v tem hipu vse mnogo bolj zanima. Glavno je pa to, da so v teh političnih zmešnjavah slovenski klerikalci vrgli krinko raz obraza in pokazali vso svojo proti-avstrijsko dušo. Zdaj nam naj pa le še enkrat pridejo in nam naj hlinijo svojo ljubezen do domovine. Češki Kloufač ni za las slabši od Šušteršiča, Korošca, Grafenanerja e tutti quanta.
Štajerski deželni zbor. Izvedeli smo, da bode štajerski deželni zbor decembra meseca, bržkone med Božičom in Novim letom, še enkrat na kratko zasedanje sklican. Vlada hoče dati na ta način deželnemu zborn priliko, da deželno gospodarstvo vsaj provizorično uredi. Ker je pa skoraj gotovo, da bodejo slovenski poslanci s svojo brezvestno obstrukcijo vsako delovanje preprečili, bode vlada doslej odgojeno zasedanje deželne zbornice zaključila. V merodajnih krogih se prav nič dejstva ne skriva, da bode to zaključenje le prvi korak za razpust deželnega zbora. In imeli bodemo zopet volitve! Sicer pa zamorejo dogodki v zunanji politiki vse te namene spremeniti.
Slovenski prvaki vedno proti Avstriji. Ljubljančani so že mnogo nesreče doživeli vsled protiavstrijske in srbofilske hujskarije svojih prvakov. Časi župana Hribarja so s krvavimi črkami zapisani v zgodovino slovenskega ljudstva. Pa kakor pred tremi leti so Ljubljančani tndi zdaj v najhujši vojni nevarnosti pričeli noreti. Da.se navdušujejo za balkanske narode, bi jim človek že odpustil, kajti njih kultura pač ni mnogo višja od one na Balkanu. Ali da teptajo ti slovenski prvaki vse, kar je avstrijskega, pod noge, to je neodpustljivo. Avstrijsko društvo „Rdeči križ" je odposlalo na srbska, bulgarska in črnogorska bojišča svoje zdravniške ekspedi-cije; prišlo je iz usmiljenja ranjencem na pomoč, brez ozira na levo in desno. Ali slovenski prvaki, ki se tako prokleto navdušujejo za balkansko »rajo", so društvu »Rdeči križ" takoj pokazali hrbet, samo zato, ker je — avstrijsko. In uresničili so raje svojo zbirco. Ljubljanski občinski svet pa je daroval 3000 K za balkanske narode in se ni oziral na nemški predlog, ki je zahteval, da se te denar izroči avstrijskemu »Rdečemu križu." Tako kažejo slovenski prvaki svoje proti-avstrijsko mišljenje z vsakim dnevom jasneje in očitneje!
češki patrioti. V Vordernbergu na Štajerskem služi neki uradnik južne železnice, ki je zagrizeni Čeh. Tako je zadnjič rekel: »V slučaju vojske proti Srbiji bi bil jaz prvi, kateri bi enega avstrijskega oficirja ustrelil!" — Potniki, ki so to nesramnost culi, so zagrizenega sina Libuše ojstro prijeli in vojaški oblasti naznanili. Tako je mišljenje cehov, s katerimi se bratijo naši slovenski voditelji !
Izgredi V Dalmaciji. Vsled neznosne »jugoslovanske" hujskarije na avstrijskem jugu so se zgodili v raznih dalmatinskih mestih demonstrativni izgredi. Nahujskana množica je nosila srbske, bulgarske in črnogorske zastave in je klicala »doli z Avstrijo!" Teh veleizdajalskih izgredov bo se tudi občinski zastopi raznih dalmatinskih mest udeležili. G. kr. vlada je zaradi tega občinska sveta mestov Split in Šibenik razpustila. Vlada bi morala pač v prvi vrsti zamašiti usta veleizdajalskih slovenskih in hrvatskih listov. Še smo na Avstrijskem in še ne vlada čez nas Nikite ali Peter!
Iz Cesarske hiše.   Poroča se,   da je dobila
1
—   4
nadvojvodinja   Žita   zdravega   krepkega   dečka. Krstni boter mu bode šara avstrijski cesar.
Zaradi kolere na Tarškem je naša vlada zopet uredila stroge odredbe za avstrijska pristanišča in meje.
kocke
(gotova goveja juha)
jjggfP po U vinarjev pri vseh gospodinjah.
Ime MAGGI jamči za
takojšnjo     pripravo
in izvrstno kakovost.
Avstrija ali Srbija?
Krvava vojna na Balkanu spravila je tudi našo ljubljeno domovino v vojno nevarnost. Mala, pritljikava Srbija, ki jo je Avstrija tako rekoč vstvarila in ki bi jo bili Bulgari pred nekaj let popolnoma uničili, ako bi se Avstrija zanjo ne potegnila, — ta malenkostna Srbija, ki ima kot poglavarje navadne kraljemorilce, — napada zdaj Avstrijo, zaletava se v našega sivolasega vladarja, hoče z mečem našo domovino napasti. Kdo daje pritljikavcu ta pogum ? Kdo stoji za revolverskim Petrom in njegovim pajdašem ? V kratkem se bode to pojasnilo! Mogočna Avstrija 8 svojim miroljubnim, sivolasim vladarjem si gotovo ne želi vojne. Avstrija zahteva le svojo pravico, to pa z vso eneržijo in z vsem pogumom. Avstrija ni in ne bode nikdar igračica v roki balkanskih roparskih čet. Srbija se mora vkljub vsej svoji podpihani prevzetnosti pokoriti avstrijski želji . . . Žalostno za doslej Avstriji tako zvesti slovenski narod je pa, da se prvaki in prvaško časopisje ogrevajo za Srbe, da nastopajo javno proti Avstriji, da hočejo zvesto slovensko ljudstvo spraviti na pot veleizdajalskega počenjanja ... Proti temu mora vse protestirati, kar ima še srce za avstrijsko domovino. Sloveče in v imenu tisočerih izjavljamo, da slovensko ljudstvo ni in ne bode nikdar protiavstrijsko. Dato tudi javno dokumentiramo, da javno proglasimo A v-striji svojo neomajeno zvestobo, to pa vkljub vsej hujskariji od strani nasprotnikov, — zato sklicuje „Štajerčeva" napredna stranka
veliki shod,
ki se vrši v   nedeljo,    dne  1.    decembra    19 12   ob
'|2 10. uri v Ptuju.
Dnevni red:
Avstrija in vojska.
Vse nadaljne podrobnosti o temu shodu sporočimo pravočasno v listu in s posebnimi vabili.
Upamo, da bodejo naši somišljeniki ta ve-lepomembni shod v mnogobrojnem številu obiskali.
Treba je javno povedati, daje slovensko ljudstvo vedno zvesto avstrij-aki domovini.
Pridimo torej vsi!
Sklicatelji.
Dopisi.
Sv. Kunigunda na Pohorju. Dragi „Štajerc"! Mi farmani Sv. Kunigunde Te spet prosimo, da greš v Tvoj magacin in poišči   eno   izvrstno
čisto novo patentno ojstro krtačo, da bodeš okrtačil našega g. župnika. Nad vsakim naročnikom „Stajerca" se krega in gre na dom ga pregovarjat in mu na srce govori: če hočeš božji mir pri hiši imeti in se enkrat v nebeškem kraljestvu veseliti, opusti „St3Jercaa in očisti Tvojo dušo s ^Slovenskim gospodarjem", z „Do-moljubom", s „Stražo" itd. Oh ti sveta hinav-ščina, kak si predrzna. Ali mi ti na ta način ne vbogamo več! Vsaki bi te naj napodil, kakor te je tisti Žagar, ko si ga šel na žago nagovarjat, da naj opusti „Stajerca"; Žagarja je popadla sveta jeza, vzel je „cepin" in gospod župnik je bil prisiljen brez komande „Lauf-schritt" nastopiti. .Ta gospod župnik, kakor so se temu Žagarju oči odprle, tak so se tudi nam in nič več ne bodemo verjeli Tvojemu političnemu plavšanju. Se še kaj spominjaš, ko si lansko leto pridgoval na vseh svetnikov dan: nDanes je čas rešiti verne duše-iz vic, pa Vam jih ni mogoče rešiti, ker Vas je dosti takih, ko še pogreba niste plačali, in za katerim ni pogreb plačan, take duše ne sprejme B-jg v nebesa; glejte, da bodete še jutri dopoldan plačali, kate'i ste še dolžni in potem se bodejo zvečer že duše v nebesih veselile!" In res, mi neumni Poharci smo na vernih duš dan prileteli s kron-cami in z desetaki tako, da smo skoraj farov-ške vrate prevrgli; pa s tem nismo vernih duš z vic rešili, ampak smo le farovško luknjo zamašili. Zmirom nas opominjaš, da moramo miloščino vbogim dajati; ja, to imaš prav; ali pomisli malo, kaj jim pa Ti daš! ! Ko je dala Tvoja mama h Veliki noči staro svinjsko meso kuhati, katero je bilo vse belo in plesnovo, ga ni pustila oprati, je rekla, da je škoda, pridejo berači in bodejo to svinjsko mastno juho dobili. In res so prišli berači po darove, katere smo mi farmani na Veliko noč na oltar name-tali; je dobil vsak eno skledico svinjske ples-nove župe, katera je bila od plesnobe in nesnage strupena, zraven trdega starega kruha. In ko to seveda beračom ni dišalo, jih je mama opominjala, da naj le jejo in je sama vzela žlico, je zraven zajemala in s tem revežem ko-rajžo dajala, da so župo pojedli. Pa komaj so berači farol zapustili, so se že njihovi želodci oglašali . . . Želodec je pošiljal pritožbe navzgor in navzdol, velike sitnobe so imeli vbogi reveži in več dai je trajalo, prej ko so svoje trebuhe s planinskimi rožami v red spravili; pomnili bodejo faroško župo. Kak pa z dobičkom Tvoje posojilnice ravnaš? Na cente naročiš umazanih hinavskih faroških časnikov, kateri koštajo na leto več sto kron in časnikov niti nihče ne pogleda, ampak pridejo vsi v Tvojo „grajzlerijo" in tam se zavija žajia, špeh in drugih reči v njih. Ko bi Ti kupil za tisti denar šolske knjige in razdelil med vboge otroke, potem bi bil Ti blaga daša. Pa kaj se ti meniš za vboge otroke, Ti se le brigaš za politiko in Tvoj žep. Ko bi Tebe vprašali, če se sme cesarjn davek dajati, Ti bi gotovo ne odgovoril, kakor je Kristus, ampak bi rekel: BVse dajte meni!1" — Gospod župnik! Opozarjamo Vas, da se poboljšate, coklarski mojster je čisto blizo v „šteri" in cokle so kmalu gotove za rajžo.
Prizadeti farmani.
Novice.
Naš koledar 1913 je izšel in obsega 144 strani; razven 8 slik prinaša veliko vrsto gospodarskih člankov, povesti, zabavnih spisov, podučnih sestavkov, se-znamkov sejmov itd. Cena mu je zopet le 60 vinarjev, s poštnino 70 vin. Kdor naroči 10 koledarjev, dobi enega zastonj. Najceneje je, ako se naročilnemu pismu dotično svoto v znamkah priloži. — Razširjajte, kupujte, zahtevajte naš koledar!
Naznanilo. Uredništvo BŠtajerca" (urednik Kari Linhart) ima svoje uradne ure za stranke vsak dan o d 10. d o 12. a r e dopoldne in sicer v lastni pisarni „Štajerca" (gledališko poslopje). Kdor ima torej z urednikom govoriti, naj se oglasi v tem času v pisarni, ne pa v urednikovem privatnem stanovanju. — Uradne ure upravništva „Štajerca"   so   vsak   dan  od   8.  urezu-
traj do 3. ure popoldne istotako v lastni pisarni  „ Štajerca."
Nesreča na Donavi. Na Donavi se je zgodila šele pred nedavnim časom večja nesreča, pri kateri je mnogo oficirjev in vojakov utonilo, Zdaj se poroča zopet o slični grozni nesreči. Parnik „Teieormam" je vozil 50 rumunskih obmejnih Rtražnikov proti Ostrovi. Vozil je prehitro in se na-krat preobrnil. Vse je padlo v vodo. 41 stražnikov je utonilo. Razburjenost v javnosti je seveda velika.
73 let OŽenjen! Najsrečnejši parček na božjem svetu sta pač gospod in gospa Savage v Frogs Hallu na Angleškem. Ravnokar jima je angleški kralj čestital, ker se je 73 krat ponovil dan njih poroke. Vseh teh 73 let, odkar sta se vzela, živela sta na svojem posestvu. Tam sta zgojila svojih 10 otrok, od katerih jih je 5 umrlo. Tam jih je obiskavalo njih 19 vnukov in tja pride tudi 30 otrok njihovih vnukov. Gospod Savage je 94 let star in vkljub svoji visoki starosti dela še vedno na kmetiji; zlasti rad obdeluje svoj vrt, kajti drevje in rože ljubi iz vsega srca. Njegova žena je 92 let stara. Čudovito razvit je njen spomin. Spominja se vseh posameznosti svojega življenja s presenetljivo točnostjo. Vsak njenih potomcev dobi natanko na svoj rojstni dan čestitko starke.
Zastrupljeno  masno vino.  Škof na otoku
Veglia dr. Mahnič bi bil te dni kmalu z masnim vinom zastrupljen. Zadnjič, bi imel zutraj mašo brati. A ker mu ni bilo posebno dobro, poslal je svojega dahovniškega tajnika dr. Palčiča, da naj on namesto njega mašo čita. Ta je to res storil. A.komaj je pokusil masno vino, postalo je dr. Palčiču slabo, v želodcu je nastopil krč in napol omedlevega so nesli v zakristijo. Zdravniki so takoj spoznali, da je vino zastrupljeno. Pričela je stroga preiskava, ki pa doslej še ni imela nobenega uspeha.
Požar v cesarjevi palači. Kakor znano, nahajal se je cesar te dni v Budimpešti. 13. t. m. zutraj začutilo se je na oni strani palače, kjer se nahajajo cesarjeve sobe, duh po dimu. Neki gardist, ki je imel pred palačo službo, naznanil je, da švigajo plamena neposredno čez cesarjevimi sobami. Gasilci so hiteli na podstrešje ; v dimniku so se bile saje vnele. Gasilci so ogenj hitro pogasili.
Cesarju zajutrk ukradel je 8. t. m. neki dimničarski . učenec. Kakor znano, zajutrknje naš cesar jako rano nekaj čaja, šunke in mrzle pečenke. Dvorni kuhar je pečenko zvečer v jedilni kamri shranil. Zutraj pa je neposredno pred serviranjem opazil, da je bil nekdo pečenko ukradel. Poizvedbe so dognale, da se je nahajal ob 4. uri zutraj v kuhinji neki dimničarski učenec, ki je pečenko zmuznil. Aretirali so ga ravno v hipu, ko je hotel ukradeno meso pojesti.
Uboj pri študentovskem pretepu. V Innsbru-cku so se pred kratkim stepli svobodomiselni in klerikalni študentje. V pretepu jih je dobil klerikalec Ghezzi s palico tako hudo po glavi, da je baje vsled tega umrl. Klerikalcem daje to seveda povod, da pričnejo z grozovito gonjo proti naprednim dijakom. Pomislili naj bi raje, koliko ljudi so klerikalci že ubili; vsak dan čitamo o kakšnem uboju, ki je posledica klerikalne hujskanje. Sarovost v javnem življenju je posledica klerikalne vzgoje in zato naj ti črni gospodje raje pred lastnimi vratami pometajo.
275 Obtožencev. Dne 9. t. m. vršila se je pred nekim dunajskim sodiščem razprava, v kateri je bilo obtoženih 275 oseb. Toženi so bili zaradi prestopka kolportaže, ker so razdelili protiklerikalne letake. Obsojeni so bili vsak na 2 K globe. Klerikalci pa smejo razdeliti celo po cerkvah svoje hujskajoče spise in nikdo jim niti lasa ne skrivi. Pa pravijo, da je pravica za vse ednaka . . .
Uničena vas. Gora Dealni v Bukovini se je te dni pogreznila. Vsled neprestanega dežja ae je pričela zemlja pomikati in del gore je zasul 56 hiš vasi Dealni. Ubita je bila ena družina, obstoječa iz 5 oseb. Mnogo oseb se je izgubilo. Ostali prebivalci so zbežali. Množino zemlje, ki je zdrsnila iz gore, se ceni na en milijon kubičnih metrov.4
Cesarjevo premoŽenje. Naš cesar Franc Jožef I. podedoval je po cesarju Ferdinandu 70 do 80 milijonov goldinarjev.   To premoženje se
— 5 —
pa je tudi politik; in zopet ni politik. On je politik, kajti vsak dan čita svoj list; pa zopet ni politik, ker njegovo razmotrivanje nima uspeha in ker je njegova pridiga glas vpijočega v puščavi. Nemci imajo političnega Brumena radi; Slovenci pa v grdi nehvaležnosti odklanjajo njegovo politiko in se mu narahlo smehljajo. Dr. Brnmen je sam, prav sam. In zato se nam smili. Pa je tudi liberalec in ni liberalec ; zopet njegova faustična natura! Liberalec je, kčr dopisuje v brez verski „ Slovenski narod." A liberalec zopet ni, ker premleva vedno in vedno, kakor konzervativna ljuba goveda, vedno in vedno isto prežveketano godlo. To je grozno dolgočasno . . . Ljnbi dr. Tončenk Brnmen ! Iz srca radi bi Vam odgovorili na Vaše jamranje v ljubljanskem listu ; saj vemo, da hrepenite po našem odgovoru, kakor svetopisemski bogataž po kapljici vode. Kako radi bi Vam odgovorili, ker vemo, da pričakujete naš odgovor skoraj tako željno, kakor klijente v svojo samotno pisarno. Pa ne gre, ljubi naš dr. Tone, res ne gre in ne grč. Naš želodec nam ne dopušča, da bi že desetkrat prežveketano godlo zopet v usta vzeli. Ljubi Tonče, dovolite, da Vas zopet tikamo, — ljubi Touče, ti si in j nisi, ti si bil in nisi več, ti si se vtopil v svoji i grozoviti dolgočasnosti in brezpomembnosti . . . Nekdo je utonil v mlaki ; in le klobuk so našli ljudje na smradljivi mlaki plavati . . . Gospod Tone, s klobukom brez  glave  ne  disputiramo!
Požar v Ptuju. Poročali smo že v zadnji številki, da je iz doslej neznanih vzrokov nastal požar v komaj zgrajenem novem nVereinshausu" v Ptuju. Ogenj se je bliskoma razširil in plamena so nakrat visoko proti nebu švignila. Bila je velikanska nevarnost ne samo za prizadeto poslopje, marveč za vse sosedne hiše. K veliki sreči ni bilo vetra, tako da so gasilci lažje delali. V peturnern težkem, požrtvovalnem in naravnost junaškem delu se je gasilcem posrečilo, grozni ogenj omejiti in zadušiti. Prav pridno so pomagali tudi pijonirji, katerim je zapovedal sam g. oberstlajtnant Appel. Istotako je pomagalo mnogo drugih oseb. Pri rešilnemu delu bilo je več požarnikov ranjenih. Tudi sodnijski na-8tavljenec g. Saischeg je pri delo padel z nekim dimnikom v globočino. Vse ga je smatralo za izgubljenega. AH k sreči je dobil le lažje poškodbe. Vsem, ki so pomagali, gre topla zahvala. Splošno se sodi, da se je od doslej neznane strani zažgalo. Upati je, da bode preiskava zločince dobiia. Požar je povzročil v celem mestu veliko razburjenje.
Kje je — krščanstvo? Klerikalna vzgoja napravi iz človeka res — zverino. To se je zopet pokazalo pri požaru ptujskega „Vereinshansa." Na lici mesta, ko je bila nevarnost velikanska in so se gasilci ter vojaki z nadčloveškimi močmi trudili, da bi grozeča plamena premagali, so že od prvakov nahujskane, zagrizene osebe jezike brusile. Na tisto se ne oziramo, kar so o gasilcih govorile, kajti oslovski glas ne grč v nebesa. Sramotno je le, da so te klerikalne slovenske osebe izražale svoje veselje in zadoščenje nad požarom. Smejali so se, ti ljudje, ki imajo vedno krščanstvo na jeziku, smejali ognju, ki bi lahko tudi sosedne hiše vpepelil. In med sosednimi hišami je tudi slovenska gostilna Mahorič, ja celo ptnjski nnarodni dom" je bil v nevarnosti. Ne bodemo naštevali imena tistih, ki so se iz ognja norčevali, a slovenski voditelji naj se jih sramujejo. Tadi dragi dan je šla ta hujskarija naprej. Starikave tercijalke, ki so celo   svoje  življenje le nemški
kruh jedle in ki vsak dan desetkrat po kolenih okoli oltarja lezejo, se niso sramovale in so Nemcem požar glasno privoščile. Te babnice, ki jih vzgojujejo naši politični duhovniki, bi bile menda tndi same zmožne nemške hiše zažgati. No, našlo se bode sredstva, da se tako lum-povsko goflanje fanatičnih babnic primerno kaznuje. Ali ne zasluži človek, ki se požaru smeji, klofuto, da mu njegova kurja pamet v pete zleze? Tako daleč je prišlo s politično hujska-rijo tistih, ki bi morali v prvi vrsti krščanstvo oznanjevati! Ni čuda, saj 80 tudi slovenski listi z iskrenim veseljem o požaru poročali. Ti listi seveda privoščijo nasprotniku tudi bolezen in smrt ter omadežujejo celo grob tistih, kateri se njih grdemu farizejstvu ne pokorijo. To je kulturna sramota za slovenski narod !
Nemška   šola v Pragerhofu  dobila je od
ministeratva za kult in poduk pravico do javnosti. S tem je dokazana na jezo zagrizenih prvaških sovragov potreba te nemške šole. Čestitamo!
Veliki letni sejem v Ptuju, tako z van i „Ka-
tarinski sejem" se vrši v pondelek dne 25. novembra. Splošno se sodi, da bode ta sejem letos prav izboren, nakar opozarjamo kupce ter prodajalce.
V Mariboru so se vršile te dni občinske volitve, pri katerih je zmagala doslej vladajoča nemško-nacionalna stranka v vseh treh razredih.
Oddaja vžitnega davka v najem. Piše se
nam : D n e 30. novembra 1912 vršila se bode ob 10. uri dopoldne pri c. kr. finančnem okrajnem ravnateljstvu v Mariboru dražba najema vžitnega davka od vina, vinskega mošta, sadnega mošta in mesa za leto 1913, in pogojno tudi za leti 1914 in 1915 v sekcijah : Poličane, Doberna Velika Pirešica, Brežice, Sevica, Laško, Konjice, Oplotnica in Vitanje. Natančni pogoji zvejo se lahko pri c. kr. finančnem okrajnem ravnateljstvu v Mariboru, pri pristojniki finančne straže v kontrolnih vodstvih in pri oddelkih finančne straže.
Letni in živinski sejmi na Štajerskem.
Sejmi brez zvezdice so   letni in kramarski sejmi; sejmi, zaznamovani z zvezdico (*) so živinski sejmi, sejmi t dvema zvezdicama (**) pomenijo letne in živinske sejme).
Dne 22. novembra v mestu Gradec (z zaklano klavno živino). Dne 23. nove m-bra v Semriachu, okr. Frohnleiten; v Slovenski Bistrici**; v Brežicah (svinjski sejem). Dne 24. novembra pri Sv. Marjeti na Pesnici*, okr. Maribor; na Teharjih*, okr. Celje. Dne 25. novembra v Stainza**; v Lipnici; v Wildo-nn*: v Ptuju**; v Dobjem*, okr. Kozje; v Vidmu**, okr. Brežice; v Weizu**; pri Sv. Dnhu pri Ločah**, okr. Konjice; v Lembergu*, okr. Šmarje pri Jelšah; v Neumarktu**; v Mantern. Dne 26. novembra v Scheiflingn, okr. Neu-markt. Dne 27. novembra v Ptuju (sejem s ščetinarji); v Imenem, okr. Kozje (svinjski sejem); v Mariboru. Dne 28. n o v e m b r a na Bregu pri Ptaju (svinjski sejem); v mestu Gradec (sejem z rogato živino). Dne 29. novembra v mestu Gradec (z zaklano klavno živino). Dne 30. novembra v Langenvvangn, okr. Miirzzuschlag; v Jagerbergn*, okr. Fiir-stenfeld; v Oblarnu*, okr. Grobming; v Ebers-dorfu, okr. Hartberg; v Neudau, okr. Hartberg; v Wenigzelln, okr. Vorau; v WeiCkirchenu**, okr. Judenbnrg; v Strassu**, okr. Lipnica; v Leobnu; v Veržeju**, okr. Ljutomer; v Svičini, okr. Maribor; pri Sv. Andraža v Slov. Gor.*, okr. Ptuj; v Rogatcu**; pri Sv. Florijanu (Zgornji Dolič)*, okr. Slovenji Gradec;   pri   Sv.   An-
:je pa odslej jako pomnožilo. Letna civilna lista našega cesarja znaša 21 milijonov kron, pa se jo za dvor popolnoma porabi. Pomisliti je, da se porabi le za cesarski grad Schonbrunn na leto 600—700.000 K. Cesarski hlevi stanejo vsako leto 1 milijon, cesarski vrtovi po 800.000 kron. Mnogo večjih posestev na Češkem, Mo-ravskem in Ogrskem ter več hiš na Dunaju se mora tndi k cesarjevem premoženju računati.
Dragi konj. Francoski konjski trgovec Hall-bronn kupil je od konjerejca Avgusta Belmont v Ameriki plemskega žrebca „Rick Sand" in je plačal zanj 150.000 dolarjev, to je 750.000 K. Pač precejšna svotica za enega konja.
Sleparija z življenskimi sredstvi sa je prejšne
čase prav strogo kaznovala. V arhivu Puy de Dome našli so stare dokumente, ki popisujejo nekaj teh kazni. Evo par teh starodavnih postav: Kdor prodaja z vodo mešano mleko, temu naj se vtakne cev skozi usta v grlo in naj se vanj tisto pokvarjeno mleko vliva, dokler ne reče zdravnik, da krivec ne more več požirati. — Kdor prodaja pokvarjeni puter, ki je pomešan z repo, kamenjem ali drugimi neprimernimi snovmi, tega naj se javno na Bpranger" postavi. Potem naj mn dajo njegov lastni puter tako dolgo na glavo, dokler se vied solnca ne scedi. Ljudstvo pa naj storilca medtem zasramuje. — Kdor pa prodaja gnila jajca, tega naj se istotako na „pranger" postavi. Otroci pa mn naj mečejo ta gnila jajca v obraz, tako da bode na trgu zabava vladala ... Za nekatere sleparje bi bile take kazni tudi še danes prav koristne!
Iz Spodnje-Stajerskega. Cesar za pogorelce v sv. Kungoti pri Ptuju.
Presvitli naš cesar daroval je iz lastnega žepa za nesrečne pogorelce v sv. Kungoti pri Ptuja 4.000 kron podpore. Kakor znano, je c. kr. namestnik grot Clary und Aldringen, ko si je požarišče ogledal, priporočal nesrečnim pogorelcem, da naj napravijo prošnjo na cesarja. Zdaj je prišel na to prošnjo brzojavni odgovor, da je cesar velikodušno 4.000 kron daroval. Ta čin zopet dokazuje vso plemenitost našega cesarja. Vkljub temu, ia se slovenski poslanci danes tako nepatriotično vedejo, podpira cesar z dejanji vbogo slovensko ljudstvo. Globoka hvala prebivalcev je cesarju gotova.
Mariborska »Straža" se celo med klerikalnimi listi odlikuje po svoji protiavstrij-a k i Srbom prijazni pisavi. Zadnje dve številki tega drugače brezpomembnega lističa je državno pravdništvo zaplenilo zaradi veleizdajalske pisave. In ti ljndje, ki v času najhujše vojne nevarnosti svoji avstrijski domovini v hrbet padajo, so se svoj čas delali za Črno-rumene patriote in so kar klečeplazili pred vsako avstrijsko frazo . . . Klerikalci so pač skozinskoz neznačajni. Enkrat denuncirajo svoje liberalne rojake zaradi srbofilstva. drugič pa bi sami v astrijsko armado streljali. Klerikalizem je vsega zmožen. Med klerikalci so se dobili že kraljemorilci in ljudski tirani. Politična duhovščina blagoslovlja danes anarhistovo bodalo, jutri pa trinogove vislice . . . Boj proti klerika-lizmn je torej boj zoper rabeljne kulture. In pri nas je še obenem boj za Avstrijo!
Dr. Brumen V Ptuju je advokatin ni advokat; on sploh eksistira in zopet ne eksistira, kakor se vzame. Advokat je po milosti Nemcev, ki ved6 prav dobro, da je jako krotek in da je njegova zagrizenost le poza. Advokat ni, ker je njegova pisarna prazna, zakar mu izražamo sicer svoje odkritosrčno sožalje. Dr. Tone Bramen^v Ptuju
Zemlja
je vlažna in hladna, tndi poleti. Kdor se giblje mnogo na prostem, je torej lahko prehlajenju, revmatičnim in gihtičnim bolečinam izpostavljen. Pozimi dostikrat v stanovanjih vleče, ali so pre-obilo ali pa premalo zakurjena in vlažna. Tadi tukaj nastopajo vedno revmatične, gihtične bolečine, bolest v vratu, zobobol in bolečine v prsih, bodenje na strani ter mnogo drugih bolečin. O dobrih domačih sredstvih dokazuje le 98nica iz ust izkušenih ljudi več, nego vsako bično   hvaljenje.   Taki izborni,  priznani   pre-
parati so, kakor vemo iz lastne izkušnje, Fel-ler'jev bolečine odpravljajoči, zdravilni, okrep-čevalni fluid z zn. „Elsafluid" ter Feller'jeve odvajalne Rhabarber-pilule z zn. „Elsapillen." Tu en dokaz: Dr. Neugebauer na Dunaja VIII, Laudonga8se 42, piše: „Feller'jev fluid z zn. „Elsafluid" se je nekemu 83 letnemu možu, ki trpi na „Arteriensklerose", od prijateljske strani priporočalo, da odpravi slabost maskelnov njegovih nog. Resnično mu je to prijetno namazanje dobre službe storilo in izjavlja ta gospod, da grč zdaj bolje." Gospod dr. R Schmidt, Pitten, Nižje-Avstrijsko, piše: „S Feller'jevima dvema Elsa-preparatoma, zlasti z Vašim flaidom in Va-
šimi   pilalami   dosegel   sem   krasne  uspehe   in vsled tega sem ju mnogokrat priporočal."
Hočemo Vam še povedati in sicer iz izkušnje: dober tek, zdrav želodec imamo in nobenih želodčnih težav, nobenih bolečin, odkar rabimo Feller'jeve odvajalne Rhabarber-pilule z zn. nElsapillen." Poskusite jih tudi, one uredijo odvajanje, pospešujejo prebavo, vplivajo proti krču in izboljšajo kri. 6 škatljic franko 4 krone, medtem ko se dobi od FeUer'jevega P^lsafluida po-izkusni tucat za 5 kron. Izdelovatelj obeh pre-preparatov samo lekarnar E. V. Feller v Stubici, Elsaplatz št. 241 (Hrvatsko).------------------e.
dražu (Sausal)**, okr. Lipnica; v Brežicah (svinjaki sejem); na Bizeljskem, okr. Brežice. Dne 2. decembra v Ormoža*; v Pischelsdorfu**, okr. Gleisdorf; v mesta Celje*. Dne 3. d e-cembrn v Geisthala, okr. Voitsberg; v Purggu, okr. Irdning; pri S?. Tomaža**, okr. Ormož ; na Planini*, okr. Kozje; v Konjicah**, v Ormoža (sejem s ščetinarji); v Radgoni*. Dne 4. decembra v Wiesn**, okr. Ivnica; v Vordernbergu, okr. Leoben; v Wildalpen, okr. St. Gallon; pri Sv. Barbari v Halozah**, okr. Ptnj, v Gasenu, okr. Birkfeld; Šmarje pri Jelšah**; v Lučah (sejem z drobnico), okr. Arvež; v Ptuja (sejem z rogato živino, konji in ščetinarji). Dne 5. d e-c e m b r a na Brega pri Ptnju (svinjski sejem). 6. decembra? Frohnleitenu; v Wandschuh*** okr. Graška okolica; v Stallhofenu okr. Voitsberg: v Oberzeiringa**; v Lučanah**, okr. Arvež; v Trabochu, okr. Leoben; v Cmareku*; v Polja**, okr. Kozje; t Sevnici**; v Fladnitza-Passail, okr. Weiz; v Vnzenici**, okr. Maren-berg; v Lafinitz-Lambrecht**, okr. Mnrau; v Rogatca (s ščetinarji).
Grozovita babnica V bližini Brežic živita zakonska Andrej in Johana Brnmec v večnem prepirn. Mož je žo čoz 70 lot star in zato komaj 30 letni svoji ženi na poti. Že pred par leti je nečloveška baba zažgala posteljo, v kateri je spal njen mož in nesrečnež si je takrat komaj življenje rešil. Dne 10. t. m. je prišlo zopet do prepira. Grozovita babnica je vzela ojstro nabrušeno sekiro in je z njo nesrečnega starčka smrtnonevarno ranila. Babo so zaprli:
. Poizkušeni umor. V Ormoža ustrelil je pri belem dneva na javni cesti knčijaž Martin Han-tak trikrat iz revolverja na kuharico Marijo Meznarič. Zadel jo je le lahko. Grč se bržkone za kakšnjo ljubezensko stvar. Orožniki so Han-taka aretirali in sodniji oddali.
V hudem položaju. Dekla družine Wieser v Mariboru šla je na podstrešje. Ko je hotela oditi, bile so vrata zaklenjena. Zaman je trkala in klicala. Naposled je hotela pri strešnemu oknu na pomoč klicati. Tedaj je padla in si prizadela na kolena težko poškodbo. Brez pomoči in v velikih bolečinah je morala od torka popoldne pa do četrtka na podstrešja prebiti. Ko so jo vso opešano našli, morali so jo takoj v bolnišnico prepeljati.
Iz Drave potegnili so mrtvega zlatarskega učenca Johana Ravnikar, ki je pred par dnevi v Maribora v vodo skočil.
Dolgoprstež. 24 letni zaradi tatvine že predkaznovani hlapec Franc Graber iz Podvinc ukradel je kantinerja Vogtu v Novivasi 7 steklenic vermuta in je zbežal. Potem je pod dragim imenom stopil v službo pri pekovskemu mojstra Nowaka v Pragerhofu. Tam je ukradel okleke in zlatnine za 190 K. Ko je hotel v Mariboru ukradene prstane zastaviti, aretirala ga je policija in oddala okrožni sodniji.
Nezgoda. Graščinski knčijaž Franc Sotlec peljal se je proti Dobovi. V gozdu se je konj splašil, raztrgal jermena in zdivjal proti železniški progi. Tam je prihajal ravno vlak. Konj je trčil v vlak, ki je seveda vbogo žival vrgel v jarek, kjer je poginila.
Nezgoda. Deželni poslanec g. Franc Neger v Maribora padel je pri delu raz neke lestvice. Pridobil je smrtnonevarne notranje poškodbe. Upamo, da splošno priljubljeni g. poslanec kmalu okreva!
Iz tira skočil je vlak med postajoma Križem in Vadišovci, brez da bi se kakšnja večja nesreča zgodila. — V Ptuju se je raztrgala pri tovornem vlaku »kuplunga." Vagoni so peljali šine, ki so na progo padle. Vsi vlaki so imeli zaradi tega po 5 ur zamude.
Požig. V Verovja pri sv. Jurju j. ž. pogorela so poslopja posestnika Antona Krivec z vso krmo in življenskimi sredstvi. Le živino bo rešili. Škoda je velika. Zažgal je odpuščeni hlapec Martin Šloser iz maščevanja. Požigalec se je sam pri sodniji zglasil.
Pazite na deco! Dveletna hčerka posestnice Pelko v Prelogu padla je v domačo mlako in je utonila. — 3 letni sinček rudarja Grčar v Retju v Trbovljah bil je na rudniški progi od „hunta" povožen. Odtrgalo mu je nogo. Smrtnonevarno ranjenega dečka so prepeljali v bolnico.
V transmisijo   prišel  je  v   Rušah kovaški
—   6   —
učenec Fr. Rajsp.   Ranilo ga je smrtnonevarno.
Nezgoda. V Trbovljah je pri streljanju zadela težka skala rudarja Stojana Slatan in mu nogo zmučkala.
Iz ljubosumja je napadel v Grobelnem kmetski fant Roman Pogelšek fanta Franca Golez in ga je z nožem smrtnonevarno ranil.
Iz Koroškega.
Friedrich Seifriz f.
Iz Miklaazhofa pri Colovcu prihaja tužna vest, ki bode gotovo po vsej napredni Koroški globoko žalost povzročila: „oče Seiftiz" je po dolgi in mučni bolezni izdihnil. Kar verjeli nismo tej vesti, ko nas je zadela. Mnogo, mnogo prehitro jo umrl ta znameniti, zvesti sin koroške domovine, ta nevpogljivi značaj in nev-trudljivi dobrotnik . . . Pokojni veleposestnik Seifriz bil je desetletja župan svoji občini, katera mu mora biti za ogromno njegovo delo globoko hvaležna Tudi kot poslanec je bil pokojnik eden najboljših zagovornikov gospodarskega dela, eden tistih mož, ki ne poznajo sami sebe, marveč le druge, ki Žrtvujejo vso svojo moč v blagor drugih. Na spodnjem Koroškem ne bode nikdar ime tega vrlega moža pozabljeno ... Ni nam mogoče popisovati vse tisto, kar je pokojnik v svojem življenju, polnim dela in sovraštva nezavednih klevetnikov, izvršil in zasiguril. Bil je mož, ki je stal kakor skala sredi razburjenega morja, ki je znal in smel vsakema prosto v oko pogledati, ki ni mnogo govoril, pač pa mnogo delal. Za napredno koroško stvar je smrt našega „očeta Seifriza" velikanska izguba . . . Spavaj sladko pod domačo tvojo zemljo! Na tvojem groba bodejo vedno rožice koroške zvestobe cvetele, — za svet, za daljni svet si morda umrl, dragi pokojnik, — ali v naših srcih živiš naprej in ostaneš nepo-zabljen! Počivaj mirno, ti naš voditelj, ti dobrotnik koroškega ljudstva, ■— naša ljubezen in naša zvestoba čuje tvoj grob! * *         *
Kaj lahko poslanec za svoje volilce doseže.
Piše se nam: Napredni poslanec gosp. L u t-schounig nam je zdaj že drugič dokazal, kaj vse zamore pridni ljudski zastopnik za svoje volilce doseči. Že v spomladi se je g. Lutschou-nigu posrečilo, dobiti od vlade 10.000 kron podpore za one posestnike njegovega volilnega okraja, ki so bili po suši hudo prizadeti in niso zamogli niti semena kupiti. Dne 5. julija je vložil posl. Lutschounig zopet nujnostni predlog, da dobi za svoje po grozni toči poškodovane volilce izdatno državno pomoč. In res se mu je zopet posrečilo, dobiti 20 000 kron. Od te svote je padlo na občino Hodiš e 1.500 K, Kotni a rja v as 5 200 K, Sv. Marjeta 3.200 K, Žih polje 4.150 K. Rad i še 500 K, Ško-fiče250K, Po d 1 j u b el j 2.000 K, Med-borovnica 3.200 K. Posl. Lutschounig pa ni tako ozkosrčen, da bi le za svoje volilce skrbel; on vč, da zadene toča ali suša veacega kmeta ednako brez razlike političnega mišljenja. G. Lut8chounig je pridobil podporo celo občinam, ki ne spadajo v njegov marveč v Grafen-auerjev volilni okraj, tako n. p. Podljubelj, Medborovnica in sv. Marjeta. Grafenauer se za svoje volilce ni brigal, ker ima preveč s hrvat-sko-srbsko politiko opraviti. Občina Škofiče je popolnoma prvaško-klerikalna. In vendar ji je priskrbel vrli g. Lutschounig že več stotakov podpore, nego je dobil tam začasa volitev glasov. Občina Svetuavas je bila tudi jako hudo od toče prizadeta; zlasti na vzhodnem delu je bila hajdova žetev popolnoma nničena. Ta občina ni dobila nič podpore, vkljub tema, da ima Grafenanerja, dr. Brejca e tutti quanti za ,ča8tne občane." Takega zastopnika, kakor je ta Grafenauer, bi bilo pač lahko sram. Pred volitvam obljnbujejo ti prvaški hujskači vse mogoče; a kadar so volitve minule, kadar ti gospodje na Dunaju svoje desetake vlečejo, takrat so vse obljube pozabljene, — nikdo ne misli več na vboge volilce, ki doma trpijo in lakoto stradajo!
Tatvine.   V Celovcu se je neki   Čermenjak
vtihotapil v hoiol Trabesinger in je tam nekaj denarja ter razne predmete pokradel. Posrečilo se mu je potem pobegniti. Čermenjak je izvršil baje tudi celo vrsto drugih tatvin. — V St. Veitu ukradel je nekdo natakarici Ceciliji Sem-melrock 330 kron denarja. — V Dobrovi pri Rudenu bilo je delavcu Štefana Wriesnig obleke za 30: K ukradeno. Dolžijo nekega Kari Kranjca iz ptujske okolice te tatvine. Kranjc je dobil iz usmiljenja prenočišče, v zahvalo pa je potem kradel.
Pod Vlak prišla je v bližini Unter-Drau-burga 500 kron vredna lepa krava posestnika, „Huttenwirt.B Neko drugo kravo je vlak samo ranil. Kmalu bi prišla tudi dekla, ki je krave gnala, pod kolesa.
Pošten najditelj. V občini Eis našel je neki šolski deček denarnico, ki jo je izročil svojemu. očetu cestarju Waldmann. V denarnici je bilo 450 kron denarja in več spisov, iz katerih je bilo razvidno, da je denarnica lastnina lesnega trgovca Ebnerja v Celovcu. Waldmann je denarnico takoj   7. vso vsebino   orožnikom   oddal.
Smrt pijanke. V Kedingu našli so deklo Katarino Wiesfluker mrtvo v snega ležati. Ne-srečnica je bila hudo pijači udana in je tudi vsled alkoholnega zastrupljenja umrla.
Požar. V vasi Annenheim-Schattseite je pogorelo k Berghofu spadajoče gospodarsko poslopje. Škoda je velika in le deloma z zavarovalnino krita.
Smrtna nesreča. V gozdu firme Fischer & comp. pri Paternionu so delavci drevje podirali. Na delavca Miho Miiller je padlo težko drevo in mu odtrgalo levo roko ter nogo. Nesrečnež je takoj umrl.
Mrtvega' našli so v Staufenu pod mostom čez tamošnji potok delavca Johana Weichselbaum. Nesrečnež je bržkone v pijanosti od mosta padel in se ubil.
Padla je v Libeličah čez stopnice v, klet 68 letna dekla Jožefa Vaulant. Našli so nezavestno in s pretresenimi možganami. Vkljub zdravniški   pomoči je revica   čez par ur umrla.
Utonil je v potoku v Bistrici delavec Johan Rainer. Padel je po nesreči v vodo, iz katere se ni mogel več rešiti.
Smrt pri delu. Pri sekanju drevja v gozdu v Barnbachu je ubilo holzmeistra Johana Gug-genbichler. Nesrečnež je takoj izdihnil.
Gospodarska razdelitev Turčije.
Balkanska zveza hoče evropejsko Turčijo razdeliti. Zato postanejo gospodarske razmere teh doslej turških pokrajin zanimive. Skupno meri evropejska Turčija 169.300 kvadratnih kilometrov (km2). Na tej zemlji živi prebivalstva. 6,130.200 oseb; pride torej 36 oseb na vsak km2. Na vijalet Konstantinopel odpade 3900 km2 z 1,203 000 prebivalci. Sedaj mnogo imenovani okraj Tšataldša obsega 1900 km in 60.000 prebivalcev. V vijaletu Konstantinopel je okroglo 32 km2 kmetijsko obdelanih, v. okraju Tšataldša pa skoraj 306 km2. Omeniti je, da je v tej pokrajini mnogo močvirja, ba-jerjev, zemeljskih utrdb. V vijaletih, ki bi bili pri razdelitvi evropejske Turčije posebno mastni plen, je število prebivalstva in velikost sledeča :
Odtcgakme-    Število pre-   Število pre-Viaioi              Skupna tijsko   obde- bivalstva sploh   bivabtva
,1Ja'el            velikost         lano                                  na km'
v km'
Adrianopel    38.400    3.810    1,028.000       27 . Soloniki        35.000    2.025    1,131.000      3» Monastir       28.500    1.054       849.000      29 Kosovo         32.900    3.194    1,038.000    . 31
Janina          17.900       962        527.000       30
Iz teh številk je razvidno, kako malo t» zemlje je kmetijsko obdelane in kako maloštevilno je vsled tega tudi prebivalstvo. Ali pri pametni gospodarski politiki bi imele te pokrajine vsekakor lepo bodočnost. Izredno bogate so na mineralijah vsake vrste. Živinoreja in poljedelstvo se je vkljub večnim političnim nemirom v posameznih delih prav lepo razširila. V vijaletu Soloniki se je n. p. leta 1907 za skoraj 3'/t-milijone markov rudniških pridelkov dobilo, vkljub temu da je tamošnjo rudarstvo še v po-
(Nadaljevanje na strani 11.).
PrHoga k »Štajercu" St. 47 z dne 24. nov. 1912.
—   7   —
Dopisi.
Iz Ormoža. V predzadnji številki smo čitali dopis iz Ormoža, odnosno od ormožkih narodnjakov. Temu moramo tudi mi nekaj dodati. Vprašamo namreč: ali ima članstvo pri sokolskem društvu res vpljv na sodnijske razprave ali ne? Stvar je sledeča: Dne 17. septembra se je vršila pri okrajni sodniji v Ormožu obravnava zaradi nekega malenkostnega prepira. Obdolženec je bil kaznovan na 24 ur zapora. Mi nimamo ničesar zoper to, kajti postava mora za vse veljati. Ali biti mora tudi zs vse ednaka. Sodil je slovenski sodnik Žemljic, ki je vodja telovadnih vaj za ženske pri sokolskem društvu. Neki drugi voditelj ormožkih „sokolovu pa je drugi dan pravil, da mu je sodnik Žemljic povedal, da bi dotični obdolženec ne bil kaznovan, ako bi bil član sokolskega društva. Mi imamo zanesljive priče, da je dotični nnadsokol" res to povedal. Vprašanje je zdaj dvojno. Mogoče je, da si je dotični „nadsokol", ki igra med ormožkimi obrtniki veliko vlogo, Zemljičeve besede le izmislil. Potem ga mora sodnik Žemljic vkljub temu, da je sam „sokol", tožiti, kajti očital mu je s tem strankarstvo v sodnij-s k i službi oziroma zlorabo uradne moči. Ako je pa sodnik Žemljic v resnici do-tične besede izpregovoril, potem se ga mora z mokro cunjo iz sodnije pregna-t i, kajti s tem je prelomil svojo prisego, da bode nestrankarsko sodil. Mi ne moremo trditi, kdo ima prav. Na vsak način pa opozarjamo c. k. d r-žavno pravdništvonato zadevo in smo pripravljeni s pričami svoje trditve dokazati. Zaupanje ormožkega prebivalstva do sodnije je do skrajnosti omajeno.
Iz Starš pri Sv. Janžu d. p. Zagradite plota,
kateri so za občinskimi pašniki, ako ravno graditev ni postavna, ker s tem si preprečite veliko sovraštva. Je boljše eno uro plot delati, kakor po 10 krat in še več v mesto hoditi- Tako je prišla sosedova krava v Gregeja dpbičkanosno krčovino ter se je pasla 5 minut in žrebe 5 minut; zdaj se mora škodo ceniti. Eden cenitelj prizna škodo 6 kron in drugi 3 kron. In zdaj je postal proces in prepir, ki znaša skupno 100 kron. K temu še hočem omeniti: ne silite svojih poslov k prepirom pričati, ako sami vidite, da so večji del pijani ter dostikrat krivo prisežejo, da so prisiljeni, ker bi drugače bili iz službe zgani. Ne verujte tudi ženam vse, katere imajo lahke brade in mehke jezike. Ampak toži to, kar sam slišiš in tudi zavedne priče; tudi ne pričam šnopsa kupovat, ker morajo resnično pričati. In veruj mi, da postavajo za vse ednaka! Posojilo je za vrniti. Ne dotikaj se smole! Klin s klinom.
Iz Grebjaka v Halozah. Cenjeni „Štajerc!" Puščavnik sem v Vidokovi pečini, torej ne daleč oddaljen, takorekoč vis-a-vis nove Leskovške šole. Morebiti še Ti ni znano, da je bila nova šola dne 5. novembra celi dan do polnoči blagoslovljena. Blagoslovili so jo preč. g. dekan iz Zavrča. Potem se je pa jedlo, muziciralo in streljalo pozno v noč. Kakor že pri naših prvakih ni brez tepeža nikjer nobene slovesnosti, tako se je tudi tukaj končalo z tepenjem. — G. nadučitelj Stoklas se je kaj dobro počutil. Zvečer v temi ga srečam v spremstvu treh mladih učiteljic, da so njega držale vsaka za svoj rokav in ker ima na suknji samo dva rokava, je pa tretja držalka nekje vzadi, ne vem za suknjo ali za hlače, ker je bila tema. Oh ti Stoklas! Ko zvečer mimo rude kak Varničar priklesti, pa me zbudi; tedaj pa grem citat od Srbov. Tudi pri nas je dosti Srbov; še celo ena uradna oseba, ki pomaga vleči državni voz, se dosti zanima za Srbe. Pa naj bo kak hoče, okoli Vidokove rude vem, da nikoli ne bo korakala srbska vojna. Zadnjič, ko se prebudim, bilo je v nedeljo, in ko pogledam skozi okno, zagledam nekoga v dolgi suknji korakati proti Pintjakovi kapeli; to je bil naš g. župnik Skamlec, ki je hodil zjutraj pred ranim sv. opravilom agitirat za občinske volitve. Koliko pa so si še celo njegovi kalini prizadeli! Najbolj pa si je prizadeval Jaka Kozel iz Spod. Leskovca; on je vzel desno obrežje, to je Terdobojce, češ mene dobro poznajo,   ki imam tam klet in nikomur piti ne
dam; levo stran pa so vzeli drugi z združenimi močmi. Koliko se je na vseh krajih agitiralo, v cerkvi in zunaj! Prvi dan pred volitvijo je bil v kaplaniji neki nezaupen Bhod, pri kterem je neka žena iz Spodnjega Leskovca najbolj agiti-rala. Pa le ni šlo! Ti agitatorji so si bili že cele proračune napravili. Za vsakega so imeli že svoj posel pripravljen. Nek hudomušnež mi je pravil pri Jožefi v štacuni, da bi bil neki Fuks rihtar in drugi je že vsak imel svoj posel pripravljen. Se mi je ravno tako zdelo, kakor je bilo pri nekdanjem konzumu v Leskovci: eden odbornik je prodajal kruh, drugi žganje, tretji piskre i. t. d., vsak je bil neizučen komi. Pri volitvi si je tudi pridno pete brusil naš mežnar. To človeče je vihar lani prinesel od nekje iz Pohorja k nam in je postal jako nemiren. Na predno misleče Leskovčane ima za Bnemčurje", ker mu je žal, da sam nemški ne zna iu se je baje izrazil „da bode vse nemčurje podruzgal." Ne bojimo se ga, če je močan kakor Samson, ne, če ves kolikor ga je nad nas pride in. še tudi svoje cvikarje si sme pridjati. Ta možicelj namreč nosi očale in sicer ob velikih praznikih in ob času volitve. Kadar pa gre okoli fehtat, takrat gre brez očal, da bolje vidi, koliko mu kdo v žakelj osiplje. Tedaj mežnar miruj, pa bode vse bolje. Vzemi si v spomin besede: „ne sutor ultra crepidam!" Pazi, da tudi ti ne prideš v Zemljičev brzoparilnik. V soboto zvečer, ko je šel dež pa sneg, je pri meni spal en Varničar in mi pravil, da ga na zgornjem cerkvenem fest pijejo, da je bojda tam, kjer hodijo pivci iz kleti vode spuščat, celi vogel odbrušen. Dragi nStajerc", to je Srbija! Bo treba enkrat pogledati. Prihodnjič zopet kaj zanimivega. Tvoj prijatelj.
Gospodarske.
Pospeševanje živinoreje in vnovčevanja živine V Avstriji. Po postavi z dne 30. decembra 1903 se mora darovati iz državnih sredstev za uresničenje sklada za, pospošovanjo živinoreje in vnovčevanje živine #-let:h 1910 do vštevši 1918 vsako   leto 6 milijonov   kron.  Od za leto 1911
določene te podpore bilo je glasom postave porabiti 1 milijon za pospešovanje vnovčenja živine, 5 milijonov kron za pospeševanje živinoreje sploh. Teh 5 milijonov kron se je na posamezna kraljestva in dežele z ozirom na Število govede tako-le razdelilo: Na Nižje-Av-atrijeko z 606 938 kosov govede 319 065 K ; Zgornja Avstrija z 538 569 kosov govede 309.409 K; Salzburg z 141.549 kosov govede 74.441 K; Štajerska z 718.841 kosov govede 377 893 K; Koroško z 256.220 kosov govede 134.694 K ; Kranjska z 253 838 kosov govede 133.542 K; Tirolsko z 423.405 kosov govede 222 583 K; Vorarlberg z 62 635 kosov govede 32.927 K ; Trst in okolica z 4860 kosov govede 2 554 K; Goriško z 75.759 kosov govede 39.826 K; Primorsko z 59 073 kosov govede 31.054 K; Dalmacija z 108 216 kosov govede 56.883 K; Češko z 2,258 338 kosov govede 1,187.203 K; Moravska z 789.552 kosov govede 415.065 K ; Šlezija z 203 788 kosov govede 107.130 K; Galicija z 2,718 166 kosov govede 1,428 933 K in Bukovina z 241.422 kosov govede 126.914 K. — Kaj pomeni teh par milijonov napram milijardami, ki jih izdaja država vsako leto za cerkev in za veliki kapital ? Državi je še vedno neznano, da je kmet steber človeški družbi.
Pomladenje vina.
Spisal deželni vinarski in sadjarski ravnatelj S t i e g 1 e r.
Poseben način zmešanja večih vin je pomladenje vina. Uporablja se takrat, če vino, katero je iz slabega letnika ali katero ima premalo alkohola, ni trpežno; nadalje, če je zgubilo svoje dragocene okusne snovi; ko-nečno če se zaradi prenehanega vretja ali iz drugega vzroka ni tako razvilo, kakor to želimo. V takih slučajih ga lahko zboljšamo s tem, da ga do polovice pomešamo z vinskim' moštom  prihodnjega letnika.    Na ta
Od vojne.
Pred kratkim seje več sto v Boznijo pobegnelih turških vojakojr skozi Dunaj poslalo, da se jih obdrži skozi vojni čas v raznih čeških mestih. Naša slika kaže, kako se spravlja na dunajskem državnem kolodvoru te turške begunce v vlak. Ti Turki do bijo za časa vojne oskrbo in "plačo kakor naši vojaki, kar se bode pozneje seveda Turčiji zaračunalo. Mnogo Turkov je bilo tako slabo oblečenih, da se jim je moralo tudi nekaj tople obleke dati.
Transport-rurKiStiierOfcranqaner durChVVien.
Od vojne.
V začetku balkanske vojne so Črnogorci precejšno število turških vojakov čez mejo sandžaka Novibazar v liozno potisnili. Zlasti je ta usoda zadela turške posadke mest Sjenica in Plevlje. Na avstrijski zemlji so Turki seveda orožje odložili in se podali Avstriji, ki jih je poslala v Reichenberg na Češkem. Naša slika kaže te Turke, ki se prav dobro počutijo, skupno z avstrijsko stražo na dvorišču tamošnje infanterijske vojašnice.
Autf deffl-Sandschak n-fčh Bnsnien geFlucJirefs ru.-kische Scldaren in Reicnenoerg (Bbhmen.)
način \re še enkrat, in ce smo primerno odbiali vrsto grozdja in mošta, moremo na naravni način dobiti za-željeno zboljšanje. To pomladenje je tudi poznano sredstvo, da se pri 1» lan h vinih, ki imajo n. pr. okus po jesihu ali plesni i. t. d, te bolezni odstranijo, in da dobimo zopet zdravo mlado vino.
Tudi stara vina, ki so že dobila čuden, ongaven okus vsled starosti, se lahko s tem pomladijo, da jih pomtšzmo z mladimi močnimi vini po prvem pretakanju. Seveda se naj napravi pred vsem poskus v malem — polliterski steklenci — da se vidi, v kakšnih množinah se naj v.ni i-omešata, da dobi vino značaj mladega vina.                                                               >Gosp. g'asnik.«
Canalejas umorjen.
Prinašamo sliko Španskega ministerskega predsednika Canalejas. Že v zadnji številki smo poročali, da je bil Canalejas iz političnih   vzrokov od nekega anarhista
ustreljen. Tudi merilec sam si je vzel življenje. Canalejas je bil najboljši španski politik in je zlasti izborno proti mogočnemu klerikalizmu nastopal.
Reparative na šivalnih strojih
izvršijo se v naši delavnici hitro in strokovnjasko. Singer Co., ake. dr. za šivalne stroje, PUj, Hauptplatz 1. Največje in najstarejše podjetje za Si* valne stroje. Na vprašanja vsako zaželjeno pojasnilo. Muštri Slikanja in šivanja za. stonj in franko.      868
Za ženine in neveste.
Učenec
1007
Poročni prstani Iz
od   K S"—  naprej   samo  pri
F.    Werhoiig,    urar,    Ptuj,
Herrengasse 20.       9*6
*t*KKft*XX#| Jaboljčnico <B£5
prodaja
Rudolf Wibmer v Ptuju.        "o
se   sprejme , pri    Ferko   and
Kwoer trgovina s špecerijo,
manufakturo   in   železjem   v
Ormoža.
Lovski sir!!
jako dober, pikanten, trajen, redilen in ceni. Za turistovske krCmarje in trgovce posebno priporočati. 6 kg poStni zavoj K B-—. povtetje franko z zavojem. M. Frtz, Innsbrack, Sebloss Mseck.    1008
Šikano posestvo,
približno 8 joh posetve in travnikov, 12 job mladi gozd ter tudi lepi pašnik, na spodnjem Koroškem, se proda. Kje,? izve se natančneje pri G. Glavar in Bl.ibarg, Karaten.      1008
Kdor hoče imeti uro zastonj 967
Z novim letom se sprejme pri
dobri   plači   nekaj     mlajših,
pridnih             999
dekel,
ki znajo   ravnati z govedo in svinjami.  Vprašanja  na veleposestnika    Rudolf    Kneissl, Knapitz P. Pohosdorf.
naj  piše Se danes na  zalogo
švicarskih fabričnih   ur Georg
Lohberger, Dnnaj V1I./63.
Iščem v najem       995
gostilno s  posestvom
Naslov:    Lojza     Matekovič, Ober-Vegau b.   Ehrenhansen.
Zuiamteni uspeli drugače denar nazaj!
Zdravniška priznanja o izbornem vplivu.
Polna krasna prša
dobite pri rabi
1001
med. dr. A. Rix kreme za prša.
Oblastveno preiskana in gar. neškodljiva za vsako starost
hitri sigurni uspeh   Se rabi zunanje. Poizkusna doza
K 3-—, vel. doza, zadostuje za uspeh K 8-—■.
Kosmefiscbes Dr. A. Rix Ladoratorium Dunaj11 iiasse M
Razpošiljatev strogo diskretna.
12.000 flanelnih odej
rešenih   pri   nekem   požaru,   nepoškodovanih,  samo   x malimi vodnimi madeži
Tigerske odeje svetovnoznane
neuničljive, ca 190 cm  dolge en kds K 1 70, bordd,   drap, visoko rdeče, s krasnimi traki, ca 180 cm dolge en kos K 2*20, fiotako   karironc   11    barvne, ca 180  cm dolge   on kos K  8 60 Razpcšiljatev po povzetju pri najmanje H kosov franko
JOSEF M1K0TA. Kiiaiginh«r a. d. Elbe.          1003
T
■V 777
~/f$&$®*>>
Mnogo bolnikov
še ne ve, da se slabost živcev, histerija, duševno in telesno oslabljenje, pomanjkanje spanja, neve-selje do dela, prehitra slabost, ner vozne sržne, žel< dčne in Cre vesne bolezni, težkote prebave, glavobol, sitnost, otipljenje ter mnogo drugih, vsakemu zdravljenju nasprotujočih bolezni z Elektro - Vitalizer - zdravljenjem Sigurno in temeljito ozdravi. Kdor išče zdravljenje in okrepčanje, naj 6ta to jako zanimivo zdravniško knjigo, katera na 64 straneh v kra ni izpeljavi s podučnimi slikami odlike tega zdravniško najbolje preizkušenega zdravljenja vsebuje. (Za ženske posebna izdaja.)
To vredno   knjigo   Vam pošlje   na   zahtevo zastonj in franko ali je dobite pri obisku          1004
Elektro Vitalizer, zdravn. ordin. zavod,
Budapest, VI., Andrassj-ut. 27. mezzanin 175.
Ali hočete
svojim otrokom   nekaj   dobrega   storiti?  Potem jim napravite mnogokrat puddinge iz
Ne pozabite ta opomin, kajti ti puddingi prinašajo Vaši deci jedilo,  ki ga imajo  radi, ki koristi   otrokom   na   krvi   in  živcih in ki —  last non least — je jako ceno.
Povsod  v zalogi,   kjer  se  dobiva  dra.
Oetker   prašek   za  pecivo  in   vaniljni
sladkor.
J
Gostilna
s trgovino z mešanim blagom skupaj s pohištvom, zalogo blaga in tobačno trafiko ter poštno postajo, ledenico, gospodarskim poslopjem, na jako živahni okrajni cesti in v večjem industrijskem kraju spodnje Štajerske se z zemljiščem ali brez njega zaradi bolezni lastnice takoj proda ali v najem odda. Pojasnila daje g. Johann Zingler, Velenje (VVollan.)                      1005
•SI
Vprašajte
enkrat Vašega domačega zdravnika ; la Vam bode tudi potrdil, da ne  sme  manjkati   v nobeni   hiši   dobro, zanesljivo desinjfekcijsko sredstvo. Za umivanje ran in po-  i škodb, za  desinfekcijo   na bolniški   postelji,  za intimno   ' toaleto dam (irrigacijo) je najboljše rabiti
L1KOFOR
v 1 —20/o-ni raztopini. — Lysoform je preizkušeno, že eno desetletje priznano in znanstveno pregledano desinfek-
cijsko sredstvo. Se dobi z navodilom za rabo  v vsaki  apoteki in drožeriji;   originalna   steklenica 80 vinarjev. —
Zanimivo knjigo »o zdravju   in   d es i nf e kci ji«   Vam   pošlje  zastonj na  zabtevo  A. HUBMANN, referent
• Lysoform-tvornic«, Dunaj, XX, fetraschgasse 4.
m m m
Čekovnemu računu št.808051 pri c. kr. poštno - hranilnič-nem uradu.
Mestni denarni zavod.
*
priporoča se glede vsakega med h rani lirične zadeve »padajočega posredovanja, istotako tudi za posredovanje vsakoršnega posla z avst. ogersko banko. Strankam se med nradnimi nrami rado volj no in brezplačno vsaka zadeva pojasni in po vsem =====   vstreže.                  =
$ Občenje $
j( 2 »vsi. ogersko^ $ banko. $
on Ravnateljstvo. «b
Giro-konto  pri
podružnici avst.
ogerske banke
v Gradcu.
Uradne ure
za poslovanje s
strankami    ob
delavnikih od
8—12 ure.
9 —
Razglas.
St. 45222 II 5467
Štajerski deželni cdbor je sklenil, da priredi v svrho tfmeljite izobrazbe viničarjcv v amenkanski trsni kulturi in v odratu sadno drevesne šole ter uresničenja sadonosnikov in ravnanja v njih tudi leta 1913 po en stalni vini carski tečaj in sicer na:
1)  deželni sadjarski in vinogradniški šoli v Mariboru;
2)  deželni viničarski šoli v Silbeibergupri Leibnitzu;
3)  deželni viničarski šoli v Zgornji Radgoni;
4)  deželni viničarski Šoli v Skalici pri Konjicah. Ti tečaji   pričnejo se s 15. februarjem  in končajo s
decembrom 1912.
V  Mariboru se lode  14, „ Zgornji Radgoni 16, „ Leibnitzu 26, „ Skalici pri Konjicah 12
sinov posestnikov in viničaijev .--prejelo.
Ti dobijo ra imenovanji iavod h prosto stanovanje, polno hrano in poleg tega me.-ečne plače 8 kron.
Izobraiba v teh lecaj'h je v pivi vr-ti praktična in le v toliko tudi teoretična, v kolikor je to za pred delavce in samostojne viničarje neobhodno potrebno.
Po končanem tečaju se bode dalo vsakemu udeležencu spričevalo o njegovi porabljivosti.
V  svrho sprejema v enega teh tečajev imajo prosilci svoje nekolekovane prošnje do najkasneje 6. februarja 1913 deželnemu odboru vpo<laii.
V  tej prešnji je izrecna povdarjati v katero preje omenjenih vmičarskih šol želi prosilec priti; prošnjam je priložiti:
I} dokaz o končanem 16. letu življenja;
2)  nravnostno spričevalo, ki mora biti od župnijskega urada potrjeno;
3)  zdravniško potrdilo, da prosilec ne trpi na kakšni nalezljivi bolezni;
4)  odpustnica iz ljudske šole.
Pri vstopu ae morajo prosilci zavezati, da bodejo od 16. februarja do 1. decembra 1913 nepretrgano v tečaiu ostali in se vsem izobrazbo tiko? — čim se navodilom kmetijskih strokovnih organov pokorili.
Gradec, 18. oktobra  1912.
368                Od štajerskega deželnega odbora.
TytOCCKWURFELl
sind der allenfeinste. fix und I fertig gezuckerte Kaffeel
ein Wupfel gibt Va Liter, ,.   kostet 16 Heller. UBERALIZU HABEN!! C.WENGER,FABRIK.KlAGENFUFtT.|
HiTRO HAPREDqmiE LE NA
KAVČUK PODPETMIKOAV
na glavnem trgu zraven apoteka
priporoča svojo zalogo: Otročjih igrač, raznih vrst usnatega blaga kakor kofre, taike za šolo. za nakupovanje in za denar, toaletne reči, pisalne in kadilne predmete. Razne stvari iz jekla npr. bestek, žlic, nože za žep in prave Solinger britve itd. Blago iz celuloida in roga, kako turi. pletarsko blago npr. korbe za potovanje vaet vrst. Razno blage iz stekla in porcelana, talarje piskre, sklede, flaše, glaže in druge v to strok' spadajoče reči. Bazami oddelek ž« od 20 vio naprej. Posebno lepe reči pa za 60 do K l'2Q.
Samo K 485 ura z verižico in veskom
pri-
Krasna rementoar ura za gospode iz novega »rebra .,t'aeette'   z najnovejšim   švicarskim patent-anker-kolesjem (ni plehnata ura, pero se ne trga) temveč masivno in krasno  gravirano ohišje skupaj i moderno pancer-verizico iz novega srebra s priveskom. Proti  povtetju  skupaj K 486. Pri naroSbi 6 kdsov 1 taka  ura  z verižico  zastonj.   3 leta garancije,  da gre vsaka ura dobro. Hiša Br „Famon", Dmaj 363 XVI/2, Lerchenfeldcrgurtel E. Izmenjava ali denar nazaj. IšSe se zaiopnike.           969
Na parni žagi                         688
Adalberta Ružička V RogoZQICi,
ležeči na železniški progi postaje Ptuj, se vedno vse vrste okroglega lesa (Rnndholz), ter tudi celi gozdi po najboljših cenah kupujejo; nadalje se vsaki los, tudi najmočnejši, v „lona" najceneje zreže; prodaja se tudi vse vrste dil in rezanega lesa najceneje in izdeluje, ter oblja vse najsolidneje ; knpuje in prodaja se tudi vse vrste sodarskega lesa. Vsakdo se lahko na to skozi mnogo let kot solidno poznano firmo zaupljivo obrne                         638
Pri vsaki hiši je treba, uži-galic. Kupujte in zahtevajte po vseh trgovinah „Štajer-čeve užigalice"! Glavna zal. firma brata Slawitsch v Ptuju.
Vinogradniki ?
8er/and/er/' x Rjpar/aTe/e/ci
je najboljša trsna podlaga sedanjosti
Predno krijete svojo potrebo
„naamerikanskih Irtahincepljenk,;
Zahljevajtc nas veliki
ilustrovanl cenik",
, katerega poSljemovšakomuz *
ustonj infranko.
Oskrbništvo vinoqraoov intrsniksoi"v ,_
^SIGMUND TELrai.VIUANY.oarsKot^
gj   Filial™ zastopstvo SUU-tNW. Hli)e-Avs1r1|SKO. **.Pj
Na prodaj je
kmetija  ^W^k
v Kamenu v Podjunski dolni na Koroškem z 19 orali zemljišča, med tem 11 oralov njiv, gozd s 30 letnim rastom, hiša in hlev zidana. Cena 13000 K. Polovica more na posestvu ostati. Odgovor daje: Jožef Pusch-nig v Zagorjah (Saager} pri Mohlioah CM&ch-ling) posta Galicija na Koroškem.
2 pekovska učenca
se pod zelo ugodnimi pogoji takoj sprejmeta; katori meni piše, po tistega se pripeljem do Ptuja po njega; več povem pismeno. Naslov je: Leopold Čeh, Dampfbackerei in Andritz bei Graz.
Popravila dobro in poceni.
Ure, verižice, prstane itd. se kupuje najbolje in najceneje pri F. WERH0NIG, urar,  Ptuj, Herrengasse 25
v bližini c. k. kamilnic«.                       9J5
Oblastveno avtorizirani                    802
(novi rotovž, II. nadstropje)
priporoča se  za  izpeljavo   razdelitev   posestev,
omejitev   in   določitev   mej,   popravkG*   mej in
vseh drugih v to stroko spadajočih del.
Veliko presenečenje!
Nikdar v življenju tč presenečenje! 600 kosov za samo 3 K 80 h. "**J*
Ena krasna pozlač. prec. anker-ura z verižico, gre natanko, za kar se 3 leta garantira, ena moderna zidana kravata za gospode, 3 k. najHii. žepnih robcev, 1 nožni prstan za gogpoHf 7. imit. žlahtnim kamenjem, ena nežna eleg. garnitura Jamskega kinča, obstoji iz krasnega koljerja i% orient, biserov, mod. damski kinfc s patent-zaklepom, 2 eleg. damska armbanda, 1 par uhanov s patent-kaveljem, 1 krasno žepno toaletno zrcalo, 1 usnjata denarnica, 1 par gumbov za manšete 3 gradov duble-zlato s patentscaklepom, 1 veleeleg. album za razglednice, najlepši razgledi sveta, 3 jux-pred-meti, velika veselost &a mlade in stare, 1 jako praktični seznamek ljubavnih pisem, za gospode in dame, 20 korespondenčnih predmetov in Se 600 drugih rabnih predmetov, neobhodnih v vsaki hiši. Vse skupaj z uro, ki je sama ta denar vredna, stane samo 3 K 80 h. Pošlje po povzetju centralna razpoS. hiša
Gh. Jung"wirth, Krakova štev. 63.
NB. Pri naročbi 2 paketov se doda zastonj 1 prima angleško britev. Za kar ne dopade, denar nazaj.                 1009
Uittičar
ako mogoče z večimi delavskimi   močmi za eno viničarijo   blizu   Ormoža   se   išče.   VpraSa se v
upravništvu „štajerca."                iooe
Meščanska parna žaga.
Na novem lentnem trgu (Lendplatz) v Ptuju zraven klalnice in plinarske hiše postavljena je parna žaga vsakomur
-   j   v porabo. ——~-Vsakomur se les hlodi itd., ter po zahtevi takoj razžaga. Vsakdo pa sme tudi sam oblati, vrtati, spahati i. t. d.
Lepo posestvo
na prodaj, dobičkanosno posestvo pri Maribora, obseže 25 oralov, njive, travniki in polni lesi, parcele so razdelne in večina, da se hiše stavijo, ae bo oddalo za dragi denar; pri tem posestvu je veliko poslopje zidano, z opeko krito, se proda po nizki ceni vkup ali pa razdelno (po parcelah); več pove upravništvo tega lista.       1000
200—300'
mesečno se lahko zasluži s porabo v zunanji službi življenske in otroške zavarovalnice. Primerno tudi kot postranski zaslužek Oferte z referencami pod „Dauernde Stellnng" na anon-čno ekspedicijo J086f Heuberger, Gradec, Herrengasse 1.                                 991
V Dajem se da takoj
nnepsfvn  ki meri 16 ^ohov•v lepi legi'
pUBvO X, T VF vse skupaj pri okrajni cesti, 15 minut do župne cerkve. Vse lepo posejano in obdelano. Nova zidana z opeko krita hfša, drugo poslopje še močno v dobrem stanu. Se da z vsem orodjem in pohištvom vred ali brez tega in živino 4 velka goveda in 4 večje in 5 malih svin]. Vina bode 4 do 5 polov-njakov še stari trs. Stelje in drv dovolj. V najem se da na 3 leta. Proda se pa ena čisto nova preša, cena 110 kron, i. s. gorna klada, žmek, vreteno in kamen, ki tehta 800 kg; potem lesena koča cena 180 K in dva orehova drevesa po 150 K in ene harmonika (Halbgramatisch) cena 44 K. — Naslov: Franc Zatler, posestnik v Skednju, p. Spitalič pri Konjicah.                               *>*
[Ljudska kopelj mestnega J^ kopališča v Ptuju.
Čas za kopanje i ob delavnikih wl IS. fev ure do 2. ure popoldne (blagajna je ««> $**|%w
12. do  1. ure  zaprta); ob  nedeljah   ">Bk praznikih od 11. do 12.   ure  dopoldne. |5pV
1   kopelj   z   vroCiui   zrafcom.  parn  aIi j
nBrausebadu z rjuho K - 60; postrežba |
K --10.
99
23
1
—  10
V1 lili V
rabijo proli
kašljul
hripavosti, kataru za-glinjenjn, krcnemn in oslovskemu  kašlju
1/aiser'ievB prsne
11 karamele
8 „3 smrekami"
Cf f|f| not. polr. apri-llillli ^eva' travni. UIUU kov in zasebnikov jamčijo za sigurni
uspeh. Jako uspešni in dubro-
ukusni bonboni. Cena 20 in 10 vinarjev Doza 60 vinarjev. Se dobi pri: H. Mulilor, apoteka v Ptuju, I{j. Bebrbalk, apoteka v Ptuju, Kari Utrrmann Laški trg, A. Els-barher, Laški trg, A. Planner, apoteka, Podčetrtek. Iluns Scbnidcr-sthitsch, apoteka v Brežicah      856
Razpošiljam orožje vsake vrste   663
na 10 dni za poizkušnjo in vpogled. Enocevne Lancaster* puške od K 20*—, dvocevne Lancasterpuške od K SO-—, Hamerles-puške od K 70—, flcbertpuške od K 8—, revolver od K 6'—, pištole od K 2'-~ naprej. Ugodni plačilni
Eogoji. — Ilust. cenik zastonj. .   Dušek,    fabrika   uri/žja, Optično  št.   2052  na  drz. zel. Češko.
Ena                958
švicarska  goldin - ura
ki gre dobro na sekundo za sanjo tv 2*70. Kdor zdaj ne kapi, nima te prilike nikdar vež v življenju. Se dobi po povzetju pri S. Brandts — Kraku'a. II. Jusclowiez št. II'
Proda se v enem večem trgu na Spodnjem Štajerskem
hiša z gostilno
in mesarijo. Kje ? pove uprav-lištvo .Štajerca."     »36
Zastonj
in pošlnine prosto dobi vsakdo na zahtevo moj
glavni katalog
8 1000 podobami ur, zlatega in srebrnega blaga, godbenega, manufakturnega, usnjatega in jeklenega blaga, predmetov za domačijo, optičnega blaga, ka-dilirh rekvizit, toaletnih artiklov, orotja itd, 795 C. in kr. dvorni lilerant
nanus Konrad, razpošiljal, iilia
v Mosta (Br'iix) št. 1697 ((rta.) Niklasle žepne ure . . K 1*20 niklaste budilnice . . K 2-90 ure-kukavice . harmonike . . srebrne ure . . ure napendelj .
. K 8-60 . K 5-. K 810 .K 860 .K 5-80
revolverji......K 6 —
Razpotilja po povzetju ali na-prejpljčilu. Brez rizike!   Izmenjala  dovoljena ali denar nazaj I
!!!   500 kron!!!
Vam plačam, ako moja Wur-zelvertilger nRiasalbe" ne od-pravi tekom 3 dnij in brez bolečin Vaših kurjih očes, bradavic, rogove kože. Cena 1    posodice     z     garancijskim
6ismom   1    krono.    Krmen}-, ssehan,   I.   Postfach 12/234, 925
Nove priložnosti!
Werndl. infanterijske puške model 67/77 za krogljo kal. 112 mm 8 K 50 h. Ista puška pre-narejena za šrot kal. 28, na 60 korakov dobro ustreljena samo K 12-—. Puška za potovanje za zložiti (Reiseum-klappflinte} kal. 16, se nosi jako prijetno v rukzaku, samo 36 K. - Flobertpuške kal. 9 mm za krogljo in šrot, fino delo, Hi's,1 daleč, zbije izvrstno, jako lahki pok 21 K. - Fina lancastre-dvojna puška kal. 16, z dolgim kjučem, levo chokb. 80 K, prima 96 K. — Fina puška (BUchsenflinte) kalib. 16/93, dolgi ključ 70, prima 95 K. — Fina flinta (Bilchs-flinte), ključ med petelini r0 K, prima 100 K. Največja garancija. Frirdr Ogris, puškar, St. Margareten Rosental. Koroško. Po strelu napravijo moje dobro in trajno izdelane puške dobremu strelcu največje veselje.
+Korpiilenca+
debelost
odpravi znameniti pristni dr. Richterjev čaj za ujntrk. Edino neškodljivo sredstvo prijetnega okusa in garantirano zanesljivega vpliva. En zav. K 2 50, 3 zav. K 7-—; dopo-šiliatev poštnine prosta od inštituta .Hermes', Miinchen 164, Bsaderstr. 8. — Spričevala: dr. med Qu.: konstatira 5—6 ja celo 9'/, kg znižane teže v ca 21 dneh. Dr. W. K. v K.: Z uspehom Vašega čaja za zajutrk jako zadovoljen . . . Dr. 8ch. E. v B. Sem jako zadovoljen s čajem 'za zajutrk, ker je moja teža se znižala. fiospa M. v D. Na moje največje veselje sem izgubila 10 funtov teže.         816
zaslužek
2—1 K na dan in stalno z lahko priljubljeno štrikarijo v lastni hiši z magino za hitro štrikanje „Patenthebcl", nedoseženo »nogostraoska, praktična in trajna, (jeklene ključavnice). Poduk lahek fn zastonj. Garantirano povsod trajno odjemanje dela. Prospekt zastonj. Podjetje za pospeševanje domače štrikarije Kari Wolf, VII., Mariabilferstrasse štev. 82.           815
25.000 ur 1 ura kron 2.50.          9*6
Pariška najnovejša faoija, 36 urna, gre natinko. la pozlačena ni razločiti od 18 krt. zlata, s 3 letno garancijo za samo K 250. 2 uri K 480, 6 ur K 11-30. I Pariška pozlačena verižica najnovejša fa-cija 50 vin., 2 verižice K 1-26. Brez rizike, kar ne dopade, denar nazaj, se dobi po povzetju od A. Kapelusr, Kraktva (Avstr.) Dietelsgasse   67—631.
Kupim vsako množino
vinogradniških   polžev suhih jedilnih gob orehov       956
ter vsakega žitja po najboljših
cenah.  Josrf Perko,   Letters«
berg p. Piissnitzhoiei.
Pozor!   I
60.000 parov čevelj! 4 pari čevelj samo K 8—. Zaradi ustavljenja plačil raznih več-jia tabrik se mi je naročilo, prodati večje število čevelj globoko pod izdel. ceno. Prodam torej vsakomur 2 para moških in 2 para ženskih šnir-čevelj, usnje, ruj.ali črno ga-loš. Kapen-bezac, močno ob-kovana usnjata tla, veleeleg. najnov. fasija, veliko« po St. Vsi 1 pari koštajo le K 8'—'-   —   Pošlje   po   povzetju
C. Wiener, eksport čevelj, Krakov št. 206. Izmenjava dovoljena ali denar nazaj.
in davne
\- kila sivih, slišanih K 2-, boljših 2-40,   napol   belih  prima i
■   -80 K, belih K 4-—, prima kot davni mehkih K 6.—. velo-' J prima K 7—, 8— in 9 60. Davne sive K 6—, 7—, bele prima J
K 10—, prsni flavm K 12.—, od 6 kil naprej franko.        ■
i O     Gotove napolnjene postelje    OS
■iz tesno-nitnega, rdečega, plavega, rumenega ali belega inleta' l(nankinga), 1 1 obrni, ca 180 cm dolga, 120 cm široka, skupaj J i % t blazinama za glavo, vsaka ca. 80 cm dolga, 60 cm široka, ■ J dovolj napolnjeno z novim, sivini, flavmastim in trajnim per-J
■ jem za postelj K 16—, napol davne K 20-—, daunsko perje! i K 24-. Posamezne tohne K 10-, 12— 14-, 16-. fosa-i Imezne blazine za glave K H-—, 8-60, 4-—. Taline200:140 cm'
■ velike K 13—, 15—, 18—, 20—.   Blazine   za   glavo 90:70 J
■ cm velike K 4-60, 5-—, 6-60 Spodnje tnhne iz najboljšega i Jgradla 180:116 cm velike   K 13— in   16— pošlje   od 10 K'
naprej franko po povzetju ali naprej-plačilu          659 J
■ Max Berger, Deschenitz a 115(Bb'hmerwald). !
. Brez rizike, ker jo izmenjava dovoljena ali se vrne denar. Bo- J l        eato ilustrovani cenik vsepa posteljnega blaga zastonj
Na obroke!
4 K (mesečno. Dobava povsod. Božična naročila se pravočasno prosi. Kdor hoče poceni prvorazredno srebrno rementoar-uro in pravo 14 karatno zlato pancer-verižico kupiti, naj piše takoj natančni naslov na
R. Lechner,
i z zlatic
Mora
it.1
;sko,
118 šivalni stroj 20. stoletja.
Kupujte le v naših prodajalnah ali skozi
nato agente.
Singer Co, akc. b. za šivalne stroje
Ptuj, Haaptplatc 1.
Svaril« prsi ■••netkll Tm  od  fafih prodajalen šivalnih strojev
pod imenom »Singer, praojaal stroji M izdelani po imenu  naših
sUrejlih aiitemov,  ki MMtajK t tajnot-ti,   delaztnoZnosti  in kon-
■trukciji daltč aa našimi novejšimi zistemi.
Na «r. vpraianjt vtakokrat laželjeno pojasnilo!
V«orci voženj«, »rvaaja la Kopfaaj*  zaatonj   in   franko  — Repa-rmtaN raak« vrst« n »»»revij« hitro in obračunajo najceneje.
Ali potrebujete orožje ?
Dobri revolverji od K 5-—. Avtomatične repet. pištole kal. 635 mm od K 36-—. Fini fiobert-tešingi od K 8-35. Cene puike za lov in šajbe v najvišji kakovosti. Werndl. infant, puške skoraj nove K 750. Take odrezane v obliki karabinerja za krogljo 100/200 korakov K 12—, za šrot (kal. 28) po K 1350. Pišite takoj po cenik 1 (brezplačno) na strogo reelno fabriko orodja A. ANTONITSCH v Borovljah 41 (Korooko.                  881
400 hektolitrov
961
vipavskega in goriškega vina
imam za prodati. Izborna letošnja vipavska vina so imela letos od 16 do 20 stopinj cukermošta. Izvrstna vina in mošt, znan po celi Avstriji, prodajam na debelo po zmerni ceni po dogovoru. Imam tudi več tisoč cepljenih trt in korenjakov različnih vrst (Silvanec zeleni, laški Riznilc itd.). Cena po dogovoru. Se priporočam za oboje. Josip Cotič, prodaja vina in cepljenih trt Vrhpolje, p. Vipava.Kranjsko.
Tomaževa moka. irezdina znamka"
i
874
na travnikih, pašah,   detelj ščih  in krmil- i nih poljih že skozi desetletja priznano ceno I
fosforjevo kislo gnojilo. Tomaževa moka  „zvezdina znamka" zviša i
žetev in izboljša kakovost
Tomaževa moka  „zvezdina znamka" v je-1
seni ali   pozimi na grapavo  brazdo   polro-1
sena, je tudi za pomladanske setve izrednega I
vpliva.
arki   Tomaževa moka „zvezdina znamka'- se le I
v plombiranih  vrečah, na katerih je ozna-1
Cena vsebina in ki nosijo varstveno znamko, I
oddaja in se dobi v vseh  z našimi plakati I
označenih prodajalnah.
Pa&rike Tomaževih fosfatov
z  z o. z. BERLI1 W. Svari se pred manjvrednim blagom!
Priporočljiva domača sredstva.
Kitajski železni Malaga, kapljice za okrepčanje krvi pr«t: slabosti in bledičnosti (Bleichsuht) itd.; steklenica 2 K-— Tekočina za prša in pljuče, stekL 1-20 K pr«ti kalija, težki sapi itd. — Čaj in pilule za čiščenje km i 10 vin. — Čaj proti gititu a 80 vin. — Balzam giht, ude in živce stckl. 1 K ; izvrstno mazilo, ki i strani bolečine. — Bleipuriki živinski prašek a 120 K. Praiek proti odvajenju krvi * živalski vodi it 160. — Umtni strup za podgane, mili, ščurke a K 1-—. Ra»-poWjatev   L. HarbSt, apoteka, Bleiburf m Koraikem
Najboljša pentska razprodaja!
Ceno perje za postelj!
1 kf. sivih Misaaib 2 K; boljših t K *0 h; na pel belih 2 K 80 h; belili i K; belih mehkih 5 K 10 h; 1 kg najfinejših anrženo-belik, slišanih 6 K 40 h, 8 K; 1 kg flauma (Daunen) livega 6 K, 7 K; belega 10 K; najfinejši prsni 12 K. Ako se vzame 6 K, potem franko.
IBB** Gotova postelje "*?aj
iz krepkega, rdečega, pkuega, belega ali rumenega nankinga, 1 tahent, 180 cm dolg, 12" caa širok, z 2 glavnima blazinama, »saka 80 cm dolga, KO cm stroka, napolnjene z novim, sivim, trajnim in flamnastim perjem M »(atelje 16 K; psl-daiine 20 K; danne 24 K; posamezni tuhenti 10 K, 12 K, 14 K, 16 K; glavae blazine S K, 8 K 50, 4 K. Se pošlje po povzetju od 12 K naprej franko. Izmenjava ali vrnitev franko dovoljena. Kar se ne dopada denar nazai. S. Benisch, Deschenitz Nr. 716, tako, (Slonico). Cenik gratia in franko.
Kari Kasper
trgovina, % moiaaianblsvfota in zaloga smodnika
PTUJ
22t
pripore«« awjo bogato zalogo
špecerijskega blaga,
nadalje smodnika za lov in razstrelbe, cindžnore ter predmete mnnicije »a lov kakor patrone, kapseljne. šrot itd., nadalje glavno svojo zalcigo v umetnem gnoju za travnike, njive in vinograde i. s. Tomazova moka, kajnit itd. nadah* raftla-bast in bakreni vitrijol itd. po najnižjih cenah.
MT* Denar -	
prihranite pri solidni razpošiljalni   hiši Ljubljana št.   104,   ako vzorce  štofov in dame	R Miklauc, za gospode
MT" zahtevate.	*WB
Nobenih troškov, solidno blago.  Nobene kupne obveznosti.                           983	
Motorji
z» surovo   olje  s visokim   pritiskom od 16 do 100  HP.   Obratni
troški 1 do l1/, vinarja za uro in konjsko mo«. Bencin-, petrolin- in beniol-motorji ležeče in stoječe   konstrukcije od 1 do 50 HP, ter lokomobili od 2 do 20 HP.  Obratni troški 5 do 6 vinarjev na uro in konjsko mo«.                   76
Dunaj, UJ., Pauln8gaase a — Budapest, VI., Vaci kOrut 37 Ugodni plačilni pogoji. — Ceniki in obisk kupcev brezplačno.
veliko trgovino Mann Koss, Celje ■
zaradi njene solidnosti, nizkih cen in velikega izbira, kjer se s samo dobrim blagom postreže; tam se vse dobi, kar kmet le potrebuje, naj si bode manufakturno blago, gotovih oblek za moške, ženske in otroke, klobuke, čevlje, sploh obutalo, strikane in sifonaste srajce, kravate, otročje vozičke, na-
-----^^==E=EEEEEEEE^E==    or°Dne vence in trakove, z eno besedo vse.     .......                             -----
— 11 —
•rojih.    Sledeča  tabela daje natančni  pregled o živinoreji  v evropejski Tarčiji i. s. v letn 1910:
Vijalet	Konji, mule, osli	Goveda	Ovce in koze
Adrianopel	107.624	382.074	2,736.520
Soloniki	150.680	419.513	2,743.613
Monastir	108.451	302.269	1.748.607
Kosovo	116.869	405.328	1,663.79V
Janina	54.271	91.314	1,418.217
Stambul	2767	2.670	14.894
TšataldŠa	4.682	25481	107.663
Skupaj              545.294   1,628.659     10,433.441
V vijaletu Saloniki se v zadnjem času tudi mnogo kamenite soli prideluje. Produkcija zrastla je od 4 milijonov leta 1908 na več kot S'A milijonov. Najvažnejše železnice evropejske Turčije so: orientska železnica, ki meri 951 kilometrov, nadalje železnica Soloniki-Monastir, ki meri 218 km, ter končno železnica Konstanti-nopel-Saloniki, ki meri 512 km.
(„Grazer Tagblatt")
Zadnje vesti o vojni.
(Zadnji telegrami.)
Srbija odneha?
Belgrad, 21. nov. Srbska viada je sklenila, da bode odslej avstrijske in druge konzule popolnoma rešpektirala in jim vse pravice pustila. Za Prizrend pusti avstrijskemu konzulu prosto roko. — Tudi glede s a-nostojnosti Albanije pričenja srbsko časopisje pametneje pisati. Odločni nastop Avstrije je Srbe prestrašil. Avstrija pač noče in ne more od svojih zahtev odnehati, vsled tega se mora Srbija naši želji pokoriti.
Bitka pri Monastiru.
Belgrad, 21. nov. Bitka pri Monastiru je trajala 4 dni in je bila ena najbolj krvavih v celi tej vojni. Baje je bilo 20.000 Turkov ubitih in ranjenih; istotako so srbske izgobe velikanske. Kraljev brat je bil težko ranjen.
Nič premirja!
Konstantinopel, 21.nov. Turčija je odklonila pogoje Bulgarov in zaveznikov glede premirja. Vsled tega se vojska na «eli   črti  nadaljuje.
Albanija neodvisna.
D u n a j, 21. nov. V soboto pro-klamirali bodejo albanski poglavarji v Durazzu neodvisnost Alb an i j e.
Dun a j, 21. nov. Prestolonaslednik Franc Ferdinand se je danes v Berlin k nemškemu cesarju odpeljal. Včeraj je bil nemški zunanji minister na Dunaju.
Zadnja vest.
Položaj se je zaradi pristana ob Adriji zopet p o o j s t r i 1. Srbija še ne odneha. Nevarnost vojne je zopet večja.
Posledice prehlajenja
se lažje prestane, ako se nekaj časa Scottovo emulzijo jemlje in s tem truplu nove moči dovaža. Vpliv Scottove emulzije je tako priznan in preiskušen, da jo mnogi odrašcni in otroci, v časih vremena za prchlajcnjc aH pred nastopom mrzlejšega vremena redno jemljejo, da preprečijo s tem prehlajenje. Krepkost trupla se s tem izdatno poveča, kar je zlasti za slabotnejSe osebe za-željeni vpliv, katere imajo drugače pri vsakem menjanju
vremena s težavami prehlajenja opraviti. Iz najčistejših in najvplivnejših snovi sestavljena in vsled posebnega Scottovega ravnanja dobra ter okusno napravljena je Scottova emuliija zanesljivo, primerno sredstvo, utrditi hitro in stalno zdravje. Cena originalne steklenice 2 K BO b. Se kupi v vseh apotekah-Proti vpošiljatvi 60 h v znamkah na Scott & Bowne, 2. z o. z. Dunaj VII, in s sklicavanjem na ta časopis se vrši enkratna pošiljate? poizkusa po apoteki.                         28
Kdur išče ceni nakupni vir za rabne predmete in priložnostna darila vseh vrst, naj zahteva potom dopisnice od priznano izborne tvrdke c. in kralj, dvorni liferant Hanns Konrad, razpo-šiljalna hiša v Mostu (BrUx) št. 1597 (Češko) bogato ilustrirani glavni katalog s 4000 podobami, katerega pošlje omenjena firma na zahtevo vsakomur zastonj in franko."
Vaše zdravje dobite t Vaša slabost, holečine izginejo. Vale oči, živci, muskeljni. kite postanejo krepki, Vaše spanje zdravo, kmalu pride zopet Vaše splošno dobrostanje, ako rabite pravi Feller'jev fluid z zn. „Elsalluid." Vbogajte našemu nasvetu! Poskusite naročiti tega fluida za 5 K franko. — Dober teki Zdrav želodec imamo in nobenih težkot in bolečin, odkar rabimo Feller'jcve odvajalne Rhabarber-pilule z zn. nElsapillen." Povemo Vam iz izkušnje, poskusite tudi te, one uredijo odvajanje, pospešujejo prebavo, odpravijo krč in izboljšajo kri. 6 škatljic franko 4 krone. Izdelovatelj in lekarnar E. V. Feller v Stubici, Elsaplatz 241 (Hrvatsko.)
Knjiga zdravja in zdravljenja je ravnokar izšla. V njej nag podučuje   izkušeni,   prvorazredni   zdravnik,   kako se   ahko svojo polno moč in zdravje  ohrani,  kako   se   najde   hitro in temeljito zdravljenje, ako kvarijo življenje  slabost živcev, histerija, splošna ali prehitra slabost, nervozne želodčne in črevesne bolezni, težave I prebavljenja, pomanjkanje spanja, glavobol,  nervozne   težave pri . srcu, bolečine   v hrbtu,   ischias, krči,   revma,   g.ht,   otrpljenje in neštste druge trdovratne bolezni. To 64 strani  obsegajočo  ilustrirano knjigo dobi vsakdo zastonj in franko od zdravniškega zavoda Elektro-Vitalizer (Budapest,) VI., Andrassy-ut.  27,  mezzanin 176). Ako hočete zdravi poslati, zahtevajte takoj to svetovnoznano knjigo. To je krasno posteljno perje, zakliče  vsaka   gospodinja radostno, ako pride kaka pošiljatev najbolje renomirane   tazpošilje-i valne hiše posteljnega perja S Benesch. Descbenitz, (BOhmerwald). ! Ako izbornega  blaga   te tvrdke še   ne poznate,   zahtevajte  takoj i vzorce in cenike, ki se Vam jih brezplačno  dopošlje. Gotovo bo-dete istotako presenečeni!
Loterijske /številke.
Gradec, dne 9. novembra:   21, 47, 27, 62. 45. Trat, dne 16. novembra:    25. 44   73, 40, 31.
Št. 194/12
19
io*»
Sprejme se         1018
pridni postiljon,
ako   mogoče  izsluženi   artile-rist ali kavalerist,
konjski hlapec in hlapec k volom
pri   trgovcu    Krane   Schoste-ritseh, Št. Vid pri Ptnji.
Marljiv in priden   1019
pekovski učenec
se takoj sprejme. Parna pekarna Hans Novak, Pragersku.
Studence    1015
vsake vrati iz betona in tudi iz kamenja, kakor tudi vsaka popravila napravi najboljše, najhitrejše in najcenejše Aitoi Liisclinig, izkušeni studeučni mojster v Slov. Bistrici. (Karta zadostuje).
Posestvo     1017
pri veliki stezi, za vsakega obrtnika primerno, je za prodati na Gornji Hajdini blizu Ptuja,    ki    obstoji   iz   5   joh
frunta,  goše, osejano je vse. [ram v dobrem stanu.   Stale in     kolamica,     tudi      sadno drevje.   Kupci naj se oglasijo pri   Julian   Cartl,   krčmar   na Hajdini št. 51.
Mala gostilna iou
vendar prav dobro idoča, sredi velike in lepe vasi, z lepim zemljiščem, sadonosnikom, brajdami itd. (kjer se lahko po dve kravi in svinj na zahtevo redi , se takoj zaradi bolezni za samo   10.000 kron
S roda. Natančneje pove Fraiz Bteliiz,   Zgornja    Polskava pri PrageMkem.
Gostilna s trgovino
naga in zalogo pive, lepim malim posestvom, na   zelo   lepem    prometnem
Srostoru ob glavni cesti na eželi se takoj z vsem skupaj kak stoji in leži z vso premičnino, vozmi, sodi, živino itd. zaradi družinskih razmer iz proste roke za samo 20 tisoč kron pod lahkimi plačihimi pogoji proda. Natančneje pove Frani Petelinz, Zganja Polskava pri Prageraken. 1013
1 ali 2 pekovska učenca      i°"
se   takoj   sprejme   v   pekariji Primati, Mnreck,
žepna ura, mnogo marka „Sirena." Le ta ura ima veleprima švic. kolesje in je ni razločiti od zlate ure za 100 K. Za natančnost garantiram 5 let, 1 k. 4 K 85, 2 k. 9 K 60 Nadalje ofer. Gloria-srebrno žepno uro za S K 70. Vsaki un se doda zastonj eleg. pozlačeno verižico. Brez rizike. Izmenjava dovoljena ali denar nazaj. Pošlje po povzetju S. Kuhane, eksp. ur, RnltOH, Sebastiang. st. ^46-
1010
Samostojni pridni
fšstfer
oženjen,   se   s   10.   decembrom   1912   aa vinogradniško  posestvo pri Mariboru   sprejme.    Ponudbe je vposlati na Kari Scherbaum & Sonne, Maribor.
Prostovoljna sodnijska razprodaja posesti.
Od c. kr. okrajne sodnije Velikovec (Vol-kermarkt) se bode vsled naprošbe dedičev dn© 27. junija 1912 umrlega posestnika Albina Po-lenat p. d. Hutter v Kaunzu javno razprodalo:
1). Hutter-posestvo v Kaunzu št. 23 e. št. 30 k. o. Kaunz, ki obstoji iz podzidane, drugače cimrane parterne stanovalne hiše, iz gospodarskih poslopij z živniskimi hlevi — 21 ha 67 a 69 m: kmetijskega zemljišča kakor njive, travniki, paše, vrti in gozdi; to se izkliče za svoto 9.400 K.
2). Vse v zapuščino spadajoče premičnine (1 konj, zaloge krme in žitja, gospodarsko orodje), ki se jih izkliče po cenilni vrednosti.
Razprodaja se vrši dne 30. novembra 1912 dopoldne Ob 9. uri na lici mesta pri p. d. Hut-terju v Kaunzu.
Ponudbe pod izklicno ceno se ne sprejmejo,
Premičnine je v gotovini plačati in takoj proč spraviti.
Na posestvu zavarovanim upnikom ostanejo njih rubežne pravice brez ozira na prodajalno ceno obdržane.
Pogoje o dobah in kraju plačila itd. se lahko pri tej sodniji, soba št. 3 vpogledajo.
L lu. okrajša .odoija v Velikovcu old. I
dne 16. novembra 1912.
(Podpis)
Cisto zastonj ne
pač pa                             10"
za malo denarja po povzet-ju oferiram
25 m raznih ostankov (restov) za srajce,   cejhe
in pralne obleke
MT K 9-90. ^H
40 m raznih ostankov za srajce,  cejhe in bar-
hentove obeke
pLV* K 17.25. -P|
Poleg tega 3 skupine;
I. Za moške: na 1 obleko iz sukna 1 trikot-srajco 1 zefir-srajco 6 žepnih robcev za K B.—
II. Za ionske:
na 1 voljn. zimsko obleko 1 voljneni Sal ali robec 1  namizni pit 1 zimska srajca 6 žepnih robcev za K 15.-
III.
10 m flanela za srajce 10 m Sifona za srajce 10 m barhenta za obleke 10 m pravobatvnega kre-
tona
6 prtov (Handtuch)  in 6
žepnih robcev
za K 25.-
Za trajnost se jamči. Kar ne dopade, se izmenja.
Razpošiljal na hiša
M.   PLATOVSKY,   Pisek,   Češko.
Pazite na firmo I                                    Ustanovljeno 1. 1881.
Razglas/
Šparkasa v Brežicah na Savi je sklenila, da zviša obrestno mero za posojila z in brez hipotek od 1. januarja 1913 na
obrestno   mero   za  menice  pa od 1.   novembra 1912 na
m.
Sparkasa Brežice na Savi
meseca novembra 1912.
1016
Langen & Wolf
Dunaj X, Laxenburgerstr. 53
inženirska pisarna: Gradec. Annenstrasse štev. 10.
Originalni „OTTO"-motorji
za bencin, benco, perolin, „sauggas" in surovo bije
Bencin-lokomobili
s streho ali brez nje.
Mašine za obdelovanje lesa.
Kompletno pohištvo za žage in mizarske delavnice.
Ledenice in hladilne uredbe.
Obisk inženirja, proračun   troškov, prospekt 526 A.
[i. Z. zastonj.                                873
786
II—Bi Z priveskom in futeralom
stane moja prava amerikanska anker-remontoar-ura, najfinejše zaniklana, 86 urno dobro regulirano anker-kolesje, skupaj z lepo niklasto verižico, priveskomin futeralom, dokler traja zaloga, vse skupaj le
K 3-— en kos.
8 leta pismene garancije. — Pošlje po povzetja.
Radium
svetilna budilnica
20 cm visoka, cifernica in kazalci prirejeni z radium vse-bujočo substanco, »veti v temi, tako da se čas lahko natančno čita.
Cena enega kosa ... K 4-— Z dvojnimi zvonci .  . K 5.— S štirimi zvonci ... K 6— Radium- godbena bndii-nica.......K 8—
3 leto pismene garancije. 1'o.šiljatev po povzetju. -^|
Max Bohnel,
DUNAJ, IV., Margaretenstrasse 27/51.
Originalni   fabrični cenik s 6000 podobami zastonj   in franko.
Ako hočete svojega moža,
brala, sina, svojo ženo, sestro ali hčerko ali svoje naibliije so-rodcike od grozovite navade in pogina pred pijančevanjem rešiti, potem Vas prosimo, da se na nas obrnete; mi Vam bode-mo lu na lahki in ceni način pomagali, na katerega smo že tisoče ljudi od bede, revščine in pogina rešili.
Seznanili Vas bodcmo z naSo metodo, ki se jo lahko rabi. brez da bi pijači udana oseba to kaj opazila. V nojvečih slučajih sploh ne more razumeti, da Špirita ne more več prenesti, on misli, da je temu preobili vžitek vzrok; in vsak dan dobivamo mnogo zahvalnih pisem od mož in žen vseh razredov, bogatih in revnih, katerim se je s krasnim uspehom pomagalo. Korespondenca se vrSi pod največjo diskrecijo in za neškodljivost metode garantiramo; blagovolite citati, kaj gospod Unrein Franc v Reniczabanva piše:
Velcštovani gospod, [Copenhagen, Dansko!
Prosim bodite tako dobri in poStjlte mi dve »atlji po poštnem povzetju z 20 K. — Imam dva prijatelja, ki sta se hudo pijači udala in rad bi ju odvadil.                          ....
Jaz sam sem vpliv „Kina" poskusil, ker sem tudi hudo pil in si nisem mogel ve« pomagati. Odkar sem vžil Kino-praSke, sem ves drugi človek, sera zdrav.in imam vse drugo življenje s svojo družino. Hvala Vam za uspeh Kina, prosim, pošljite mi takoj. Rckomandh-al bodem še mnogo ljudem, da je Kino jako uspešno sredstvo proti pijančevanju.
S pbštdvanjem                  Unrein Franc.
NaS preparat prodajamo po nizki ceni 10 K, pošljemo ga proti naprej-plačilu ali povzetju, ako se piše na naš naslov, v Kopcnhagen.                                                                        ""*
Kino Instituted Kopenhagen K. 7. Danska.
Pisma se frankira s 25 vinarji, dopisnice pa z tO vinarji.
—
Gospodinje !
Previdnost!!
Ne kupite putra ali nadomestila za puter, dokler niste glasovite, sploSno preiskoSene svetovne marke           460
BLAIMSCHEIN
ff
UNIKUA1*'
MARGARINE
preiskusili.
iiUUJKUM" ni rastlinska margarina.
■i UNlKUM" se izdeluje iz najčistejše goveje masti (Kernfett) s velepasteurizirano smetano in ima vsled tega najvišjo redilno vrednost ter je v resnici zdrava.
i,UNlKUM" ni umetniški izdelek, temveč najčistejši natnrni produkt.
■■UNlKUM"   Je    C^O"!    cenejSa nego navadni puter in garantirano mnogo izdatnejša.
za   "■»'^~ |0
SAMO BLAIMSGHEIN „UNIKUM" je s stalno državno kontrolo varovana in je to  na vsakem zavoju
razvidno.
Cenjena gospodinja!
Ne pustite se vsled tega z drugimi naznanili zapeljati in rabite kot nadomestilo za puter, kadar
pečete
cvrete
kuh&te
za kruh s putrom
BLAIMSCHEIN's „UNIKUM"-MARGrARIN0
Se dobi povsod.                                                                                    PoizkuSnja gratis in franko.
Združene fabrike za margarino in putra, DUNAJ XIV.
Najcenejši in najpopolnejši
stroj za posnemanje mleka je
2v£a,37-£art:fci.'<>» JLA-ZBOLO"
Prvnrazredni Izdelek Ednostavno ravnanje
Zajamčeno delo na uro 120 I. Cena samo K 135*—*
Stroji za pripravo krme
alamoreznloe, reporeznice, šrot-mlini, parilnlkl za krmo, pumpe za gnojnico preie za mrvo ter vse druge   kmetijske stroje  izdelujejo in  oddajajo  700 krat  odlikovani  fabrikanti
Ph. Mayfarth & Co. Dunaj II i.
Frankfurt a M.                     Berlin.                     Paris.                       {
Katalog št. 637 a zastonj in franko.                                                 Išče se zastopnike.
Vsled dežja izmučeno in izprano krmo morate
letos z dodatkom   BartheFovega  krmilnega apna in soli izbolj-šatr, ker bi drugače
driske, motenja prebave in bolezni kosti
zanesljivo nastopile.                             915
Kmetovalci zahtevaj to vedno izrecno
Saftel* krmilno apno,
kajti le to se je skozi 19 1 e t najbolje obneslo. Izdatek majhen. Vpliv krasen. Popis zastonj.
Michael Barthel & Co., Dunaj X.,
Siccardsburggasse 44.
Se dobijo v trgovinah, kjer visijo naši plakati.
Novo!
Slager 1912.
D. R. G. M. št. 526081
Novo!
t— Po zelo znižanih cenah!-----
Ivan Berna
v Celju, Herrengasse štev. 6
lilijala Gnitrgasseitn. 15, in telefon Štev. 87/11111., telefon Herrengasse šfev. 94/11
priporoča svojo bogato salogo valval sa pomladansko letno in rimsko »ezijo, vse vrsta molkih, damakik im otroških eetljeT lastnega in tujega izdelka. Gani sa pate, vrvice, zaponke, vedno T maj-vetji izberi. Priporočam tudi specialistom prave gorske i a lovske tevlje. bdeluje se po meri v lastni ietavmei, sprejemajo se tudi popraTil*. Fostreiba teeaa, ease Milan«. Xaaaaaja aaracUa proti »•v-«*«.                                       615
1
186
se dobi
rezano blago, perilo in obleke
pri Adstfti Wesiak, Maribor, FreitaosjaaMagysfFalle
(od novega Hauptplatza proti „Narodnem domu") v.novo zgrajeni -Warenhalle.'
Novoletna šaljiva karta
v doslej nikdar vidni   vrsti. Vsaka  karta „šlageru, ni za prekositi,
humoristično  in  senzacijsko.  Vsaka, tudi najmanjša pošiljatev je
dobro   sortirana in vsaka karta v kuverti.   Samo mi imamo edino
razpečavanje. Zastopnike se za vse kraje iSce.
26 k&vT- k' vpoš' °'76 K           Habighorst & Co.
so   „   175 „                                 Bochum i. W.
100     „      8—  „                                          Postschliessfach 149.
Povzetje 40 vinarjev več. Pismene znamke vseh detel vzamem v plačilo.                                          970-
Zelo dobro idoča
!•** gostilna
s trgovino mešanega blaga, veliko lepo nadstropno hišo tik velike farne cerkve, šole in državne ceste, 10 minut od kolodvora, eno uro od Maribora v zelo priljubljenem in lepem kraju, se takoj zaradi preselitve in nezmožnosti slovenskega jezika za samo 31.000 kron pod lahkimi plačilnimi pogoji proda. Vse natančneje pri Franz Peteline Zgornja Polskava pri Pragerskem. Vsakemu interesentu se na zahtevo brezplačno razglednico hiše vpošlje.     949-
Otročji vozički
za 12,14,16,18, 20 K In tudi finejše sorte v velikem izbira se dobiva ? veliki trgovini
Johann Koss
CELJE
na kolodrerakem prostora. (afchfaajsjjta cenik).
Izdajatelj in odgoTorni uradnik: Kari Linhart
Tiskal: W- Blanke t Ptuja.
73
3
52