^lovenei! Prvi državai zbor, v katerem ao aaši sloveaski poslaaci, zediajeai s Hrvati, Cehi, Poljaki pa z nemškimi koaservativci, imeli veeiao, skleaoli so sloveaao presvitli cesar, dne 22. aprila t. 1. s prestolaim govorom. Kmalu, že 2. jua. t. 1. vraile se bodo pri aaa v kmetskih skapiaah Bove volitve.v / / ^ Rojaki! Čeaar smo se pri zadajih volitvali za državai zbor, 1. 1879^yKdostao aadejali. to so aam takrat izvoljeai poslaaci le deloma priborili, delonra še srečao Bapi^li, a maogo prisiljeai bili prepnstiti aovemu državnemu zboru. Kaj je bilo temu krivo? Preaialja večiaa, sprva komaj za dva glasa. Trebalo je torej velike modrosti, skrbue opazaoati, vedije potrpežljivosti. Le tako je bilo mogoče večino obraaiti, jo sčasoma povekšati ia ojačiti. To se jim^res posreči. Sreeno prebijejo 6letao borbo za večiao ter oliraaijo miaisteratvo grof Taaffejevo, ki je kitro v začetku izjavil, da ae pusti ^Slovaaov k steai pritiskati" ter boče vsem narodom biti pravičea. Vrhu tega ia vkljub aeizmernim oviram ao aaši poslaaci veliko delali ia skleaoli maogo aajkoristaejšili poatav, vse v emislu za pravi blagor, za ukrepčaaje miljeae Avstrije, aa korist vsem aarodom. Sam svitli cesar so v preatolaem govoru to slovesao ia javao pred celim svetom prizaali ia polivalili poslaace rekoč: ,,Kakor ra»l hraležno priznavain, kar se je storilo, 1ako sc tudi Vi laliko z zavestjo, da ste zvesto ispolujevali Svoje dolžnosti, ozirate nazaj na Svo.ja dcla in trnd, ter ua njih uspehe za blaginjo Mojili iiarodov, katerim vsem z jednako Ijubeznijo naklaujam Svojo očetovsko skrb." Do8tavili ao pa presvitli vladar še za celo Avstrijo aeizmerao važae besede: ,,Moja vlada Iiode vstrajno za državni blagor nadaljevala pot, katero je uastopila, da začeto delo završi iu doseže to, kar se strinja z Mojimi (ces?.rjeyirai) nnzori, željami in liadanii'1. Toraj ae aazaj, ae v straa, ampak aaprej po omenjenej poti bode hodila aaša vlada. Ia to uaiogočila, to doaegnola je modrost, opazaost ia potrpežljivost aaaih aedanjih poslancev in ajiliovili tovaršev, slovaaakili ia nemških. Kaj aledi iz tega? Gotovo le to, da izvolimo zopet sedaaje ali vsaj jim popolaem podobae poslance! Le takšni ao voljai obraniti, kar ae je v aestih letih bilo akleaolo dobrega ia dostaviti, česar je še trcba. In to je sedaj vseli avstrijakih doaioljubov poglavitaa akrb, aajvečja doižaost. Ohraaiti ae mora prvič vae, kar je zadaji državai zbor akleaol rea dobrega, aa primer: razairjena volilaa pravica aa petakarje, olajšave vojaške ia šolske, povišaae duhovniako plače ia peazije, postava zoper oderuhe, postava obrtaikom v korist, postava zoper živiaako kugo, vsled katere je aaša živiaa dobila lepo ceao itd. To ae aiora oliraaiti. Dostaviti ae pa mora dragič vse, eesar je posamezaira ataaovom za njihov obstaaek in aapredek potrebao, zlasti kmetskemu, dalje poaaaieznini aarodom, osobito sloveaskemu, to pa v narodaem, v političaein ia gospodarskem ozira. Vae to mora dostaviti aovi državai zbor. Dae 3. maja t. 1. sešel ae je v Mariboru aa povabilo odborovo odličea ahod zaupaih domoljnbov iz vae slovenake Stajerske; ta slaod skleail je svetovati Sloveacem v treh kmetskih akupiaali, naj bi oadi izvoljeai bili sledeči aloveaski, aarodai kaadidati, gospodje: 1. Za okraje: Maribor, Slov. Bistrica, Koajice, S!ov. Gradec ia Mareaberg: Baron Hcrnian Goedel bivši državai poslaaec ia podpredsedaik zboraici poslaacev, deželai poslaaec ia atajerskega deželnega glavarja aamestaik, dvorai avetovalec. 2. Za okraje: Ptuj, Ormož, sv. Leaart,Rogatec, Šmarje, Ljutoraer, Goraja Radgoaa: Božidar Raič, bivši državui poslaaec, deželai poslaaec, župaik pri sv. Barbari v Halozali. 3. Za okraje: Celje, Vraasko, Goraji grad, Laško, Soštaaj, Brežce, Kozje, Sevaica se priporoča: 3Iiliael Vošnjak, posestnik v Celji, deželai poslaaec, predsedaik zveze sloveaskih posojilaic itd. To ao aaši aarodai kandidati sloveaski za kmetske skupiae. Složai jili postavljamo domoljubi sloveaaki, a volici aloveaski volite jih složao! I. V narodnem oziru ae mora tudi aam Slovencem veader eakrat dovoliti djaasko ia resaičao popolaa jednakopravaost sloveaščiae v šolali, uradih ia javaem življenji. Zlasti je aujao treba, da se dotiene resolucije, od zadnjega državaega zbora skleaeae, izvedejo točao ia aemudoma. V posaaiezaem je treba: a) sloveask' otroci aa Ijudskik šolah se morajo poučevati s pomočjo aloveaske materiaščiae, aemški jezik pa se aaj ači kot učai predmet, kder to atarši želijo ; le tako ae aaučijo otroci, česar jim treba; b) tieiteljišče v Mariboru mora biti za nas Slovence aloveasko, NemcT1_aJQjy Gradci dvojao učiteljiače, torej naj aam pustijo mariborsko; c) v sredaje šole se aaj iz Ijudakih aol slovenski dijaki z dobrimi spričevali vsprejemajo brez preskušnje in pripravljalaega kurza, da ne zgubijo brez potrebe celega leta. Prva 4 leta ali razrede aaj ae ajim priredijo posebai oddelki ali paralelke, kder se bodo sloveaski poučevali. V 4 letib se nemšč-ini zadosta privadijo in bodo v 8. letih izborno zaali sloveask' iB aemški; d) aa graškem vseučilišči se morajo za juriste prirediti aloveflake stolice poučae. II. V političaem oziru: d) aova aagodba z vogerskimi deželami 1. 1887. poaovi se le aa podlagi stroge, vzajemae pravienosti; b) vojaška postava se 1. 1889. podaljša proti primeraim olajaavam ia proti temu, da zadobijo do tiste dobe djaaski popolno jedaakopravnost vsi narodij torej tndi sloveaaki, kajti krvai davek nalaga se vsem jedaako, treba tedaj privoščiti vsem jedaakih pravic, c) volilne rede treba temeljito izpremeaiti. III. Vgoapodarakem oziru: a) aova colaiaska poslava uaj aa tuje viao, zraje, splob kmetijske pridclke, aavrže mogoče veliko colniao. Ta bo državae dohodko znatno pomaoževala, ob eaem domaeo kmetijstvo varovala, jihovim pridelkcim ceao povekševala, naš deaar doma zadrževala in sploh občao blagoataaje maožila. Colainske zveze s prajzovsko NeBicijo pa ne trpimo. Oaa bila bi grob aeodvisaosti naše Avstrije ia amrtai ndarec naaim fabrikam, obrtu ia kmetijstvu; 6) kmetskim Jjudcm se aaj dovolijo kmctake zbornico, da bodo svoje sta- novske koristi mogli sami tako zagovarjati, kakor trgovci, obrtaiki, advokati ia aotarji v svojih zboraicah; c) za spodaji Stajer se ustanovi trgovska iu obrtaa zboraica, podobaa onej v Gradci ia Leobau ; d) mavte se aaj odpravijo ; e) ceaa soli zaiža; f) priatojbiae kmetom in obrtaikom zaižajo; g) borzai davek uvede; h) uprava ae aaj tako preaaredi, da bodo zlasti žapaai kmetaki imeli meaje pisarij ia potov. Sloveaci! To so glavao tooke našega aarodaega črteža ali programa. Izvršene bodo, če se volitve sedaaje sploh v Avstriji završijo arečao in v smialu večiae zadajega državaega zbora. Nasloajeae ao aa vaestraaske naše potrebe, vzete Vam iz srca, položeae aa jezik. Dajte jim še zmagovalae moči. Izvolite narodae slovenske kandidate, da jih pogovarjajo ia izvršijo v državaem zboru. Sloveaci! Vi slovite kot pošteni nepokvarjeai aarod. Vaa Avstrija pozaa Slovencev zveato udanost do svitlega cesarja ia njegove prevzvišeae hiše. Iskre aajčistejšega domoljubja zaaetile so v Vašili blagih srcili ogeaj goreče ljubezai do prekraaae domovine sloveaake. Ta Vaa je rodila, ta vzgojila, ta Vas vaprejema v svoj tihi grob. To preljubo domoviao želite ohraaiti celo, aeoskrunjeao svojim potoBicem. Na aloveaskih tleh ima Sloveaec prvo besedo! Podajte si torej bratovske roke pri teh prevažaib volitvah! Volite aarodao, volite slovenako! Udcležite se vsi volitve, ki imate pravico. Izberite aaniih pošteajakov za volilae može. Tako bo daa 2. jaaija 1885. zapiaaa v zgodoviao Sloveacev kot daa aarodaega poaosa, domoljubnega_ veaelja, sloveaske zmage. Živel sloveaaki rod, Zivela sloveaska domoviaa! V Mariboru dae ?>. maja 1885. Odbor Slovenskega društva.