T?' ' -r • AND P!B!tflPTIU UBIIII ajvečji slovemki dnevnik | t Zdrn2tn3i državah r*ljm za celo leto.........$5.00 1 Za pol letn............... SOt | Zi New York celo leto____ 6.00 4 Za inozemstvo celo leto... 7.00 5 (No 5W APTggmm OT THE ACT 07 OCTOBER lflT. ON WHAT THE POT OFFICE OF WW YORK. N. T. By Order cf the President, A. g Bqrteson, P. M GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. The Largest Slovenian Daily In the United States Iasned every day except S on day« and legal Holidays 75,000 Readers "VI telefon: 2876 cortlandt Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at Mew York, N. Yn under the Act of Congress of March 3, 1879. telefon: 4687 cortlandt no. 8. — fttev. 8. NEW YORK, SATURDAY, JANUARY 10, 1920. — SOBOTA, 10. JANUARJA, 1920. VOLUME XXVm. — LETNIK XXVm. UVELJAVUENJE MIROVNE POGODBE v soboto, ob Štirih popoldne, bo uveljavljena mirovna pogodba. - navzočih bo štirinajst narodov. najviftji svet BO prenehal obstajati. — mandat za armensko bo ponuden norveški. Poroča Edwin L. James. Pariz, Francija, U. januarja. - - Francoski zunanji urad je včeraj zvečer izjavil, da bo versaillska mirovna pogodba uveljavljena v soboto, ob štirih popoldne. To objava je pnsia potem ko se je plašilo, da bo mirovna pogodba uveljavljena du- 15. januarja. . Glasi se, da je ministrski predseijtaik Clemeneeau naenkrat sklenil pustiti nerešene sedaj visele spore z Nemčijo ter izmenjati rati-ftkaeijske listine ter s tem zopet ustanoviti politiko, katero je svet zasledoval. Tiger noč«', bi bila nova konferenca zadržana vsled nem-skegu položaja. Naslednji narodi se bodo vdeležili eerimor.iji : Francija, Anglija, Italija, Japonska. Belgija, Bolivija. Brazilija, Guatemala, Poni, Poljska, Stani. CVKn Slovaška. Uruguay in Nemčija. Paris, Francija, januarju. — Pričakovati je, da bo najvišjega svetu konec v sobo:o, ko bodo izmenjane ratifikacijske listine. Svet bo še sklenil, če naj bo cerimonija izmenjave ratifikacij javna in če se naj narode, ki niso še odobrili pogodbe, med njimi tudi Združene države pripusti k eerimoniji podpisanja protokola. Glasi se, da bodo diplomatični odnošaji z Nemčijo obnovljeni v r.edeljo, ko bo francoski poslanik odpotoval v Berlin. Baron von Lersner, zastopnik Nuncije, bo izročil francoskemu predsedniku Poineareju svoje poverilne listine. Ni še znano, če ho imel najvišji svet danes sejo, potem ko so dospeli semkaj Lloyd George, Nitti in drugi angleški delegati. Tozadevno vprašanje j« očividno odvisno o . ... ... besedila poslanice, ki bo prišla v Ifaag. Brez czira na naravo in znaeaj zavezniškega sporočila pa tralno dež« lo nsprimer dali jamstva, katera bi Norveška zahtevala \ takem slučaju. Buenos Aires, Argentina. 9. januarja. — Anglija, Francija in . . ZdnUene drtov«, ki priznavajo italjanski značaj Reke, bodo dale Je danes izjavdo da bodo ho umu mestu popolno suverenost pod Ligo narodov ter ohranile le ,andske V™**™ dolocile tek' kl carinsko zvezo s Jugoslavijo, — soglasno z memorandumom, tika- jo(lim se Dalmacije in Reke, katerega so pred kratkim izročile te veletiile italjanskemu zunanjemu ministru Scialoia. Sumarična vsebina memoranduma, katero je brzojavil rimski poročevalec, je bila objavljena včeraj v lista Nscion. V memorandumu priznavajo Združene države, Anglija in Fran-e ja vse kot primerno, da se ugodi zahtevam Italije z ozirom na o-toke Pelagruž, Vis in Lušin. Italiji dajejo popolno suvereniteto nad ga bo zavzela holandska vlada. V nizozemskih grokih se ne dela nikakili tajnosti iz zadreg, katere je trpela Holandska vsled akcije prejinega kajzerja, ko se je meniniČ tebinč nastanil na Ho-landskem. Kljub temu pa so vsi prepričani, da je treba vzdržati temi tremi otoki. Tu sile priznavajo Italiji maudat nad Albanijoi8V*to*t azilne pravice , . , ' V . . . Stališče vlade Združenih držav ter popolno suvereno^ nad Avlono ter ozemljem v ozadju, ki je po- trebno za obrambo mesta. Memorandum pravi, da tc koncesije zadostno zavarujejo praviee in aspiraeij; Italije. Kljub temu pa bode te sile v duhu prijateljstva, ki ga gojijo do Italije, vzele v pretres nadaljne zahteve Italije, posebno pa diplomatično zastopstvo Zadra in odločitev glede tega vprašanja bo prepuščena prebivalstvu toga mesta. '/. ozirom na italjanski predlog, naj se loei Reko ter ustvari z ozemljem v oxadju "'rv.iffer'* državo, ki bo bila popolnoma neodvisna in ki naj bi dobila tudi pristaniške in železnico, pravi memorandum, da obstoj Reke in "buffer" države izključuje medsebojno drug drugega, ksjti v«* k a oblika ločitve bi se izvršila na škodo mest« iti tudi na škodo ozemlja, ki se nahaja v zaledju. V namenu, da se zavaruje italjanski značaj ter avtonomijo Reke so velesile, ki predlagajo memorandum, pripravljene vzdržati mesto pod varstvom l.ige narodov in ker je Italija elan Lige. bo lahko zavarovati italijanske interen-. Italjansko zahtevo za koridpr ali hodnik, ki bi ustanovil terito-rtjulno nepretrganost med Reko iu Italijo, sma-ra memorandum za popolnoma odveč in uresničenje te zahteve bi ustvarilo resne ekonom ike in teritorijuine komplikacije. Zahtevo Italije za aneksijo otoka Lagoste iz strategičnih razlogov se smatra v memorandumu za neupravičeno, kajti kontrola Ita-l'je n«d Jadranskim morj<»m je zagotovljena vsled posesti Trsta, • 1'idja, Vin«, P^lajrmža in Avlone in tudi potom nevtralizacije Reke. Poro«*evtlee pravi v svoji oceni memoranduma, da so italjanski diplomatom krogi mnenja, tla memorandum jasno kaže nagibanje [•roti idejam predsednika Wilsons. Pravi nadalje, da ni nobena rešitev mogoča, če se bo vzdržalo še naprej to naziranje. Dostavlja/da ustanavlja memorandum kot ofieijelen dokument preklic pravic, f*"pmtiamh v prilog Hali ji v Londonski pogodbi z ozirom na Dalmacijo. Rim, Italija, 9. januarja. — V včerajšnjem komentarju glede m* imTsndunia, katerega st% koneera preteklega mesec* izročila ita-ljsnskemu miiimtru zaz una nje zadeve Lloyd George in Clemeneesn, imenuje "Corriere -.1'Italia" ta memorandum, Če ne ultimatom pa Vnaj zelo resen doknmcnt. ki prihaja od zavezniških narodov na na-ki je rressn s njimi s slovesno pogodbo. pravi list, — ima namen zaključiti eno do- je bilo, da se razpravlja o pri- kajti razmer? so vsak dan slabše, pričati pred senatnim podkomite-Visoke cene živil in majhna je*n za zunanje zadeve se predno vrednost nemških mark so po-i bodo storjeni primerni koraki, da vzroeile nov stavkarski val. Pred sr ga deportira. destimi dnevi sem poročal, da bo' Neki zastopnik Martensa je brzojavnem poročilu iz Moskve se glasi, di daje zavzetje Berdijanska sovjetom oblast nad Azovskim morjem in da pomenja to zavzetje konečni poraz čet generala Denikina, protiboljševiskega voditelja v južni Rusiji. Poročilo dostavlja, da nadaljujejo boljševiki s vojim nedodo-ljivim pohodom in .la jc v kratkem pričakovati padca Rostova ob najbrže izbruhnil generalni št raj k pred kratkim izdal ugotovilo, da {Donu in Novočerkaska. železničarjev. To se je res zgodi-J vlada ne bo pustila Martensa pri-t če so poročila boljševikov resnična, potem je doživel general lo in sicer veliko prej kot si jejčati iz strahu pred gotovimi raz-domišljala vlad«. j kritji glede uporabe miljonov, Kljub temu, da plača vlada ra- kare je posodila ta dežela llusiji, zen rednih plat železničarjem še i to je ruski vladi. Domneva se, da 30,000,000 mark draginske dokla- sc Mmtens še vedno mudi v Wash-de, izjaljajo železničarji, da k tem ^ngtoiiu. . ____ denarjem ne morejo živeti. Nji- Pomožni generalni pravdnik *2®*11« mbhibkeoa ognje-! pr08lavljenjr DEMOKRA- Denikin občuten poraz, kajti boljševiki niso le prekinili ves stik po kopnem med njegovim desnim it. levim krilom, temveč tudi zajeli veliko množino vojnega materijala, vključno onega, ki so ga mit poslali zavezniki. liove zahteve so strmoglavile ves Garvan razmišlja o vprašanju, da proračun financ. ministra Erz- se preskrbi ladjo, da se na njej bt-rgerja. i deportira žene in otroke mož, ki Vsled pomanjkanja premoga so bili že deportirani in ki so od- NIKA. Mexico City, Mehika, 9. jan.— Silen vulkanski izbruh je bil po stoje skoraj vse industrije. Samo \ tli iz dežele s transportom Buford.! , , . . ..... . .. . . _ v slcdica zadnjega potresa v bližini v Berlinu je izgubilo v enem me-1 --Vi ^___.. o " TIČNE STRANKE. secu 35,000 delavcev delo. Dobi-[spala 02 dni, n^jo UMRLA, ti ni niti najpotrebnejše hrane, i Ko sem dospel na Holandsko, sem videl sama prenapolnjeno skladi- mernosti nameravanega sodnij- šča. Trgovci so naročili blago iz skega postopanja proti prejšnjemu kajžerju na temelju, d* niti priznano mednarodno pravo, niti kak znapi prejšni slučaj ne upravičil jeta takega postopanja. London, Anglija?. 9. januarja. Amerike, Vzhodne Indije, Argen- Wasbington, D. C., 9. jan. — Prejšni speaker Champ Clark je na slavnostni pojedini izjavil, da Cordoba, kjer se je Cero de San u^peh« demokratov tekom zadnjih Miguel, majhen in navidez uga- 'šest let upravičujejo stranko do sel ognjenik, razpočil na dva dela. Novi krater meče iz sebe dim, pepel in plamen in lava teče na Oxford, N. Y., 9. januarja. — Potem ko je spala 92 dni je Mrs. Fred Tracey umrla v svojem do-Sosedno ozemlje v reki, ki je več ...... , na bolezni, ki je splošno zna-;k0t dvesto jardov široka. Posledi- tine m Brazilije v namenu, da kot 4.spalna bolezen., ali J izbruha je w|o ve- kot dvesto trgujejo z Nemčijo. Isto sem vi- znanstvenem jeziku le argižna en- smrtnih slučajev. del na Danskem. i kefalitis, koje glavni znak je glo-; „ ... . v ^_ Skladišča se pa ne bodo tako\ % katero pade do- . ^^ 'f ^ ^ hitro izpraznila, kajti nemška lični ^.lovek Zdravniki po celi i» ***** nekatere posameznosf koruptne uporabe denarja pri v0 Soglasno z Daily Mail je bil se- marka je vredna samo dva centa.!deželi so ^ zanimali M sWčajkatastrofe. Vsaka višina, ki se 3^ji:tvah Demokratična administra znam vojnih kriminalcev, katere] --Mrs Tracey Tukajšni zdravniki!nahajala Vf-T * V*' .. j . . , A ravnana. veliko število vernikov pravijo, da je trajal ta slučaj ve-;. ... . , .. ; , j ... , . . , . . .. je bilo pokopanih pod razvalina-l;ko daljše kot vsi drugi slueaji, . , _ * ® >m» cerkva v T resa gu a s. \elike podaljšanja moči. — Za seboj imamo sijajen rekord, v miru in vojni raditega, ker je bil moder, napreden in domoljuben, — je rekel. - - Volitev senatorjev Združenih držav direktno potom naroda je bila kaj napredna odredba. Sprejeli smo postave za preprečenje bodo zahtevali zavezniki, da jih stavijo pred mednarodno sodišče, je bil skrčen od 1200 na približno 300 imen. _ List dostavljc : — Smatralo se je za boljše, da se zahteva maloštevilne, proti katerim so bile dvignjene prav posebno resne obdol-žbe kot pa številne. Nemški kron-princ in bavarski princ Rupprecht sta ostal« na seznamu. DESET OBTOŽB PROTI ZA-STRUPLJEVALCEM. Springfield, Mass., 9. jan. —j Deset obtožb radi uboja je dvi- ki so zaznamovani v zdravniških analah. Mrs. Tracey je pred nekako enem letom zbolela na španski in- eija se je slavno vdeleževala najbolj velikanske vojne in naši vojaki so pod vodstvom administra- i razpoke v zemlji so se pojavile ^ ^ 'pri San Franciseo de las Penas, 1 pri Sam Carlos in Agostadero. eije uspešno in slavno zaključili gnila posebna velika porota, ki je fluenci Bi|a pa je videti povsem skozi dva dni študirala celi do- ka žilni materijal z ozirom na prodajo žganja, v katerem se je na- dobrega zdravja, ko je šla spat na večer dne 6. oktobra pretelega Vera Cruz je potrdil prvotno poročilo, da je bila vas Ixhuatan popolnoma uničena. rojaki, narooajte se na '' olas naroda", največji slovenski dnevnik v zdr. državah. • -«r- — - ;leta. Naslednjega jutra je njena ~ Ihajal lesni alkohol. To žganje je|dr]lžina ni m0?]a zbuditi. Spala' ] je trdno io neprestano do dne 23. bo pogajanj ter otvoriti drugo ter opominja nove italjanske poga-! decembra, ko SO prebudili ZVOki jalee, 1 'da Londonska pogodba ne obstaja več** izato je Kras v ita- i vjjoline, jepro.iucirani na Vict,ro-ljanskih rokah), ker so jo polagoma uničili prejšni italjanski poga !;;. zbudila se je zopet na Božični jalci. dan ter kazala zanimanje za praz- — Obsežni memorandum, — pravi naprej Corriere d' Italia, — j n?k. Zavžila je tudi majhen koš-je pripisovati živahni domišljiji francoskega minstrskega predsed-; ček purana. nika Clemeneeau-ja. Obuja v spomin, da so se prejšni italjanski de- Od onega časa naprej se je Mrs. legati odpovedali pravicam Italije do Dalmacija z izjemo Zadra z j Trace j zbudila zelo poredkomaj zaledjem desetih kilometrov. Odpovedali so se dalmatinskim oto- ter za zelo kratek čas. kom, z izjemo dveh aH treh. Odpovedali so se Reki. Odpovedali so se Pazite na nove cene m Kranjsko, iUjenko, Hiratako, ? Slavonijo SMMdjtro in tdinjlm razmeram 100 kron delu Istre ter tndi stavili na mesto italjanskega protektorata nad imelo za posledico smrt več kot Albanijo italjanski mandat za Albanijo. Omejili so italjanske teri- šestdeset ljudi v Connecticut do-♦orijalne aspiracijc na Valono z zaledjem desetih kilometrov. lini. — Memorandum skuša dokazati, da je vspnčo teh dejstev Lon- Dve nadaljni obtožnici sta bQi donska pogodba iagnbila vso vrednost in da se nova pogajanja ne zavrnjeni, kojih vsebina je bila /mejo tikati Londonske pogodbe. nepoatavna prodaj« pijače. »PiH 800 kron 400 kron prevzeti nlkake obveznosti domovino, ko/i to zimo, je trrba soglasno s sedanjimi določbami pi«-!delavec* noče delati, da enostavno' deležen. Po toči zvoniti je pre-<*;.ti \ gotovini za ceno, ki j«' vspričo sedanje mjhne vrednosti av-1 prodajalne -zapreti. To je povsem pozno. stri.i-k« krone naravnost nemogoča. Mr. Hoover je naprosil za do- logVhio. Kakor mi je znano, so vj Vendar je pa za marsikaterega ' oljen j«*. da se razširi kredit <*l strani vladne žitne korporaeije in| Somerset eountvju same neunu- slepca dobra šola. Kar seješ. to ^ tem ozirti je enostavna dolžnost Amerike rešili Avstrijo. |ske majne (unijski delavci jih žanješ. je stari slovenski prego- Tenips pa pravi nadalje, da ne sme Amerika ponuditi Avstriji 'imenujejo z drugimi n.ilodarov, temveč dobro organizirano pomoč. To je, treba je kaj storiti, da si in da l>< besedami): vor. ■LAVNI URADNIKI! AlfiSK. aoa 1SL LOOM baun1 bflB ISt fMll Ar«., JOSEPH PtBHLUt, Sty. Mim> g BO. l>. brostch. lodis VRHOVNI ZDRAVNIKI v. «ni—ir s« a ouo il ms ___ _ ____ NAKOHNIRIl on acuta sar> snw omo« nora. mi An. VAM V&BOQA. tllt Na »SSOOS X. PORSNTA. S ■ONAKD RLABODNIK. boa («5t aovNnc. s a Ms a __ _____ RRAVNI ODOORl *mMph flauta ft. OHN MOVERN. OMK AT«.. Dutath. Mina. Uff PDOOKMTXL T W. Kadlaon St. *HANK &MIABEC 4444 Waahlnton Street. Denver. Cola HBSfiCAS. NT-ltt A to.. Jotinstovn. Pa. ski kraj, katerega se sc sporni-, njam iz svojih otroških let. Tain 1 sem bil rojen jaz in moji stariši. j Tam sem se igral s svojimi se- nlajo na iltrntn tajnika. V«s pr;to»be naj»e i^itiuni-^HiVt «sr-st» Sedaotlae «laon«i QUI KAKM, Vos stvari tikajo* oo orodnih-aader kskor tudi dsnarn« poiUJat*e na| ss strami in brati na nekem sadnem j SJ^So^Ub^nST^^T^.ta ■drmTni"1* - ne_ zemljo daleč naokoli lastuje kom-i Ne misli pa. da je moj namen Te , .. . . .. , ipanija; kompanija ima svoje pro- ialiti. Xe! Ampak, če je mogoče, bo Avstrija 2cpet postavila na svoje lastne noge > . , . . T , ...... ' . ... ' _r , , 1 dajal ne, s\-oie saloone m sploh vse ongamziraj tamosnje sotrpine, po- v staiiu vzdržati samo sebe. Mr. Hoover ima glede tega svo- J. J ... « , „ ' . , .,, . , . ....... » * • w svoje na svoji zemlji. Delavec ee jasni jim bridko zmoto, odpri ocj lastno mnenje. V ovojem ugotovilu glede živilskega položaja v Ev-:^ ^^ ft. ^ ^^ v w ^^ pripelji v naro-jo naže io|»i, katero je izdal pred par dnevi, je rekel: razmere silijo, je že vnaprej obso- organizacije, ker le v slogi je — Avstrija je najbolj bolestna točka in čeprav jo je treba pre- jen lia stradanje. I moč! živi jati to zimo, bi morali zavezniki vendar spoznati, da bo prišla: Toda tovariš, delavec, kje si bil j Pozdrav vsaka pomoč od nas pod pogojem, da ima na prosto razpolago sto-• tisti čas, ko je splošno organizi- delavstvu, piti v tako politično zvezo, ki jo bo rešila večne ubožniee. rano delavstvo od Atlantika doi Politična zveza torej, ne pa ekonomska zveza. Avstrijci so pred kratkim vprizorili nekaj naporov, da sklenejo ekonomske dogovore Ceho-Slovaki in Jugoslovani, kar bi v gotovem slučaju koristilo; imenovanima narodoma ter mogoče tudi pomagalo Avstriji, da se >.ip«>t postavi na svoj«' noge. To bi se dalo izvršiti na uspešen način. vsemu organiziranemu P. Zaman. Predovich o zasedenem Krasu Preko petdeset milj je iz Trsta slu šal njihove pritožbe. Srda, ki se je ob takih prilikah blistal v očeh italjanških stražnikov iu vojakov, ni mogoče popisati, voz, | Ali si zamorete predstavljati, kako sem čutil onega nedeljske- jje zapustil Tist ob osmih zjutraj gegu jutra? Ali si zamorete pred- N'aj je možnost tepa taka ali tako, to ni ono, kar je imel v mi . «... da 'loi s*a ameriška east- še v ee — ki mirno opravljajo svo- ji mora dovoliti, dainik«> ki sta imeIa nalo^° st,:aži-storila, če bi imela fi pošiijatev. Najprej smo se vstavili n:i Opčini, odkoder je krasen de in vse to pod paznim očesom je delo, obdelujejo polja, hodijo v cerkve, obiskujejo svoje sose- t e bi pii kaj tak-ga ne dalo izvršiti, bi bilo treba pripisovati to do Logatca — petdeset milj kras-;< vedno olistoječemu slovanskemu nezaupanju do Avstrijcev, kojih|nih malih gričkov in dolin, in nekateri vedno upajo, da bodo doživeli obnovljeno podonavskotvsakih par milj je vas. Naš po-iederacijo. .ki bo tako politična j omenila nič drugega kot zopetno ustanovljenje stare Avstrije. Ker naloženih z zaboji Jugoslav R< pa je spomin na Avstrijo kot je bila do pred enim letom, še vedno M«efa, ter enega prvega razreda ga jutra, popoldneva, noči in dru živ, Slovani te^a najbrž ne bodo hoteli sprejeti. i neko. nedeljo meseca julija. 7. me- sia.vljati ta narod —■ na.še Kra- Mr Hoover. Če govori o tem. naj se pusti Avstriji prostost, sklene nove politične zveze, misli s tem, da se se pridruži Nemčiji, kar bi brez dvoma tudi proste roke. Kiaiieozi so to preprečili pred enim letom. Kali so se aodatne Mia sedmih miljonov ljudi, ki bi prišli v okvirje nemške države. Do-čim p-i bi Avstrija v resnici povečala prebivalstvo Nemčije na pre-«-ej izdaten način ter v gotovem obsegu tudi nemške vire, bi vendar, l • malo povečala prilike Nemčije, da prične z maščevalno vojno. De j.tnski bi Avstrija zelo ojačila južno Nemčijo, to je katoliške, proti pruske in decentralistične elemente, ki bi gotovo z vso silo naspro- ... . _ . , , ' , . , . . . y, . , .. , etla noc se predno bi dospeu do t ova l i vsaki novi osvojevalni vojni. Ce bo ostala Avstrija sama, bo brez dvoma padlsi po«i kontrolo berlinske vlade. Treba bo v takem slučaju stalnih diplomatičtyh bojev, da se kaj takega prepreči. Av Avstrija cv nemški federaciji pa bi se lahko izkazala kot mogočen npliv proti imperijalistični vladi in ta tipliv bi bil bolj mogočen kot pa ee bi ostala samostojna država Najti vrtu v katerega sta zasadila moj i __Juyo^. vsMk* Katoliška Jsdnot« ss priporote mm Jarooiorsmota «« oMisn veti ... i '"P Jodnots posluje po "NaUonal Fraternal Congrsaa" laatricL V blacajnl nm« prastari m moj stari oce dreve- | kres tSM.M«. italjanska. prmravljena za mlade oko uj{tn«s«. drustr« j. s. k. j. t z« vstanovits« norih drostov ss p« obrmts m razgled na Tis t. Odtam pa d-> Lo-gatea smo se ustavili skoraj na vsakem križišču in vsaki vasi. Vozili smo se vsega skupaj dvain-'dvajset ur. To zamudo so uslužbenci namenoma povzročili, kajti ! njihova želja je bila, da bi napo- moje. Ponoči namreč začno uslužbenci krasti posebno one poš*-Ijatve, ki so namenjene za »Jugoslavijo. Rad bi vas povedel skozi krasen kos slovenske zemlje, ki je seje dve a!i tri poti uravnave avstrijskega problema. Pred- daj y italjanRkih krempljih .Tukaj bur Hoove rja je le eden med njimi, a je vreden resnega razmisleka.' -e živelo že stoletja kakih 200 tisoč možkih, žena in otrok ki govore vaš in ma nisem storil iz strahu, če tudi to ne bo pomagalo, bodo izpremnili ustavo v toliko, da ne bo!tja ^ mi j^j pripetilo, pač pa smela soeijalistična stranka posiaviti pri volitvah nobenega kan-'v&je(j varnosti zabojev. t,,<^ata- Ko sem bil pa enkrat med slo- To so samo suha dejstva, komentar naj si pa vsak sam sestavi, i venskimi kmeti, sem poslušal in * • * izp rase val te ljudi ter govoril t Lenin je stavil novo mirovno ponudbo ter izjavlja, da je pri- njimi, govoril z narodom ter sli- p rs vi jen odpraviti terorizem. Nothing doiner. Odpraviti je treba Le- šal zgodbe, ki so se mi zdele ne- nina samega. vrjetne. * « * . Očetje in matere so mi pripo-Pivovarnarji bodo tožili Združene države za miljone. Le pom i- vedovali o svojih sinovih, ki so v hlite, kaj se pravi to: — tožiti najvišje sodišče. 'jetniških tab<»rih, o svojih hčerah, ter vedno v navzočnosti italjanških vojakov? Poglejte v duhu na te ceste in videli boste italjanske vojake, eele kompanije, bataljone in regimente. Njihove straže švi-arajo na motornih kolesih semter-tja. Karabinerji trkajo na vrata, zahtevajo to in ono, vlamljajo v sobe, podnevi in ponoči; italjan-ski vojaki teptajo polja in samovoljo trgajo sadje raz drevje. Ali si lahko predstavljate svojo hčer, ki prihaja iz cerkve, pa jo ta italjanska banda nadleguje iu sramoti? In če si morete vse to predstavljati, kako so ti naši Slovenci, katerih je skoraj toliko kot jih je v j Združenih državah, trpeli v zad-| njem letu in kako še vedno trpel Na tej ali oni postaji je stopil k meni kak bolj predrzen slovenski fant ter ine vprašal: — Oh, kdaj bo udaril naš narod iz Slovenije, Hrvaške in Srbije* Tega ne moremo več prestajati. In kot sem rekel: To je bilo v nedeljo zjutraj sredi meseca julija. Večina jagod je bila že potrgana. Vsa polja in njive, obdelana z žulji slovenskih kmetov in kmetic, so bile v bujnem razvoju. Cela dežela, — gozdovi, hribi, polja, skale — vsa narava se je smejala. Toda ljudstvo, ki se je hotelo smejati z naravo ni moglo najti v svojem srcu veselja, to pa vslod nenaravnih, jetniških razmer. Ko pomislim na to svojo vožnjo iz Trsta v Logatec, ko vidim v duhu ta polje in gozdove, zele- slovenske otroke. Vsa šola je o-krašena z mlaji ter italjanekimi zastavami. Vesel sem bil, ko so mi povedali, ua je v šoli samo pai slovenskih otrok zaeno z impor-tiranimi italjanskimi učitelji. V svoji mladosti sem v bližnjem gozdu trgal jagode in maline, v potoku sem lovil ribe in se kopal v njem, pozimi sem se pa drsal po hribu. Ni mi mogoče popisati, kako mi je bilo pri srcu, ko sem stal o nega deževnega jutra v bližini vojaške postaje. Povsod je bilo se polno italjauskih vojakov. Vsi ponosni in samozavestni kot za morejo biti samo oni, če imajo narod brez moči v svoji roki. Pozneje ser.i imel priliko pri merjati razmere teh Slovencev p.hI italjausko okupacijo z raz merami onih bolj srečnih bratov v novi Jugoslaviji, ki zamorejo sKoraj ravno tako prosto nastopati po vseh mestih kot mi Amerikanci. Mislim na Jugoslovane v Ameriki, med katerimi jih je v© liko, ki so čitali in sl:.šali o tem krasnem delu slovenske zemlje, ki je pod tujčevo peto. pa se niti ne zmenijo. , Zakaj se borite med seboj za malenkostne, sebične interese? Oe bi bili složni, bi iahko predložili svoj slučaj kot delajo to drugi uspešni narodi. To zahtevamo — bi rekli. riavnse* tajnik«. Novo društvo a« lahko vstanorl ■ t Mani al! Oan;c«mL Jeklarna na Ravnah pri Gustanju Jeklarna grofov Thurnskii nt? t kolegiranib pekel za orodje in Ravnah (Streiteben) je bila usta-jstlojne dele najvišje trajnosti, se novi jena leta 1774 z združitvijo j je povspela jeklarna na Ravnah dotedanjih tnkajšnih kovačnic. v maloštevilni krog onih jekla-Izdelovalo se je spočetkoma sa-|ren. v katerih se izdeluje tako-ao na poljedelsko orodje (lopate j zvano žlahtno jeklo. Topilnica in cepini). Velik napredek je zna-i se je razširila s tem, da se je sto-*ila uvedba peči za pudlanje le-{pilo topilnih peči povečalo, in je ta 1854, akoravno seje pudlanje j bila s tein usposobljena proizva-lo leta 1S60 omejevalo na železo, j jati vsoko vrsto topilniškega je-S tem '"Mm se je pričelo izde-'kla za vsakršno uporabo. Ravni-lovanje pudlancga jekla, ki sc jejško topilniško jeklo se je uvedlo zgotavljala kot "bresciansko" alt i kar najbolje iu povprašanje je 'milansko'' jeklo v štirikotnih, i po njem zelo živahno celo v deže- lah. ki imajo same razširjeno in razvito jekleno industrijo. Aprila meseca 1885 leta se je pričel obrat v prvi martinovi pe-ei S to vrsto obratovanja se je prieeio izdelovanje izstrelkov, ka- vo vpli-j n.artinovi peči se je pričelo tudi vale v ovirajoč« m smilili tndi na j izdelovanje j>ek!a za kose, kakor zvoz zabojnega jekla. Ii^jjkot av-jtndi za vagonske vzmeti v večjem itrijskega blaga v orijentu v le-i obsegu, i tih 1908 in 1312 je povzročil pre-; Jeklo 2a ko^e jp oddajaIo jcejšnje nazadovanje v proizvaja-]Iiajve. na TiroIsko Nižje in Zpor. In za to zahtevo bi bila trdna, nju zabojnega jekla, kar je izdat-; njfj Avstrijsko štajersko, Koro-nezlomljiva fronta. | no izkoristila inozemska konku-U^ .|n ^ranjsko Pueblo. Colo., 6. januarja 1920.j da zafela "Izrivati * --- pudlano zabojno jeklo z litim je- Walter Predovich. Taki so vam Jugoslovanski kapitalisti jklom. V vojnih letih je morala Ljllbljanska ^^ vsled pomanjkanje na z ogljem i«,! delanem surovem železu in na žve. x Ljubljani otvorila je novo po-pla prostem plinovem premogu i(,"«nieo v Borovljah, katera že tudi jeklarna na Ravnah preki-.uekaJ ,%asa posluje. Potom Boro- niti nrnizva iari ie nudlane^a za-lvt,iske podružnice izvrševaU se bodo tudi posli njene Celovške niti proizvajanje pudlancga za --j bojnega jekla. Od tedaj se raz- Koncem stavke bančnih urad-j mere niso izpremenile na bolje in nikov v Hrvatski in Slavoniji jej v doglednem času ne bo mogoče bilo odpuščen ir iz slnžbe večje ' obnoviti izdelovanje pudlancga število bančnih uradnikov. Ne-1 jekla, ker bi bili produkcijski kaj teh uradnikov se je napotilo'stroški pri tem načinu proizvaja-v Beograd k ministrstvu za trgo- nja nerazmerno visoki, tako. da vino, kjer so ovadili nekatere b: bila rentabilnost nemogoča. posest rime. Vso tozadevo korespondenco naj se odpošilja na naslov podružnice v Borovljah. banke v Hrvatski in Slavoniji, da so utiliotapljale papirnate bankovce iz Nemške Avstrije in Madžarske in denar same žigosale. (Ni čuda torej, da pri nas mrgoli nežigosanega denarja!) Soeijalisti so že zahtevali, da se brez vsake razlike strank in "družabnega stališča aretirajo vsi bančni ravnatelji, ki so tihotapili. — Washington izjavlja, da bo pričel z novo i-ojno proti profitir-i prostorih. Pravili so mi, kako jem in izkoriščevale-tr. Kako to: — novo? DosedaJ vendar še ni bi-i jih Italjani strašijo, kako male o-lo nobene. troke, šiloma tirajo v italjanske * * • | otroške vrtce, kako vsaaega sod- ki noče pu- ki so v največ slučajih v slabih ne hribe^n njih male cerkvice, va-, Ravnateljstvo ' Zemaljske banke si, katerih prebivalci so strahovih v Osjeku" je že aretirano, are-to ponižani in strahovito razža-1 taci je drugih slede. Nekatere ban-ljeni, bi želel imeti poleg sebe vsejke so si nakupičile ogromne mno-S] o vence Združenih držav, da bi žine žita in moke iz Vojvodine, Martens je blufal tn naokrog celo leto. Kdo mu je povedal, da nijsko zasledujejo, ki noče pu- videli in slišali isto kot sem videl zadržujejo blago ter na ta način sedaj čas izginiti/ si iti svojih otrok v take šole, ka- i n sliSal jaz. dvigajo cene. Minister za prehra- • t • • m • ko nikomur ne dovole, da bi šel vi v Logatec smo dospeli v pon- no Bukšeg je odredil, da morajo Bogat mla^i člo\ik, ki se izognil draftu. se piše G rover Cleve- sosednjo vas. Samo oni imajo ma-' deljek ob šestih zjutraj, utruje- vsi trgovci in vse banke svoje za-lr.n Bergdoll. Ce ga že ne kaznuj etc, mu izpremenite za božjo voljo hnkostno več prostosti, ki pošilja- ni, zaspani in do kože premočeni, loge žita in moke prijaviti. Kmet-itne, kajti Cleveland bi se v grobu obrni!, če bi vedel, da nosi tak jo otroke v laike šole. Ponoči je namreč deževalo in ker je so od te odredbe izvzeti. K® junak njegovo ime in še brez njegovega dovoljenja. In vesel sem ter neskončno za. so bile straže le čisto navadni ta- sc bo to zgodilo, bo drsava, od- • a • dovoljen, da je takih zelo malo, tovi v italjanski uniformi, sva jaz nosno minister za prehrano pla- Med oimi, ki čakajo ss Ellis Islandu odhoda, v, Leninova nebe- malo. in ameriiki častnik na vsaki po- čal trgovcem, otiroma bankam sa, se nahaja tudi Ana Msnson, imenovana "k—ijjra holjier ikorGovoril sem s številnimi, mož- staji stopila iz vlaka ter pregle-! n jih blago po fakturnih cenah, Kaj pa je potem Ema OolmanT Mogoče kraljica udovat ikimi, mladimi in starimi ter po- dala vsak voz posebej. Kljnb naj-prištevii jim 20 odstotni dobiček. Spričo stalnega povpraševanja iz krogov poprejšnih odjemalcev po zabojnem jeklu, se je odločilo ravnateljstvo jeklarne začeti s proizvajanjem nadomestka za pudlano jeklo. Tozadevni poizkusi so imeli dober pspeh, tako, daj sc nadomestno jeklo, ki se proiz-; \aja v martinovi peči brez nevarnosti za dobri sloves jeklarne lahko nudi na trg. Razpošilja se nadomestno jeklo kakor pudlano je-, klo v zabojih po 50 ali 70 kg, z! navedbo jeklarne v grškem in Zakasnela. Ona r — Zakaj pa čakaš tu na vogalu ? Jaz sem vendar rekla, da se bodeva dobila v krčmi ''pri Juriju!" On: — Res je. pa tam so me že ven (vrgli! O. blažen, ki dajo mu dobra nebesa, da mirno mu teče valovje srca, da prsi vihar mu sovražni ne stresa, on ljubljenec pač je neba! Simon Gregorčič, i . « turškem jeziku in s sidrom koti varstveno znamko. Pričakovati je,!O, bratje, bratje — prišel je čas! da se nadomestno jeklo prav do-j O. bratje, bratje — kako je v vast bro uvede. i Sod i vaše njive zorane? S tem, da so se začele uporab-i ljati v obratu tndi topilne peči1 i.n da se je pričelo izdelovanje raznovrstnih visokolegiranih in niz- Onim, ki svojih zalog ne bi prijavili, bo blago zaplenjeno in krivci bodo kasnjeni. / O. Zupančič. • * * O. čemu pozivlješ sence, ko ti sije solnce jasno T Ali memš, da se mora prikazati senca vselej, kadar beli dan pori je f _ A. Fantek, GLAS NABOPA, 10. JAN. 1980 tj misli Kramer o prohibiciji IZJAVA JOHN 7. KRAMKtJA. PRVEGA P&OHIBICIJSKEaA KOMISARJA ZDEU2EKIH DRŽAV. — MOKRAČI ZVRAČAJO VSO KRIVDO MA ANTDSALONUKO LIGO IN NJENE POLITIČNE MANIPULACIJE 8 ČLANI KONGRESA TER ONIMI RAZNIH ZAKONODAJ. N"a vprašanje, Lo po njegovem mnenju mogoče s silo odpraviti vse alkohol vsebujoče pijače, je izjavil John F. Kramer, prvi j j rohibicijski komisar, ki je bil imenovan od vlade v Washingtonu, naslednje: — Niti najmanjše trohice dvoma ne more biti glede tegu. Postavi se bodo pokorili v mestih, velikih ali malih, ter v vaseh iu kjerkoli se kdo ne bo pokoril, bo postava s silo izvedena. Imamo postaje proti tatvini in umoru, a imamo kljub temu tatove in morilce. Mi pričakujmo kršenj postave ter se pripravljamo na take slučaje. Počasi pa se bo število kršenj zmanjšalo in v dveh ali treh letih bo prohibicija stalno ustanovljeno v tej deželi. Ktkorhitro se prohibicijo primerno preiskusi v kaki občini, preneha biti vprašanje, o katerem bi se razpravljalo. Moja domača dižava je Ohio. Ljudje v Ohio so prav taki kot oni v drugih državah. Praktično smo imeli prohibicijo v Ohiju izza preteklega maja. Naj ne reee »e toliko proti temu, prohibicija je bila uspeh v moji državi razpoloženje zanjo postaja dan za dnem močnejše. Cincinnati, nekoč nazvano nemško mesto ter vedno središče pivovarske industrije, se bo pokoril narodni prohibieijski postavi in tako bodo storila tudi vsa ostala mesta. Izprva si' bo pijačo tajno prodajalo in oni, ki se bodo pečali s to nepostavno trgovino, bodo aretirani in kaznovani, a v splošnem bo ameriški narod upošteval postavo in žalostna prorokovanja, kaj \ ><• ve bo zgodilo, se ne bodo nikdar uresničila. Taka prerokovanja, to morate vedeti, so cel propagande, katero so spravili v tek oni, ki nasprotujejo prohibieiji. Svarili so nas, da se bodo številni pivci udali zavživanju omam-l.iivih sredstev kot opij. Tako govoričenje je brc/ smisla. Mi ne bomo postal i narod zsvživalccv strupov prav k 'it nismo postali sami konjski tatovi iu vlomilci v banke. V srcu so vsi Ami rikanci prohibieijonisti te ali one vrste. Celo i.istder ali pivovarnar hi ne bil vesel, če bi imel pijanca v družini. Nanašamo se na notranje prepričanje vsakega, da je alkohol uničevalen, ko se lot u jemo dela izsiljenja prohibicijske postave. * WJ ..... i — Kupčija s second hand kronami Na prodaj: — Cela množina ze'nila pričakovanja monarhistov, ki la nobene zgodovinske ali pravne rabljeni kron v dobrem stanju, so na grškem kaj številni, bo podlage, kajti sveto rimsko cesar-Žezla, meči in tako d«lje. Na ran- krona svetega Štefana kmalu zo- stvo Srednjega veka je bilo nem-polago je tudi par prestolov, ki pet dobila službo. škega, ne pa italjanskega izvora. se nekoliko majejo. Ta krona svetega Štefana ne Krona nemškega cesarstva je Človek bi ne bil prav nič po-', sebno presenečen, če bi čital Ta krona svetega zavzema le izvanrednega stališča povsem modernega izvora. Na- x med evropskimi kronami, temveč P« a vi jena je bila leta 1971 za Vi-kakem listu slieen oglas. Tekom zanhniva zadnjih treh let se je namreč šte- radi svoje iz- Ijcma 1. starega o«*cta sedanjega ! vanredno romantične karijere. božjega prijatelja, ko se je pro-vilo kron, ki so brez službe in po Soglasno z ojrrskirai Zfrodovina- glasil cesarjem Nemčije v stekle-sla, zelo povečalo. Prva ruska re- m; je p0slal tQ fcrono ,cfa l000,ni dvorani v Versailles. Modeli-volucija v marcu leta 1917 jc papež Silvester II. Štefanu, ogr- rana je bila po vzorcu krone Ka-spravila v tek ceh plaz regalg m skemu vojvodi> ki je bil ravnokai rola Velikega in slične so bile tli- ta plaz je dosegel svoj višek z polomom centralnih velesil v jeseni leta 1918. Število nezaposlenih kron v dovršil občudovanja vredno na-,di krone cesarice in kronprinca, logo, da je izpreobrnil divje ma- 1° manjše. džarske Čikoše v kristijane. So- Pravijo, da so te krone nem-glasno z neko legendo je papež škega cesarstva in pruskega kra-centralni iztočni Evropi, se lahko Silvester namenii t0 kr6no prav- ljnstva sedaj na varnem na Nizo-ceni na-približno štirideset. Ce z.iprav za poijskega pHnea Bole- /črnskem, kamor so jih spravili vzamemo vpoštev Se nadaljne slava in Ja jo je hoteJ fxlpo. p<, soluciji. znake vladarske časti, kot napri- ^ sIednjemu s pomo;.jo posob. Ruska zakladnica je vsebo- ala mer žezla, meče, dragoceno oble- ^^ kurirja, ko se mu je nae„. veliko število kron. med kat. rimi ko in tako dalje, predstavljajo krftt ponoči prikazal angelj ter j« bila najbolj dragocena ona, ka-vse te stvari velik zaklad, tudi poaEV'alf naj pošlje* krono Šte- tero je leta 17G2 napravil za Kače vzamemo vpoštev le dejansko fanu ne pa Boleslavu. Ko M jp t-rino II. neki ženevski zlatar. S vrednost dragocenih kamenov,'^- zbudil jc ^^ Abot to krono so odtedaj naprej kro- zlata m srebra. Nekateri ti I^ed- 0trikll z naslednjimi besedami: jnali carje. Imela je obliko brzan-meti predstavljajo umetniške iz-| _ pov(1J- 0Sj1.skemu vojvodi, da-tmske mitre ali škofovske kape, delke prve vrste Ce se pa vzame wm jajr ,e naslednik apostolov. s čemur so hoteli predstaviti du-vpoštev zgodovinske spomine ter dft pfl ^ Qn .,postol sam ; hovno moč carja, ki je bil obenem čustva, ki s« v sr.vezi z njimi, pred-| Qtrik je nato izroC.n krono ^te tndi glavar pravoslavne vere. stavljajo ti predmeti vrednost, fjmu k- jc b|, l malu J1:lto kr0nau; N« vrhu krone je bil velikanski Bivši avstrijski cesar Karol, bivla cesarica Cita ter otroci v vrtu nekega švicarskega gradu, kjer žive v pregnanstvu. nodaje, ko je dala država Georgiar d'stične cerkve. Kazpravljav- rr# I »o mojem mnenju pričakuje ameriški narod veliko preseneče- piavico local option ožjima so- o zmernostncni vprašanju ter se dogovorila o primernosti Združenja vseh sil, ki nasprotujejo sa- Kakorhitro je bila ta.Li]L'a lista novi jena , so se pričele dogajati stvari, ko je ponesla Liga loj v državne zakonodaje ter zagotovila sprejem postav, potom katerih naj bi bilil volilci v stanu glasovati, če hočejo imeti v svojih krajih salone ali ne. Velike industrije so pričele spo znavati v alkoholu vzrok nesreč nje. Mesto ljudi, ki bi umirali v sled pomanjkanja alkohola, se bo diščima dveh okrjaev. Prva zmer-povpre. na /ivljenska doba podaljšala. Mesto kršitev postave na de- nostna družba v Ameriki je bila 1 < lo, ln»mo opa/ili podpiranje postave od strani posameznikov. "organizirana leta 17S9 od 200;Ioi:om. na slični jvdlagi na kate-- Hočem vam dolTazati nadalje, da ni izsiljenje prohibicijske farmerjev v Litchfield, Conn. iri je bila pozneje ustanovljena I ostave tHko nemogoča naloga, kot bi jo radi nekateri naslikali. Prva državna prohibicijska od-j Antisalonska Liga. 1'ostsva pa ne bo pričela avtomatično poslovati. Velika naloga nas redba je postala pravomočtia le-' < ..ku in stroj, ki bo izvršil to. je treba zgraditi. ta 18.51, ko je država Maine spre- Skletiili smo, da bo narodna prohibicija uveljavljena dne 37. jela slavno "Maine postavo**, ki jmuarja. Tega dne in od tedaj naprej bo izdelovanje, prodaja, pre- je postala uzorna suha postava '.oz opojnih pijač nepostsven. Postava velja za 48 držav T'nije, za t za številne države, ki so sledile mest« in vasi, za go»ke vrhunce in doline, za obljudene in neob- njenemu vzgledu. I j ud ene kraje. Postave je tndi veljavna za Alasko, Ilavaj. Portoriko j Qd prvih časov so bili številni t« r 1'iini'mo. naši odlični ja\*ni možje za zmer- 4.% iznu^l 4>s držav je odobrilo prohibieijski amendment k usta- nost, če ne za dejansko prohibi-S tem je postala prohibicija del organične postave naroda. jcijo. Abraham Lincoln je dal gi-Večina 4"» držav je sprejela svoje lastne postave glede prohi- banju nove sile, ko se je leta 1831, b. -je in kongres je sprejel narodno prohibieijsko postavo. Vsled prjdrufil v Springfieldu Sinovom jte.r l,roVrnan2, da so smrtni sluča- Tri države. Hhodes Island, Connecticut in New Jersey, so zavr- lu»pa komiteja, ki je bil pcslan, H ra pa obvesti o njegovi nomina-j ni in kaznovani sotrlasno z narodno postavo. Isto postopanje ve- cjji. Darove vina in žganja, ki jih! Tako je bila leta 1895 ustanovila /it države, ki nixo sprejele posebnih prohibicijskih postav. je dobil, je vrnil netlotaknjene. Uena Antisalonska liga in od o-(*e bi šli s palico v roki ter pričeli pobijati kršilce na desno in Sprejem prohibieijskega amend naprej se je pričel boj b vo, bi s tem škodovali sami sebi in drugim. Naš namen jc izsiliti menta od strani kongresa ni ni-ln,etl sn,,° politiko ter ono, ki je postavo in to naj si zapomni vsakdo. To bomo vršili odločno in brez kakor prvič, da so sprejeli naši ls,ala P°d konotrolo salonov, prestanka. narodni zakonodajalci postave, | Zgotlovina prohibicije v zad-Medtem pa upamo napraviti upoštevanje postav^za naravno tikajoče se zavživanja žgannih pi-|njih 25 letih kaže nepretrgano vr-postopanje med masami naroda. V ta namen bomo imeli prohibij-ijtč. Že leta 3802 je sprejel kon-»sto zmag suhačev. sktga ravnatelja v vsaki izmed 48 držav. To bo človek, ki je upošte gres postavo, ki je določala, na j j --- van v svoji državi in dobival bo plačo od treh do petih tisoč dolar- stori predsednik korake, potom jev na leto. katerih bi se omejilo trgovino z * * * Takemu ravnatelju bo pomagal majhen štab inšpektorjev. žganjem z Indijanci. Dve leti poli možje bodo predstavljali, če smem reči tako, vzgojno ^ano- zneje je bila sprejeta postava, ki go našega tlela. Šli bodo med ljudi ter pojasnili prohibieijsko po- ^ uoločala, da naj se na mesto >tavo. Dali jim bomo navodil-, kje naj nastopijo s svojimi govori, žganja stavi vino ali pivo v ar-Seznaniti se bodo morali z vodilnimi možmi vseh razredov in prav niadi in mornarici, da se tem po-1 »osebno z uredniki in pisatelji. Občine, ki so sovražne prohibiciji,1 tom pospeši zdravje vojakov in bodo preplavljene ter se go skušalo izpremeniti razpoloženje kjer- • mornarjev. koli mogoče. Leta 1831 je dal kongres vo- Kriminalna panoga našega dela pa bo obstajala iz ljudi povsem i jykom pravico, da smejo zahte-drugsene vrste. Dežela je bila v ta namen razdeljena v deset okra-'vati mesto žganja kavo in slad-jcv. V vsakem okraju bo izvežban prohibieijski agent, ki bo imel'kor. Leta 1862 pa je popoinoma toliko pomočnikov kot jih bo potreboval. odpravil žganje iz mornarice. Lc- Dolžnost teh mo< bo gledati na to. da se postavo upošteva. Ti;ta 1884 je prepovedal uvoz žga-možje bo« I o obstajali iz agentov carinskega urada, ki so dosedaj lo- ttjh pijač v Alasko. vili munšajnerje na jugu ter kršitelje prohibicijskih postav v dru-: Tako je šlo naprej do sedanje gih d eh h dežele. prohibicijske postave. To so izvežbani in preizkušeni možje, kojih zmožnosti so pri-1 Komitej tisočih je dne 10 de-znane. Številne boje so prestali s kršilci zakonov v gorah. Ti bodo cembra 1913 organiziral Ameri-yasliMlovVili bootlecrgerje, domače žsanjekuke ter sleparske lekarnar-»ško Antisalonsko Ligo ter jiriko-je in zdravnike. Ce bo treba, hodo vsi naenkrat poslani v en kraj, čn'rakal pred kapitol v Washington, ga bo treba izčistiti. • kjer je formalno predložil kon- * • * jrresu resolucijo, ki zahteva pro- John Kninier je potomec nem- mi besedami je antisalonsko giba-j hibieijski amendment k ustavi ških starišev ter jc bil rojen v,nje v Ameriki skoro prav tako Združenih držav. Predlagana od-bližini Mansfielda pred petdese-,staro kot je Amerika sama. Drža- redba je bila izročena v roke se-timi leti. Bil je član zakonodaje jva Maryland je prepovedala pro-1 riatorja Shcpparda iz Texasa, Za-v Ohiju ter izjavlja, da je bil odjdajati Indijancem v enem dnevujdeva se je vlekla. dokleV ni 66. svojega dvajsetega leta naprej po več kot eno galono žganja. Ne-' kongres sprejel amendmenta. prohibicijonist. ;kako ob istem času so postali; Leta 1869 je bila v Chieagu or- kttere sploh ni mogoče oceniti. Pri preje omenjeni oceni je videti število padlih kronanih glav veliko, kajti Taktično so bile strmoglavi jene monarhije le v štirih. deželah, — v Rusiji, Nemčiji, Avstriji in Ogrski. K tem pa je treba prišteti Še številne kneze, vojvode in druge vladare, ki so izgubili svoje službe vsled revolucije v Nemčiji. Ce vzamemo vse te, znaša njih skupno število sedemindvajset. Razliko med temi 27 in štiridesetimi nam pojasnjuje dejstvo, da se rabi besedo "krona" v dvojnem smislu, v konkretrem in abstraktnem. Navada je govoriti o a-gleški prvim ogrskim kraljem Alba Re-'rnbin. ki je držal križa iz treh ve-gia. Od onega časa naprej so no-'likih hrilantov. Dva dela initre sta sili ogrski kralji naslov "apostol-j Ma srebrna ter posejana z dia-ski kralj'' prav kot je nosil fran-lmuti. V glavnem obroeu je bilo 28 coski kralj neslov "najbolj kr- velikih demantov. Podšitek je bil ščanski" in španski "najbolj ka- baržuna. Krona earinje je bila toliški". islična carjevi, a je bila manjša V nasprotjih z dolgo zgodovin-jtcr vsebovala več kot sto ve-sko preteklostjo in sentimental-!likitl hriljantov. Razen te krone liostjo. ki je bilaz vezana s kro- so bile v carski zakhulnici Se drn- kroni, o ogrski ali ruski kroni in, , , , , , v A , , - - j aen predmet ter mogoče najlepša v takem sluca.iu se razume pod; . .. ° . no svetega Štefana, pa je bila av- krone, med njimi tudi detiiant- strijska krona skoro popolnoma j11:1 kaPa Prtra V,4iko,-a' k» neznatna. Bila je le umeten pro-!di vsa posejana / demanti in dru-dukt, ki jc bil naročen ter ni'*-;,ni dragocenimi kamni, imela nobenega zgodovinskega o-, V zakladniei sta bili tudi ka-zadja. Nahajala se je v cesarski »tnska in astrahanska krona. Pr-zakladnici na Dunaju. Nikdo raz- % 1 > podaril Ivan Grozni tartar-ven potujočih turistov, se ni bri-jskemu knezu \/. I laza na leta 1553. gal za njo, čeprav je bila zelo če- Drugo krono pn je dobil v roko car Mihael Toodorovič ob zavojc- Glede zgodovine prohibicijske- kvekerji zelo vznemirjeni vsled g« gibanja je izjavil naslednje: pijanosti pri pogrebih. Kongres Mokrači zvračajo vso krivdo na pa je smatral za primerno, da do-Antisalonsko Ligo iu njene poli- \voli mornarici racijo pol pinta tične manipulacije s Člani kongre žganja in en kvart piva na dan. sa ter onimi raznih zakonodaj, j Od leta 1805 pa do 1919 se je Ljudje pri Ligi so bili naprav- vršila bitka med suhimi in mokri-ljcni krivim vsega tega. Najti pa mi elementi skoro brez prestan-je številna zanimiva zgodovinska ka. Prohibieijsko vprašanje je bide jstva, ki podpirajo trditev, da lo najprvo občinsko, potem o-je prišla prohibicija v Združenih kraj no, nadalje državno in koneČ-državah tako počasi, da se dežela no narodno. Za nekaj časa je bi-skoro sama ni zavedala v?liksn-|lo zmernost no gibanje omejeno ske iispremembe, ki se je počaa»)na cerkvene orgnizacije, a leta Oh, kako težko na sveti brez človeka je živeti, ki z ljubeznijo bi živo z nami trpel ljubeznivo, ki gorje bi z nami nosil, ki solze bi z nami rosil, ki -bi tešil nas v brezu|/u, iu v življenju burnem hrupu! Drag. Jesenko. * * * Oh. kelli našega življenja je kelih žrtev in trpljenja, hridkosti 3>oln je čez in čez, sladkost kaplja le redko vmes. Simon Gregorčič. • • Ohol in žaljen duh ne boža, bojniku nosi psovke tuje. Z besedo se opeva roža. a tudi blato opisuje. Anton Medved. » a-* Oh. težka od doma je ločitev! Pretežka, če loč:š se jm sili! Fran Oestrin. znamenje suverenske moči in taka krona je v vsakem slučaju zc lo dragocena. Postavni pomen kroge kot sim bola moči je bil v različnih ev , , „ __ . ter najbolj graeijozna med razni to besedo suvereno moc. V tem 1 . , , . ... . ... . nn kronami. Avstrijski cesar sploh . . smislu ima vsaka monarhija le ..... ' . , , -, stoletju. . , . n lbil kronan. Prestolonaslednik eno krono. Beseda pa pomenja . A , , .. _ --- .. . . , . je postal avtomatično cesar v trc-| toai konkreten preamet, »o je " , . .. ! . . . . . . . . . nutku, ko je njegov prednik u- krono, katero sc nisi na glavi kot- . ' . . . . , ' mrl. Obstajal pa je običaj, da so, ^Jf imeli cesarji krone. Ko se je Avstrija po pesignaciji Franca kot [rimskega cesarja izpremenila v cesarstvo, si jc omislil Frane tudi . ,.v 'cesarsko krono, ropskih deželah skrajno različen.! ^'iidna, a resnična stvar je, da je ; . , _ . , . . . , .. ... j .. . dunajskega dvora pa jc obstajal bilo najti dve najbolj skrajni i razlagi v notranjosti habsburške vanju A straha na v sedemnajstem •OO FOR, THIS auivoolsuit 1.1 i. Vsaka obleka nar^ip-/.ii K itt suuicgtt. y avstnj- . i prej stroAke. d« ....... . . vadi so jo imenovali krono Ka-i,' ' ski polovici ni bila cesarska kro- _________, . . J^™*?1^-- ^ ... . . . rola \elikega, čeprav ni imela no-,flefate na nie druffeea kot kos omamen- . .. 1 _ 1 kuSatc. uokiei-m- ga niz i rana Narodna prohibicijska stianka in leta 1873 Womans Christian Temperance Union v Hillsboro, Ohio. Korak naprej je bil storjen, ko so se številni lotili znanstvene strani alkoholnega vprašanja in ko je dobila ženska zmernost na unija vstop v šole ter pričela znanstveno širiti smer-nost. Pričetek Anti-salonske lige sega nekako 25 let nazaj, ko sta se na nekem vlaku med Chicago in Cin-cinnatijem sestala katoliški nad- vp&^ls skoči generacije. Z drugi-1833 najdemo prvi rekord zako- škof Ireland in dr. Kynett meto- Oj, leta ve otročja, leta sreče edine, ki človeku se prisodi! A predno se zave. izgine mu — zavest nesreči pot rtdpre široko! Josip Stritar. * * * Oj prave liubezni nebeška sladkost, kdo pač se ti more ubraniti ? Simon Gregorčič. Oj srečen, ki živeti dano nri ljubljencih mu je doma. ki ga ne tira v tuje rano od tihe »reče moč gorja. Fran S. Cimperman. * , v Oj težka pot, oj tožna pot. ko se srca srce loči. Simon Gregorčič. ga cesarstva samega. V avstrijski polovici ni bila cc na nič drugega kot kos ornamen tike, dragocena igrača, ki pa je bila sorazmerno mladega in novejšega izvora. Na drugi strani pa se je v ogrski polovici razvila krona svetega Štefana tekom stoletij v predmet oboževanja in sentimentalnih čustev, ki nimajo primere v nobeni drugi deželi. Krona je bila vir in predstavite-ljica vse moči ter najvišji simbol postave in konštitucije. Soglasno z ogrskim pojmovanjem ni nekronan kralj sploh kralj. Tekom zadnjih tristo let je bil le en vladcr, ki se je postavil po robu starodavni madžarski tr»-diciji glede krone svetega Štefana, — namreč Jožef II., p ros v it-ljeni( a samovoljni sin Marije Terezije. Z edino izjemo takozvane železne Lombardske krone, je ta ogrska krona najstarejša krona t Evropi. Legenda zasleduje njen izvor do leta 1000. Gotova stvar pa je, da je obstajala v prvih letih trinajstega stoletja in gotovi | deli so brez \*sakega dvoma še starejši. Čudna usoda je hotela, da je postala ta starodavna in častitljiva krona predmet poskušene trgovske transakcije. Kljub temu pa se je to zgodilo preteklega avgusta ko je v evropskem časopisju krožila vest, da je ogrska sovjetska vlada ponudila ogrsko krono na prodaj nekemu zlatarju v Amsterdamu. Kot kupno ceno ! se je imenovalo 100,000 švicarskih' frankov, kar predstavlja v normalnem času $19,000. Med tem časom pa je bil Bela Kun izgnan in nato sledeča vlada Friedricha je najbrž sklenila, da obdrži krono svetega Štefana t Budimpšeti za vsak slučaj. Če se bodo izpol- Ztrodovinskl t na pO posebni meri iz b!u- Ku. katero izlx-rite ter -*» UtnCno tako kot i v starodavni kroni Rimskeera ce-! vi dolomite, mi po- fc , ,. 1 šljemo v posku- sa rs tva nemške narodnosti. Pona- snjo. puhamo na- benega stika s tem frankovskim (ete »adovoijni. ja vladarjem ter bila veliko poznej- ge. Ni pokrita z loki, ^mveč od-i kroje » prta na vrhu. Le en sam lok pre !Kov preko vrha in križ ni pritrjen na vrhu tega loka, temveč ob njego-i j vem vznožju. Po sklenitvi premirja v jeseni leta 1918 je italijansko časopisje;tailors stavilo zahtevo, naj se krono, kot Adams and Green Street, ono 4'rimskega** cesarstva, "vrne** Italiji. Ta zahteva pa ni ime-. Sc poskusno naročilo ne bo stalo niti e- šega izvora. Ta krona je naprav- c*nU\- ® *■ * Velik Cenik Zastom! ljena povsem drugače kot so dru-1 posuit« dorixnieo za iz- tis cenika in knJiKO za C sukneniml uzo-c. najboljših i: za«lr.J:n newv> rških in ei-i-.:iik'h kroje-v. V nji J«* povedano. kako lani >rn vsak vzeti meru. Mi nantutiratro. vam bo popo'notn.i pristajalo. !re tnrujete z nami. z irdclj-valci. ai lahko prihnmte i:e-potrebne stroške. Dobite prwt-vrsino lilaeo ter znižate s troti o iftodst. 1'išite fte danes. Deot. B29 Chicaao. tli. Edino Columbia Gramofon Vam more dati čisti, prejetni in jasni glas. Stane Vas samo $32.50. Igra* dve plošče z enim navijanjem, poje tako glasno, da ga slišite na miljo daleč. Kadar greste ▼ staro domovino, ga lahko v kufru domov nesete brez vsake eolnine. Columbia Co. ima tovarne v Vašem starem kraju in lahko kupite prave kranjske rekbrde pri nas ali pa ▼ starem kraju, če greste domov. To je dokaz, da ni boljših gramofonov na svetu. Mi smo pravi in edini trgoveci, ki prodajamo prave Columbia kranjske plošče in gramofone v Conemaugh, Pa. Mor« cenike smo ravnokar iztiskali Pišite pojn takoj. Poš ljemo ga Vam zastonj prvi dan. Pazite na naš naslov, ne dajte w prevarati od tujeer, da se ne boste kesali za Vaš denar. IVAN PAJK Columbia Dept. 24 MAIN STREET , CONEMAUGH, PA 1 /__ _ . v&žd... * ill. r x - ^ HllPfl Carlisle Tudi Anglija je že skušala rešiti svoj pivski problem in tozadevni eksperiment je bil vprizorjen v Carlisle. Carlisle. \nglija. je majhno' gospodarju v s.1 op v oddelek prve-t umberlamUko mestece, ki st* gr. razreda, d očim se je moral lahko postavlja s katedralo in človek brez ovratnika zadovoljiti] «loli.-o preteklo>ijo. Vojna je dala'z baro drug«: 11 tretje vrste, t mu mestecu raunieijsko tvorni-! KontrolnI svct je tudi podrl i to in ta i vomica je dovedla do 0 ograje med različnimi razre-'"Carlisle eksperimenta". l>an.-s! u fer stavi, v sobo mize< stolc je to mestece predmet pogledov iprcpro?e in |K>Sode s cvetlicami, štt vilnih pazjsvih n«*i. kajti to (W sre-na c!,užina sedi sedaj inhere predstavlja dobrodošlo skupaj pri pon morierne-n fVPtlflbiflta sistomn izJ.tt je zastonj. The New York Edison Company At J 'tur Service Irving Place and 15th Street—Stuyvesant 5600 District Offices where Electrical Appliances of all kinds are on displav «f« Broadway nnr Canal St 131 8Mb St bet Leiiiutfoa * Srd Am 1* Irvine I'tece t-gnif Liti) St U t'jut MSU) St near r.th Are tu Wrtt St bet B*way'At tth Aw MY Kaat itatb St near Courtlaadt Ave ijj 1 reascnt Ave turner MonUrr) A«r povedano in tudi nezmerno, hudo »m. n tprav.U trajnim reforme. i opivanj^ Kontrolni svet je tu-ki ^ tik . - omejitve ur, te-' y om, kolibiee. kom katerUi j mogoče dobiti pi- . ,,,o so /av/. ! * praktično in poe-i pravijo, da se 4elavei t.no obl.ko , < arl^le. 1H, pre-kaJ l^po obnašajo v javnih hišah, proge in trrziM^t m. stopil- na'k' <*«Sene ROKO. Btbat, Maroko, 6. januarja. — Neka francoska zrakoplovka je dospela semkaj iz Pariza z aero-pl&nom ter napravila potovanje ; v dveh dneh. To je prvi slučaj, da je poletela ženska z aeroplanom : is Francije v Maroko. Pot jo jc vodila preko Toulona. Barcelone. ; Grande, Malega in Tangerja. — Razdalja znaša 1150 milj. teti, da je boljše razstreliti jih kot pa poskušati, dvigniti jih iz morja. PREDSEDNIŠKE VOLITVE FRAKCIJI. Pariz, Francija. f». januarja. — Kabinet je danes določil dan 17. Tako je potre ali ne? - V"1 Potrebno je, da mora biti vsak stroj čist, če ne se bo pa nekega dne vstavil. č'e svoj avtomobil tako skrbno čistite, ne smete pohabiti, da je tudi vaš želodec tak stroj. ZAVEZNIKI BODO RAZSTRELI i LILI NEMŠKE BOJNE LADJE, j Spor med Jhigmlavijo fii Italijo v presnih dneh. Ljudsko'knjižnice Ter se jih uporablja ojrrad z lllluistrom za prebra kot Čitalnice tako v določenih li- nam je dokaz, tla se ek-'»« riment k<»t *. elik mesto divjanji in pijanosti, ki je vladala pričevanj« je izkazal uspeh. Poročevalca so povedli po far-lihle in tiikoj s.« jo prepričal o re*. ničnosti teh izjav. Prepričal se je tako. da i" postal mnenji, tin b» nii v Ameriki se dolgo čakali na enforement postavo, če bi bilo v Ameriki goiovo število mest kot je CnrlisL«. C'a» pa je poseči nazaj k izvoru cele ideje, l eta lOlfi so nastale v Carlisle \ t like Clrdma niuiii-cijske naprave. Mo/jr, ki so zgradili te naprave in ki so hodili vali je na delo, niso bili nikaki abstinenti. Prav posebno pa niso bili abstinenti zvečer, ko so se vrnili z dela. Vsled tega je bilo paziti v t'ari isle toliko pijanosti in neredov kot v kateremkoli dragem angleškem ni-stu. Svet za kontroliranje prodaje opojnih rujač je položil svojo težko roko na bare »• Carlisle. Petdeset gostilen je svet zaprl na temelju enega samega povelja. Nato pa j«' pri-.*< I v ostalih Cy preiskušati svoj * < k spe r imen t''. Glavna mi*el je bil;« očividno. d.t se stavi na mesto lepakov, o-jjaftajnčih rar'ietie pijaer. lep.-siike. Na mesto pljuval ni kov so prišle po-ode s cvetkami in prostor je vsled tega takoj popolnoma druga<*e izgledal. šli smo v t.rko prostilno, ki je hita preje na precej slabem glasu radi številnih pretepov, ki so se za vrši le tam. Costilna jc nosila ime Citadela, seveda v onih starih, dobrih časih. Sedaj pa je bolj podobna re-stavraeiji koi pa pivnici. V An-pliji pravijo takim prostorom "tiivertia". 1 ^ Ameriki spomi-1 ja ta beseda p reve« na vaško gostilne, ne pa u.n mestne pivnice. Kjer i>' bila .u-koč tunazana pivnica. je mogoče dohiti sedaj gor-ko kosilo, s pivom seveda in rožami na mizi. Vsi gostje, ki prihajajo v to gostilno, so videli popolnoma srečni. Sedajo za mize ter so prav tako dobre volje kot so bili v o 'fc n način. N»*kotere gostilne inia- • 4 ' > Tržački >ocija listič ni list *"li[ša dežela na morju", na tako neza&h- ] Zvonit ore"* objavlja interview Na vprašanje urednika, ali net London, Anqrlija. 6. januarja. | Kot ji* bilo danes ofieijelno ob-i j'lvljeno, bodo zavezniki razstrelili nemške bojne ladje, katere so* potopili nemški mornariški čast-j niki pri Scapa Flotr. Sklep, d« bodo te ladje razstrelili je bil posledica preiskave potom posebne komisije, v kateri so bili zastopani v»i zavezniki. Izvedenci angleške admiralitete ojejra . i t.o ,rasti, rseveaa se ten jean ne llrn„ da mi „lldife prilike v tem|k^e takojšnje ndejstitve teffu na-v 1st, sob,, x katen se proda- „em ,asu ko stojita liaai ^ fe. rako . opojne pijače. Kljub temu ^i želi pred položajem, čigar pode- ro5itev naSepa pristaniškega pro- dice se ne dajo predvideti, izra- b!ema. y takpnl primeru bi bilo /iti italjanskim sodrugom mnc-|bplje misliti na Split Toda Re. nje jugoslovanskih socijalistov. \ ka je nag i^hod. Reka ima Mi socijalisti, ki smo člani vlade j fv ^oji dve železniški progi, ki rah kot izven njih. V drugih dobi-jUM j | i»jo otro«-i jedila prav tako kot fH'rasli. Seveda se teh jedil nt d prihajajo otroci lahko v gostil ne, v spremstvu sta riše v ali pa sami. Kontrolni svet je prepričan, du bo odraslim bolj koristil stik z otroei kot pa bo ta stik škodoval otrokom. Lastnik Coiiata. nadaljne gostilne, ki jo bila preje na precej slr.bem glasu, natn jo na slovesen način zagotovil, da se ni vršil že več kot eno leto v njegovi gostilni niti en preiep. Preje je bila navada dveh .ili treh gang v Carlisle, zbrati so pri Goliatu ter se medsebojno napasti potem ko so j::1 imeli vsi nekoliko pod kapo. Vozniki premoga ter železniški u-sUižbenci so prinašali svojo spore k (ioliattt. Sedaj pa so se gan-ge razbile in nič več ni opaziti ponoči pretepov kot je bila to prejo navada. Potem ko so se sestale trezne, so prišle gange do prepričanja, da nimajo v resnici niki; kili pritož drug proti drugemu. Pijanost je izginila iz Carlisla. Oblasti je ne ti so tudi navadni smrtniki prot njej. Moji gostje bi sami vrgli človeka iz gosi ilno, če bi s» napil. —- j \a. ki ima eno izmed gostilen, ka-| tere nadzoruje kontrolni svet. Ena izmed tajnosti uspeha kontrolnega sveta v Carlisle je bila, niso bili krajevni člani urad-i.iki tega sveta nikakor abstinenti sii 111 i. Nasprotovali pa so vsakemu nezmernemu zav pojnili pijač. V zmernosti se jo izprvu s silo izvede, vidijo rešitev Anglijo in to brez bremena splošne prohibieije. urednika, ki je pos*»til |,i drnga !uk:i v gorenjem Kvar- s" več tednov preiskovali *-azva- line ladij ter sporočili admirali- Bukšegom dritffim: nem. n. pr. Bal:ar ali Kraljeviča Rukšeg j*- izjavil i zadostovali isti nalogi, jc odgo-j vorfl minister Bukšeg: ■Prav ze!o me veseli, dragi so-3 Nepotrebno je razlagati tež-i januarja, kot datum za volitev'Trincrjev Ameriški Eliksir Gi-en-predsednika irancoske republike, j kega Vina je najboljše zdravilo za --------eSčenje. Neprebava, zaprtje plini, glavobol, nespečnost, vse to bo iz-* * - ginilo. kakorhitro bo notranjost «K*iščena, ni čuda, da je toliko bolnikov zadovoljnih s Trinerjevimi zdravili. Mr. Martin Netrv, P. O. Box 71. Oaklev. Mieh., nam je pisal 6. decembra. "Jaz rabim že več let vaš izborni Ameriški Elik srr Orenkega Vina in sem žnjim jako zadovoljen, kakor tudi s Tri nerjevim Linementom. ki je vse hvale vreden ter je iz boren posebno pri okorelost mišic." Vaš prodajalec ima zdaj poino zalogo Tri line<*a nerjevih zdravil. Prosim vas. ob-iščite ga v njegovi trgovini. s^ph Triner Company, 1333—13 S. Ashland Ave.. Chicago. 111. adv.* Obseči hoče zemljo, morje, mladenič s strastjo drznih dni: neba brezkončnega obzorje nemirnih želj ne omej:. na lastno .se opira silo. pogubi mladenču je vodilo; a doba sanj .ie doba kratk;i. življenja teža. časa zlobe p^>teze moške ti resnobe utLsnejo na lica sladka. Ivan -Tenko. rt, bridkosti j bridkost, k loči je zadnji udarec D' ložaj nad vso resen. Ti odnošaji Anmmzija zeio p00stri položaj. V med Jugoslavijo in Italijo, fci sojtem ozirll w ima jasni vtis? da bili od počet ka zaradi mučnega j nn&ML ltalij;l podpira D?Annun-vprašanja narodno mešanih oze-j-^ ,, melj, ki jih gospodarske in voja- " ške zahteve Italije hočejo odtr- rrednik jo to trditev odločno gati od Jugoslavije, zelo težavni, z«'!nikal in da obsoja ,ta*! so polagoma prihajali manj so-lUnnski proletarijat, tudi v pri-' vražni, ker so se razne težkoče na l^eni, ako bi bilo to res glede u-tihem rešile 4 radne Italije, v reških in zadrskih Danes se * io p^lož^ij zopet zelo! dopokih vse. kar jc imperijaUtič-pTtTr pra^oTalpooatril in sicer zaradi Reke in in kar povzroča nevarnost; ni smrtniki proti Halmaeije. Ne samo naša socija-jn^e vojne. li>tična struja desnice — o komu-: Bukseg je imdaljeval: : i n istih ne govorim, oni že vedo. i "Vendar obstoji še vedno dej--kao mnenje niorajoi meti v tem!s»vo, da se italjanska mornarice s o>iru — ampak tudi vsa lirvat-j m posredno udeležuje D'Annun-izjavila neka stara ^ ^ koalicija in sedanja jugosjo-jzijevih podjetij in jih podpira. 'vanska vlada se je izrečno izja-jAko bi D'Aununzio ali kdo dru-vila za zaščito narodnih manjšin, jgi za» njega poizkusil prekoračiti Stari ohsovražni sistem Avstrijejdemarkacijsko črto, moram samo je obsojen in pozabljen, vsaka na-inči, da bi to imelo zelo slabe porodna manjšina mora uživati po-jsledice in da l»i ne bil niti oboro-polno svobodo svojih pravic. ženi konflikt izključen'" Ako bi se Reka odtrgala od go-zivanju o- . .. _ . .. , . sti celo gg I spodarskih zvez z Jugoslavijo, bi ? to ne glede na kake druge poli- tične ozire pomen jalo, odtrgati od naše dežele enega najvažnejših delov, pljuča, s katerim diha na- Ena izmed tajnosti uspeha kontrolnega sveta v Carlisle je bila, da niso bili krajevni člani in u-radniki tega sveta nikakor nbsti-nenti sami Nasprotovali pa so vsakemu nezmernemu zavžiganjn nih starih dneh še vedno proda-.obojnih pijač. V zmernoseti, celo .l«jo žgane pijače, a gostje ne po- če so je izprva s silo izvede, vidi-stavajo več za baro kot v onih j«, rešitev Ansrlije in to brez bro-»itarili časih, temveč sede lepo za.niena splošne r.rohibieije. Na izjavo urednika, da hoče po njegovemu mnenju kolikor italijanski, toliko jugoslovanski narod preprečiti vsako nevarnost vojne med obema narodoma, je nadaljeval Bukšeg: "Jugoslavija je nameravala j katerega je spredel narod celo se i končati demobilizacijo svoje voj- mizom ne da bi s«' skušali naliti p red no bi prtšta zaključna ura. Praznijo svoje velike vrče piva ter zabavljajo «na vlado, — kot ponavadi. Včasih igrajo tudi domine. Nekateri* sede ter premišljujejo ali pa enostavno sede, ne da bi mislili na kaj. Nikdar pa so ne opijanijo, čeprav ni vlada izdala nobene postave proti temu. Ena stvar, ki predstavlja velikansko razliko proti prejšniin razmeram. jc ta, da dobiva gostilničar svoj denar od kontrolnega sveta. On dela za plačo, ne pa za odstotke ter se mu ne gre več za to, da bi spravil v želodce svojih gostov toliko pijače kot le mogoče v kratkih urah. V drugih d*lih Anglije je bila rijo legend. CariisU eksperiment se širi naprej. Sosedna mesta so brez vsakega prigovarjanja ali nplivanja o(» strani kontrolnega sveta spre-pela ta sistem, kajti videla so ske že pred Božičem. Novi D'i Annunzijev udarec pa ni samo o-nemogočil demobilizacinjo, temveč je tudi vsivaril bojazen, da pride celo do boja z avtohtonimi elementi, s prostovoljnimi legija- Delovali pa niso le v zvezi z javnimi prostori in gostilnami, ko sr» vprizorili ta eksperiment. Tri izmed štirih pivovaren v inestu je kontrolni svet zaprl ter izročil vse proizvajanje piva le eni pivovarni. S tem je prihranil del, prostor in čas. Izmed sedemnajstih skladišč za opojne pijače je ostalo le eno in to »opravlja delo za vse. Vedno "je najti nekaj zelo očarljivega v imenih, katera so dali nekdanji lastniki gostileu v Angliji svojim prostorom. Vzemimo naprimer gostilne v Carlisle. Imenujejo se: — The Jovial Sailor (Veseli mornar); The albion; The Carlisle Arms; The Joinners Arms; koristi, katere ima Carlisle odlmi, ki se v onih pokrajinar že zbili joga. Izoistilii so svoje javne'rajo in katere no bi \-edli kako za-prostore. Longtown in Annan sta |držati. Vendar trdno upam v iz-dva kraja, ki Vrta sprejela teorijo, da je mična in domača gostilna sredstvo za pospešenje treznosti. premembo iialjanskega javnega mnenja, ki bo omogočilo sporazum med italjansko in jugoslo- V številnih slučajih se nahajajo p ansko državo. Izid italjanskih kino-gledišča in bare v istem po-,volitev bo vsekakor tudi v tem in je ie danes razah jena navada,, The Fox; The Swan with two da so bile gostHr.e razdeljeno vjnecks in tako dalje. Čeprav so te gostilne na zunaj precej slične pokojnemu ameriškemu salonu, nosijo vendar imena, ki spominjajo na Robih Hooda, slavnega roparskega glavarja, ki pa je bil slopju. a slednje niso nič drugega kot privesek prvih. Vsi so navdušeni za Carlisle sistem, z izjemo prodajalcev opojnih pijač ter zmislu ueodno vplival. Za nas je poglavitno to: Nobena tuja suve-reniteta ne sme priti nad Reko. Na urednikovo vprašanje, ali pivovarnarjev deželi. bi Jugoslavija sprejela načrt 'Re- Oeprav so številni dobri opazo- k« — prosto mesto', je odgovoril vclci naziranja, da leži v zmer- Bukšeg: nem pitju kot ga je opaziti v Car-j Zakaj ne? Seveda bi bilo bolje, prvi, drugi in tretji reared in da ao bili posamezni razredi ločeni PB& aebof t Umno ograjo. Zakaj mh je vršilo to, ni poročevalcu znano, vendar pa je menda čist in bel ovratnik prtdobff svojemu velik prijatelj revežev m krog lisle, seme varstva proti veliki vaši kot je zadela Ameriko, so vendar pivovarski in slieni interesi odločno proti temu sistemu. Manj m namreč njih dobičke, kajti frezni ljudje ne pijejo nikdar tako mnogo kot pijani. Tudi v Carlisle je najti ljudi, ki si šele lia-zaj starih dni, a ti so v veliki Manjšini. "Stori, dobri časi" ze ne bodo vrnili in nova generacija. ki vstaja, jik tudi «e bo po-grctala. To po je tudi glavna vsebina Carlisle eksperimenta. ako bi bilo mesto naše ali vsaj prosto mesto pod jugoslovanskim protektoratom. Toda jaz mislim, da taka rešitev ne bi nasprotovala našim interesom, temveč, daj bi se to vprašanje sčasoma samo j uredilo. Povejte taorej sodrugom v Italiji, povejte vsej Italiji ,da bi mi bili obupani* alu bi podjetjfe Vašega pesnika dovedlo v novo vojno naao deželo, ki je že itak toliko krvavela v neprekinjeni sedemletni vojni". ' ; Najzanimivejše, najcenejše in najbolj popularno čtivo vam je na IH razpolago. Slovensko-Amerikanski Koledar je izšel za leto 1920. VeSko več slik kot prejšnja leta. Najbolj izbrani članki, opisi, razprave,' pove- i sti, šale, zanimivosti. Stane 40 centov. Izrežite ta kupon, pridenite za 40 centov štempsov ter pošljite SLOVFoNIC PUBLISING CO., 4 82Cortl&ndtStreet, ^ ili J'.i ^ New York, K. T. Tempotom naročam Slovensko-Amerikanski Koledar za leto 1920 tfer prilagam za 40 centov §tempeov. Naslov ........ Mesto in država '1 i , i.-; is ■ i ■:- .-..i jtaHkia Vitez iz rdeče hiše (L« Chevalier d« Maison Rouge.) KOMAM IZ ČASOV FRANCOSKE REVOLUCIJI Spisal Aleksander Dumas star. (Nadaljevanje.) XXXIV. Ječa. I teui še. obveščeni in sami ne vemo. "Torej poišči prostor!*' "4Tu je posvetovalnica", je de-! Na oglu med Pont au Change in jala soproga. Quai aux Fleurs so se dvigali v ča- "Hm, zelo je velika", je mrmral j su naše povesti ostanki stare pa- Hichard. laT-e svetega Ludovika, ki so jo "Tembolje; če je velika, lahko kratko imenovali palačo, kakor so postavimo strait- vanjo." imenovali Rim mesto. Ohranila si "Torej naj bo posvetovalnica" je to vzvišeno ime, dasi so njeni je dejal Richard, "toda za sedaj edini kralji, ki bivajo še v njej, sodni pisarji, sodniki in pravdarji. je ij>ostelje.*9 Zraven so se naslanjala mračna,) siva poslopja z majhnimi, omreženimi okni. To je bila ječa s posameznimi zapori, ki jih jc namakala reka Seine s svojim <"-num blatom. Pod oboki n;ul vrati je visela |»,iu možno stanovati v njej, kajti ja zofi kak tdit _ ____ znakov, ki spremlja »refa lad. gripo in kadarkoli ho KiatdMi čeri sapnika. Zato potrebuj«« »Invito, ki bo rUjfclo vnetje in na ta ulia ustavilo vzoemirjaaj« ter kalcij. Nubeao zdravila ni baljle. kakor S everas Babam for Langs (Saverov Balzam za, pljuva1, ki j« dobao poz bab iz ZA tata lfeSL kot ngttao zdravilo j lttl*M«ati ia iti Ce Uhaja iz vnetja tapoifc cevi. S5e in le davka, ali SOc ia Sc davka, ▼ vach lekarnah. w r. SEVl^A CO CLOAK HAHIOS 1 U »Sr A menje lestL njen duh je plaval daleč proč od knjige. Orožnik Gilbert je nekoliko od-jmaknil špansko steno in jel molče obč iika °'PaZOVat^ Marija Antoi- L ,.,lnetta je cula, kako se je stena od-s°1>topi uiaknila, toda pogledala kvi- je vprašal šku. "Res jeTr, je odvrnila soproga,i "na to nisem mislila.*' "lia", je omenil neki orožnik, "jutri prinesemo primerno posteljo in do jutri ne bo t rajalo i dolgo." vrati je visela . „ .. .,» . . , t: __ "Sieer lahko prenoči ponori svetlika z rdečo luejo, zna- ... . , 1. , • i v najini sobi. kajneda, te.gii mračnega kraja bo- , , , , je dejala Richardova. v , _ , , ,, **N'o, in midva? ----- Na predvečer dneva, ko so Man- ključar ' ^dbert je z znamenjem pozval rice, Lorin in Genevieva skupno ..Midva ne pojU; brikone je jokala." Takoj je -Zginila skoz vrata, od- R:chardova wla ki jc| "Saj dobro ves, da vdova Kapet prta na stelaj. Trije ali štirje ra- por,4a na mixi in stopila naprejJ nikoli ne joče", je odvrnil Du-dovHhie/j ki so ob svitu bakeu Marlja Antoinetta ji je sledila.|ehesne; "preveč je ohola." molih kvišku svoje vratove, da bi ne dft bl spPeROVOrilll besedice. I Potem mora biti bolna", je de-opazovali jetnico, so se kmalu w>-.mirna {n hMa kot vedno. ^(jal Gilbert. pe, . n i \ temi. sta ^^op^ dva jc-tni«ka hlapca. »S povzdiguj enim glasom je pra- Zenaka j- letala z orožniki pri katerima jc dala Richardova zna- sal: menje. Pokazali so kraljici poste-j "Povej vendar, občanKa ivapet. ri so se odprle, iu izstopila neka xen.sk a. glasom, "glej, kako je bleda; to je strašno; njene krvavo obrobljene oči pričajo o njenem trplje- prvih vratih; morala jo še skoz neka nizka vratca, toda v teni je ]j0 preko katere je Richardova!si-li bolna?" pozabila n klonit i glavo in je. z vso na?lo pregmiia dve rjuhi. Hlapca! Počasi je kraljica odprla oči mo* jo zmlela ob železni drog, ki-&ta ^ postavila pred izhode; nato i uprla svoj jasni in vpraša joči j in po- se je nahajal nad vratu ista vrata dvakrat zaklenila in Ma-jgled v ta dva moža. "Ali ste se hudo udarili, občan- ri j a Antoinetta je ostala sama. 1 "Ali govorita z menoj, gospo-ku : je vprašal eden izmed orocž-1 Šele naslednjega jutra so kra-ida?" je dejala z mehkim glasom, ni kov. Ijico premestili v (posvetovalnico/kajti zdelo se ji je, da leži v straž- "Saj me nič v«č na KVetn ne bo- ki je obstajala iz velikega četve- uikovem glasu nekaj kakor soli", j«* odgovorila mirno. irokotnika. č'gar vrata so vodila čut je. Stopalu je d.ilje, ne da bi niti j na hodnik. C'etverohodnik je bil '-Da^ olxanka, s teboj", je od-Z beafdieo potožila svoje bolečine,; po svoji dolžini ra^predeljen z ne-' vniil Gilbert. ''Vprašujeva te, ali čeravno s«' je pojavila nad obrvjo; ko pi-egrnjo. ki ni segala do|si l»olna?" krvava sled. stropa. j "Hvala, gospoda. Nisem bolna; V svojem naslonjaču, ki ga ni En oddelek je bil namenjen Lamo to noč sem mnogo trpela", zaipusril kljub žvenketanju omrež- stražnikom, drugi pa kraljici; v'je odgovorila. ja in icpotanja voza. sv.->t si svo- obeh je nahajalo po eno okno.j "Ali. seveda! Novo stanovanje, je važne službe, je sedel jetniški omreženo z debelimi. Železnimi;druga postelja", je dejal Du-klji*"ar, po imenu Richard. No«- drogi. Mesto vrat je ločila kralji- nhesne. ljal jt- svoj tobak, motril jetni«'o. co od stražnikov španska stena. "In stanovanje ni lepo", je pri-odprl masten zapisnik in jel iskati Tla so bila iz opeke. Stene so bile pomnil Gilbert, pero na tintniku iz črnega lesa. nekdaj okrašene z okvirjeni iz po- '*Ni to, gospodje", je rekla kra-"Občan ključar", jc dejal j»o- zlačeuega lesa, odkoder so še vi-,ljioa in zmajevala z glavo. "Lepo vel j n i k eskorte. "vknjiži hitro I seli ostanke zavese, posejane z H- ali grdo. to mi je vseeno." njeno ime, kajti pričakujejo nasjlijami. Postelja nasproti oknu in! i4Kaj je torej?" na občinskem uradu." -stoliea sta tvorili vso ojirenio kra-; "Opi-ostite mi. da vama povem. 4 Ah. j ne lw> trajalo dolgo", ljevskega zapora. :toda duh po tobaku, ki ga gospod je d« jal ključar, "imam, hvala Ko je kraljica vstopila, je za- ijjpuhteva. me je zelo nadlego-Bogu roko. ki je rojena za to! Po- htervala svoje knjige in svoje delo. val." vej svoje ime in priimek, ob- Prinesli so ji "Revolucijo na Ail- Gilbert je res kadil, kar je bil Sanka!" * gleškem', ki jo je pričela Citati v'sieer njegov običajni tpoael. Pripravljal se je. da vknjiži no- Templu, ter njeno vezenino. ( "Ah. moj Bog!" je vzkliknil. vod bi se prebivalei South Caro-ikratlena zmat?n Vsi republikan- stopda h kraljici, "saj ni treba to-!stal governer države New Jersey ]jne j>rc7 dvoma uprli. _ kot po-|skl kandidati, ki so nosili znak likih sitnosti." .dne 20. januarja, bo ali izpolnil ročajo zgodovinarji, — ko so tc|sl«hačev. so bili poračeni. Poveči- Kraljica ni pogledala kvišku; svojo bljubo, da je Mojzes, ki bo'^orfu 28 let pozneje, ko so bili pa hi,i *T»hlikanski kan-^ povedel mokrače iz Sahare, v ka-|odarii prvi streii na f0'r,Sumter. iz njene mirnosti so lahko sklepali. da ni niti videla, niti slišala, kar se dogaja in da še vedno misli, da je sama. Občinskr odposlanci so 7. največjo natančnostjo preiskali vse kotičke v rzbi. pregledali mizo. posteljo, železne droge na oknu. pred katerim se je nahajalo dvorišče za ženske, priporočali orožnikoma največjo pazljivost in nato odšli, ne da bi spregovorili besedice z Marijo Antoinetto. ki se je delala, kakor da ni opazibi njihove navzočnosti. (Dalje prifeodnjil) tero jih je spravila VoLsteadoval ....... , Vsakdo, ki pozna državo New prohibicijska postava ali aa bo' , , - - , v * _ .. , ..Jersey ve, da je javno mneuie za; država New Jersey ponovila brezuspešni poskus South Caroline le-1 - , , . , . , . . , . |in da sra bo ta 1833, ko jc skusala ta država didati tako ■» fenat kot za zakonodajo tako " nokri' kot njih demokratični nasprotniki in tem potom jc bil > mogoče pridobiti ' republikancem'kontrolo nad obe-' n-a zbornicama zakonodaje. Citati in af orizmi Očita rad, a hvalo nerad priznava slepi ljud. Anton Medved. O, čJovek, človek, v ničem, nisi tolik mojster nego v prevarjenju samega sebe! Pavlina Pajkova. 1 novim governerjem Edwardsom podpiralo v n jegovi .. [kampanji, s pomočjo kater« je, ^^ razevljaviti Clay-evo tarifno po-» ^ >s tako V)l(,ino iasoy \ sa znamenja kažejo, da bo re- stavo ter si nakopala srd Andrew! T^iBKSir' 1 ublikanska zakonodaja sprejela Jacksona obenem s pretnjo, da! Napravil bom New Jersey vse predloge Edwrardsa, da se dobo odposlal čete Združenih držav'tJ;k<> mokrim kot Atlantiški o voli ^delovanje in prodajo opoj-ter izsilil pokorščino. wa»t ~ -ie rekel, predno jejnih pija<; x , ,. bil izvoljen. . ,.-,.. , Čudovito shenost je opaziti med vzemimo, da ni bik: tozadevna zakonodajnim programom novo ,,n izvolitvi je rekel, da tega,zakonodaja sprejeta? Kaj bi se izvoljenega governerja države sieer ni rokel- Pa bo uporabil' zgodilo v državi New Jersey t •New Jersey (kateremu jc predsed- Vsako postavno sredstvo, ki mu Volsteadova prohibicijska pomnik čestital k izvolitvi) ter onim bo na razpolago, da prepreči pri- j stava, ki se tiče vseh Združenih j demokratičnih voditeljev v senaysjIno ^vedenje narodne proliibi- držav, določuje, da je vpijančlji-tu in poslanski zbornici pred se-.c^e v njegovi državi. V;r vsaka pijača, ki vsebuje več deminosemdesetimi leti v South I Ni pa hotel ničesar povedat i, pol odstotka alkohola in da Carolini. Obstaja seveda razlika na kak način namerava storiti to. Vsled tega laka pijača prepo- Kdorkoli se zanima za stvar, su-!v*aaim glasno z določbami 1«. hač ali mokrač, je bil ob času vo litev prepričan, da bo Edwards v risnici izpremenil New Jersey v Atlantiško morje. Prav nič ne pretiravamo, če rečemo, da je pre težna večina prebivalcev države ! in sicer naslednja: — South Oaroiina je izzvala edinole kongres Združenih držav. Država New Jersey pa bo izzvala, če se bodo izpolnile obljube Edwardsa, tako kongres kot ono mogočno organizacijo, katero mo- krači zaničujejo, ki pa je velikan-1 želela tako stopnjo mokroto in ske važnosti v tej deželi popolne da se je ozirala na Edwardsa kot bo zadostil njih O, da se ne more človek niti za trenotje misli iznebiti! Kakor sen- prostosti, — Antisalonsko Ligo. Anti-aslonska liga ni v svojem za-vojevalneiu pohodu naletela na dosti zakonodaj, ki bi se ji tipi-roleč Vsled tega bo bitkH, ki se "IVkI katerim teh imen naj jo prilike, da bi lažje podkupili dva liko trpi ■vpišem?" je vpraial ključar. j gotova, znana sovražnika, kakorijaki. ne 1 Kakor hočei, samo da upraviči sto vedno se menjajočih straž. "Tvoi< poznana zorila na to. občanka?" "Ker se nisem smatrala opravičeno. da bi vas omejevala v vaših navadah, gospod." "Oh. jaz vsaj te ne bom več je dejal Gilbert ter zalučal od sebe pipo. ki se je razbila ob trdih tleh; "ne bom več kadil." Nato se je okrenil. odvedel svojega tovariša in »opet primaknil špansko steno. "Morda ji odsečejo glavo, to je^ narodova stvar; toda čemu naj to-ta ženska? Mi smo vo-pa rabi j i kakor Simon." ca gredo za njim, kamor se obrne, spremljajo ga z doma čez hribe in doline, ne odtegne se jim v 11aj-skrivnejšem kotu zemlje. Josip Stritar. * * * Oddaljenost je srčnim ranam to. kar je voter ognju. Veter ugaša posamezne majhne plamenčk" a oživlja velike požare. P. Pajkova. » * * Odkod nam .pride naj uspeh, ko eden zida. drug podira? Josip Stritar. * * * Odločeni so roži kratki dno vi, ki pride nanjo pomladanska slana al" v cvetju jo zapadejo snegovi. Pran Preberem Odločno odpovej se svoji sreči, goreče išči drugim jo doseči, živeti vrli mož ne sme zase! Simon Gregorčič. * * * Odpri srce, odpri roke, otiraj bratovske solze, sirotam olajšuj igorje! Simon Gregorčič. * * Odprta noč in dan so groba vrata, al* dneva ne pove nobena prat'ka. Fran Prešeren. » . * opravki sto vedno se menjajočih straž, hitro", je odvrnil poveljnik. M V prvi noči je eden izmed orož-Kljurar je zopet sel v svoj ria-jnikov kadil; tobakov duh je pro-slonjač in z roko, ki je nalahko! diral skoz odprtine v španski ste-trepetaU. napisal ime, priimek in ni ter zelo nadlegoval nesrečno nazive, kakor jih je omenila jet-j kraljico, ki ji je zla usoda še bolj; "Tiho. nekdo prihaja", je šepni, a. Njegova soproga je še vedno; poostrila Čute, mesto da bi jih bila j nil Gilbert. Tvoje besede zvenijo nekoliko aristokratieno, tovariš", je dejal Duchesne in zmajeval z glavo. — "Pazi, da ne zabrede« v kako nevarnost." stala za *edeiem; tftmiljenje, ki se otopUa. ji je vzbudilo v srcu, je tako vpli- Napol omamljena od neprijetno vale nanjo, da je aklenils roki. dSevega puha in vsa izmučena od "Vaša starost ?" je nadaljeval1 žalostnih misli, je kraljica bdela ključar. na svojem ležišču in poslušala. Sedemintrideset let in devet.kako je zunaj neprestano cvilil mesecev *\ je odfrovcrila jetniea. neki pe«. Spoznala je glas uboge-Riehard je iopet pisal, sestavil j ga, zvestega Blaka, ki je sledil omako ter zaključil s posebnimt svoji gospodinji do duri jetnišni- formulami in beležkami. "Dobro", je dejal, "gotovi "Kam odvedemo jetnieot" je ce, in ko so ga odpodHi, zvesto vrtrajal kakih deset korakov od straže. Prihodnjega jutra je vstala krs- >m*sl poveljnik spremljevalnejljfca že ob zori ter se oblekla. Se- deČ pri omreženem oknu, čigar K-oaard je zopet nekoliko po- motna in modrikasta svetloba je in pr%ledal soprogo. J obsevala njeno shujšano roko, je "Ah % je dejala, "niamo bili okraljica nsvidaano čitala, toda Kraljici ni u bežal a niti besedica tega pogovora, dasi sta se moža pomenkovala s tihim glasom: v jetništvu človek dvakrat bolje čuje, ker se mu poostrujejo čnti. Sum, ki je vzbujal pozornost stražnikov, so povzročali koraki več oseb, ki so se bližali vratom. Trata so se odprla. Vstopila sta dva uradnika skupno « ključar SAHTAL M! Ozdravi katar tnohnrja is od- v 24 Odprto srce in odprte roke imej za trpečega brata, a trdno zapahni Tiho in srce. ko trka sovraštvo na vrata. Simon Gregorčič. * * * Odreči se je pač težko temu. kar .se je v nas vsejalo izmlada. od otročjih let, ko nam odprl se je ta svet, kar grelo nas, kar nas je žgalo, pojilo nam uho, oko, nam up in strah dajalo. Mat. Valjavee. * * • Od rojstva vedno pa do groba, človeka spremlja zlega zloba. Josip Stritar. » e * Odrveni, okameni že s časom človeku srce v revnem tem življenji in v borbi tej za kruh in v tem trpljenji. Anton Aškerc. * • • Oh, ©vetje je rahlo, čez noč se v^e. Simon Gregorčič. amendmenta k ustavi. ! Kot je državni senator Thomas Brown /. • objavil, bo država New Jersey trdila, da ima soglasno 7. amendmentom konkurentne pravice z zvezno vlado, da izda zakone, tikajoče se izsiljenega iz-vršenja prohibicijske postave. Namen je očividno to, da bo država New Jersey proglasila svoje lastne enforement postave na človeka, ki srčnim željam (le ho Edwards v stanu storiti to, bo tudi storil in v tem czirtijter obenem izjavila, da niso piva ača v Frank j in vina vpijančljiva. Ce bi kak jima izvrstnega pomagat bo vršila še tekom tekoče zime vjJJaglie-u, županu iz Jersey City,|zvezni uradnik aretiral kršilca za-Trentonu, tako odločna in kruto ki podpiral nominacijo in i'^Ikona, ki bi se nahajal pod pra-vojevana kot katerakoli v easu' titev Edwardsa in ki je znan j vosodjem države New Jersey, bi ameriške revolucije. kot izvrsten htrateg. Spoznal je,: zahtevala država takoj, naj se South Carolina jc leta 1883 iz- <;a zahteva politična korist za ne- sodi dotičnega v njenih lastnih javila, da je Clay tarifna postava kaj časa simpatije za stvar mo-!državnih sodiščih, neustavna ter prepovedala zvez- kračev ter tudi uravnal svoje Prva pK isknšnja ho prinesla nim carinskim uradnikom pobira- simpatije po tem. To je bilo zna- na površje konflikt med doktri-nje davkov ter obenem prepove-' no vsakemu človeku v New Jersey dala svojim državljanom plačeva- jn tudi republikancem in s tem ti jih. j smo prišli do radaljne to«"ke v ce-^bo odvisno od mere trdnosti, ka- Če bo načrt Edwardsa obve- lem položaju. -tero bodo pokazale zvezne oblasti ljal, pa bo država New Jrsey le-J Leta 1920 bo imela zakonodaja'v Washingtonu. To vprašanje so ta 1920 izjavila, da je Volsteado-j države New Jersey republikansko j si stavili še številni politiki 011-\a prohibicijska enforement po- večino tako v senatu kot v po-1 stran Hudson reke. stava neustavna, sprejela bo po- slauski zbornici. Senat bo štel — Kako daleč bo sla demokra- stavo, ki bo dovoljevala izdelo- petnjast republikancev proti še-j - vanje in prodajo piva in vina ter stim demokratom in poslanska (Nadaljevanje na 6. strani.) nami glede državnih pravic ter suverenostjo zvezne vlade. Veliko Ni mojgoče rožici eve tet i, ako mlačnih žarkov ne pozna; dekliei veselo ni živeti, ako ji stice miru ne d&. Le. ko srčna se ji spolni zelja, v prsih vso se vnovič oživi; «daj ne išče si drugod, veselja, i saj adaj radost vse je, kar v nji tli. Or. Krek. POSOJAMO DENARKA EVROPO PO NAJNIŽJIH CENAH Kadarkoli hočete poslati denar v Evropo, se obrnite na nas. Naše cene so najnižje, kar jih je mogoče dobiti. ŠIFKARTE Mi prodajamo šifkarte sa vse prekooceanske parobrodne črte ter gremo vsakemu na roko pri dobivanju potnih listov. 4 ODSTOTNE OBRESTI OD HRANILNIH VLOG. Cleveland Trust Company je velika banka, znana po svoji finančni moči, izborpi službi ter poštenem trgovanju. Mi imamo može v naših različnih Foreign Exchange oddelkih, ki govore vaš jezik. The CLEVELAND TRUST COMPANY CLEVELAND, OHIO Vloge nad $90,000,000. GLAVNI URAD EUCUD AVE pri E. 9th STREET PODRUŽNICE ^^ SC CUlr Avcnua pri C. 40th S«. Franklin Avenue pri W. 25th St. Detroit Avenue pri W. 117th at. Woodland Avenue pri E. 22nd St. Detroit Avenue pr W. 101 et St. Broadway pri E. S4tH St. Euclid Avenue pri 10Stfi St. TEK DVANAJST DRUGIH PODRUŽNIC 1 a. . --st - vPHr. GliAS NAHODA, 10. JAN. 1*20 GOZDNI ROMAR FEANCOSKI SPISAL GABRIEL PKBST. Za "Glas Naroda" prevedel O. P. 125 (Nadaljevan;** ) — Mestizo ni nikuk strahopetec, — je odvrnil slednji ter sprejeli s tem zopet svoj«' indijanske navade. — Orel Snežnih pora in opo-i liaaalee *e bosta tretjič sestala z njim ter delila takrat usodo mladega vojnika Lz jn*;a, krop katerepa bodo plesali Indijanci in koje-i Igm m»'sež ki je lil v potokih, pa je izbrisal vsako najmanj-' jo sled in iioi', ki je hitro napodila, ni razodevala niti najmanjše' sledi. Spanec in Kanadeo sta kmalu izpinila v laepleni odeji pora.] 1 *(hI njima, na ravnini, je divjal vihar in zoinljri je bila kot pokriti z nebrzdanimi duhovi teme. Kadar je švipnil kak blisk, bi človek lahko videl oba lovca, ko; sta sedela žalostno m vrhuneu skal. Zaman sta skušala tolažiti * rup drupepa. Oba sla metala temne in brezupne poplede v globoko prepade, preko katerih je divjal vihar ter na osivele skale, ki so I m-ale kol piiealke velikanskih orp«*lj pod dihom Vsevečnega. t V I > i s»> v dot ioni noči izgubil kak potnik v Meglene pore, bi čul med šumenjem viharja tudi tulenje, ki je zvenelo kot ono leva, katerepa se je oropalo njepovepa mladiča. Ko je vihar konečno ponehal sta Pepe in Ilois-Rose še vedno blodila na slepo srečo po porah, brez orožja in brez živil ter pri-; •Via z enim onih strašnih poglavij življenja v stepah, ko nima lovec na. razpolago nobenih sredstv, da bi se branil proti lakoti, Indijancem ter divjim zverem. Oba neustrašena moža pa sta vendar sklenila, da bosta nadalje-, vala s svojim zasledovanjem, kajti solnee je moralo v kratkem o-, svet I it i te žalostne puščave. , Sedeminpetdeseto poglavje. SPOMINI IN JADIKOVANJA. pravica posameznih držav ter amendment 18. k ustavi (Nadaljevanje s tretje strani.) 1* pripravnega kapitala bo vstali vsi u-spehi Industrije in zaeno z znanostjo so bili Mvorjeni vsi sploAni Worn for ti in v-a iz bulJAanjH. Od tega naj bo odvisen svet * ozirom na nappredovanje prestrojitve, pri kateri moramo vsi pomagati. JAMES J. HIL.L. Uspešni farmer ima večjo letino. ter zmanjša, stroške z investiranjem v stroje, ki štedijo delo. Dobre cene za letino podžigajo novo investiranje, več produkcije in večjo prosperiteto. oda uspeh poljedeljstva je odvisen od narastka, železnic, modernih tovornih živali, ki spravljajo množine letine na svetovne trge. Železnice kakor tudi farme stopijo bolj v ospredje ter zmanjšajo skupne stroške z neprestanim iaveestiranjem novega kapitala. S primernimi cenami delo, ki ga opravljajo, jo železnicam mogoče dobiti nov kapital za razširjenje svojih možnosti. Dovolj visoke pristojbine za zmerno povračilo bodo zagotovile rast železnic, preprečile drage prometne tesnobe, česar posledica je slabša služba za dražjo ceno. Narodno blagostanje se zamore izboljšati samo če narastejo železnice. Slaba železniška služba je draga po vsaki ceni. Nobena rastoča dežela ne more dolgo plačevati za neprimerne transportne možnosti. Ta oglas je objavila Association of Railway Executives. tiena narodna administracija v svojem nastopu proti demokratičnemu gobernerju in to na predvečer predsedniških volitev? Država New Jersey je lastna država predsednika Vilsona. Ta država je tudi dflm predsednikove pa tajnika Tumultv-ja, kateremu ni še nikdar nihče dolžil, da POZDBJLVI IZ nxw torka. Pred odhodom v stari kraj pozdravljam vse Slovence in Slovenke žirom Amerike, posebno Franceta Pajk in njegovo družino ter Janeza Pavlic, ki sta me z vese-l Ijem spremljala na kolodvor, kakor tudi Jožefa Ilribar in njegovo družino ter vse tiste, katere nisem mogel obiskati zaradi zamude. Na sreeno svidenje v Jugoslaviji! — John Breje, Lhrplje pri Tržiču na Gorenjskem. Pri povratku v staro domovino pozdraoljava vse najine prijatelje in znance, kakor tudi ostale roja-je nbopa sirota izgubljena v po-'ke in rojakinje sirom Amerike. Z liiienem pozdu. i Izvolitev Edwardsa je spravila nazaj upanja, da bo mogoče državo spraviti pri volitvah leta 1H20 v vrsto demokratičnih držav. Z Edfardsom in Ilagnc-om • na čelu ni takn možnost pra%* nič izključena. Kaj po tem? Politična bodočnost Edwardsa in Hapue-a jc po mnenju najboljših opazovalcev popolnoma odvisna od njih zmpžnosti. če bodo v stanu napraviti New Jersey tako mokrim ko: Atlantiski ocean. Čc se jim taka nakana ne bo po-'stečila, bosta mrtva za žejne vo-lilee, ki so zapustili svojo lastno stranko ter postavili demokrata n,« povernerski stolee. Cela zadeva je za oba zadeva političnega življenja ali pa smrt — in oba sta prebrisana in drzna moža. Bogom! — Matevž Jekovc, Jožef Kosn ik. Gosulich Line Direktna, pot na 6riko in t Trst Parnih "PrWilson" odpli'J 10. Januarja Parnlk "Argentina** odplujo krog 17. ianuaria Parnlkl odplujejo td pomota 7. o* vznožju 41. Ulic«, 60.' Brooklyn Za cene In druge Informacij« M obrnite na PHELPS BROTHERS & CO. Passenger Department 4 Wetl Street New fork Pmlno stopim na parnik, ki me popelje v stari kraj, pozdravljam mojega sina v Shaboygann, Wis., ter sestre v Minnesoti z družino, vse sorodnike in sorodn:ce ter vse ostale rojake in rojakinje v She-boy ganu. Peljem se s francoskim velikanom "France". — John Qrad. Predno odpotujem v staro domovino, lopo pozdravljam vse Slovence in Slovenke sirom Amerike, posebno pa Ignacija Prelogarja v Clmdandu, Ohio. Prav lepa hvala Franku Ovnu in njegovi družini za obilo postrežbo. Kličem vsem skupaj: Na veselo svidenje v nasi domovini Jugoslaviji! — Ignacij Selan. Predno .se podam čez široko morje, pozdravim vse Slovence Sirom Amerike, posebno pa v Go-wandi, N. Y., Canonsburgu, Pa., in Broitghtomi, Pa., posebno Fr. Primožiča iti njegovo družino v Barbertonu, Ohio. — Anton J«1-ram. KAJZERJEVA JAHTA PRODANA. Predno se podamo na parobrod '" President Wilson", srčno pozdravljamo vse naše prijatelje in znance v Ameriki, posebno one v okolici Trinklada, Colo. Z Bogom! Jesvp Kukanič. Vice Saršon, Tony Jardas. POZOR, ROJAKI! Na prodaj imam še nekaj dobrih lotov pri velikih tovarnah in pri velikih novih premogorovih. kjer je tudi 36 železnic in 16 uličnih železnic. Prodajam na mesečno obroke, kadar se obratuje. V času nesreče, bolezni ali »strajka je ves čas izobčen. Zemlja je najboljša. Loti so od 300 do 600. Preskr bim tudi vsakemu stalno delo. Se priporočam. — Steve Fabjan Real Estate Co., U27 Missouri Avenue. East Saint IxiuLs. Illinois. (10-12—1) Oni. ki iele dobiti Informacije glede ieleznlftke »itu-aclje. jih lahko dobe, £e pliejo na The Association of Railway Executives. CI Broadway, New York. Predno sc podava na široko vodo. pozdravljava vse rojake in rojakinje sirom. Amerike. Lepo se zahvaljujeva družini Frank ftepa. Frank llercogu. Joe Dremelju. Frank Bevcu, LouLs Gallu, Anton Don Avguštin je čutil, da ne more izpostaviti svoje hčerke na baje ,lva miljona mark. ! Fortuni. Lrfniis Mrzeljn. Frank Ko- porom ta kepa mučnega iskanja. Odposlati je pastirja z naročilom,' Jahta je razkošno opremljena LeVar.iuin V. Rovanšeku, kakor Cnrih, Sviea, 9. januarja. — i Danes se je tukaj izvedelo, da jc n« ki nemški športnik kupil jahto, i. » in da je treba vsied tepa iskati drugega. Lov se more vsled tega k- bila last nemškega pričeti šele osem dni pozneje. ,kajzerja Viljema. Plačal je zanjo Najti je pogosto navidezno brezpomembne dogodke, ki skušajo rvirati hitri potek dejstev. Slični so oblakom v tropičuih pokraji- _ I Lah. Ti oblaki plavajo po zraku, beli in lahki, slieni mahu galeba. " -' poiščejo ljudje novi prostor, kjer divji konji tešijo svojo žejo k* z vozil kajzer v vsejjtwji vsem tistim, ki so naju spre- (>ko potnik« na kopnem ne smatra za vedno, da bi se pečal z njimi.!1-*' vsltd tPPa J«* ^>>1 tudi odgoden celi lovski izlet. ;s^oji slavi po leti po Severnem mili na kolodvor v Johnstowr.u. a pa/no zasleduje tak.- oblake oko mornarja. 0:i ve, da se bodo ti' Senator je bil vesel tega slučaja, ki je bil neznaten sam po sebi, j morju ter obalah Skandinavije, pa. Vsi oni rojaki, ki potujejo v oblački razširili ter p«.krili modrino neba s temnim plaščem. Straš usodepolen zo bodočnost. Nasveti Don Štefana so imeli za posledi- ni biI° tako vrtM"e kot v Ber- domovino, naj se obrnejo na tvrd- ni ' ibarji, ki razdivjajo morje skoro do dna ter širijo smrt in raz- c°- da ^ i"1'*1 kaj boj, vite sanje. V sanjah se je namreč boril s cen Marsikateri ameriški denar--] ko Frank Rakser, kjer bodo po- divjajo ruorje skoro dr dna ter širijo smrt in razdejanje, imajo svoj! u a ko se je prebudil, je zapazil, da je resničnost pov izvor v te navidezno nedolžnih prikaznih na m-bii. ' nl °iii zvezi s preteklostjo in boiesti*otn in Črnim st kolom zas»-petal Mestizo v uho Indijanca par ' jpr»siansKe zoorniee, je svojem Lvsed, v spričo katerih je pričel bliskati openj v očeh Indijanca. Me- ~~T~LA | govoru v Keswick rekel, da jc stiz<» je naiurei1 uamipnil, da mu bo mesto ujetepa Barahc izročil Indijanca t močnim t-reeui. - Njepove v boju padle konje bo zopet nadomestil ter mu koneč no oznanil tretji dan, na v aterega sc >»o sestal /. njim pri Bivolovem jezeru. Potem ko smo vse to obudili v spominu, se hočemo vrniti k do-' podkoin, ki so se za vršil i na haciudi del Veuado. Ta povratek je ne-' obhodno potreben za razumevanje dopodkov, ki bodo sledili sedaj. Okli« prihodnjih Novice iz Jugoslavije iz dobrega vira izvedel, da je jjohn D. Rockefeller započel celo ; prohibicijsko gibanje.. Rockefeller ima neskončno denarja, a tudi neskončno indigestijo (nepre- i j *i i ... i biivo) in ker ni v stanu piti ^am, predsednika kasacijskega sodišča i x ' , . - , , . . .. DržiČa na Cetinju. Morilec je ča- noče, da bi še kdo drugi pil. On kakor sen izgine prazen, zgubi kot noena se prikazen, ne vzre ga več oko drugov in ne pozna ga kraj njegov. Simon Gregorčič. omama. Cenzura sa tuzemstvo odprav Ijena. Kakor se nam poroča, je cen- kal Držiča pred sodiščem in pa ICa z v en t etra pu j<- tudi potreben radi enotnosti ]>ovesti same. Mogo- 7 ,ra za tuzemstvo in na vojnem 'tu trelil iz revolverja, če smo se predolgo in preradi mudili pri divjih prizorih, k iso se od- o/emlju oik. ki je aretiral Todoroviča v: Adama, zoriti lov na divje koi.ie, da na ta način razveseli svoje goste. Cost- „inožina bankovcev žigosanih s zaprehši bolnišniei. značajev klenih hoče in dejanj j. so sprejeli povabilo kot ljudje, ki domnevajo, da je naslednji dan 'ponarejenim pečatom kralj, ko-j Pri Torovieu so našli še 0.V) K. in znia*° ho<"e eiie- ene le njihova last. t irske oblasti v Novaki. Ponare- ostali denar ie pa skril pri neki resnice. Dopodki, ki SO |,;t-o sledili drug drugemu, f« so dokazali ne- j, |m jtampilja je bila štirioglata. ž-nski. Spisi so se odstopi voja-l.aj ravno nasprotnega Don Avpuštin je bil popolnoma prepričan, pJava okrogla. ški oblasti v Zagrebu. da se bodo načrti l>on Štefana po?-reeili in čeprav ga je njegovo. ____ nrirlo oilpotovanje jezilo, ni vendar hotel odpovedati zabave, že iz Ureditev avtomobilne vožnje v , m na senatorja, svojega bodoč era zeta. V«r i- »>il« torej priprav- Zagrebn. i O, kako lepo je zlo. lepo in ču-! lj.no in sklenil je. da se ho lov vršil kot da ni prišla nobena stvar v Zagrebu je stopil v veljave dovito. lepše Ktokrat cd najlepše: ... j sli lep meste občine, glasom kate- i čednosti! Nikdar čednost ne osva- itdiiteiM kUm 9t Konji so čakali ra svoje jezdece in med njimi se je nahajal tndrjr^ smo znašati število najemnih' ja tako. ne jemlie ditše s tako vro- ^ jMOt na fllfflikl fal todi Bt konj. katerega je Rosarita ponavadi jahala. «»ator je naravnost jaA tomobilov naivtč 100. Cene za^"0. oiuibno silo. Nikdar ni čednost Anton Medveon j vožnjo so naslednje: Za prvih 5'tako mamljiva in čarobna, sladke- pp italjanaU armadi, S » fana, kojepa zapov.nlovalno obnašanje ga je ^znemirjalo. Ib-erka nt;nat vožnje 21 K. za vsakih na- presenečenja polna, okakor jej ^ luieiendara pa je bila povsem drugačnega razpoloženja. dhljnib 5 minut 15 K. Za pn-ihi. fitisborch. p*. adrovfrtkl raMJo toNnača, da oao^asuntajo. Ja« So la Marica kraja* aoto voo lat Jo samim, kar vaa