Našilimelj in skrčenje w>i:%W\ Poslanci Slovenske Kmetske Zveze so se zanimali v zadnjem času radi limelja in njegovih nasadov, zlasti ker nima nobene cene in ni zanj skorai nobene vporabe več, ker vlada ne dovoli ječmena _& pivovarje. Vprašanje glede hmeljarjev je jako težavi)O in velikega pomena ravno sedaj, ko se odločijc nekateri posestniki in popipljejo hmelj, češ, da bodoraje se]aJi žito. Zivimo res v dobi, v kateri je prav težavno se potegovati z vso silo zato, da bi vla_a dala na ra_pola,go dovolj ježmena za pivovarje,- kar rabimo ječmen nujno za človeško lirano. Strokovnjaki trdijo, da se potrebuje za 1 liter piva 250 gramov ječmena, torej skoro toliko, kolikor je dovolienega žiita za osebo in dan. Ce je pomanjkanie kruha, se b.ode skoro vsak odločil za kru-h, ne pa za pivo. Vladaje vendar precej ječmena dovolila za piVo: sevedaie množina tako mala, da ni upati, da naži hmeljarp dobro prodajo svoj hmelj. Zato sta se dr. KoroSec in dr. Verstovšek posvetovala nalašč s vStrokovnjald, jiM opozorila na težavno staiišče hmeljarjev in zahtevals odkritega nasveta. Reklo se jima je to-le: SavinjskS hmelj je tako dottre kakovosti, da ga kmetje moralc? na vsak način ohraniti. Izvedenci so se svoj čaa že celo izrekli, dasiravno niso prodrli s svojim mnenjem, da presega savinjski hmelj žatefikega. Posestniki vzhodno-sredn.)e Stajerske naj hmelj popipajo, ker je manj vrecten, a tega bi naj ne storili SavinjCani. To krizo naj pretrpijo, prišli bodo kmalu po vojskf časi, ki bodo hmeljarjem v enem letu pokrili izgub© vseh teh slabih let. Takega mnenja so strokovnjaki in mi objavljamo to hmeljQ.rjem, ki si bodo pafc p© svoji izkušnji sami najlažje uredili svoje go^podarstvo.