Smo za varnost delavca zares vse naredili?
Ob novem letu smo si najpogosteje zaželeli veliko zdravja in sreče. Ta tolikokrat izrečena želja me je vzpodbudila, da v nekaj razmišlja-njih opredelim možnosl uresničitve želje z vidika varstva pri delu in var-stva delovnega okolja, saj prav izre-čena voščila dokazujejo, da večina nas vsaj podzavestno, postavlja zdravje pred ostale pogoje, potrebne za zadovoljno življenje. S kralkimi sestavki, ki jih boste prebirali v JT, želim spodbuditi vaše razmišljanje o vaši varnosti, o varnosti vaših do-mačih in sodelavcev, saj prav nepre-vidno ravnanje in s tem poškodbe in bolezni (tako v službi kot doma), preprečujejo doseči naše cilje, da bi zdravi in brez poškodb dočakali dru-ga nova leta. Seznanili se bomo z razvojem varstva v svetu in pri nas, z zahtevami predpisov in izvajanja le-teh, željami in možnostmi organi-zacij in organov, rezultati aktivnosti, ki jih izvajamo v različnih okoljih in različnih ravneh, seveda na osnovi podatkov in virov s katerimi razpola-gam in osebnega ocenjevanja neka-terih dejanj in dogodkov.
Marsikdo ne ve, da varstvo pri delu ni pridobitev našega, moderne-ga časa in ne naše samoupravno or-ganizirane družbe. Zgodovinarji so odkrili, da so ljudje že pred več tisoč-letji uporabljali (izvajali) nekatere varnostne ukrepe in prav kapitali-stični sistem vlaga v to področje mnogo več kol naš, za katerega pa v isti sapi trdimo, da je humanejši.
Tak uvod je bil po moji oceni nujen, da bomo v nadaljevanju sledili dvem rdečim nitim: ekonom-ski kategoriji in socialni-humani ka-tegoriji varstva pri delu. To je zlasti pomembno za ta trenutek v katerem smo, ko že nekaj časa podrejamo izvajanje varstva (navideznim) eko-nomskim zahtevam. pri tem pa ustvarjamo vrsto nepotrebnih social-nih in medčloveških problemov. Pre-pričan sem, da dokler ne bomo vsi dojeli celovitih posledic neizvajanja varstvenih ukrepov, sem resda spada tudi ekonomska, bomo to področje prepuščali v urejanje in izvajanje ne-
katerim »neznancem« v naši družbi, čeprav posledice občutimo na lastni koži (in denarnici).
Za začetek si oglejmo nekatere posledice, ki jih puščajo za seboj po-škodbe pri delu in zdravju škodljiva delovna in življenjska okolica, v na-daljevanju pa se bomo seznanili, ka-ko bi lahko preprečili te posledice. Vsaka poškodba delavca na delu mo-ti normalen potek dela, saj je poško-dovanemu treba nuditi prvo pomoč in zdravniško oskrbo. Nesreča nega-tivno vpliva na sodelavce, ne samo na tiste, ki so bili prisotni, ko se je zgodila (zaradi raziskave, zaslišanja itd.) temveč tudi na druge, ki o njej le slišijo, se vznemirjajo in pomagajo iskati vzroke za nesrečo. Vsak.padec storilnosti zmanjšuje proizvodnjo (tudi zaradi zaustavitve strojev), iz-gube delovnega časa in pomeni iz-gubljen denar. Nekateri trdijo, da je normalen potek dela moten le toliko časa, dokler se le-tega ne nadomesti z drugim delavcem. Kot, da imamo v rezervi »nadomestne« delavce? Po-leg motenj pri delu in s tem izgube, ima družba še druge posledice in »iz-datke«. Poleg stroškov zdravljenja, ki so marsikdaj zelo visoki (tudi več milijonov din lahko znašajo), rehabi-litacije in nadomestil predstavljajo velike stroške tudi odškodnine, ki šele v zadnjem času dobivajo na po-menu. Resnica pa je v tem, da nobe-na odškodnina za poškodovanca ni ustrezna; povprašajte jih ali pa sebe (npr. koliko bi želeli za svoje oko?) Našteti so le ekonomski vidiki posle-dic poškodb, druge posledice in ško-de pa se kažejo v spremenjenih soci-alnih razmerah, saj posledic ne obču-ti le poškodovanec temveč tudi nje-govi najbližji sorodniki in okolica (npr. invalidi potrebujejo dodatno nego, posebne ukrepe pri gradnji ob-jektov, ki jih največkrat ni, in s tem v zvezi potrebne pomoči itd.) Po-škodbe pri delu so znane, saj dnevno lahko čitamo o odtrganih in zmečka-nih udih, padcih, itd., manj znane pa so bolezni, ki so posledica neustrez-nih delovnih pogojev, postajajo pa vse bolj aktualne prav sedaj, ko se
tako rekoč dnevno spreminja tehno-logija in uvajajo v delovne procese nove snovi in stroji. Prehladi, revme, alergije, vnetja in zlasti nevroze, so tiste bolezni, ki jim praviloma ne pripisujemo zveze z delom, v razvi-tem svetu pa kljub (največkrat) bolj-šim pogojem dela skrbno ugotavljajo zveze med bolniškimi odsotnostmi in delovnimi pogoji in zato so že prvi rezultati tu. Kot primer navajam var-stvo pred hrupom, ker imamo mi normative, ki so postavljeni tako, da če jih upoštevamo, preprečujejo ok-vare sluha in omogočajo potrebno delovno koncentracijo in sporazume-vanje, v svetu pa so še ugotovili ne-gativni vpliv hrupa na živčevje in druge telesne sisteme in intenzivno iščejo in izvajajo protihrupne ukrepe in s tem zmanjšujejo odsotnost z dela zaradi nevroz. Ta primer sem nave-del, ker kakšnemu od naših mož, ki skrbijo le za ekonomiko svoje orga-nizacije, deluje bogokletno in kon-trarevolucionarno (ker ruši temelje njegovega sistema) že glasno izreče-na misel po izvedbi »drage« proti-hrupne zaščite.
Koliko je še povezav med boleznimi in delom pa veste vsi, ki ste že zboleli na delu, redki pa so tisti, ki uveljav-ljajo tako bolezen in zato tudi ni ustreznih podatkov. Zavedati se tudi moramo, da dokler zdravstvo ne bo »zaračunavalo« svojih uslug nepo-sredno organizacijam združenega de-la, če bo bolezen nastopila v zvezi z delom in to tako, da bodo taki stroški zmanjševali tudi vrečo za osebne dohodke, delavci ne bomo bolj zainteresirani za boljše delovne pogoje. To je zelo pomembno zaradi dejstva, ker je eden od kriterijev za vrednotenje del tudi »pogoji dela« in nekateri raje izpostavljajo svoje zdravje zaradi višjih osebnih do-hodkov.
Zelo podobno stanje, kot sem ga opisal pri boleznih v zvezi z delom, je tudi pri življenjski okolici, to je v okojici, v kateri živimo, ustvarjamo pa jo s svojim delom in ravnanjem v siužbi in doma.
Jože Dolenc