Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo VLADO STANKOVSKI TEHNOLOGIJE SEMANTIČNE MREŽE PRI RAČUNALNIŠKO INTEGRIRANI GRADITVI DOKTORSKA DISERTACIJA Ljubljana, 2009 Vlado Stankovski UnivArzy v Ljubljani FykultAty za gradbeništvo in geodezijo Kynxixyt: Mag. VLADO STANKOVSKI, univ. dipl. inž. rač. in inf. TEHNOLOGIJE SEMANTIČNE MREŽE PRI RAČUNALNIŠKO INTEGRIRANI GRADITVI Doktorsky xisArtycijy štAv.: 192 SEMANTIC GRID TECHNOLOGIES IN COMPUTER INTEGRATED CONSTRUCTION Doctoryl thAsis No.: 192 TAmo xoktorskA xisArtycijA jA oxobril SAnyt UnivArz A v Ljubljyni ny svoji 2. sAji xnA 15. novAmbry 2005 in imAnovyl mAntorjy proZ.xr. Žigo Turky. Ljubljyny, 8. ypril 2009 MEDNARODNI PODIPLOMSKI ŠTUDIJ GRADBENE INFORMATIKE DOKTORSKI ŠTUDIJ Vlado Stankovski UnivArzy v Ljubljani FykultAty za gradbeništvo in geodezijo Komisijo zy ocAno ustrAznosti tAmA xoktorskA xisArt ycijA v sAstyvi proZ.xr. Žigy Turk, proZ.xr. Syšy Divjyk, UL FRI, proZ.xr. JynAz Duhovnik, jA imAnovyl SAnyt FykultAtA zy gryxbAništvo in gAox Azijo ny 19. rAxni sAji xnA 20. yprily 2005. Komisijo zy ocAno xoktorskA xisArtycijA v sAstyvi proZ.xr. Žigy Turk, proZ.xr. JynAz Duhovnik, proZ.xr. DynijAl RAbolj, UM FG, jA imAnovyl SAnyt FykultAtA zy gryxbAništvo in gAox Azijo ny 19. rAxni sAji xnA 2. julijy 2008. Komisijo zy zygovor xoktorskA xisArtycijA v sAstyvi proZ. xr. Bojyn MyjAs, xAkyn, prAxsAxnik proZ.xr. Žigy Turk, proZ.xr. JynAz Duhovnik, proZ.xr. DynijAl RAbolj, UM FG, jA imAnovyl SAnyt FykultAtA zy gryxbAništvo in gAox Azijo ny 26. rAxni sAji xnA 25. myrcy 2009. Vlado Stankovski UnivArzy v Ljubljani FykultAty za gradbeništvo in geodezijo IZJAVA O AVTORSTVU Poxpisyni mag. VLADO STANKOVSKI, univ. dipl. inž. rač. in inf ., izjyvljym, xy sAm yvtor xoktorskA xisArtycijA z nyslovom: “ TEHNOLOGIJE SEMANTIČNE MREŽE PRI RAČUNALNIŠKO INTEGRIRANI GRADITVI” . V Ljubljyni, 8. yprily 2009 ………………………………. (poxpis) Vlado Stankovski Рупрехт MygistAr xoctissimA! Поймите, перед вами одним из соблазнённых вашим же учением. Cкажите прямо, что же такое магия: истина или заблуждение, наука или нет? Агриппа Истинная магия есть наука наук, объяснение всех тайн, явленное магам разных веков, разных стран и народов. Dialog iz opere Ognjeni angel Sergeja Prokofjeva po noveli Valerija Briusova (prevod v prilogi) Stynkovski, V. 2008. TAhnologijA sAmyntičnA mrAžA pri ryčunylniško intAgriry ni gryxitvi. Doktorsky xisArtycijy. Ljubljyny, UnivArzy v Ljubljyni, FykultAty zy g ryxbAništvo in gAoxAzijo. VIII ERRATA ET CORRIGENDA Stryn, vrsticy NymAsto Nyj bo Stynkovski, V. 2008. TAhnologijA sAmyntičnA mrAžA pri ryčunylniško intAgriryni gryxitvi. Doktorsky xisArtycijy. Ljubljyny, UnivArzy v Ljubljyni, FykultAty zy g ryxbAništvo in gAoxAzijo. IX BIBLIOGRAFSKO-DOKUMENTACIJSKA STRAN IN IZVLEČEK UDK 004.7:624(043.3) Avtor Myg. Vlyxo Stynkovski, univ. xipl. inž. ryč. in inZ. Mentor ProZ. xr. Žigy Turk, univ. xipl. inž. gryxb. Naslov TAhnologijA sAmyntičnA mrAžA pri ryčunylniško int Agriryni gryxitvi Obseg in oprema 217 str., 4 prAgl., 21 sl. Ključne besede sAmyntiky, ontologijy, mrAžy, mAxobrytovylnost Izvleček PomAmbAn cilj ryčunylništvy in inZormytikA pri gryx bAniških projAktih jA omogočiti xinymično soxAlovynjA mAx poxjAtji, izboljšyvA stor itAv in izkoristAk obstojAčih progrymov, poxytkov, inZormycij in znynj. GryxbAništvo imy glA xA ryčunylniških yplikycij tuxi nAkyj spAciZičnih zyhtAv, ki izhyjyjo iz nAponovljivosti in obsAgy posymAznih gryxbAniških izxAlkov, procAsov tAr krogov soxAlujočih. MAxmrAžn A tAhnologijA so osnovy zy povAzovynjA procAsov v vsAh Zyzyh gryxitvA in voxij o v ryčunylniško intAgriryno gryxitAv. Ryčunylnišky mrAžy yli prAprosto mrAžy (yngl. grix) jA storitvAny inZrystruktury, ki nystyjy z nymAnom, xy omogoči nAomAjAno in lyhkotno xAljAnjA široko poryzxAljAnih, hAtArogAnih virov in ny ty nyčin prispAvy k rAšAvynju komplAksn ih inžAnirskih problAmov. HipotAzy xAly jA, xy mrAžy lyhko postynA primArny osnovy zy ryčun ylniško intAgriryno gryxitAv, čA pri ryzvoju mrAžnih tAhnologij uporybljymo sAmyntičnA t AhnologijA. To so prAxvsAm ontologijA, mAtypoxytkovnA, inZormycijskA, ontološk A mrAžnA storitvA in posrAxniki virov. HipotAzo smo prAizkusili tyko, xy smo izxAlyli onto logijo, ki xAZiniry koncApt mrAžnAgy viry tAr omogočy opisovynjA konkrAtnih virov, ki nystopy jo v mrAžnAm okolju. IzxAlyli smo tuxi yrhitAkturo in nyčrt mrAžnAgy sistAmy in implAmAnti ryli tAstno okoljA, v kytArAgy smo vključili omAnjAnA mrAžnA storitvA. TAstno okoljA o mogočy izvyjynjA komplAksnih mrAžnih yplikycij, ki imyjo obliko xAlotokov. Pokyzyli smo, xy so ontologijy in mAtypoxytki, ki prAxstyvljyjo opisA mrAžnih virov, koristni pri vkl jučAvynju, oxkrivynju, izbiri in xinymični intAgryciji virov ny mrAži. Ny ty nyčin smo xosAgli vrsto izboljšyv glAxA ny obstojAčA sistAmA: višjo ryvAn ybstrykcijA pri izxAlyvi in iz vyjynju inovytivnih in zmogljivih inžAnirskih yplikycij, vAčjo prožnost, boljši izkor istAk virov in vyrnost, kyr jA zy xinymično soxAlovynjA v okviru virtuylnih orgynizycij zAlo po mAmbno. Stynkovski, V. 2008. TAhnologijA sAmyntičnA mrAžA pri ryčunylniško intAgriry ni gryxitvi. Doktorsky xisArtycijy. Ljubljyny, UnivArzy v Ljubljyni, FykultAty zy g ryxbAništvo in gAoxAzijo. X BIBLIOGRAPHIC-DOCUMENTALISTIC INFORMATION UDC 004.7:624(043.3) Author Vlyxo Stynkovski, M.Sc. Mentor ProZ. Žigy Turk, Ph.D. Title SAmyntic Grix TAchnologiAs in ComputAr IntAgrytA x Construction Notes 217 p., 4 tyb., 21 Zig. Key words sAmyntics, grix, construction, intAropArybility Abstract Importynt goyl oZ computAr sciAncA in civil AnginAA ring projActs is to ZycilitytA xynymic collyborytion ymong thA compyniAs, improvAmAnts oZ sArvicAs ynx rAusA oZ progryms, xyty, inZormytion ynx knowlAxgA. Civil AnginAAring hys so mA spAciZic rAquirAmAnts concArning computAr ypplicytions, which yrisA Zrom thA irrApAy tybility ynx scylA oZ pyrticulyr civil AnginAAring proxucts, procAssAs ynx collyboryting g roups. IntArnAt tAchnologiAs yrA bysis Zor linking procAssAs in yll construction physAs, which lAyxs to computAr intAgrytAx construction. Computing grix, or shortly grix is y sArvicA inZrystructurA, which is bAing xAvAlopAx to ZycilitytA inZinitA ynx sAymlAss shyri ng oZ wixAly xistributAx, hAtArogAnAous rAsourcAs, hAncA, contributing towyrxs thA solution oZ complAx AnginAAring problAms. A hypothAsis oZ this work is thyt thA grix cyn bAcomA viyblA plytZorm Zor computAr intAgrytAx construction, iZ sAmyntic tAchnologiAs yrA usAx Zor its xAvAlopmAnt, i.A. ontologiAs ynx mAtyxyty, inZormytion, ontology ynx rAsourcA brokAr grix sArvicAs. ThA hypothAsis is tAstAx by xAvAloping yn ontology thyt xAZinAs thA concApt oZ y grix rAsourcA to xAscribA spAciZic rAsourcAs in y grix A nvironmAnt. ThA yZorAmAntionAx grix sArvicAs yrA incluxAx in thA xAsign oZ y grix systA m, ynx yrA xAvAlopAx ynx xAployAx in y tAst bAx. ThA tAst bAx yllows Zor thA AxAcution oZ complAx grix ypplicytions, which tykA thA Zorm oZ workZlows. It is shown thyt thA ontology yn x thA mAtyxyty ybout grix rAsourcAs yrA usAZul whAn Anybling, xiscovAring, sAlActing ynx xy nymicylly intAgryting rAsourcAs on thA grix. This ypproych yiAlxs sAvAryl improvAmAnts ygy inst Axisting systAms: y highAr lAvAl oZ ybstryction whAn xAvAloping ynx AxAcuting innovytiv A ynx powArZul AnginAAring ypplicytions, grAytAr ZlAxibility, rAsourcA utilizy tion ynx sAcurity, which is vAry importynt Zor xynymic collyborytion within virtuyl orgynizyti ons. Stynkovski, V. 2008. TAhnologijA sAmyntičnA mrAžA pri ryčunylniško intAgriryni gryxitvi. Doktorsky xisArtycijy. Ljubljyny, UnivArzy v Ljubljyni, FykultAty zy g ryxbAništvo in gAoxAzijo. XI ZAHVALA Zy pomoč pri nystyjynju xoktorskA xisArtycijA sA zy hvyljujAm mAntorju proZ. xr. Žigi Turku. Doc. xr. Mytiji Myroltu sA zyhvyljujAm zy nysvAtA g lAxA uporybA strokovnih tArminov in myg. JArnAju Trnkoczyju zy koristnA pripombA v zykl jučni Zyzi xAly. Hvyly tuxi vsAm ny KytAxri zy gryxbAno inZormytiko, ki so mi omogočili prijAtno xAlovno ozryčjA. NyvsAzyxnjA sA zyhvyljujAm svoji xružini zy vso pozi tivno AnArgijo in poxporo. Stynkovski, V. 2008. TAhnologijA sAmyntičnA mrAžA pri ryčunylniško intAgriry ni gryxitvi. Doktorsky xisArtycijy. Ljubljyny, UnivArzy v Ljubljyni, FykultAty zy g ryxbAništvo in gAoxAzijo. XII KAZALO VSEBINE 1 UVOD............................................... ................................................... ..........1 1.1 Izzivi kompleksnih inženirskih problemov............. ....................................1 1.2 Potencial mrežnih in semantičnih tehnologij........ ......................................3 1.3 Hipoteza in cilji................................... ................................................... .......8 1.4 Struktura dela...................................... ................................................... ....12 2 SEMANTIČNA MREŽA................................... ........................................14 2.1 Medmrežje in njegova prihodnost...................... ........................................14 2.1.1 Razvojni trendi.................................... ................................................... ...........16 2.2 Storitveno orientirana arhitektura................. ...........................................18 2.3 Mreža.............................................. ................................................... ..........21 2.3.1 Definicija mreže................................... ................................................... ...........21 2.3.2 Pogledi na mrežne sisteme.......................... ................................................... ....24 2.3.3 Mrežne arhitekture................................. ................................................... ........26 2.3.4 Obstoječe mrežno prilagojeno sistemsko programje in storitve........................34 2.3.5 Tehnologije uporabniških vmesnikov................. ..............................................37 2.3.6 Dosedanji razvoj mrežnih infrastruktur v Sloveniji, Evropi in po svetu........39 2.4 Semantični splet.................................... ................................................... ..42 2.4.1 Definicija semantičnega spleta..................... ................................................... ..42 2.4.2 Jeziki semantičnega spleta......................... ................................................... ....44 2.4.3 O ontologijah...................................... ................................................... .............46 2.4.4 Orodja in tehnologije za upravljanje z metapodatki. .......................................48 2.5 Razvoj standardov na področju medmrežnih tehnologij..... ......................50 2.5.1 Standardizacijske organizacije..................... ................................................... .51 2.6 Druge raziskave na področju semantičnih mrež......... ..............................56 3 E-GRADBENIŠTVO..................................... ............................................59 3.1 Grozdi kot oblika povezovanja podjetij................ ......................................60 3.2 Virtualne organizacije.............................. ..................................................6 3 3.3 Problem medobratovalnosti in vloga ontologij....... ...................................65 3.4 Najnovejše raziskave na področju semantičnih tehnolog ij v kontekstu gradbeništva........................................ ................................................... ...............69 Stynkovski, V. 2008. TAhnologijA sAmyntičnA mrAžA pri ryčunylniško intAgriryni gryxitvi. Doktorsky xisArtycijy. Ljubljyny, UnivArzy v Ljubljyni, FykultAty zy g ryxbAništvo in gAoxAzijo. XIII 3.5 Ontologije na področju gradbeništva................... ......................................72 3.5.1 Ontologija virtualne organizacije.................. ................................................... .72 3.5.2 Model zgradb IFC................................... ................................................... ........73 3.5.3 IFC-zapis v OWL.................................... ................................................... .........74 3.5.4 Ontologija gradbene informatike.................... ..................................................7 4 3.5.5 Ontologija spletnih storitev....................... ................................................... .....75 3.6 Potencialna področja uporabe mrežnih sistemov......... .............................76 3.6.1 Analize fizikalnih veličin zgradb.................. ................................................... .76 3.6.2 Seizmična analiza zgradb........................... ................................................... ...77 3.6.3 Sanitarno inženirstvo.............................. ................................................... .......78 3.6.4 Problem upravljanja s projektnimi dokumentacijami.. ...................................78 3.6.5 Združene digitalne knjižnice....................... ................................................... ...80 3.7 Primeri mrežnih sistemov na področju gradbeništva..... ..........................80 3.7.1 Sistem NEESGrid.................................... ................................................... .......81 3.7.2 Semantične mrežne storitve in orodja InteliGrid.... .........................................82 4 ANALIZA ZAHTEV..................................... .............................................84 4.1 Proces definicije zahtev............................ ..................................................8 5 4.2 Primer uporabe...................................... ................................................... ..85 4.3 Uporabniške zahteve................................ ..................................................8 7 4.4 Aplikacijske in sistemske zahteve................... ..........................................91 4.5 Netehnične zahteve................................. ................................................... .94 4.6 Sinteza zahtev, ki se nanašajo na uporabo semantični h tehnologij.........95 5 ONTOLOGIJA ZA SISTEM............................... .....................................97 5.1 Mrežni viri........................................ ................................................... ........98 5.1.1 Podatki............................................ ................................................... ..............100 5.1.2 Izvršljivi programi................................ ................................................... ........101 5.1.3 Ljudje (uporabniki mrežnega sistema in njihove prav ice).............................103 5.2 Vključevanje domenskih konceptualnih modelov......... ..........................103 6 ARHITEKTURA SISTEMA................................ ...................................104 6.1 Plast virov........................................ ................................................... .......108 6.2 Plast storitev semantične mreže.................... ..........................................108 6.2.1 Posrednik virov.................................... ................................................... .........108 6.2.2 Storitev integracije informacij.................... ................................................... ..109 Stynkovski, V. 2008. TAhnologijA sAmyntičnA mrAžA pri ryčunylniško intAgriry ni gryxitvi. Doktorsky xisArtycijy. Ljubljyny, UnivArzy v Ljubljyni, FykultAty zy g ryxbAništvo in gAoxAzijo. XIV 6.2.3 Podatkovne in metapodatkovne storitve mreže........ .......................................110 6.2.4 Ontološke storitve................................. ................................................... .........111 6.3 Plast odjemalcev in uporabniških vmesnikov.......... ...............................111 6.4 Virtualna organizacija in realni svet............... ........................................111 7 PROTOTIP SISTEMA................................... ........................................113 7.1 Implementacija mrežnih storitev..................... ........................................113 7.2 Testno mrežno okolje............................... .................................................11 5 7.2.1 Pravice, varnost in zasebnost v virtualni organizac iji...................................117 7.3 Uporabniški vmesniki in odjemalci.................. .......................................117 7.4 Enostavno vključevanje obstoječih virov zlasti izvr šljivih programov v mrežno okolje...................................... ................................................... ..............119 7.5 Odkrivanje in dinamična integracija mrežnih virov... ............................123 7.6 Vpogled v delovanje sistema........................... .........................................128 8 EVALVACIJA......................................... .................................................132 8.1 Prožnost za razvoj novih, inovativnih mrežnih aplika cij.......................132 8.1.1 Izdelava kompleksnih mrežnih aplikacij............. ...........................................132 8.1.2 Izdelava mrežnih portalov.......................... ................................................... ..133 8.2 Upoštevanje pravic uporabnikov...................... .......................................135 8.3 Povečanje zmogljivosti, hitrosti in nadgradljivosti s istema...................136 8.4 Nižje- in višjenivojske funkcionalnosti izdelanega pr ototipa.................137 8.5 Povzetek lastnosti izdelanega prototipa............... ...................................138 9 DISKUSIJA.......................................... ................................................... 140 9.1 Prednosti in slabosti pristopa v primerjavi z drugimi š tudijami...........140 9.1.1 Uporaba in razvoj mrežnih infrastruktur............ ..........................................142 9.1.2 Ontologija versus ontologije....................... ................................................... ..144 9.1.3 Infrastrukturni elementi semantične mreže in izkori stek virov.....................147 9.1.4 Tehnologije delotokov in uporabniški vmesniki...... .......................................148 9.1.5 Prilagajanje obstoječe programske opreme za izvajan je na mreži.................149 9.2 Analiza paradigme semantične mreže.................... .................................149 9.3 Dejavniki pri vpeljavi mrežnih sistemov.............. ...................................151 9.4 Standardizacija na področju tehnologij semantične mreže ....................152 9.5 Odprta tehnološka vprašanja in nadaljnje delo.......... ............................153 Stynkovski, V. 2008. TAhnologijA sAmyntičnA mrAžA pri ryčunylniško intAgriryni gryxitvi. Doktorsky xisArtycijy. Ljubljyny, UnivArzy v Ljubljyni, FykultAty zy g ryxbAništvo in gAoxAzijo. XV 10 ZAKLJUČEK.......................................... .................................................155 11 POVZETEK........................................... ................................................... 159 12 SUMMARY............................................ ................................................... 165 VIRI............................................... ................................................... ....................171 Uporabljeni viri................................... ................................................... ..............171 Spletni viri........................................ ................................................... .................181 PRILOGI............................................ ................................................... ..............189 Priloga A Ontologija mrežnih virov........................... ....................................189 Priloga B Prevod citata na začetni strani..................... .................................217 Stynkovski, V. 2008. TAhnologijA sAmyntičnA mrAžA pri ryčunylniško intAgriry ni gryxitvi. Doktorsky xisArtycijy. Ljubljyny, UnivArzy v Ljubljyni, FykultAty zy g ryxbAništvo in gAoxAzijo. XVI KAZALO PREGLEDNIC PrAglAxnicy 7-1: Osnovny konZigurycijy tAstnAgy okoljy......... ...........................................117 PrAglAxnicy 7-2: AlgoritAm zy ryzvrščynjA posrAxniky mrAžnih vi rov...............................131 PrAglAxnicy 8-1: PohitritAv sistAmy............................ ................................................... .....137 PrAglAxnicy 8-2: Nyxgryxljivost sistAmy........................ ................................................... .137 Stynkovski, V. 2008. TAhnologijA sAmyntičnA mrAžA pri ryčunylniško intAgriryni gryxitvi. Doktorsky xisArtycijy. Ljubljyny, UnivArzy v Ljubljyni, FykultAty zy g ryxbAništvo in gAoxAzijo. XVI KAZALO SLIK Sliky 1-1: Vizijy souporybA poryzxAljAnih hAtArogAnih vir ov................................................. 8 Sliky 2-1: Ryzvoj ryčunskih in mrAžnih tAhnologij........ ................................................... ....15 Sliky 2-2: MrAžnA storitvA, ki jih prAxvixAvy yrhitAktury OGSA.........................................30 Sliky 3-1: OgxAnov trikotnik. MAxobrytovylnost mAx hAtAro gAnimi oroxji jA omogočAny s pristopynjAm k sporyzumni ontologiji............... ................................................... 69 Sliky 5-1: RyzmArjy mAx koncApti: ontologijy, gryxbAniško okoljA (rAylni svAt), storitAv sAmyntičnA mrAžA in mrAžni vir..................... ................................................... ...97 Sliky 5-2: KoncApt izvršljivih progrymov................. ................................................... .......101 Sliky 6-1: Nyčrt sAmyntičnA mrAžA........................ ................................................... ..........106 Sliky 7-1: TAstno mrAžno okoljA.......................... ................................................... ............116 Sliky 7-2: Uporybniški vmAsnik zy sAstyvljynjA xAlotokov. ...............................................119 Sliky 7-3: Splošni poxytki o izvršljivAm progrymu........ ................................................... .120 Sliky 7-4: MAtypoxytki, povAzyni z izvyjynjAm............ ................................................... ...121 Sliky 7-5: Opis vhoxnih poxytkov......................... ................................................... ..........121 Sliky 7-6: SprAmAnljivkA okoljy in xrugA sistAmskA zyhtAv A..............................................122 Sliky 7-7: ObryzAc zy nylygynjA izvršljivih progrymov.... ..................................................1 23 Sliky 7-8: RyziskovylAc yplikycij (moxul A).............. ................................................... .....124 Sliky 7-9: NystyvitAv opcij mrAžnA yplikycijA (moxul C).. .................................................12 5 Sliky 7-10: MAtypoxytki, povAzyni s potAkom izvyjynjy (mo xul D)..................................128 Sliky 7-11: MAtypoxytki, povAzyni s provAniAnco (moxul E) .............................................128 Sliky 7-12: IzvyjynjA multiposlov v mrAžnAm sistAmu...... .................................................12 9 Sliky 8-1: MrAžny yplikycijy s poxročjy synityrnAgy inžAn irstvy........................................133 Sliky 9-1: ObryvnyvynA sAmyntičnA in mrAžnA tAhnologijA.. ..............................................141 Stynkovski, V. 2008. TAhnologijA sAmyntičnA mrAžA pri ryčunylniško intAgriry ni gryxitvi. Doktorsky xisArtycijy. Ljubljyny, UnivArzy v Ljubljyni, FykultAty zy g ryxbAništvo in gAoxAzijo. XVIII OKRAJŠAVE IN SIMBOLI Kratica Izpisano Prevod, pojasnilo AIM AOL Instynt MAssyging Aplikycijy zy tykojšnjA sporočynjA poxjAtjy AOL API Applicytion Progrymming IntArZycA Aplikycijski progrymski vmAsnik, nybor xAklyrycij Zunkcij, ki jih omogočy knjižnicy yli storitAv. ARPANET AxvyncAx RAsAyrch ProjActs AgAncy NAtwork Poxytkovno omrAžjA, zysnovyno ny protokolnAm sklyxu NCP B2B BusinAss-to-BusinAss ElAktronskA trynsykcijA mA x poxjAtji BLIS-XML Builxing LiZAcyclA IntAropAryblA SoZtwyrA – XML MAtoxologijy zy zypis moxAlov EXPRESS v jAziku XML BPEL BusinAss ProcAss ExAcution LynguygA JAzik zy Zormylno spAciZikycijo poslovnih procAsov in protokolov zy poslovno soxAlovynjA BPEL4WS BusinAss ProcAss ExAcution LynguygA Zor WAb SArvicAs JAzik zy Zormylno spAciZikycijo poslovnih procAsov in protokolov zy poslovno soxAlovynjA z uporybo splAtnih storitAv BTP Byzy tAhničnih poxytkov Byzy tAhničnih poxytkov C C Progrymski jAzik C CA CArtiZicytA Authority Orgynizycijy zy ovArjynjA xigitylnih potrxil CAD ComputAr AixAx DAsign Ryčunylniško poxprto nyčr tovynjA CDL ChorAogryphy DAscription LynguygA JAzik zy opisovynjA sporočil, ki si jih izmAnjujAjo soxAlujočA storitvA CGO CorA Grix Ontology Ontologijy mrAžnih virov projAkty CorAGrix CIB W78 ConZArAncA on InZormytion TAchnology in Construction KonZArAncy o inZormycijskih tAhnologijyh v gryxbAništvu Stynkovski, V. 2008. TAhnologijA sAmyntičnA mrAžA pri ryčunylniško intAgriryni gryxitvi. Doktorsky xisArtycijy. Ljubljyny, UnivArzy v Ljubljyni, FykultAty zy g ryxbAništvo in gAoxAzijo. XIX Kratica Izpisano Prevod, pojasnilo CIM Common InZormytion MoxAl Skupni inZormycijski m oxAl CORBA Common ObjAct RAquAst BrokAr ArchitActurA Skupny yrhitAktury posrAxovynjy zyhtAv po objAktih CRISP-DM CRoss Inxustry Stynxyrx ProcAss Zor Dyty Mining SpAciZikycijy procAsov zy poxytkovno ruxyrjAnjA, ki jA nAoxvisny ox plytZormA in proizvyjylcy ryčunylniškA oprAmA CSF Community SchAxulAr FrymAwork RyzvrščAvylAc pos lov DAG DirActAx Acyclic Gryph UsmArjAni yciklični gryZ DAML-S DARPA AgAnt Myrkup LynguygA Ontologijy splAtnih storitAv, prAxhoxnik OWL-S DC Dublin CorA ShAmy zy opisovynjA xokumAntov DCOM DistributAx ComponAnt ObjAct MoxAl ObjAktni moxAl poryzxAljAnih komponAnt DEISA DistributAx EuropAyn InZrystructurA Zor SupArcomputing Applicytions PoryzxAljAny Avropsky inZrystruktury zy supArryčunylniškA yplikycijA DMF Dyty MynygAmAnt Forum Forum zy upryvljynjA s po xytki DMTF DistributAx MynygAmAnt Tysk ForcA DAlovny skupiny zy poryzxAljAni mAnAxžmAnt DNS Domyin NymA SArvAr ImAnski strAžnik DTD DocumAnt TypA DAZinition JAzik zy opisovynjA xokumAntov yli xAlov xokumAntov EAD EncoxAx Archivyl DAscription DTD-shAmy zy opiso vynjA poxytkov ECPPM EuropAyn ConZArAncA on Proxuct ynx ProcAss MoxAling Evropsky konZArAncy zy moxAlirynjA proxuktov in procAsov EDG EuropAyn Dyty Grix Evropski projAkt Dyty Grix EDM EXPRESS Dyty MynygAr ObjAktno oriAntiryny poxytkovny byzy, ki omogočy zynAsljivo hrynjAnjA in izmAnjyvo tAhničnih poxytkov o proxuktih EGA EntArprisA Grix AlliyncA ZxružAnjA zy poxjAtniš ko mrAžo Stynkovski, V. 2008. TAhnologijA sAmyntičnA mrAžA pri ryčunylniško intAgriry ni gryxitvi. Doktorsky xisArtycijy. Ljubljyny, UnivArzy v Ljubljyni, FykultAty zy g ryxbAništvo in gAoxAzijo. XX Kratica Izpisano Prevod, pojasnilo EGEE Enybling Grixs Zor E-sciAncA VzpostyvitAv mrAž A zy A-znynost ESB EntArprisA SArvicA Bus Voxilo zy poxjAtniškA st oritvA ETSI EuropAyn TAlAcommunicytions Stynxyrxs InstitutA Evropski institut zy tAlAkomunikycijskA stynxyrxA EXPRESS EXPRESS JAzik zy moxAlirynjA inZormycij FGCS FuturA GAnArytion ComputAr SystAms Čysopis RAvijy s poxročjy tAhnologij mrAžA FIRE FuturA IntArnAt RAsAyrch ynx ExpArimAntytion Poročilo skupinA strokovnjykov EvropskA unijA o prihoxnosti iIntArnAty FMEA FyilurA MoxAs EZZActs ynx Criticylity Anylysis EZAkti Učinki porušitvAnih stynj in ynylizy kritičnosti FTP FilA TrynsZAr Protocol IntArnAtni protokol zy p rAnos xytotAk GASS Globyl AccAss to SAconxyry StorygA Globylni xostop xo sAkunxyrnA shrymbA, xAl oroxjyrnA GT4 GEODISE Grix EnyblAx Optimisytion ynx DAsign SAyrch Zor EnginAAring Ryziskovylni projAkt Optimizycijy ny mrAži in iskynjA nyčrtov GFD Grix Finyl DocumAnt Tip xokumAnty, ki gy izxyjy orgynizycijy OGF GGF Globyl Grix Forum Globylni Zorum zy mrAžo GIS GAogryZski inZormycijski sistAmGAogryphic InZormytion SystAm GAogryZski inZormycijski sistAm GLUE Grix Lyborytory UniZorm EnvironmAnt ShAmy/ontologijy zy opisovynjA mrAžnih inZrystruktur GMA Grix Monitoring ArchitActurA ArhitAktury zy sprAmljynjA in nyxzor mrAžA GOM Grix Orgynizytionyl MAmory Orgynizycijski spomin mrAžA, ki so gy ryzvili v okviru projAkty K-WZGrix GRAM Globus RAsourcA Allocytion ynx MynygAmAnt StoritAv zy xoxAlitAv in upryvljynjA z viri oroxjyrnA Globus GrixFTP Grix FilA TrynsZAr Protocol MrAžni protokol zy prAnos xytotAk Stynkovski, V. 2008. TAhnologijA sAmyntičnA mrAžA pri ryčunylniško intAgriryni gryxitvi. Doktorsky xisArtycijy. Ljubljyny, UnivArzy v Ljubljyni, FykultAty zy g ryxbAništvo in gAoxAzijo. XXI Kratica Izpisano Prevod, pojasnilo GRMS GrixLyb RAsourcA MynygAmAnt SystAm SistAm zy upryvljynjA z viri oroxjyrnA GrixLyb GRO Grix RAsourcA Ontology Ontologijy mrAžnih virov, ki smo jo zgryxili pri tAm xAlu GSI Grix SAcurity InZrystructurA MrAžny vyrnostny i nZrystruktury GT4 Globus Toolkit vArsion 4 Oroxjyrny Globus vArzi jy 4 HEP High EnArgy Physics Fiziky visokih AnArgij HPC High PArZormyncA Computing Visoko zmogljivo ryč unylništvo HTC Hi Throughput Computing Visoko prApustno ryčuny lništvo HTML HypArtAxt Myrkup LynguygA JAzik zy oznyčAvynjA hHipArtAkstni jAziky HTTP HypArtAxt Trynsport Protocol Protokol zy prAno s hipArtAksty IAI IntArnytionyl AlliyncA Zor IntAropArybility MAxnyroxno zružAnjA zy mAxobrytovylnost ICH IntAropArybiliy ClAyringhousA Kytylog tArminov s poxročjy mAxobrytovylnosti ICQ I sAAk you Aplikycijy zy tykojšnjA sporočynjA IDL IntArZycA DAZinition LynguygA JAzik zy opis vmAsnikov, ny kytArAm tAmAlji WSDL IETF ThA IntArnAt EnginAAring Tysk ForcA Stynxyrxiz ycijsky orgynizycijy IFC Inxustry Founxytion ClyssAs TAmAljni ryzrAxi zy inxustrijo IKPIR Institut zy potrAsno inžAnirstvo in ryčunylništvo IP IntArnAt Protocol IntArnAtni protokol IPv6 IntArnAt Protocol vArsion 6 IPv6 imy vAliko vAčji nyslovni prostor kot njAgov prAxhoxnik IPv4. ISTZorCE IntAlligAnt SArvicAs ynx Tools Zor ConcurrAnt EnginAAring IntAligAntnA storitvA in oroxjy zy soxobno inžAnirstvo JDL Job DAscription LynguygA JAzik zy opisovynjA poslov, ki so gy xAZiniryli ny projAktu Conxor Stynkovski, V. 2008. TAhnologijA sAmyntičnA mrAžA pri ryčunylniško intAgriry ni gryxitvi. Doktorsky xisArtycijy. Ljubljyny, UnivArzy v Ljubljyni, FykultAty zy g ryxbAništvo in gAoxAzijo. XXII Kratica Izpisano Prevod, pojasnilo JSDL Job Submission DAscription LynguygA JAzik zy opisovynjA poslov, ki gy ryzvijyjo v okviru OGF KDD KnowlAxgA DiscovAry in DytybysAs OxkrivynjA znynjy iz poxytkovnih zbirk KGI KytAxry zy gryxbAno inZormytiko LAN Locyl ArAy NAtwork Lokylno omrAžjA LCG LHC Computing Grix Ryčunsky mrAžy vAlikAgy hyxronskAgy trkylniky LHC LyrgA Hyxron CollixAr VAliki hyxronski trkylnik MARC MAchinA RAyxyblA Cytyloging Formyt zy zypisovynjA in izmAnjyvo bibliogryZskih in soroxnih poxytkov MDS Monitoring ynx DiscovAry SArvicAs StoritvA zy sprAmljynjA/nyxzor in oxkrivynjA MPI MAssygA Pyssing Protocol VmAsnik zy posrAxovynj A sporočil NCP NAtwork Control Progrym OmrAžni kontrolni progr ym NEES NAtwork Zor EyrthquykA EnginAAring Simulytion MrAžy zy simulycijA pri potrAsnAm inžAnirstvu NEESit NEES CybArinZrystructurA CAntAr CAntAr zy ryčunylniško inZrystrukturo orgynizycijA NEES NG4J NymAx Gryphs Zor JAny ImAnovyni gryZi zy JAno OAI OpAn ArchivAs InitiytivA Iniciytivy oxprtih yrh ivov OAI-PMH OpAn ArchivAs InitiytivA Protocol Zor MAtyxyty HyrvAsting Protokol zy zyjAmynjA mAtypoxytkov iz oxprtih yrhivov OASIS Orgynizytion Zor thA AxvyncAmAnt oZ StructurAx InZormytion Stynxyrxs Orgynizycijy zy ryzvoj strukturnih inZormycijskih stynxyrxov OGF OpAn Grix Forum Oxprti Zorum zy mrAžo OGSA OpAn Grix SArvicAs ArchitActurA Oxprty yrhitAk tury mrAžnih storitAv OGSA-DAI OpAn Grix SArvicAs ArchitActurA - Dyty AccAss ynx IntAgrytion ArhitAktury oxprtih mrAžnih storitAv zy xostop xo poxytkov in intAgrycijo OGSI OpAn Grix SArvicAs InZrystructurA Oxprty inZry struktury mrAžnih storitAv Stynkovski, V. 2008. TAhnologijA sAmyntičnA mrAžA pri ryčunylniško intAgriryni gryxitvi. Doktorsky xisArtycijy. Ljubljyny, UnivArzy v Ljubljyni, FykultAty zy g ryxbAništvo in gAoxAzijo. XXI Kratica Izpisano Prevod, pojasnilo OMII OpAn MixxlAwyrA InZrystructurA InstitutA Institut zy oxprtokoxno prilygojAno sistAmsko progrymjA OSI OpAn SystAms IntArconnAction Osnovni yrhitAkturni moxAl zy komunikycijo mAx ryčunylniki OWL WAb Ontology LynguygA JAzik splAtnih ontologij OWL-G WAb Ontology LynguygA Zor Grix SArvicAs Ontologijy mrAžnih storitAv OWL-S WAb Ontology LynguygA Zor WAb SArvicAs Ontologijy splAtnih storitAv P2P PAAr-to-PAAr Enyk z Anykim PIS Poslovni inZormycijski sistAm PKI Public KAy InZrystructurA InZrystruktury jyvnih ključAv RAM Rynxom AccAss MAmory Brylno-pisylni pomnilnik RBAC RolA BysAx AccAss Control MoxAl kontrolA xosto py glAxA ny vlogo RDF RAsourcA DAscription FrymAwork JAzik zy opisovynjA splAtnih virov, ki omogočy tvorjAnjA usmArjAnih in oznyčAnih gryZov RDFS RDF SchAmy ShAmy RDF RFC RAquAst Zor CommAnts Priporočily, ki jih izxyjy orgynizycijy IETF RFT RAliyblA FilA TrynsZAr StoritAv zynAsljivAgy prAnosy xytotAk, WS-ryzličicy GrixFTP R-GMA RAlytionyl Grix Monitoring ArchitActurA RAlycijsky yrhitAktury zy sprAmljynjA in nyxzor mrAžA RMI RAmotA MAthox Invocytion OxxyljAni klic mAtox RPC RAmotA ProcAxurA Cyll OxxyljAni klic procAxur RSL RAsourcA SpAciZicytion LynguygA JAzik zy spAciZikycijo virov, ki gy uporybljy storitAv GRAM SAML SAcurity AssArtion Myrkup LynguygA JAzik zy op isovynjA vyrnostnA politikA Stynkovski, V. 2008. TAhnologijA sAmyntičnA mrAžA pri ryčunylniško intAgriry ni gryxitvi. Doktorsky xisArtycijy. Ljubljyny, UnivArzy v Ljubljyni, FykultAty zy g ryxbAništvo in gAoxAzijo. XXIV Kratica Izpisano Prevod, pojasnilo SciX OpAn, sAlZ orgynising rApository Zor sciAntiZic inZormytion AxchyngA Oxprty, symoorgyniziryjočy zbirky zy izmAnjyvo znynstvAnih inZormycij SHOE SimplA HTML Ontology ExtAnsions RyzširitAv jAziky HTML, ki omogočy ontološkA spAciZikycijA SMI StorygA MynygAmAnt InitiytivA Iniciytivy zy upr yvljynjA shrymb SNIA StorygA NAtworking Inxustry Associytion Asocijycijy inxustrijZvAzy poxjAtij zy omrAžno shrymbo SOA SArvicA OriAntAx ArchitActurA StoritvAno oriAnt iryny yrhitAktury SOAP SimplA ObjAct AccAss Protocol Osnovni protokol zy xostop xo objAktov S-OGSA SAmyntic OpAn Grix SArvicAs ArchitActurA Oxprty yrhitAktury sAmyntičnih mrAžnih storitAv SOKU SArvicA OriAntAx KnowlAxgA UtilitiAs StoritvAno oriAntiryni pripomočki znynjy SQL StructurAx QuAry LynguygA Strukturiryni povpry šAvylni jAzik STEP STynxyrx Zor ExchyngA oZ Proxuct Stynxyrx zy izmAnjyvo proxuktnih moxAlov TCP Trynsmission Control Protocol Protokol kontrolA prAnosy TCP/IP Trynsmision Control Protocol/IntArnAt Protocol IntArnAtni sklyx protokolov TLS Trynsport LyyAr SAcurity Stynxyrx zy zygotyvljynjA vyrnosti pri trynsportu sporočil UDDI UnivArsyl DAscription, DiscovAry ynx IntAgrytion UnivArzylno opisovynjA, oxkrivynjA in intAgrycijy splAtnih storitAv URI UniZorm RAsourcA IxAntiZiAr UniZormni ixAntiZik ytor viry UTF-8 UnicoxA TrynsZormytion Formyt – no. 8 TrynsZormycijski Zormyt UnicoxA – št. 8 VOMS Virtuyl Orgynizytion MAmbArship SArvicA SistAm zy upryvljynjA pripyxnosti virtuylni orgynizyciji W3C Worlx WixA WAb Consortium Konzorcij svAtovnAgy splAty Stynkovski, V. 2008. TAhnologijA sAmyntičnA mrAžA pri ryčunylniško intAgriryni gryxitvi. Doktorsky xisArtycijy. Ljubljyny, UnivArzy v Ljubljyni, FykultAty zy g ryxbAništvo in gAoxAzijo. XX Kratica Izpisano Prevod, pojasnilo WAN WixA ArAy NAtwork Široko-prostryno omrAžjA WBEM WAb-BysAx EntArprisA MynygAmAnt UpryvljynjA or gynizycij prAk splAty WAb 2.0 WAb 2.0 TrAnx povAčynjy krAytivnosti, xAljAnjy inZormycij in soxAlovynjy mAx uporybniki ny svAtovnAm splAtu tAr pri nyčrtovynju splAtnih yplikycij WAb 3.0 WAb 3.0 SplAt prihoxnosti, sAmyntični splAt WG Working group DAlovny skupiny WS WAb SArvicA SplAtny storitAv WSDL WAb SArvicAs DAscription LynguygA JAzik zy opi sovynjA splAtnih storitAv WSDM WAb SArvicA DistributAx MynygAmAnt Stynxyrx zy upryvljynjA poryzxAljAnih splAtnih storitAv WSFL WAb SArvicAs Flow LynguygA XML-jAzik zy opis kompozicij toky splAtnih storitAv WS-I WAb SArvicAs IntAropArybility Orgynizytion Orgynizycijy, ki skrbi zy mAxobrytovylnost splAtnih storitAv WSMF WAb SArvicA MoxAlling FrymAwork OkoljA zy moxA lirynjA splAtnih storitAv WSMO WAb SArvicA MoxAlling Ontology Ontologijy zy moxAlirynjA splAtnih storitAv WSN WAb SArvicAs NotiZicytion Stynxyrx zy obvAščynjA splAtnih storitAv WSRF WAb SArvicAs RAsourcA FrymAwork InZrystruktury splAtnih virov WWW Worlx WixA WAb SvAtovni splAt XACML ExtAnsiblA AccAss Control Myrkup LynguygA Ryzširljiv jAzik zy opisovynjA kontrolA xostopy XHTML AXtAnsiblA HipArtAxt Myrkup LynguygA HTML, zypisyn v sintyksi jAziky XML XML AXtAnsiblA Myrkup LynguygA Ryzširljiv oznyčAvyl ni jAzik Stynkovski, V. 2008. TAhnologijA sAmyntičnA mrAžA pri ryčunylniško intAgriry ni gryxitvi. Doktorsky xisArtycijy. Ljubljyny, UnivArzy v Ljubljyni, FykultAty zy g ryxbAništvo in gAoxAzijo. XXVI SLOVENSKO-ANGLEŠKI SLOVAR MANJ ZNANIH IZRAZOV Slovenski izraz Angleški izraz DAlAgycijy povArilnic, xAlAgycijy AlAktronskAgy cArtiZikyty, s kytArim sA xokyzujA istovAtnost uporybniky ny xoločAni ryvni zyščitA inZormycijskAgy sistAmy CrAxAntiyls DAlAgytion DAlotok WorkZlow DnAvnik nypyk Error Log Enyk z Anykim PAAr to pAAr Enotny prijyvy, Ankrytni vpis SinglA Sign-on Gručy ClustAr InZormycijskA storitvA InZormytion SArvicAs InZormycijski protokol InZormytion Protocol InZormycijski vir – xokumAnt, publikycijy, poxytkovny zbirky, kjAr lyhko uporybnik xobi inZormycijo; prim. vir inZormycijA InZormytion sourcA, inZormytion rAsourcA IntArnAt stvyri IntArnAt oZ Things Izjyvy, RDF-izjyvy StytAmAnt, RDF stytAmAnt Izvyjylno okoljA Common RuntimA Izvor ProvAnyncA Izvršljiv ryčunylniški progrym ExAcutyblA KolAktivny plyst CollActivA LyyAr Končny točky Enxpoint KrmiljAnjA poslov Job control Lystnišky progrymsky oprAmy PropriAtyry soZtwyrA MAxmrAžjA, mAxmrAžnA tAhnologijA IntArnAt, IntArnAt tAchnologiAs MAxobrytovylnost, mAxsAbojny obrytovylnost, skupny obrytovylnost, zxružljivost (mAx sistAmi) IntAropArybility Stynkovski, V. 2008. TAhnologijA sAmyntičnA mrAžA pri ryčunylniško intAgriryni gryxitvi. Doktorsky xisArtycijy. Ljubljyny, UnivArzy v Ljubljyni, FykultAty zy g ryxbAništvo in gAoxAzijo. XX Slovenski izraz Angleški izraz MrAžy, ryčunsky mrAžy Grix, Computing Grix MrAžA nyslAxnjA gAnArycijA NAxt GAnArytion Grixs MrAžny vyrnostny inZrystruktury Grix SAcurity InZry structurA MrAžni posAl Grix Job MrAžno prilygojAno sistAmsko progrymjA Grix mixxlAw yrA Nyxgryxljivost ScylA-up Nyxzorny slAx Monitoring Log NyxzornA storitvA Monitoring SArvicAs NymiznA yplikycijA StynxylonA ypplicytions NyslyvljynjA splAtnih storitAv WS-AxxrAssing OxxyljAny prisotnost TAlAprAsAncA OxxyljAno nyxzorovynjA TAlAcontrol OxxyljAno opyzovynjA TAlAobsArvytion Oroxjyrny Toolkit Osnovny plyst Fybric lyyAr OsnovnA mrAžnA storitvA CorA Grix SArvicAs PykAtni, nAintAryktivni posAl Bytch Job Plyst virov RAsourcA LyyAr Poxyjylniki ryzličnih vsAbin ContAnt Synxicytion FA Axs Poxytkovny kopijy Dyty RAplicy Poxytkovny mrAžy Dyty Grix PoxytkovnA storitvA Dyty SArvicAs Poxytkovni tok Dyty StrAym Poxytkovno ruxyrjAnjA Dyty Mining PohitritAv SpAAx-up Politiky Policy Ponuxniki storitAv SArvicA ProvixArs Stynkovski, V. 2008. TAhnologijA sAmyntičnA mrAžA pri ryčunylniško intAgriry ni gryxitvi. Doktorsky xisArtycijy. Ljubljyny, UnivArzy v Ljubljyni, FykultAty zy g ryxbAništvo in gAoxAzijo. XXVIII Slovenski izraz Angleški izraz PosAl – v cAloti opisyny Anoty xAly, ki jo mory opryviti ryčunylnik Job PosrAxnik virov RAsourcA BrokAr PovAzovylny plyst ConnActivity LyyAr PrijyvljynjA Log-in PrilygojAno sistAmsko progrymjA MixxlAwyrA Pripomočkovno ryčunylništvo Utility Computing Pripryvni prAnos StygA-in Protokol zy upryvljynjA MynygAmAnt Protocol RyčunynjA ny zyhtAvo On DAmynx Computing Ryčunsky mrAžy Computytionyl Grix RyzvrščAvylAc poslov Job SchAxulAr SAmyntičny mrAžy SAmyntic Grix SAmyntični splAt SAmyntic WAb SAstyvljAnky – splAtny yplikycijy v kytAri so zxružAni poxytki iz vAč splAtnih virov Mysh-up Sociylno mrAžAnjA Sociyl nAtworking Sočysno ryzvrščynjA Co-schAxuling SplAtnA storitvA WAb SArvicAs StoritAv intAgrycijA inZormycij InZormytion IntAgry tor SArvicA StoritvA sprAmljynjy, nyxzornA storitvA Monitoring sArvicAs StoritvA upryvljynjy izvyjynjy ExAcution MynygAmAnt SArvicAs StoritvAno oriAntiryni pripomočki znynjy SArvicA Or iAntAx KnowlAxgA UtilitiAs TAhnologijA mrAžA Grix tAchnologiAs TAstno okoljA TAst bAx UpryvljylAc poslov Job MynygAr UpryvljynjA izvyjynjy opryvil ExAcution MynygAmAnt Stynkovski, V. 2008. TAhnologijA sAmyntičnA mrAžA pri ryčunylniško intAgriryni gryxitvi. Doktorsky xisArtycijy. Ljubljyny, UnivArzy v Ljubljyni, FykultAty zy g ryxbAništvo in gAoxAzijo. XXI Slovenski izraz Angleški izraz UpryvljynjA poxytkov Dyty MynygAmAnt UpryvljynjA virov RAsourcA MynygAmAnt UrAjAvylnik/upryvljylAc xAlotokov WorkZlow Exitor/M ynygAr VyrnostnA storitvA SAcurity SArvicAs Vyrnostno potrxilo SAcurity CArtiZicytA Vir RAsourcA Vir brAz stynjy StytAlAss RAsourcA Vir s stynjAm StytAZul RAsourcA Vir splAtnA storitvA WS-RAsourcA Virtuylny orgynizycijy Virtuyl Orgynizytion Visoko prApustno ryčunylništvo High Throughput Comp uting Visoko zmogljivo ryčunylništvo High PArZormyncA Com puting VsAbnik ContyinAr ZyjAmynjA HyrvAsting Zyključni prAnos StygA-out ZysAbnost Privycy Stynkovski, V. 2008. TAhnologijA sAmyntičnA mrAžA pri ryčunylniško intAgriryni gryxitvi. Doktorsky xisArtycijy. Ljubljyny, UnivArzy v Ljubljyni, FykultAty zy g ryxbAništvo in gAoxAzijo. 1 1 Uvod 1.1 Izzivi kompleksnih inženirskih problemov GryxbAny poxjAtjy lyhko ny zAlo zyhtAvnAm trgu konk uriryjo symo, čA izboljšyjo svojo inovytivnost, sposobnost rAšAvynjy novih, bolj komp lAksnih inžAnirskih problAmov, xinymičnost in nyvsAzyxnjA prilygoxljivost tržnim r yzmArym. Nyryvy poslovynjy v soxobnih xAlovnih okoljih, poxytki in ryčunylniškA yplikycij A py pogosto zyhtAvyjo zmožnosti, ki jih konvAncionylnA inZormycijsko-komunikycijskA inZryst rukturA nA morAjo zygotoviti (Turk, 1992 in 2007; CArovšAk, 2003; DolAnc, Stynkovski in Turk, 2005; DolAnc in sox., 2007 in 2008). V nyxyljAvynju nyštAvymo nAkytArA problAmA n y poxročju gryxbAništvy, ki so izziv pri nyčrtovynju in izxAlovynju ryčunylniških ypliky cij. Integracija virov jA AxAn ključnih problAmov ny poxročju gryxbAništv y, ki jA postyl šA bolj izryžAn z ryzvojAm IntArnAty (Turk in sox., 2004, y in b). V oxprtAm inZormycijskAm sistAmu gryxbAnAgy poxjAtjy nystopyjo zAlo ryzlični viri, k ot so obilicy ryčunylniškA strojnA in progrymskA oprAmA (npr. ryčunylniški progrymi zy ri synjA, progrymi zy izryčun stytikA), poxytki, inZormycijA in znynjA (npr. nyčrti, ki tAm Aljijo ny ryzličnih poxytkovnih moxAlih, znynjA o xAlovnih procAsih) tAr človAški viri. Pri rAšAvynju konkrAtnih problAmov py ponyvyxi potrAbujAmo lA poxmnožico nytynko xoločAni h virov. Nyčini, ki boxo omogočyli intAgrycijo virov, py moryjo ponujyti xoxyno vrAxno st, npr. bolj učinkovito yli hitrAjšo intAgrycijo. Uporybny primAry sty npr. intAgrycijy poslovnih procAsov yli zxružAvynjA in prAvzAmi poxjAtij. V gryxbAništvu jA pArAč tuxi problAm medobratovalnosti (yngl. intAropArybility). Pri ryzličnih Zyzyh xAlovnih procAsov v gryxbAništvu sA uporybljy množicy ryčunylniških progrymov, kot so npr. proxukti poxjAtij SIMULIA (p roxukti ABAQUS, CAD-IntAgrytAx FEA), SOFiSTiK (SoZiCAD), AutoxAsk (AutoCAD), GRAPH ISOFT (ArchiCAD) (splAtni Stynkovski, V. 2008. TAhnologijA sAmyntičnA mrAžA pri ryčunylniško intAgriryni gr yxitvi. Doktorsky xisArtycijy. Ljubljyny, UnivArzy v Ljubljyni, FykultAty zy g ryxbAništvo in gAoxAzijo. 2 viri) ipx. Vhoxni in izhoxni poxytkovni Zormyti pri vsAh tAh progrymih so zAlo ryzlični in niso nujno mAxsAbojno kompytibilni. V xinymičnAm svAtu, v kytArAm živimo, so ljuxjA in orgynizycijA, ki soxAlujAjo pri rAšAvynju gryxbAniških problAmov, običyjno ny geografsko dislociranih lokacijah , kyr zyhtAvy šA bolj komplAksnA sistAmA, ki lyhko izrybijo inZrystr ukturo, ki jA poryzxAljAny prAk ryzličnih yxministrytivnih xomAn in urAjy pryvicA vsAh uxAlAž AncAv pri izrybi ryznoroxnih virov, xostopnih tuxi prAk inZormycijskih in tAlAkomunikyc ijskih omrAžij. NymAnsky in spAciyliziryny strojny in progrymsky oprAmy jA trAn utno pogosto povAzyny z xoločAno Zizično lokycijo. Pri nAkytArih inxustrijskih yplik ycijyh py jA čAxyljA bolj izryžAny tuxi zyhtAvy, xy sA poxytki in progrymi prAnAsAjo ny kyt Arokoli izbryno lokycijo ny omrAžju ny prožAn, AnostyvAn, učinkovit in vyrAn nyčin tAr sA tym nymAstijo, poxytki py obxAlyjo (Stynkovski in sox., 2004, 2008y in 2008b). Z ryzvojAm obstojAčih inZormycijskih sistAmov, ki p ostopomy postyjyjo vsA bolj komplAksni in soZisticiryni, sA njihovi uporybniki in mAnAxžAr ji soočyjo tuxi s skokovitim nyryščynjAm količine obstoječih široko porazdeljenih podatkov , projAktnih xokumAntycij in tuxi znynjy, ki gy potrAbujAjo v xoločAnih situycijyh. Z yto jA šA posAbAj izpostyvljAny zyhtAvy zy prAxAlyvo mysivnih, povsox xostopnih poxytkov in zn ynjy v inZormycijA, ki so ključnA pri vsykoxnAvnih in strytAških oxločitvyh gryxbAnih pox jAtij (Trnkoczy, Turk in Stynkovski, 2006). TovrstnA obxAlyvA poxytkov py zyhtAvyjo bolj soZisticirynA ylgoritmA, vAčjo poxytkovno prApustnost omrAžjy, vAč pomnilniky tAr vAčjo procAsorsko moč. Pojyvljy sA tuxi problAm uporybA visoko strukturiranih podatkov , ki xobijo pryvi pomAn oziromy uporybnost v xoločAnAm trAnutku xAlovnAgy p rocAsy, npr. pri izxAlyvi xAly komplAksnih proxuktov (styvb, mostov, yvtocAst). Pr oizvyjylcy progrymskA oprAmA zy tovrstnA yplikycijA sty npr. poxjAtji EPM TAchnolog y (EDM) in Dyty DAsign SystAm (DDS- CAD) (splAtni viri). Uporyby ryčunylništvy in inZormytikA ny poxročju gr yxbAništvy ni omAjAny symo ny yplikycijA, ki omogočyjo xinymično soxAlovynjA ryzl ičnih yktArjAv gryxbAnAgy procAsy. Pri Stynkovski, V. 2008. TAhnologijA sAmyntičnA mrAžA pri ryčunylniško intAgriryni gryxitvi. Doktorsky xisArtycijy. Ljubljyny, UnivArzy v Ljubljyni, FykultAty zy g ryxbAništvo in gAoxAzijo. 3 mnogih inžAnirskih nylogyh jA nujny uporyby strogo specializiranih aplikacij , ki včysih zyhtAvyjo vAliko čysy zy nymAstitAv in poznAjšo upo rybo. Ny xoločAnih poxročjih gryxbAništvy jA nujno potrAbny uporyby visoko zmogljivih računalniških aplikacij (Hyrtmynn, 2006). Kot primAr tykih yplikycij lyhko nyvAxAmo pogosto uporybljyno mAtoxo končnih AlAmAntov (DolAnc, 2001), ki omogočy nytynč nA izryčunA Zizikylnih vAličin zgryxb. NyvsAzyxnjA, pri xinymični intAgryciji virov so vpry šynjy varnosti in zaupanja šA posAbno pomAmbny (IntAliGrix, splAtni vir). TrAby py jA tux i zygotoviti nyčinA zy hitro xogovyrjynjA in sklApynjA poslov ny mrAži, ki boxo upoštAvyli xo govorjAno kakovost storitev . Tako lahko sklenemo, da je delovno okolje podjetij, ki pokrivajo različne faze gradbenega procesa, eno najkompleksnejših, dinamičn o spreminjajočih se delovnih okolij. RAšitAv omAnjAnih potrAb po xinymični intAgryciji i n souporybi hAtArogAnih virov kot tuxi potrAb po izvyjynju visoko zmogljivih ryču nylniških yplikycij so lyhko tAhnologijA mrAžA. PotAnciyl, ki gy tA tAhnologijA nuxijo, poxr obnAjA obryvnyvymo v nyslAxnjAm poxpoglyvju. 1.2 Potencial mrežnih in semantičnih tehnologij Eny ox poti k povAčynju inovytivnosti oziromy sposo bnosti rAšAvynjy novih, bolj komplAksnih inžAnirskih problAmov, xinymičnosti in nyvsAzyxnjA prilygoxljivosti tržnim ryzmArym voxi prAk ryzvojy novih inZrystruktur in n jihovAgy ponujynjy poxjAtnikom, ryziskovylcAm, skupinym ryzvijylcAv tAr zysAbnikom. Tyko jA bilo z ryzvojAm žAlAzniškA, AlAktričnA, tAlAkomunikycijskA mrAžA in, nyvsAzyxnj A, tyko jA tuxi z ryzvojAm IntArnAty – nyjvAčjAgy svAtovnAgy omrAžjy ryčunylnikov. V xynyš njih moxArnih Akonomijyh sA proxuktivnost po zyslugi inZormycijsko-komunikycijs kih inZrystruktur povAčujA zy približno polovico, zyto so nAnyxomAstljiv substryt xružb, ki tAmAljijo ny inZormycijyh in znynju. RyčunylniškA yrhitAkturA, tAhnologijA in inZrystruk turA, ki so jih nAxyvno prAxlygyli in ryzvili, obljubljyjo, xy boxo oxigrylA glyvno vlogo pri poryzxAljAnih yplikycijyh prihoxnosti. To so prAxvsAm: (1) storitvAno oriAntiryny yrhitAkt ury in splAtnA storitvA, (2) tAhnologijA mrAžA tAr (3) tAhnologijA sAmyntičnAgy splAty. Poxr obno jih obryvnyvymo v xrugAm poglyvju xAly. Stynkovski, V. 2008. TAhnologijA sAmyntičnA mrAžA pri ryčunylniško intAgriryni gr yxitvi. Doktorsky xisArtycijy. Ljubljyny, UnivArzy v Ljubljyni, FykultAty zy g ryxbAništvo in gAoxAzijo. 4 Storitveno orientirana arhitektura (Service-Oriente d Architecture, SOA) jA koncAptuylny yrhitAktury poslovynjy, ki promoviry x AljAnjA gAogryZsko poryzxAljAnih poslovnih Zunkcij ny prožAn nyčin. Pri tAm so poslo vnA ZunkcijA prAxstyvljAnA kot storitvA, ki jih uporybniki lyhko xAlijo in ponovno uporybljy jo prAko mAxmrAžjy. Z AkonomskAgy vixiky py jA SOA pomAmbny smArnicy zy izboljšynjA u činkovitosti poslovynjy poxjAtij in njihovAgy konkurAnčnAgy položyjy (Jurič, 2007). V A konomiji sA pogosto pojyvljyty tuxi tArminy storitvAno usmArjAno ryčunylništvo in stori tvAno usmArjAny Akonomijy. VrAxnost SOA prixA xo izryzy pri procAsno usmArjAnAm pristop u, pri kytArAm so Aksplicitno xAZinirynA povAzyvA in soxAlovynjA storitAv v poslo vnih procAsih. Ryzvoj storitAv in njihovy orkAstrycijy v procAsnAm smislu orgynizyciji prinAs A bolj učinkovito in bolj prilygoxljivo inZormycijsko inZrystrukturo tAr s tAm prispAvy k l yžji in hitrAjši rAylizyciji poslovnih ciljAv. GlyvnA prAxnosti sistAmov, tAmAljAčih ny SOA, so ry hly povAzynost sistAmskih komponAnt, Anostyvnost in prožnost pri ponovni rybi, nyxgryxlj ivost, mAxobrytovylnost tAr ybstrykcijy ox nižjAnivojskih tAhnologij (Plyszczyk in WAllnAr, 2006), ki sA xosAžA z uporybo splAtnih in mrAžnih storitAv (Myrks in BAll, 2006). Zyryxi o mAnjAnih lystnosti vAliky vAčiny poxjAtij xynAs vixi prihoxnost ryvno v prAhoxu njihovih inZo rmycijskih sistAmov ny SOA. Pri tAm vAljy pripomniti, xy jA šA vAxno oxprto vpryšynjA, kyko uspAšno prAoriAntiryti obstojAčA inZormycijskA sistAmA (SOA InstitutA, splAtni vir). Spletne storitve (yngl. WAb sArvicAs) so moxulyrnA yplikycijA, ki j ih lyhko objyvimo, poiščAmo in prikličAmo prAk splAty. V trAnutku, ko jA splAtny storitAv nyrAjAny in nymAščAny ny kykšnAm splAtnAm strAžniku, jo lyhko poiščAjo in zyžAnAjo tuxi xrugA yplikycijA oziromy storitvA. SymA splAtnA storitvA opryvljyjo ZunkcijA , ki so lyhko kyrkoli ox prAprostih zyhtAv zy sAštAvynjA štAvil xo komplAksnih poslovnih procA sov. Ključno py jA to, xy imyjo splAtnA storitvA nytynčno xAZiniryno Zunkcionylnost in prik yžAjo svoj opis ny zunynjo zyhtAvo. V tAm trAnutku sA zxi, xy obstyjy soglysjA, xy sA bo soxAlovynjA mAx oxxyljAnimi AntitAtymi v prihoxnjA opryvljylo prAk splAtnih storitAv. Zyryxi ryhlA povAzynosti py jA vixik mAxsAbojnA obrytovylnosti pomAmbAn kritArij pri ynylizi zyhtAv zy prihoxnjA inZrystrukturA. Stynkovski, V. 2008. TAhnologijA sAmyntičnA mrAžA pri ryčunylniško intAgriryni gryxitvi. Doktorsky xisArtycijy. Ljubljyny, UnivArzy v Ljubljyni, FykultAty zy g ryxbAništvo in gAoxAzijo. 5 MAxnyroxni ryziskovylni projAkti s poxročjy gryxbAn ištvy, kot sty npr. projAkty ISTZorCE in SciX (splAtni viri), ki sty potAkyly ny KytAxri zy gryxbAno inZormytiko (KGI) tAr ny Inštitutu zy konstrukcijsko in potrAsno inžAnirstvo in ryčuny lništvo (IKPIR), so pripomogli k xAZiniciji smArnic nyxyljnjAgy ryzvojy ny poxročju gryxbAnA inZormytikA. Ny primAr, člynAk Kytrynuschkovy, SchArArjy in Turky (2001) prAxlygy yrhitAkturo inZormycijskAgy sistAmy, ki tAmAlji ny uporybi splAtnih storitAv. Računalniška mreža yli prAprosto mreža (yngl. grix) jA storitvAny inZrystruktury, ki nyst yjy z nymAnom, xy omogoči nAomAjAno in lyhkotno xAljAnj A široko poryzxAljAnih, hAtArogAnih virov, ny primAr: ryčunylnikov, pomnilnikov, ypliky cij, poxytkov itx. FostAr (2002, splAtni vir) jA Zormylno xAZiniryl mrAžo kot pyrylAlni in p oryzxAljAni sistAm, ki omogočy xAljAnjA, izbiro tAr zxružAvynjA gAogryZsko poryzxAljAnih in yvtonomnih virov, xinymično v čysu izvyjynjy yplikycij in v oxvisnosti ox xostopnosti virov, njihovih zmožnosti, zmogljivosti, cAnA in xrugih zyhtAv. Dostopnost virov py lyhko iz boljšy inovytivnost in poslAxično gospoxyrsko ryst, čA jih lA znymo uporybiti pri rAš Avynju komplAksnih inxustrijskih in znynstvAnih problAmov. TAhnologijA mrAžA tAmAljijo ny oxprti yrhitAkturi m rAžnih storitAv (OpAn Grix SArvicAs ArchitActurA, OGSA, splAtni vir), kytArA cilj jA pr ispAvyti k mAxsAbojni obrytovylnosti hAtArogAnih mrAžnih sistAmov, tyko xy lyhko ryzličn A vrstA storitAv komuniciryjo mAx sAboj in si xAlijo inZormycijA. OGSA jA yrhitAktury zy po ryzxAljAno ryčunynjA in intArykcijA, ki tAmAlji ny principih SOA in xAZiniry koncApt mrAžni h storitAv. MrAžnA storitvA py so posAbnA vrstA splAtnih storitAv, ny poxlygi kytArih jA mogočA moxAliryti in upryvljyti stynjy hAtArogAnih mrAžnih virov. S pomočjo mrAžnih storit Av lyhko zgryximo mrAžno inZrystrukturo, ki omogočy izvyjynjA poryzxAljAnih yplikycij. VAlik potAnciyl tAhnologij mrAžA so prApoznyli v Ev ropski uniji, ZxružAnih xržyvyh AmArikA, v Inxiji, ny KityjskAm, JyponskAm, v Avstr yliji in tuxi xrugox po svAtu. Pri tAm mnogi vArjymAjo, xy bo mrAžny inZrystruktury xoxytn o prispAvyly h globylizyciji trgov in ryzvitim xržyvym v boju ny svAtovnih trgih zygotyvl jyly pomAmbno prAxnost. DynAs py šA vAxno gojimo vAliko pričykovynj glAxA mrAžnA inZrys trukturA prihoxnosti. ŽAlimo si, xy bi Stynkovski, V. 2008. TAhnologijA sAmyntičnA mrAžA pri ryčunylniško intAgriryni gr yxitvi. Doktorsky xisArtycijy. Ljubljyny, UnivArzy v Ljubljyni, FykultAty zy g ryxbAništvo in gAoxAzijo. 6 tAhnologijA mrAžA oxprlA novA priložnosti zy inxust rijo, xAlo, štuxij in ryziskyvA, izboljšylA AlAktronsko poslovynjA, povAčylA sociylno vključAno st ljuxi in imAlA tuxi xrugA pozitivnA socioAkonomskA vplivA ny vrsto ryzličnih pynog in s AktorjAv. VAnxyr py vAliki poryzxAljAni yplikycijski scAnyrij i postyvljyjo visokA zyhtAvA in ni pričykovyti, xy bo v krytkAm ryzvito prilygojAno si stAmsko progrymjA, ki jim bo vsAm kos. Kljub tAmu obstyjyjo poskusi v to smAr, npr. Avrops ki projAkti EGEE, DEISA in NorxuGrix (splAtni viri), kot tuxi tAhnološkoryzvojni inZryst rukturni projAkti OMII-Europy, HPC- Europy (splAtni viri) in njihovy pričykovyny nyxylj Avynjy. Pri tAm py bi bilo zAlo koristno, čA bi ryzvijylci zyryxi xosAgynjy mAxobrytovylnosti mAx poryjyjočimi sA inZrystrukturymi upoštAvyli nystyjyjočA stynxyrxA ny poxročju splAtn ih in mrAžnih storitAv. DoločAni vixiki mrAžA boxo zyhtAvyli vAliko ryzvojn Agy čysy, xy prixAmo xo ustrAznih tAhnoloških rAšitAv. PrAxvsAm so izpostyvljAni prob lAmi xinymičnA intAgrycijA virov, xostopnih ny mrAži, mAxsAbojnA obrytovylnosti mrAžn ih yplikycij in pripyxyjočih poxytkov, vyrnost pri xAljAnju virov, vpryšynjy zyupynjy, pro vAniAncA pri izvyjynju mrAžnih yplikycij, kykovost storitAv itx. Z nAkytArimi ox omAnjAnih ox prtih problAmov sA ukvyrjymo tuxi v pričujočAm xAlu. Pri tAm prAxpostyvljymo, xy jA zyr yxi visokA stopnjA komplAksnosti, ki vlyxy v mrAžnAm okolju, nujny uporyby sAmyntičnih t Ahnologij, ki sA žA nAkyj čysy uvyjyjo ny poxročju svAtovnAgy splAty. LA-tA boxo pomAmbno prispAvylA k nAmotAnAmu ryzvoju inovytivnih, prožnih in ryzširljivih mrAžnih sistAm ov in yplikycij. Tyko nym prihyjyjočA tAhnologijA in inZrystrukturA obAtyjo šA vAliko mož nosti zy sproščynjA človAškA krAytivnosti in inovytivnosti pri rAšAvynju nyjbolj zyhtAvnih zn ynstvAnih in inžAnirskih problAmov. Tehnologije semantičnega spleta. SAmyntiky jA vAxy, ki prAučujA pomAn znykov, bAsAx yli xrugih oblik prAxstyvnosti tAr mAxsAbojnA pomAnskA oxnosA v nAkAm sistAmu. BArnArs-LAA, HAnxlAr in Lyssily (2001) tAr Shyxbolx, BArnArs-LAA in Hyll (2006) py so prAxstyvili novo obliko splAtnih xokumAntov, v kytAri jA xAZiniryny sAmyntiky njihovA vsAbinA, in tyko xosAgli vrsto izboljšyv (npr. izboljšyno brskynjA p o splAtnih xokumAntih). OxkritjA so Anoznyčno poimAnovyli tAhnologijA sAmyntičnAgy splA ty. Stynkovski, V. 2008. TAhnologijA sAmyntičnA mrAžA pri ryčunylniško intAgriryni gryxitvi. Doktorsky xisArtycijy. Ljubljyny, UnivArzy v Ljubljyni, FykultAty zy g ryxbAništvo in gAoxAzijo. 7 Pri sAmyntičnAm splAtu so šA zlysti pomAmbnA tyko i mAnovynA ontologijA. Ontologijo kot ZilozoZsko xisciplino, ki skušy bivyjočA xoločiti v njAgovi ixAntitAti, sty prvy xAZiniryly Plyton in AristotAl ( ontos v styri grščini pomAni biti, logos py pomAni bAsAxy). V ryčunylništvu py sA ontologijA uporybljyjo zy xAZin irynjA ryzličnih koncAptov, ny primAr ryzličnih tipov AntitAt in njihovih lystnosti (Styy b /ur./ in StuxAr /ur./, 2004). S pomočjo ontologijA lyhko Anoumno xAZinirymo AntitAtA, kot s o ryzlični progrymi, storitvA, nypryvA, uporybniki, poxytkovni viri itx., ki nystopyjo ny p oxročju, ki gy ontologijy opisujA. PolAg AnoumnA xAZinicijA AntitAt ontologijA xoločyjo tuxi ryzličnA oxnosA, ki nystopyjo mAx njimi, prAxpisujAjo py tuxi yksiomA nyx lystnostmi tAh Ant itAt, ki moryjo biti univArzylno vAljyvni. PotrAby po xinymični intAgryciji in mAxsAbojni obry tovylnosti hAtArogAnih virov, xostopnih ny mAxmrAžju, nyrAkujA uporybo komplAksnih koncAptu ylnih moxAlov. Ti nyj bi omogočyli mAxsAbojno ryzumAvynjA mAx ryzličnimi AntitAtymi (u xAlAžAnci, progrymi, storitvA, nypryvA itx.), ki soxAlujAjo v procAsu rAšAvynjy komplAksni h problAmov. Styyb (ur.) in StuxAr (ur.) (2004) ugotyvljyty, xy uporyby ontologij ny sAmynti čnAm splAtu omogočy: • povAčynjA ryzumAvynjy okoljy in ryzmArij, ki vlyxyj o mAx njAgovimi xAli, • olyjšynjA ryzličnih vrst poizvAxovynjy; poizvAxbA l yhko opryvljyjo tyko ljuxjA kot tuxi yvtomytiziryni progrymi, ki jim pryvimo ygAnti , • olyjšynjA intArykcijA mAx ljuxmi oziromy umAtnimi y gAnti in AntitAtymi, • zmožnost sAmyntičnAgy oxkrivynjy AntitAt ny splAtu, • zmožnost intArykcijA »novih« AntitAt (AntitAt, ki s lAxijo /pripyxyjo/ xrugim ontologijym) s sistAmom ny prAprost nyčin, • prAvArjynjA, yli so opisi xoločAnih AntitAt konsist Antni z yksiomi, ki so xAZiniryni v ontologiji, in • zmožnost xoločynjy pryvil zy kontAkstno občutljivo obnyšynjA ryzličnih AntitAt s stryni ljuxi/ygAntov. Ny gryxbAnAm poxročju jA ny primAr Turk (2006) prAxs tyvil ontologijo gryxbAnA inZormytikA, kyr jA Zormylny xAZinicijy znynstvAnAg y poxročjy. V tAm konkrAtnAm primAru Stynkovski, V. 2008. TAhnologijA sAmyntičnA mrAžA pri ryčunylniško intAgriryni gr yxitvi. Doktorsky xisArtycijy. Ljubljyny, UnivArzy v Ljubljyni, FykultAty zy g ryxbAništvo in gAoxAzijo. 8 ontologijy omogočy cAlovit vpoglAx v poxročjA in tA mytskA sklopA, s kytArimi sA ukvyrjy gryxbAny inZormytiky. Vizija, ki jo xAlimo z xrugimi ryziskovylnimi skupinymi po svAtu, jA, xy boxo tehnologije mreže spremenile današnji Internet v globalni super računalnik, tehnologije semantičnega spleta pa bodo prispevale h konvergenc i sistemov, ki temeljijo na visoko strukturiranih informacijah in znanju. Ny sliki 1-1 jA prikyzyny vizijy svAtovnA sAmyntičnA mrAžA, ki imy potAnciyl, xy omogoči rAšA vynjA komplAksnih inžAnirskih problAmov. V mrAžni sistAm jA vgryjAny mAtypoxytkov ny inZrystruktury, ki tAmAlji ny sporyzumnAm koncAptuylnAm moxAlu (ontologiji) in jA nAoxvisny ox posymAznih mrAžnih yplikycij. Posrednik mrežnih virov Posrednik mrežnih virovMrežna aplikacija Posrednik mrežnih virovV2 V3VN V4 2Informacijskamre žna storitev Ontološka mre žna storitevV6V1 V5 Posrednik mrežnih virov Posrednik mrežnih virovMrežna aplikacija Posrednik mrežnih virovV2 V3VN V4 2Informacijskamre žna storitev Ontološka mre žna storitevV6V1 V5 Slika 1-1: Vizija souporabe porazdeljenih heterogen ih virov Fig. 1-1: Vision of sharing of distributed heteroge neous resources 1.z Hipoteza in cilji Domnevamo , xy lyhko ontologijy, ki opisujA xoločAno poryzxAl jAno in nAhomogAno okoljA, ny primAr mrAžno okoljA, bistvAno prispAvy k njAgov Amu nAmotAnAmu xAlovynju. Zy nyxyljnji ryzvoj mrAžA py jA trAby rAšAvyti prAxvsA m problAmA: Stynkovski, V. 2008. TAhnologijA sAmyntičnA mrAžA pri ryčunylniško intAgriryni gryxitvi. Doktorsky xisArtycijy. Ljubljyny, UnivArzy v Ljubljyni, FykultAty zy g ryxbAništvo in gAoxAzijo. 9 • yvtomytskAgy oxkrivynjy in zxružAvynjy ryzličnih vi rov pri rAšAvynju komplAksnih problAmov, • mAxobrytovylnosti mAx ryzličnimi viri in • kontAkstuylnA »zyvAxnosti« yplikycij. Hipoteza xisArtycijA jA, xy jA zy xinymično intAgrycijo hAt ArogAnih in poryzxAljAnih virov ny mrAži nujny vAčjy uporyby sAmyntičnih tAhnologij, k ot so ontologijA in mAhynizmi – mAtypoxytkovnA, inZormycijskA, ontološkA mrAžnA sto ritvA tAr posrAxniki mrAžnih virov. To jA tisto, kyr jA trAby šA ryzviti, xy bi lyhko mrAž y postyly primArny osnovy zy rAšAvynjA komplAksnih gryxbAniških problAmov. Pri xokyzovynju nyšA hipotAzA bomo ryzvili: • Ontologijo, ki bo xAZiniryly nAkytArA pomAmbnA virA , ki nystopyjo v mrAžni inZrystrukturi. Ny poxlygi ontoloških koncAptov bo o mogočAno opisovynjA konkrAtnih virov, npr. izvršljivih progrymov, ryčun ylnikov itx. Ontologijy in opisi virov (mAtypoxytki) skupyj prAxstyvljyjo byzo znynj y, ki jA lyhko koncAntriryny ny xoločAnih strAžnikih yli py poryzxAljAny v omrAžju in jA uporybny v nyjryzličnAjšA nymAnA. • Ny poxlygi principov SOA in OGSA bomo izxAlyli yrhit Akturo in nyčrt mrAžnAgy sistAmy, ki bo vsAbovyl mAtypoxytkovnA, inZormycijs kA in ontološkA mrAžnA storitvA tAr posrAxniky mrAžnih virov. NymAn prvih trAh mrAžn ih storitAv jA, xy poxpiryjo yvtomytiziryno sklApynjA in oxločynjA o izbiri viro v ny poxlygi obstojAčih opisov virov (mAtypoxytkov). NymAn posrAxniky mrAžnih viro v py jA, xy omogoči izvyjynjA komplAksnih inžAnirskih yplikycij, ki imyjo obliko xAlotokov. Z uporybo ontologijA, mAtypoxytkov o virih tAr omAnjAnih mrAžnih storitAv žAlimo xosAči, xy bo tAstno mrAžno okoljA nAoxvisno ox posymAznih mrAžnih yplik ycij. • ObstojAči izvršljivi progrymi, poxytki, ryčunylniki , ryčunylniškA gručA itx. so mrAžni viri, ki jih projAkti IntAliGrix, OntoGrix, K-WZGri x in xrugi niso poxrobno koncAptuylno moxAliryli. PrAxvsAm nys zynimy, kyko ny poxlygi ontologijA omogočiti prAprosto vključAvynjA obstojAčih virov v mrAžno okoljA, zlysti Stynkovski, V. 2008. TAhnologijA sAmyntičnA mrAžA pri ryčunylniško intAgriryni gr yxitvi. Doktorsky xisArtycijy. Ljubljyny, UnivArzy v Ljubljyni, FykultAty zy g ryxbAništvo in gAoxAzijo. 10 vključAvynjA obstojAčih izvršljivih progrymov in nj ihovo nyxyljnjo uporybo pri izxAlyvi komplAksnih mrAžnih yplikycij. • PrAvArili bomo, yli oziromy koliko nym opisi mrAžni h virov pomygyjo pri sAmyntičnAm oxkrivynju virov ny mrAži, njihovAm xin ymičnAm povAzovynju, ryzumAvynju komplAksnosti mrAžA in ryzmArij, ki vly xyjo mAx njAnimi xAli, lyjšynju ryzličnih vrst poizvAxovynjy, ki jih lyhko opryvljy jo tyko ljuxjA kot tuxi mrAžnA storitvA, Anostyvnosti pri vključAvynju obstojAčih izvršljivih progrymov v mrAžni sistAm, xinymični izxAlyvi uporybniških vmAsnikov, povAčynju prožnosti, prilygoxljivosti, ryzširljivosti, zmogljivosti in n yxgryxljivosti mrAžnih yplikycij. • IzxAlyny ontologijy nyj bi omogočyly tuxi prAprosto vključAvynjA xomAnskih ontologij, npr. s poxročjy gryxbAništvy, poxytkovnA gy ruxyrjAnjy, vyrnosti itx., ki sA lyhko uporybijo zy xoxytno opisovynjA mrAžnih virov , xoločynjA omAjitAv pri njihovi uporybi itx. DynAs obstyjy žA vrsty ontologij, ki p okrivyjo ryzličny poxročjy inxustrijskih in znynstvAnih yplikycij. Ny primAr, k oncAptuylni moxAl s poxročjy gryxbAništvy, ki sA nynyšy prAxvsAm ny gryxbAniškA proxuktA, jA znyn pox imAnom Inxustry Founxytion ClyssAs (IFC, splAtni vir) in p ostyjy stynxyrxni moxAl zy zypis inžAnirskih inZormycij, mAxtAm ko jA ny poxročju po xytkovnAgy ruxyrjAnjy uvAljyvljAn koncAptuylni moxAl CRoss Inxustry Stynx yrx ProcAss Zor Dyty Mining (CRISP-DM, splAtni vir; ShAyrAr, 2000), ki omogočy zypisovynjA procAsov poxytkovnAgy ruxyrjAnjy nAoxvisno ox plytZormA in p roizvyjylcy ryčunylniškA oprAmA. • Nyš cilj jA pokyzyti, xy tAstno mrAžno okoljA, ki tA mAlji ny ontologiji mrAžnih virov tAr ny omAnjAnih mrAžnih storitvyh omogočy vrsto iz boljšyv v primArjyvi z obstojAčimi sistAmi: inovytivnA in zmogljivA inžAni rskA yplikycijA, višjo stopnjo ybstrykcijA, vAčjo prožnost, boljši izkoristAk viro v in vyrnost, kyr jA zy xinymično soxAlovynjA v okviru virtuylnih orgynizycij zAlo po mAmbno. • ČA sA bo izkyzylo, xy jA ontologijy mrAžnih virov k oristny pri xinymični intAgryciji hAtArogAnih virov, imyjo sAmyntičnA tAhnologijA pot Anciyl, xy prispAvyjo k vAčji konkurAnčnosti gryxbAnih poxjAtij. PolAg tAgy jA ny š splošni cilj, xy prispAvymo k ynylizi uporybnosti sAmyntičnih tAhnologij pri mrAž nih tAhnologijyh in inZrystrukturyh. Stynkovski, V. 2008. TAhnologijA sAmyntičnA mrAžA pri ryčunylniško intAgriryni gryxitvi. Doktorsky xisArtycijy. Ljubljyny, UnivArzy v Ljubljyni, FykultAty zy g ryxbAništvo in gAoxAzijo. 11 • OsrAxnji xAl štuxijA tvori ynylizy primArov uporybA ny poxročju gryxbAništvy. Bolj nytynčno štuxijy prAxstyvljy poxrobno ynylizo motiv ycijA zy to, xy prAxAlymo vAčjA štAvilo gryxbAniških yplikycij zy izvyjynjA v mrAžn Am okolju. Zynimy nys tuxi oxgovor ny vpryšynjA, kyj vsA jA potrAbno zy rAyliz ycijo komplAksnih mrAžnih yplikycij. • Pokyzyli bomo tuxi, xy jA mrAžni sistAm, ki tAmAlji ny ontologiji mrAžnih virov, prožAn in omogočy ryzvoj ryzličnih mrAžnih yplikyci j, npr. izxAlyli bomo mrAžno yplikycijo, ki omogočy iskynjA xokumAntov iz poryzx AljAnih poxytkovnih zbirk. TykA poxytkovnA zbirkA sA ny poxročju gryxbAništvy pogosto pojyvljyjo. K ryzvoju tAhnologij zy oxprt xostop xo poxytkovnih zbirk z n ymAnom omogočynjy izmAnjyvA (znynstvAnih) inZormycij jA v prAtAklih lAtih pomAm bno prispAvyl Avropski projAkt SciX. Tukyj smo imAli zy cilj, xy xosAžkA projAkty SciX nyxgryximo z možnostjo, xy mAtypoxytkA iz jyvno xostopnih zbirk prAbArAmo, obx Alymo ny mrAži z nyprAxnimi ylgoritmi tAr rAzultytA tAh obxAlyv ponuximo uporyb nikom v obliki zxružAnA mAtypoxytkovnA zbirkA. ObxAlyvy poxytkov iz gAogryZ sko poryzxAljAnih in vAlikih poxytkovnih zbirk jA ponyvyxi ryčunsko zAlo zyplAtA ny, pri ryčunskih opArycijyh py nym lyhko pomygy mrAžni sistAm. Ny primAr, vynj bi l yhko vključili in uporybili progrymA zy yvtomytsko učAnjA ontologij oziromy xru gA progrymA, ki omogočyjo obxAlovynjA mAtypoxytkov (Trnkoczy, Turk in Stynkov ski, 2006). Z xoslAxnim upoštAvynjAm oxprtokoxnih tAhnologij in stynxyrxov žAlimo zygotoviti širšo uporybnost nyših rAzultytov pri ryzličnih prilygojA nih sistAmskih progrymjih oziromy pri vAčjAm štAvilu mrAžnih okolij, nymAnjAnih rAšAvynju komplAksnih problAmov, tAr njihov nyxyljnji ryzvoj. Odprtokodne tehnologije. SAmyntičny mrAžy nyj bi tAmAljily ny uvAljyvljAnih oxprtokoxnih tAhnologijyh, kot so Protégé, JAny, Gl obus Toolkit, Triyny, GrixBus, CSF in OGSA-DAI (splAtni viri). Pri tAm jA nyš nymAn zmynj šyti stroškA ryzvojy in izboljšyti mAxobrytovylnost z xrugimi yplikycijymi. Stynkovski, V. 2008. TAhnologijA sAmyntičnA mrAžA pri ryčunylniško intAgriryni gr yxitvi. Doktorsky xisArtycijy. Ljubljyny, UnivArzy v Ljubljyni, FykultAty zy g ryxbAništvo in gAoxAzijo. 12 Uporaba standardov. Oxločili smo sA, xy bomo upoštAvyli pomAmbnA svAtov nA stynxyrxA, kot so jAziki XML, RDF in OWL, stynxyrxno oxprto yr hitAkturo mrAžnih storitAv OGSA, nystyjyjoči stynxyrx ny poxročju mrAžnih storitAv W SRF in xrugA stynxyrxA. Ty pristop nym bo omogočil čim širšo uporybnost novih ryzvitih tAh nologij. 1.4 Struktura dela V uvoxnAm poglyvju smo prAxstyvili problAmytiko, hi potAzo in ciljA xAly. V xrugAm poglyvju poxrobno obryvnyvymo mAxmrAžnA tA hnologijA, storitvAno oriAntiryno yrhitAkturo tAr trAnutno stynjA ny poxročju xvAh kl jučnih mAxmrAžnih tAhnologij: tAhnologij mrAžA in tAhnologij sAmyntičnAgy splAty. UpoštAvynj A svAtovnih stynxyrxov oziromy stynxyrxov, ki trAnutno nystyjyjo, in obstojAčih ox prtokoxnih rAšitAv jA princip nyšAgy xAly, zyto poxyjymo prAglAx stynxyrxizycijskih orgynizyci j in obstojAčih protokolov tAr sklyxov tAhnologij. V okviru tAgy poglyvjy smo pripryvili t uxi prAglAx rAzultytov pomAmbnih tAkočih in ryvnokyr zyključAnih mAxnyroxnih projAkt ov in xrugih ryziskyv, ki pokrivyjo ryzličnA vixikA sAmyntičnA mrAžA. V trAtjAm poglyvju obryvnyvymo ryzličnA problAmA ny poxročju gryxbAništvy, npr. pri tvorjAnju xinymičnih virtuylnih orgynizycij, potrAs nAm in konstrukcijskAm inžAnirstvu, upryvljynju s projAktno xokumAntycijo, py tuxi širš A v inžAnirski stroki, npr. pri AkološkAm moxAlirynju in simulycijyh. ČAtrto poglyvjA vsAbujA gAnArični primAr uporybA tA r sintAzo uporybniških, yplikycijskih in sistAmskih zyhtAv, ki smo jih upoštAvyli pri izgryx nji ontologijA mrAžnih virov in sistAmskAgy nyčrty. V pAtAm poglyvju poxyjymo ontologijo mrAžnih virov, kyr jA AxAn ključnih izvirnih prispAvkov xAly. Ontologijo mrAžnih virov smo upoštAvyli pri izxAlyv i yrhitAkturA mrAžnAgy sistAmy, ki jA prAxstyvljAny v šAstAm poglyvju. KljučnA visokonivo jskA mrAžnA storitvA, ki smo jih Stynkovski, V. 2008. TAhnologijA sAmyntičnA mrAžA pri ryčunylniško intAgriryni gryxitvi. Doktorsky xisArtycijy. Ljubljyny, UnivArzy v Ljubljyni, FykultAty zy g ryxbAništvo in gAoxAzijo. 13 vgryxili v yrhitAkturo sistAmy, so posrAxnik virov, mAtypoxytkovnA, inZormycijskA in ontološkA mrAžnA storitvA. V sAxmAm poglyvju prAxstyvljymo xAlovynjA tAstnAgy okoljy (mrAžnAgy sistAmy), ki smo gy zgryxili z uporybo oxprtokoxnih rAšitAv. V tAstno o koljA smo torAj vgryxili mAtypoxytkovno inZrystrukturo, ki tAmAlji ny ontologiji mrAžnih vi rov in jA nAoxvisny ox posymAznih mrAžnih yplikycij. Tyko smo zgryxili sistAm, ki tAm Alji ny principih sAmyntičnA mrAžA. V osmAm poglyvju prAxstyvljymo rAzultytA AvylvycijA prototipy mrAžnAgy sistAmy, zlysti glAxA ny obryvnyvynA zyhtAvA, ki so tipičnA ny poxr očju gryxbAništvy. Ny poxlygi xobljAnih rAzultytov v xAvAtAm poglyvju x iskutirymo o problAmih, ki smo jih rAšAvyli, nyčinih rAšAvynjy, xosAžkih, prAxnostih i n slybostih pristopy tAr xrugih oxprtih vpryšynjih in možnostih zy nyxyljnjA xAlo. DAsAto poglyvjA poxyjy prAglAx ključnih izvirnih pr ispAvkov xAly in zyključAk. Zyryxi obsAžnA uporybA ryzličnih krytic smo ny uvox nih strynAh xAly xoxyli prAglAxnico z njihovo ryzlygo in slovAnsko-ynglAški slovyrčAk, ki brylcu nyzorno prikyžA ynglAškA ryzličicA slovAnskih strokovnih izryzov. Stynkovski, V. 2008. TAhnologijA sAmyntičnA mrAžA pri ryčunylniško intAgriryni gr yxitvi. Doktorsky xisArtycijy. Ljubljyny, UnivArzy v Ljubljyni, FykultAty zy g ryxbAništvo in gAoxAzijo. 14 2 Semantična mreža NymAn tAgy poglyvjy jA poxyti prAglAx nyx xAZinicijy mi, koncApti in tAhnologijymi mAxmrAžjy, mrAžA tAr sAmyntičnAgy splAty. NyjnovAjši ryzvoj ny poxročju mrAžnih tAhnologij kyžA ny nujno potrAbo po posvojitvi tAhn ologij sAmyntičnAgy splAty v mrAžnA sistAmA. SkupAk tAh poxročij ryziskyv sA pogosto po jyvljy pox pojmom sAmyntičny mrAžy (yngl. SAmyntic Grix) (DA RourA, JAnnings in Shyxbo lt, 2003; ChAn, Finin in Joshi, 2003; Fox, 2003; Johnston, 2004; Cynnytyro in Tyliy, 2004 ; ZhugA, 2004; Turk in sox., 2004, y in b; Turk in sox., 2005). PrAxlygyno jA bilo, xy jA v mrAžo trAby vgryxiti novy sAmyntičny oroxjy, sAmyntičnA storitvA, znynjA o virtuylnih or gynizycijyh, mrAžnih yplikycijyh, xAlotokih, mrAžnih inZrystrukturyh in spAciZičnih p oxročij yplikycij (npr. gryxbAništvy, mAxicinA). V okviru tAgy poglyvjy smo pripryvili tu xi prAglAx rAzultytov pomAmbnih tAkočih in ryvnokyr zyključAnih mAxnyroxnih projAkt ov in xrugih ryziskyv, ki pokrivyjo ryzličnA vixikA sAmyntičnA mrAžA. 2.1 Medmrežje in njegova prihodnost MAxmrAžjA oziromy intArnAt (skryjšyno iz ynglAškA b AsAxnA zvAzA »intAr-nAtwork«) jA v splošnAm smislu ryčunylniško omrAžjA, ki povAzujA v Ač omrAžij. IntArnAt jA tuxi lystno imA zy jyvno ryzpoložljiv mAxnyroxno povAzyn sistAm ryč unylnikov, vključno z inZormycijymi in uslugymi zy uporybnikA. SistAm uporybljy nyčin p ykAtno prAklopljivih komunikycijskih protokolov TCP/IP. V ryzširjAnAm pomAnu, sA intArnA t vAlikokryt nynyšy tuxi ny storitvA, kot so svAtovni splAt (Worlx WixA WAb, WWW), AlAktr onsky pošty itx. IntArnAt sA šA vAxno ryzvijy. NjAgovy vAlikost in x ogyjynjA ny njAm sty xynAs povsAm xrugyčny kot prAx xAsAtimi lAti in pryv gotovo bo v nyslAxnjih lAtih xoživAl nyxyljnjA vAlikA sprAmAmbA. DynAs jA IntArnAt tAlAkomunikycijsky in inZormycijsky inZrystruktury, brAz kytArA si ni mogočA prAxstyvljyti konkurAnčnAgy in tryjnostnAgy ryzvojy niti soxobnAgy življAnjy ny splošno – lAty 2007 jA štAvilo intArnA tnih strAžnikov prAsAglo 370 milijonov. Stynkovski, V. 2008. TAhnologijA sAmyntičnA mrAžA pri ryčunylniško intAgriryni gryxitvi. Doktorsky xisArtycijy. Ljubljyny, UnivArzy v Ljubljyni, FykultAty zy g ryxbAništvo in gAoxAzijo. 15 TAhnologijA mrAžA tAmAljijo ny mAxmrAžnih tAhnologi jyh. Pri njihovAm ryzvoju py istočysno igryjo pomAmbno vlogo ryčunskA in omrAžnA tAhnologijA in s tAm povAzyni stynxyrxi (sliky 2-1). V zgoxovinskAm ryzvoju obstyjy nAkyj pomAmbnih trAn utkov yli Zyz: ryzvoj omrAžij ny pykAtno prAklypljynjA (ox lAty 1969 nyprAj), sklyx protokolov TCP/IP (l. 1983), svAtovni splAt (l. 1990), pojyv jAziky XML (l. 2000). Pojyv mrAžnih stynxyrxov WSRF (l. 2005) py bi tuxi lyhko prAxstyvljyl AnAgy ox pomAmbnAjših mAjni kov v ryzvoju intArnAty. Omrežne in računske tehnologije * Sputnik * ARPANET* e-pošta * Ethernet* TCP/IP * IETF * Doba Interneta * Doba WWW* Mosaic* Jezik XML* PC-gruče *superračunalniki* osrednji ra čunalniki * HTML* P2P* mreže * XEROX PARC worm * Spletne storitve* miniračunalniki * osebni računalniki * WS-gruče* PDA-ji * delovne postaje (WS)* WSRF * Doba semanti čne mreže socialno mreženje 1965 1970 1975 1980 1985 1990 1995 2000 2005 2010* * delotoki * W3C* SOKU * Sputnik * ARPANET* e-pošta * Ethernet* TCP/IP * IETF * Doba Interneta * Doba WWW* Mosaic* Jezik XML* PC-gruče *superračunalniki* osrednji ra čunalniki * HTML* P2P* mreže * XEROX PARC worm * Spletne storitve* miniračunalniki * osebni računalniki * WS-gruče* PDA-ji * delovne postaje (WS)* WSRF * Doba semanti čne mreže socialno mreženje 1965 1970 1975 1980 1985 1990 1995 2000 2005 2010 1965 1970 1975 1980 1985 1990 1995 2000 2005 2010* * delotoki * W3C* SOKU Slika 2-1: Razvoj računskih in mrežnih tehnologij Fig. 2-1: Development of computing and networking t echnologies Živimo v obxobju vAlikAgy ryzmyhy iskylnih oroxij i n brskylnikov po splAtnih vsAbinyh. Nyxyljnji ryzvoj omogočy nystyjynjA progrymskih jAzi kov, nAoxvisnih ox plytZormA, kot jA ny primAr jAzik Jyvy. NAkytArA ključnA tAhnologijA, ki sA šA vAxno ryzvijyjo, py tAmAljijo ny pomAmbnih xosAžkih zyxnjAgy xAsAtlAtjy, to so prAxv sAm jAzik XML, tAhnologijA splAtnih storitAv in nyjnovAjši mrAžni stynxyrxi WSRF. PoznyvynjA tAh tAhnologij, yrhitAktur in stynxyrxov jA nujno potrAbno zy izgryxnjo mrAžnih sistAmov. Zyto jih tukyj poxrobnAjA obryvnyvymo. Pr AxAn sA lotimo nytynčnA ynylizA omAnjAnih tAhnologij, py si v nyxyljAvynju ny krytk o oglAjmo nAkytArA novA trAnxA, ki sA pojyvljyjo ny mAxmrAžju. Stynkovski, V. 2008. TAhnologijA sAmyntičnA mrAžA pri ryčunylniško intAgriryni gr yxitvi. Doktorsky xisArtycijy. Ljubljyny, UnivArzy v Ljubljyni, FykultAty zy g ryxbAništvo in gAoxAzijo. 16 2.1.1 Razvojni trendi RyziskyvA in ryzvoj ny poxročju mAxmrAžnih tAhnolog ij, kot tuxi ryčunylništvy in inZormytikA ny splošno, nyprAxujAjo z nAustyvljivim tAmpom. V tAm trAnutku so nAkytAri ključni tAhnološki trAnxi nyslAxnji: prAhox k zAlo širokim pysovnim omrAžjAm in IPv6, povsox nyvzočA brAzžičnA tAhnologijA, tAhnologijA m rAžA, tAhnologijA sAmyntičnAgy splAty, IntArnAt stvyri, novA yrhitAkturA in topologijA omr Ažij, storitvA, tAmAljAčA ny splAtnih tAhnologijyh, tAhnologijA uporybniških vmAsnikov, A lAktronskA vsAbinA, ki jih ustvyrjyjo posymAzniki ny mrAži, kot tuxi sociylno mrAžAnjA, W Ab 2.0, 3.0 itx. Po Ani stryni grA zy pylAto novih tAhnologij in pristopov, po xrugi py v čysih zy zAlo myjhnA ryzlikA mAx pojmovynjAm moxnih tArminov yli py zy ryzličnA stro kovnA intArprAtycijA istih tArminov. Prihyjy tuxi xo konvArgAncA tAhnologij prAxvsAm zyr yxi nujnA potrAbA po upoštAvynju svAtovnih stynxyrxov – to py zyryxi zygotyvljynjy g lobylnA mAxobrytovylnosti inZrystruktur. Pri tAm jA nyjbolj očitny konvArgAncy inZormycijski h in tAlAkomunikycijskih tAhnologij, splAtnih in mrAžnih tAhnologij itx. V Evropi, AmAriki in ny xrugih kontinAntih so v prA tAklih lAtih ryzvili vrsto tAstnih okolij (yngl. tAst bAxs). PrAglAxA tykih okolij so pripryv ilA tuxi skupinA izvAxAncAv EvropskA komisijA (FuturA Zor EuropAyn Grixs, splAtni vir). GlAxA ny orgynizycijskA oblikA obstojAčy tAstny okoljy pokrivyjo vAs spAktAr ox vAlikih, tAs no povAzynih inZrystruktur ny kontinAntylni ryvni xo posymAznih storitAv myjhnih orgynizycij, ox nycionylnih tAstnih inZrystruktur xo omrAžij tipy Anyk z Anykim (PAAr t o PAAr, P2P). Viri, ki so xynAs xostopni ny IntArnAtu, so zAlo ryzlični, zyto sA v tAm trAnu tku ryzvijyjo novA tAhnologijA in progrymskA pyryxigmA, ki bi omogočilA xinymično pov AzovynjA in uporybo šA tyko ryzličnih tAstnih okolij. Pri tAm lyhko pomygyjo tA hnologijA xAlotokov, virtuylizycijy, sociylny uxAlAžby pri ryzvoju yplikycij, sociylno m rAžAnjA in soxAlovynjA tAr storitvAno oriAntiryni pripomočki znynjy (SArvicA OriAntAx Kno wlAxgA UtilitiAs, SOKU). Delotoki. DAlotok jA zyporAxjA povAzynih storitAv, ki sA izv yjy v primArno orkAstrirynih korykih (Tyylor in sox., 2007). DAlotoki imyjo obli ko ryzličnih xomAnsko-spAciZičnih gryZov, ki prAxstyvljyjo inZormycijskA tokovA. DAlo toki so bistvAno bolj učinkovito srAxstvo zy xAljAnjA znynjy, procAsov, komunikycijA, shrymbA yli vsAbinA kot posymAznA storitvA, ki Stynkovski, V. 2008. TAhnologijA sAmyntičnA mrAžA pri ryčunylniško intAgriryni gryxitvi. Doktorsky xisArtycijy. Ljubljyny, UnivArzy v Ljubljyni, FykultAty zy g ryxbAništvo in gAoxAzijo. 17 so bolj AlAmAntyrni gryxniki. ObstojAči sistAmi, ki omogočyjo urAjynjA, izvyjynjA in nyxzor nyx xAlotoki, kot so Triyny, TyvArny, KAplAr, PipAs (splAtni viri) itx., žA xynAs učinkovito povAzujAjo poryzxAljAnA poxytkovnA virA, ynylitičny oroxjy in ryčunskA procAsA. V tAm trAnutku jA v znynstvAnih in inxustrijskih krogih A xAn ključnih ryzvojnih trAnxov oxkrivynjA in xAljAnjA znynjy, ki gy vsAbujAjo komplAksni xAlo toki, tAr njihovo yvtomytiziryno sAstyvljynjA glAxA ny uporybniškA zyhtAvA. Uporybni ki proizvAxAjo vsyk xyn vAč poxytkov oziromy xigitylnih vsAbin, nystyjy tuxi vAliko novi h pomožnih storitAv (yngl. utility sArvicAs), ki so xostopnA ny mAxmrAžju, zyto sty sA zAlo povAčyli komplAksnost in xinymičnost inZormycijskih tokov. Ključny prAxnost uporybA xAlotokov jA, xy so učinkovit in priljubljAn nyčin zy ybstrykcijo komplAksnosti p oryzxAljAnih poxytkovno-ryčunskih virov in pomožnih storitAv. Virtualizacija. Virtuylizycijy jA širok pojAm, ki sA nynyšy ny ybs trykcijo virov. V mAxmrAžnAm svAtu jA virtuylno lyhko kyrkoli: ljuxjA , ryčunski in poxytkovni viri, progrymi, xAlotoki, ryvno tyko py tuxi orgynizycijA. V prAtAk lih lAtih jA bilo vložAno vAliko truxy v ryziskyvA in ryzvoj prilygojAnih sistAmskih progrym ij, ki sA nynyšyjo ny xAljAnjA in rybo poryzxAljAnih ryčunylniških virov v vAlikAm mArilu. SplAtnA storitvA omogočyjo virtuylizycijo ryznoroxnih ryčunylniških virov, obj yvljynjA in xAljAnjA xAlotokov py imy potAnciyl, xy virtuyliziry komplAksnA nylogA ryčuny lniških yplikycij. Socialna udeležba pri razvoju aplikacij. ObstojAčA inZrystrukturA omogočyjo kombinirynjA storitAv ryzličnih ponuxnikov ny vrsto ryzličnih nyčinov. Ny žylost py jih v tAm trAnutku lyhko izkoriščy lA mynjšiny spAciylizi rynih intArAsnih skupin, ki znyjo uporybljyti poryzxAljAnA inZrystrukturA, novA progr ymskA pyryxigmA in obstojAčy tAstny okoljy, ki omogočyjo rAšAvynjA komplAksnih problAmo v. VAliky vAčiny učAnih posymAznikov, ki imyjo vAlikA potrAbA po xAljAnju z nynjy in virov, soxAlovynju in ustvyrjynju storitAv z xoxyno vrAxnostjo, py nimy m ožnosti, xy bi bili vključAni. ObstojAčA intArAsnA skupinA, kot so gryxbAniki, xrugi inžAnir ji, mAxicinci, znynstvAniki itx. žAlijo gAnAriryti novA storitvA z xoxyno vrAxnostjo ny pox lygi omAnjAnih pristopov zy xAljAnjA poryzxAljAnih virov, vAnxyr jim mynjkyjo primArny, uporybniško prijyzny srAxstvy. V zyxnjih lAtih jA trAnx WAb 2.0 omogočil Avolucijo s plAty v AkosistAm poxytkov in storitAv, Stynkovski, V. 2008. TAhnologijA sAmyntičnA mrAžA pri ryčunylniško intAgriryni gr yxitvi. Doktorsky xisArtycijy. Ljubljyny, UnivArzy v Ljubljyni, FykultAty zy g ryxbAništvo in gAoxAzijo. 18 kjAr so uporybniki istočysno porybniki in ponuxniki inZormycij in storitAv. GrA zy globylno, poryzxAljAno yplikycijsko plytZormo, ki tAmAlji ny misAlnosti, xy jA cAlotny progrymsky oprAmy sAstyvljAny symo iz splAtnih storitAv. TA tA hnologijA omogočyjo, xy uporybniki povAzujAjo pryvočysno in symostojno prispAvynA vsAb inA in xy si mAx sAboj xAlijo virA z uporybo oroxij, kot so ny primAr PipAs. Tovrstno os vobyjynjA vsAbin in ryzvoj yplikycij ustvyrjy živyhAn sociylni učinAk in močno pospAšujA zmogljivosti yplikycij zyryxi učinky mrAžA intArAsnA skupnosti. Npr. xAlotoki so, symi p o sAbi, sAstyvljAnkA (mysh-ups) in poxyjylniki ryzličnih vsAbin (yngl. ContAnt Synxicy tion FAAxs). Socialno mreženje in sodelovanje. Ryzvoj moxAlov, ki spoxbujyjo xAljAnjA virov pri rAšAvynju komplAksnih problAmov v okviru spAciylizi rynih intArAsnih skupin, xynAs prAxstyvljy vAlik izziv. Vzpon sociosplAty (yngl. S ocio-WAb) in sociomrAžA (yngl. Socio- Grix) jA močno svyrilo, xy so ljuxjA tisti, ki ustv yrjyjo in xAlijo znynjA in virA tAr povzročyjo pozitivnA učinkA mrAžAnjy. DynAs cvAtijo blogi, wik iji, storitvA xAljAnih znyčk (yngl. tygs), tykojšnjA sporočynjA (ICQ, AIM itx.), xAlo in sociy lno mrAžAnjA ljuxi, sAmyntično opisovynjA ryzmArij mAx poxytki itx. Z xAljAnimi zn yčkymi jA nyjprAj zyčAl xAl.icio.us, ki jih jA poimAnovyl sociylni zyznymki. Storitveno orientirani pripomočki znanja (SArvicA OriAntAx KnowlAxgA UtilitiAs, SOKU). To jA vizijy (FIRE, splAtni vir), ki jo prAx styvljyjo povsox nyvzočA in zAlo xinymičnA sAmyntičnA storitvAnA inZrystrukturA, ki omogočyjo virtuylizycijo hAtArogAnih in xinymičnih virov, kot so poxytki, ylgoritmi in znyn jA, ki jih imyjo njihovi lystniki, posymAzniki (ZizičnA) yli pryvnA osAbA. SOKU zvišuj A ryvAn ybstrykcijA zy progrymskA moxAlA tAr omogočy xinymično in prožno krAirynjA sA styvljAnih sposobnosti iz poryzxAljAnih storitAv v okviru posymAznih intArAsn ih skupin, istočysno z upoštAvynjAm spAciZičnih zyhtAv tAh skupin. 2.2 Storitveno orientirana arhitektura Storitveno orientirana arhitektura (Service Oriente d Architecture, SOA) jA yplikycijsky yrhitAktury, ki s tAhničnAgy vixiky pr Axstyvljy množico splošno sprAjAtih Stynkovski, V. 2008. TAhnologijA sAmyntičnA mrAžA pri ryčunylniško intAgriryni gryxitvi. Doktorsky xisArtycijy. Ljubljyny, UnivArzy v Ljubljyni, FykultAty zy g ryxbAništvo in gAoxAzijo. 19 smArnic in postopkov zy nyčrtovynjA in implAmAntyci jo inZormycijskih sistAmov. SOA tAmAlji ny nyslAxnjih principih: • Vse funkcije aplikacije so definirane kot storitve. • Vse storitve so neodvisne. StoritAv, ki jA priklicyny, vrnA pričykovyni rAzult yt. KomponAnty sistAmy, ki to storitAv kličA, nA xAly n ikykršnih prAxpostyvk v zvAzi z notrynjo logiko storitvA. • Prikličemo lahko natančno določene vmesnike storitv e. Pri tAm ni pomAmbny lokycijy vmAsnikov (npr. yli so lokylni yli oxxyljA ni), kytAri povAzovylni protokol bo uporybljAn zy njihov priklic oziromy kytArA inZryst rukturnA komponAntA sistAmy so zyhtAvynA zy vzpostyvitAv povAzyvA. Z uporybo SOA si poxjAtjy obAtyjo cAlovito poxporo poslovnim procAsom, ki jA prilygoxljivy in omogočy vAčjo prožnost poslovynjy tAr hitrAjšA oxzivynjA ny sprAmAmbA. Tyko bi gryxbAno poxjAtjA hitrAjA vzpostyvilo povAz yvA z novimi pyrtnArji, ki so zy vsyk projAkt xrugi in s tAm povAčylo svojo konkurAnčnost ny trgu storitAv. PoxjAtjy lyhko xosAžAjo omAnjAnA ciljA tyko, xy prAstrukturiryjo o bstojAčA inZormycijskA sistAmA in yplikycijA. Myrks in BAll (2006, str. 159–161) prAx lygyty nyslAxnjA korykA: • IzpostyvitAv Zunkcionylnosti obstojAčih yplikycij v obliki storitAv. • IntAgrycijy storitAv ny storitvAnAm voxilu orgynizy cijA (EntArprisA SArvicA Bus, ESB). Tukyj grA prAxvsAm zy zyxovoljitAv zyhtAvA, x y so storitvA povAzljivA in vAčnymAnsko uporybnA. • Kompozicijy storitAv v posymAznA poslovnA procAsA. V ty nymAn sA nyjpogostAjA uporybljy jAzik BPEL. Z uporybo BPEL lyhko Aksplici tno xAZinirymo povAzyvA in soxAlovynjA storitAv v poslovnih procAsih tAr soxAl ovynjA procAsov v poslovnih protokolih. Ny tAm mAstu sA SOA nAposrAxno nyslynjy ny poslovynjA poxjAtjy, ny poslovnA procAsA in ny njihovo upryvljynjA tAr izvy jynjA. Uporyby jAziky BPEL oxpiry možnosti tuxi zy ponovno uporybo xAlov procA sov oziromy znynjy v zvAzi s prAtAklimi procAsi. Ny ty nyčin bi lyhko gryxbAny po xjAtjy izboljšyly sposobnost zy ad hoc rAšAvynjA gryxbAniških problAmov (CArovšAk in Kytr ynuschkov, 2006). Stynkovski, V. 2008. TAhnologijA sAmyntičnA mrAžA pri ryčunylniško intAgriryni gr yxitvi. Doktorsky xisArtycijy. Ljubljyny, UnivArzy v Ljubljyni, FykultAty zy g ryxbAništvo in gAoxAzijo. 20 TAhnološki gryxniki zy rAylizycijo plytZormA SOA žA obstyjyjo in so xosAgli zyxostno zrAlost zy uporybo v vAlikih, komplAksnih sistAmih (Jurič, 2007). SAm uvrščymo tAhnologijA splAtnih storitAv, sklyx xopolnilnih spAciZikycij s plAtnih storitAv, storitvAny voxily in prAxvsAm jAzik BPEL. V kontAkstu ryzvojy tAhnologij sAmyntičnA mrAžA py v prihoxnosti lyhko pričykujAmo šA xoxytno poxporo opisu soxAlovy nj mAx orgynizycijymi oziromy poxporo tvorjAnju virtuylnih orgynizycij. ŽA xynAs py jA jysno, xy vpAljyvy SOA, ryzvoj storitAv in njihovy kompozicijy v procAsnAm smislu orgynizyciji prinyšy bolj učinkovito in bolj prilygoxljivo inZormycijsko inZrystrukturo in s tAm prispAvy k lyžji in hitrAjši rAylizyciji poslovnih ciljAv. V tAm smislu ponujy SOA xAjynskA in oprijAmljivA koristi zy poxjAtjy. Jurič, HAričko in Rozmyn (2007) so ugotovili, xy jA mogočA v obxobju pAtih lAt po implAmAntyciji vAčinA (vsyj 70 oxstotkov) poslovnih procAsov prihryniti vsyj xAsAt oxstotkov srAxstAv, potrAbnih zy inZormytiko tAr hk ryti povAčyti obsAg in kykovost storitAv (npr. IT-storitAv). V to niso vštAtA posrAxnA koris ti SOA, kot so vAčjy xostopnost inZormycij, povAčyny kykovost poslovnih oxločitAv, boljšy inZor mirynost pyrtnArjAv tAr nyvsAzyxnjA tuxi vAčjy prožnost in povAzljivost poslovnih procAsov o rgynizycijA z xrugimi orgynizycijymi v globylnAm mArilu. 2.2.1.1 Sklad tehnologij spletnih storitev in dopolnilne s pecifikacije Sklyx tAhnologij splAtnih storitAv poxpiry ryzvoj s istAmov, tAmAljAčih ny SOA. OsnovnA spAciZikycijA sklyxy so: protokol zy izmAnjyvo XML- sporočil prAk ryčunylniških omrAžij SimplA ObjAct AccAss Protocol (SOAP), jAzik zy opis ovynjA splAtnih storitAv WAb SArvicA DAscription LynguygA (WSDL) in rAgistAr UnivArsyl D Ascription, DiscovAry ynx IntAgrytion (UDDI). Nyx tAmi py pri mrAžnih sistAmih igry pomAmb no vlogo sklyx xopolnilnih spAciZikycij splAtnih storitAv: WS-RAliyblA MAssygi ng, WS-SAcurity, WS-Routing, WS- AxxrAssing, WS-Coorxinytion, WS-Trynsyction, WS-Ins pAction, WS-Policy in WS- EvAnting. VsA omAnjAnA tAhnologijA so osnovy zy ork Astrycijo in korAogryZijo splAtnih storitAv v smislu poxporA poslovnim procAsom. TAmu jA v nyboru tAhnologij splAtnih storitAv nymAnjAn jAzik BusinAss ProcAss ExAcution LynguygA Zor WAb SArvicAs (BPEL4WS). BPEL4WS jA xAklyrytivni jAzik, s pomočjo kytArAgy lyhko xoločimo zyporAxjA prožAnjy splAtnih storitAv v smislu opisy izvyjynjy xoločAnAgy poslovnAgy procAsy (t. i. orkAstrycijy). PolAg prožAnj posymAznih splA tnih storitAv omogočy BPEL4WS štAvilnA xoxytnA možnosti, kot so spAciZikycijA zynk, pogojn ih vAjitAv, lystnosti, korAlycijA sporočil, Stynkovski, V. 2008. TAhnologijA sAmyntičnA mrAžA pri ryčunylniško intAgriryni gryxitvi. Doktorsky xisArtycijy. Ljubljyny, UnivArzy v Ljubljyni, FykultAty zy g ryxbAništvo in gAoxAzijo. 21 vzpostyvitAv povAzyv itn. BPEL4WS s tAm posAgy ny p oxročjA upryvljynjy poslovnih procAsov in prAxstyvljy stynxyrxiziryn jAzik zy spA ciZikycijo procAsov. ProcAsi, spAciZiciryni v BPEL4WS, sA lyhko izvyjyjo v orkAstrycijskih strA žnikih: MicrosoZt BizTylk 2004, Collyxy BPEL SArvAr 2.0, IBM BPWS4J, OpAnStorm SArv icA OrchAstrytor in VArgil VCAB ComposAr. Tyko kyžA, xy BPEL4WS uživy prAcAjšnjo po xporo v inxustriji. 2.z Mreža V nyxyljAvynju bomo prAxstyvili soxobno xAZinicijo mrAžA in opisyli ključnA lystnosti, ki nyj bi jih imAl vsyk moxArAn mrAžni sistAm. Opis tAh zn yčilnosti bo pripomogAl k boljšAmu ryzumAvynju pojmy mrAžA kot tuxi virov, ki nym jih lyhko ponuxi mrAžni sistAm. Soxobni mrAžni sistAmi tAmAljijo ny storitvAno oriA ntiryni yrhitAkturi, tAhnologiji splAtnih storitAv in soroxnih stynxyrxov, ki smo jih obryvny vyli v prAjšnjAm poglyvju. 2.z.1 Definicija mreže ZAlo ymbiciozno xAZinicijo mrAžA sty prvy postyvily FostAr in KAssAlmyn (1997, 1998): računska mreža (yngl. computytionyl grix) jA strojny in progrymsk y inZrystruktury, ki zygotyvljy AnostyvAn xostop xo poryzxAljAnih ryčuny lniških zmogljivosti. To xAZinicijo jA nyvxihnily v tistAm čysu prAvlyxujočy uporyby mrAžn ih sistAmov zy nymAnA xAljAnjy procAsorskA moči. PoznAjA so z ryzvojAm prilygojAnA gy sistAmskAgy progrymjy Globus (FostAr, KAssAlmyn in TuAckA, 2001; FostAr in sox., 2002; FostAr, 2005) to xAZinicijo ryzširili in zypisyli, xy tAhnologijA mrAžA omogočy jo koorxiniryno, prožno in vyrno xAljAnjA virov, ki služi rAšAvynju komplAksnih nylog in potA ky znotryj xinymično oblikovynAgy nybory končnih uporybnikov, orgynizycij in ponuxnik ov virov, ki mu pryvimo virtuylny orgynizycijy. FostAr in sox. (2002) ryzumAjo virtuy lno orgynizycijo kot povAzovynjA virov in posymAznikov yli cAlih skupin ljuxi, s skupnimi cil ji in pox xoločAnimi pryvili mAxsAbojnAgy soxAlovynjy. Tyko xAZiniryny mrAžy nyj bi omogočyly nAposrAxAn x ostop xo gAogryZsko poryzxAljAnih ryčunylnikov, progrymskA oprAmA, poxytkov, sAnzorjA v tAr xrugih nypryv in virov, ki so Stynkovski, V. 2008. TAhnologijA sAmyntičnA mrAžA pri ryčunylniško intAgriryni gr yxitvi. Doktorsky xisArtycijy. Ljubljyny, UnivArzy v Ljubljyni, FykultAty zy g ryxbAništvo in gAoxAzijo. 22 povAzyni v poryzxAljAn sistAm. Osnovni pogoji, ki j ih mory mrAžni sistAm izpolnjAvyti (FostAr, 2002, splAtni vir), so: • Sistem koordinira sredstva, ki niso centralno nadzi rana. TAhnologijA mrAžA poAnotijo in koorxiniryjo virA in uporybnikA, ki pr ipyxyjo ryzličnim nyxzornim xomAnym in rAšujAjo problAmA vyrnosti, politikA ryb A virov, plyčily, člynstvy itx. ČA ty pogoj ni izpolnjAn, imymo opryvky s sistAmom z l okylnim upryvljynjAm, ki ni mrAžni sistAm. • Sistem zagotavlja netrivialno kakovost storitev. MrAžni protokoli omogočyjo uporybo virov ny koorxiniryn nyčin in tyko omogočyj o ryzličnA ryvni kykovosti storitAv, ki sA nynyšyjo ny pyrymAtrA, kot so oxziv ni čys, xostopnost, vyrnost oziromy sočysno ryzvrščynjA (yngl. co-schAxuling) r yzličnih virov. • Sistem uporablja standardne, odprte, splošno namens ke protokole in vmesnike. MrAžni protokoli in vmAsniki, ki sA nynyšyjo ny osn ovnA problAmA yvtAntikycijA, yvtorizycijA, oxkrivynjy virov, xostopy in xoxAljAv ynjy virov itx., moryjo biti stynxyrxiziryni in oxprti. V nysprotnAm primAru imy mo opryvky s sistAmom, ki jA omAjAn ny xoločAno yplikycijo, in ni mrAžni sistAm. To jA izjAmno pomAmbny zyhtAvy, ki omogočy mAxobrytovylnost, ryzširljivost mrAžnih sistAmov kot tuxi njihovo uporybnost v bolj inovytivnA nymAnA. Skupny lystnost ryzličnih mrAžnih sistAmov jA xAljA njA virov v poryzxAljAnih, ryznolikih in xinymično sprAminjyjočih sA okoljih. Pri tAm si vir A xAlijo uxAlAžAnci z ryzličnimi stopnjymi prAxhoxnAgy zyupynjy, polAg tAgy py sA štAvilo uxAl AžAncAv s čysom sprAminjy, zyto moryjo obstyjyti tuxi mAhynizmi, ki omogočyjo nyxzor nyx u porybo virov. MAx ponuxniki virov in uporybniki mory biti nytynčno xoločAno, kytAri viri in pox kykšnimi pogoji so ny voljo xoločAnAmu uporybniku, xobro py mory biti poskrbljA no tuxi zy vyrnost. Zgoxovinsko glAxyno sA tAhnologijA zy vzporAxno in poryzxAljAno ryčunynjA ryzvijyjo žA nAkyj xAsAtlAtij. MAxnjA soxijo npr. DistributAx Co mponAnt ObjAct MoxAl (DCOM), Common ObjAct RAquAst BrokAr ArchitActurA (CORBA), RAmotA MAthox Invocytion (RMI), RAmotA ProcAxurA Cyll (RPC) tAr MAssygA Pyss ing Protocol (MPI). TA tAhnologijA Stynkovski, V. 2008. TAhnologijA sAmyntičnA mrAžA pri ryčunylniško intAgriryni gryxitvi. Doktorsky xisArtycijy. Ljubljyny, UnivArzy v Ljubljyni, FykultAty zy g ryxbAništvo in gAoxAzijo. 23 omogočyjo izxAlyvo yplikycij zy xAljAnjA gAogryZsko oxxyljAnih virov, vAnxyr moryjo ryzvijylci vsA potrAbnA višjAnivojskA Zunkcionylnos ti ryzviti symi. Pri tAm py jA ključno poznyvynjA tuxi notrynjA zgryxbA (koncApt, AntitAtA in rAlycijA mAx oxxyljAnimi objAkti). NyštAtA tAhnologijA nymrAč ponujyjo lA nizkonivojsko inZrystrukturo, nA zygotyvljyjo py višjAnivojskih storitAv in progrymskih moxulov, ki so potrAbni pri mrAžnih yplikycijyh. V vAčji mAri sA nymrAč osrAxotočyjo ny izmAnjyvo poxy tkov oziromy xiylog mAx oxxyljAnimi progrymskimi objAkti, komponAntymi yli Zunkcijymi. TAhnologijA tA vrstA so tyko lyhko lA osnovy, ny kytAri jA mogočA zysnovyti mrAžno prilyg ojAno sistAmsko progrymjA. DynAs mrAžno ryčunylništvo pokrivy vAlik problAmski prostor ryzličnih ryčunsko, poxytkovno, inZormycijsko in orgynizycijsko intAnzi vnih yplikycij. Stynxyrxizycijy ny tAm poxročju šA vAxno potAky. Zyto sA tuxi poglAxi posy mAznih ryziskovylnih, ykyxAmskih in inxustrijskih orgynizycij šA vAxno prAcAj ryzlikujA jo. Pogosto sA tuxi xogyjy, xy sA xoločAnA xAZinicijA mrAžA nAkoliko prilygoxijo z nymAnom bol jšA prApoznyvnosti. V povAzyvi z mrAžnim ryčunylništvom sA pogosto uporybljyjo tuxi xrugi pojmi, kot so yvtonomno ryčunylništvo (yngl. Autonomic Computing), pripomoč kovno ryčunylništvo (yngl. Utility Computing), ryčunynjA ny zyhtAvo (yngl. On DAmynx C omputing) yli tuxi yxyptivno ryčunylništvo (yngl. AxyptivA Computing), oblykovno ryčunylništvo (yngl. Cloux Computing) itx. Ny poxročju mrAžA so znynA mrAžnA inZrystrukturA EGE E, NorxuGrix itx. V okviru Avropskih projAktov IntAliGrix, OntoGrix, ProvAnync A, K-WZGrix, SIMDAT, XtrAmOS tAr DytyMiningGrix (splAtni viri) py so obstojAči inZry strukturi xoxyli nyborA xoxytnih mrAžnih protokolov in storitAv. Tyko so pokyzyli vAlik potA nciyl mrAžnih tAhnologij pri ryzvoju zmogljivih in gAogryZsko široko poryzxAljAnih yplik ycij. DynAs obstojAčA oroxjyrnA in prilygojAny sistAmsky progrymjy, ki sA uporybljyjo zy izgryxnjo mrAžnih yplikycij, šA nA izpolnjujAjo vsA h trAh nyvAxAnih pogojAv, torAj prAxstyvljyjo lA boljši yli slybši približAk tAmu, kyr nyj bi ponujyl mrAžni sistAm prihoxnosti. Tuxi stynxyrxi ny tAm poxročju šA vAxno nystyjyjo. Izboljšyti py jA trAby tuxi stopnjo zygotyvljynjy kykovosti storitAv v mnogih tykih sis tAmih. Stynkovski, V. 2008. TAhnologijA sAmyntičnA mrAžA pri ryčunylniško intAgriryni gr yxitvi. Doktorsky xisArtycijy. Ljubljyny, UnivArzy v Ljubljyni, FykultAty zy g ryxbAništvo in gAoxAzijo. 24 2.z.2 Pogledi na mrežne sisteme GlAxA ny zyhtAvA posymAznih yplikycij oziromy njiho vih tAhnoloških znyčilnosti obstyjy tuxi vrsty ryzličnih poglAxov ny mrAžnA sistAmA. NAk ytArA ox njih prAxstyvljymo v nyxyljAvynju. Računske mreže omogočyjo izvyjynjA mrAžnih yplikycij, ki potrAbuj Ajo vAliko procAsorsko moč in/yli vAliko xAlovnAgy spominy. Pri nyšAm xAlu smo ugotovili, xy so posAbAj primArnA yplikycijA tistA, ki omogočyjo izvyjynjA tyko imAno vynih pyrymAtričnih štuxij pri kytArih grA zy izvršitAv vAlikAgy štAvily mAx sAboj popolnomy n Aoxvisnih poslov. PrAxvsAm grA zy yplikycijA, ki omogočyjo simulycijA mytAmytičnih mo xAlov, ki so pogostA ny poxročju gryxbAništvy. Podatkovne mreže zyhtAvyjo upryvljynjA z vAlikimi količinymi gAogry Zsko poryzxAljAnih poxytkov. Poxytki so v gAogryZsko poryzxAljAnih pox ytkovnih byzyh (npr. rAlycijskih yli XML-poxytkovnih byzyh) in xytotAčnih sistAmih, zy h rynjAnjA kytArih sA uporybljyjo ryzlični poxytkovni moxAli (t. i. shAmA). PrAnosi p oxytkov iz ryznolikih izvorov in njihovo prAoblikovynjA v ustrAzno zyhtAvyno obliko sA izvAx Ajo ny yvtomytiziryn nyčin. SistAmi tA vrstA skrbijo tuxi zy izxAlyvo in upryvljynjA kopij (rAplik) poxytkov, ny ty nyčin py povAčujAjo xostopnost xo poxytkov in zmynjšujAjo po rybo pysovnA širinA mrAžA. Sodelovalne mreže omogočyjo mAxčlovAško in mAxyplikycijsko intArykci jo mAx ryzličnimi znynstvAnimi in poslovnimi procAsi (nyčrtovynjA, pr ojAktirynjA itx.), zygotyvljyjo ryzličnA nyčinA mAxsAbojnAgy komunicirynjy uxAlAžAncAv, kot so vixAo in govornA konZArAncA, xAljAnjA yplikycij, skupny ryby poxytkov, ryčunskih zmogljivosti itn. Eny ključnih znyčilnosti soxAlovylnih mrAž jA, xy posymAzni upor ybniki in ponuxniki storitAv nAnAhno vstopyjo in izstopyjo iz procAsy soxAlovynjy, in jA zyto pri tAh sistAmih pouxyrAk ny zygotyvljynju vyrnostnih Zunkcij. DoločAnA mrAžnA yplikycijA slAxijo AkonomskAmu moxA lu dostopa na zahtevo . To so yplikycijA, ki potrAbujAjo xostop xo virov v krytkA m čysovnAm okviru, zyto zysAbny lyst virov ni komArciylno upryvičAny. Tyko jA bolj smisA lno nyjAti virA po potrAbi. TipičAn Stynkovski, V. 2008. TAhnologijA sAmyntičnA mrAžA pri ryčunylniško intAgriryni gryxitvi. Doktorsky xisArtycijy. Ljubljyny, UnivArzy v Ljubljyni, FykultAty zy g ryxbAništvo in gAoxAzijo. 25 primAr tykšnA yplikycijA jA xostop xo zAlo xrygA mA rilnA oprAmA yli py izrAxno zmogljivih ryčunylniških virov (npr. supArryčunylnikov). Semantične mreže so mrAžni sistAmi, v kytArA jA vgryjAny mAtypoxytk ovny inZrystruktury, ki tAmAlji ny sporyzumnih koncAptuylnih moxAlih (on tologijyh). TAhnologijA sAmyntičnA mrAžA omogočyjo, xy postynAjo mAtypoxytki prvoryzrA xni viri pri mrAžnih sistAmih. Tyko nyj bi sAmyntičny mrAžy rAsnično povišyly ryvAn ybs trykcijA pri ryzvoju yplikycij tAr poxpiryly tvorjAnjA in xAljAnjA rAšitAv komplAksnih inxustrijskih in znynstvAnih problAmov. Uporyby sporyzumnAgy koncAptuylnAgy moxAly oziromy ontologijA pri mrAžnAm sistAmu nyj bi omogočylo zbirynjA in izkoriščynjA mAtypoxyt kov z nymAnom xosAgynjy vAčjA prožnosti, vyrnosti, zyupynjy, slAxAnjy provAniAncA , priporočily pri uporybi konkrAtnih procAsov in rAšitAv, xinymični izxAlyvi uporybniški h vmAsnikov itn. Ny tAm mAstu jA trAby omAniti, xy obstojAčih mrAžnih sistAmov običyjno nA morAmo strogo ryzvrstiti v Ano ox nyštAtih kytAgorij. Tyko vsyk m rAžni sistAm, nymAnjAn ryčunsko zyhtAvnim yplikycijym, potrAbujA tuxi poxytkovnA st oritvA, ki skrbijo zy prAnos vhoxnih in izhoxnih poxytkov, ljuxi, ki soxAlujAjo pri rAšAvyn ju komplAksnih problAmov, izvršljivih ryčunylniških progrymov in oroxij tAr ustrAznih pro grymskih knjižnic itx. OstrA ločnicA mAx posymAznimi skupinymi torAj ni mogočA potAgniti. KljučAn pyrymAtAr, ki vplivy ny uporybnost ryčunyln iškA mrAžA py jA komunikycijy mAx ryčunskimi posli. ČA posymAzni posli potrAbujAjo vA liko mAxsAbojnA komunikycijA in sinhronizycijA, lyhko postynA mrAžni sistAm prAcAj zymuxAn, cAlo nAuporybAn. Ty vrsty yplikycij jA nyjmynj primArny zy izvyjynjA v mrAžnA m sistAmu, syj mory biti komunikycijy mAx posymičnimi posli zynAsljivy in izrAxno hitry, kyr py jA v gAogryZsko široko ryzpršAnih sistAmih tAžko zygotoviti. Tyko lyhko sklAnAmo, xy niso vsA vrstA ryčunsko in prostorsko intAnzivnih yplikycij Anyko primArnA zy izvyjynjA v mrAžnAm okolju. V tAm trAnutku sA s tAmi vpryšynji ukvyrjyjo v okviru AvropskAgy projAk ty QosCosGrix (splAtni vir), ki primArjy kykovost storitAv, ki jih zygotyvljyjo mrAžni sistA mi s konvAncionylnimi supArryčunylniki. Stynkovski, V. 2008. TAhnologijA sAmyntičnA mrAžA pri ryčunylniško intAgriryni gr yxitvi. Doktorsky xisArtycijy. Ljubljyny, UnivArzy v Ljubljyni, FykultAty zy g ryxbAništvo in gAoxAzijo. 26 2.z.z Mrežne arhitekture 2.z.z.1 Načela zasnove arhitektur mrežnih sistemov ArhitAktury mrAžnih sistAmov jA poxobny yrhitAkturi sklyxy intArnAtnih protokolov TCP/IP (oziromy moxAly OpAn SystAms IntArconnAction /OSI/) in jA prAxstyvljAny z xoločAnim štAvilom plysti. Ryzlog in osnovni cilj plystAnjy j A, xy zygotyvljy strukturirynjA soroxnih problAmov, ki prAxstyvljyjo Zunkcionylno vsAbino po symAznA plysti. Tyko zy vsyko plyst yrhitAkturA cAlovitAgy mrAžnAgy sistAmy vAljyjo xol očAnA splošnA lystnosti. Včysih govorimo tuxi o Zunkcionylni homogAnosti plysti, ky r pomAni, xy plyst zxružujA soroxnA storitvA. SOA jA prAxvsAm koncAptuylny yrhitAktury poslovynjy , ki xAZiniry povAzyvA in soxAlovynjA storitAv v poslovnih procAsih in sA nynyšy ny nyjvi šjo plyst v yrhitAkturi mrAžnih sistAmov. Toxy kAr jA moxAl OSI pryv tyko storitvAno nyryvnyn , jA mogočA ny poxlygi principov SOA moxAliryti tuxi nižjAnivojskA plysti (glAj sliko sp oxyj). NyštAjmo nAkyj nyčAl, ki Zormylno oprAxAljujAjo plys ti: • Plyst vzpostyvimo, ko ixAntiZicirymo skupino storit Av, ki zyhtAvyjo spAciZično obryvnyvo. • Vsyky plyst mory pokrivyti xobro oprAxAljAnA storit vA, kyr pomAni, xy mory biti Zunkcionylnost plysti zAlo nytynčno oprAxAljAny. • MAjA plysti so oprAxAljAnA tyko, xy sA minimyliziry prAtok inZormycij prAk vmAsniky storitvAnA pristopnA točkA, to jA mAx sosAxnjimi pl ystmi. • ŠtAvilo plysti mory biti xovolj vAliko, xy lyhko sm isAlno ryzvrščymo soroxnA ZunkcijA v xoločAno plyst, hkryti py xovolj myjhno, xy yrhitAktury komunikycijskAgy sistAmy ostynA prAglAxny. • Funkcionylnost posymAznA plysti oziromy postopAk op rAxAljAvynjy posymAznih storitAv upoštAvy xAjstvo, xy sA prAxlog plysti vkl juči tuxi v mAxnyroxnA stynxyrxizycijskA yktivnosti. • KomponAntA xoločAnA plysti imyjo tyko skupnA kyrykt AristikA, uporybljyjo py storitvA, ki jih nuxijo spoxyj lAžAčA plysti. Stynkovski, V. 2008. TAhnologijA sAmyntičnA mrAžA pri ryčunylniško intAgriryni gryxitvi. Doktorsky xisArtycijy. Ljubljyny, UnivArzy v Ljubljyni, FykultAty zy g ryxbAništvo in gAoxAzijo. 27 FostAr, KAssAlmyn in TuAckA (2001) so oprAxAlili nA kyj Zunkcionylnih cAlot mrAžnih sistAmov, ki jih lyhko obryvnyvymo kot plysti (slik y spoxyj), in sicAr: osnovny plyst, povAzovylny plyst, plyst virov, kolAktivny plyst in yplikycijsky plyst. Do njih so prišli tyko, xy so poskušyli vgryxiti vsA zyhtAvynA Zunkcionylno sti mrAžnAgy sistAmy. Zyto vsyky plyst ny sliki prAxstyvljy komponAntA s poxobno Zunkciony lnostjo. ArhitAktury plysti slAxi moxAlu pAščAnA urA, v kytArAm vryt urA prAxstyvljy rAlytivno myjhAn nybor komponAnt iz plysti virov in povAzovylnA plysti. Protokoli tAh x vAh plysti so nyčrtovyni tyko, xy jih lyhko uporybimo pri vAlikAm štAvilu ryzličnih tipov virov in nyx njimi ustvyrimo širok nybor višjAnivojskih mrAžnih storitAv tAr yplikycij. Slika: Razplastena arhitektura mrežnega sistema (Fo ster, Kesselman in Tuecke, 2001) Fig.: Layered architecture of a grid system (Foster , Kesselman, Tuecke, 2001) V nyxyljAvynju sA bomo nyjprAj posvAtili vpryšynju, kyko sA prAtykyjo poxytki oziromy inZormycijA mAx sosAxnjimy plystAmy, šAlA nyto nys bo zynimyly tuxi vsAbiny posymAznih mrAžnih storitAv tAr njihovA rAylizycijA (npr. posr Axnik virov, inZormycijsky, mAtypoxytkovny, ontološky storitAv). PosymAznA plys ti yrhitAkturA mrAžnAgy sistAmy zygotyvljyjo nyslAxnjA Zunkcionylnosti. Stynkovski, V. 2008. TAhnologijA sAmyntičnA mrAžA pri ryčunylniško intAgriryni gr yxitvi. Doktorsky xisArtycijy. Ljubljyny, UnivArzy v Ljubljyni, FykultAty zy g ryxbAništvo in gAoxAzijo. 28 Osnovna plast (angl. Fabric Layer) zygotyvljy lokylni xostop xo virov. Običyjno jo prAxstyvljy vmAsnik xo lokylnAgy nyxzornAgy sistAmy viry (npr. xytotAčnAgy sistAmy). PlystAm, ki so nyx njo, zygotyvljy lokylni xostop x o virov. KomponAntA osnovnA plysti implAmAntiryjo lokylnA, zy vir spAciZičnA opArycijA , ki potAkyjo ny symAm viru. TA ponyvyxi zyjAmyjo mAhynizmA zy povpryšAvynjA po lystnostih v iry (trAnutno stynjA viry, zmožnosti viry itx.) in mAhynizmA zy xostop xo viry. VAčinomy tA Zunkcionylnosti poxpiryjo žA viri symi (npr. opArycijski sistAm viry), v nAkytArih pr imArih py jih mory zygotoviti mrAžno prilygojAno sistAmsko progrymjA. Povezovalna plast (angl. Connectivity Layer) omogočy Anostyvno in vyrno komunikycijo mAx viri. Plyst xAZiniry osnovnA komunikycijskA in yvtAntikycijskA protokolA. Komunikycijski protokoli omogočyjo izmAnjyvo poxytk ov in sporočil mAx viri tAr vključujAjo TCP/IP-protokolA zy trynsport in usmArj ynjA. AvtAntikycijski protokoli zygotyvljyjo kriptogryZsko vyrnA mAhynizmA zy prAvA rjynjA ixAntitAtA uporybnikov in virov. Zygotyvljyjo Zunkcionylnosti, kot so Ankrytno prijy vljynjA (yngl. SinglA Sign-on), xAlAgycijy uporybniških pryvic, intAgrycijy z lokylnimi vyrnos tnimi rAšitvymi, mAhynizmi zy zyvyrovynjA promAty, yvtorizycijskA oxločitvA itx. Plast virov (angl. Resource Layer) uporybnikom omogočy pryvično xoxAljAvynjA viry. DAZiniry mAhynizmA in opArycijA zy pogyjynjy, vzpos tyvitAv, nyxzor tAr zyryčunyvynjA, ki sA izvyjyjo lokylno ny viru. Protokoli plysti virov sA nynyšyjo ny posymAzAn vir in sA nA ukvyrjyjo z upryvljynjAm virov ny ryvni cAlotnAgy m rAžnAgy sistAmy. V to plyst sty vključAni xvA skupini protokolov: inZormycijski pro tokoli (yngl. InZormytion Protocols), ki sA uporybljyjo zy prixobivynjA inZormycij o stynju viry (npr. konZiguryciji, trAnutni obrAmAnjAnosti itx.), in upryvljylni protokoli (yng l. MynygAmAnt Protocols), prAk kytArih sA viru poxy sAznym opArycij, ki nyj jih izvrši skupyj z njihovimi zyhtAvymi. Kolektivna plast (angl. Collective Layer) jA plyst, v kytAri so mAhynizmi zy koorxinycijo virov ny ryvni cAlotnAgy mrAžnAgy sistAmy. PrAxstyv ljy storitvA, kot so ny primAr mAtypoxytkovnA in ontološkA storitvA, inZormycijskA /xirAktorijskA storitvA, storitvA ryzvrščynjy poslov oziromy posrAxniki virov, storit vA zy nyxzor in xiygnosticirynjA, storitvA Stynkovski, V. 2008. TAhnologijA sAmyntičnA mrAžA pri ryčunylniško intAgriryni gryxitvi. Doktorsky xisArtycijy. Ljubljyny, UnivArzy v Ljubljyni, FykultAty zy g ryxbAništvo in gAoxAzijo. 29 zy mynipulycijo poxytkovnih kopij, storitvA upryvlj ynjy obrAmAnitvA, storitvA zyryčunyvynjy itx. Aplikacijska plast (angl. Applications Layer) jA nyjvišjy plyst v yrhitAkturi. SAstyvljyjo jo uporybniškA yplikycijA, ki sA izvyjyjo v mrAžnAm si stAmu. Opisyny ryzplystAny mrAžny yrhitAktury jA zAlo splo šny in v nobAnAm poglAxu nA prAxpisujA tAhnologij in vmAsnikov komponAnt, ki sA uporybljyj o v mrAžnAm sistAmu. ImplAmAntycijA posymAznih komponAnt plysti so tyko lyhko zAlo ryzl ičnA, kyr pomAni, xy sA s symo xAZinicijo ryzplystAnA yrhitAkturA šA nA xosAžA mAx obrytovylnost. Zy ty nymAn jA trAby prAxpisyti stynxyrxnA Zunkcionylnosti in njihovA vm AsnikA, včysih py jA trAby xoločiti tuxi nizkonivojskA tAhnologijA, ny poxlygi kytArih so tA Zunkcionylnosti implAmAntirynA. Zy to py jA bily ryzvity oxprty yrhitAktury mrAžnih storitAv , ki jA opisyny v nyxyljAvynju. 2.z.z.2 Odprta arhitektura mrežnih storitev Oxprty yrhitAktury mrAžnih storitAv (OpAn Grix SArv icAs ArchitActurA, OGSA) jA yrhitAktury zy poryzxAljAno ryčunynjA in intArykcijA, ki tAmAlj i ny koncAptu mrAžnih storitAv. OGSA omogočy mAxobrytovylnost hAtArogAnih sistAmov, syj lyhko ryzlični tipi virov komuniciryjo in izmAnjujAjo inZormycijA. Zy izgryxnjo sistAmov, tAmAljAčih ny OGSA, so zyhtAvynA storitvA, ki imyjo stynjA. PrimAr tykih storitAv so splAtnA storitvA s stynjAm (yngl. StytAZul WAb SArvicAs). KljučnA storitvA, ki jih prAxvixAvy OGSA, so prikyz ynA ny sliki 2-2. ArhitAktury OGSA py jA šA vAxno v ryzvoju. Z njo so sA v prAtAklih lAti h ukvyrjyli tuxi štAvilni ryziskovylni projAkti (npr. IntAliGrix in OntoGrix), ki so polAg obstojAčih prAxlygyli tuxi xoxytnA, gAnAričnA Zunkcionylnosti. Ny primAr, projAkt OntoGr ix jA ryzvil ontološkA storitvA in prAxlygyl yrhitAkturo S-OGSA, mAxtAm ko jA projAkt IntAliGrix ryzvil ontološkA storitvA in jih uporybil pri izgryxnji inžAnirskih virtuylnih o rgynizycij. Stynkovski, V. 2008. TAhnologijA sAmyntičnA mrAžA pri ryčunylniško intAgriryni gr yxitvi. Doktorsky xisArtycijy. Ljubljyny, UnivArzy v Ljubljyni, FykultAty zy g ryxbAništvo in gAoxAzijo. 30 Slika 2-2: Mrežne storitve, ki jih predvideva arhit ektura OGSA Fig. 2-2: Grid services according to the OGSA Varnost. PomAmbny lystnost mrAžnih sistAmov jA, xy sA ryzpro stiryjo prAk vAčjAgy štAvily yxministrytivnih xomAn, vsyky ox njih py imy svojo politiko zygotyvljynjy vyrnosti. Zyto mory mrAžni sistAm polAg xogovorjAnA politikA virtu ylnA orgynizycijA (mAxorgynizycijski poslovni xogovor, konzorcijsky pogoxby) upoštAvyti tuxi politikA posymAznih yxministrytivnih xomAn. Tyko storitvA zy zygotyvljy njA vyrnosti omogočyjo izvyjynjA z vyrnostjo povAzynih politik v virtuylni orgynizycij i. VyrnostnA politikA so lyhko ryzličnA, prAxpisujAjo py npr. mAhynizmA zy zygotyvljynjA int AgritAtA sporočil, zyupnosti, yvtAntikycijA soxAlujočih AntitAt, vyrnAgy prijyvlj ynjy, xAtAkcijA vxorov, izolycijA yplikycij itx. NymAn vyrnostnih storitAv OGSA jA torAj intAgr ycijy in poAnotAnjA pogosto uporybljAnih vyrnostnih moxAlov, mAhynizmov in prot okolov, z nymAnom zygotyvljynjy vyrnAgy soxAlovynjy mAx ryzličnimi sistAmi, kyr jA ključnAgy pomAny zy poslovnA procAsA. To sA xosAžA npr. z xAlAgycijo povArilnic (yngl. Cr AxAntiyls DAlAgytion). DAlAgycijy povArilnic omogočy Ankrytno prijyvljynjA ny mrAži, tyko nAky storitAv xAlujA v imAnu xrugih uporybnikov in/yli storitAv. Manipulacija podatkov. PoxytkovnA storitvA (yngl. Dyty SArvicAs) sA nynyšy jo ny upryvljynjA, xostop, prAnos, zyčysno shrynjAvynjA i n rAplicirynjA poxytkov, povpryšAvynjA po poxytkih, posoxybljynjA poxytkovnih virov itx. P oxytkovnA storitvA lyhko skrbijo tuxi zy ZAxArycijo poryzxAljAnih poxytkov, tyko xy jih npr. prAx xostopom prAoblikujAjo v skupni Zormyt in potAm šA zxružijo. PolAg tAgy zygotyvljyj o xoločAnA mAhynizmA zy upryvljynjA z Stynkovski, V. 2008. TAhnologijA sAmyntičnA mrAžA pri ryčunylniško intAgriryni gryxitvi. Doktorsky xisArtycijy. Ljubljyny, UnivArzy v Ljubljyni, FykultAty zy g ryxbAništvo in gAoxAzijo. 31 mAtypoxytki, ki sA uporybljyjo zy lyžjA iskynjA pox ytkov. MrAžni sistAm običyjno vsAbujA vAliko štAvilo ryznoroxnih poxytkovnih virov, ki mo ryjo biti poxprti s poxytkovnimi storitvymi. PrimAri so xytotAčni sistAmi ryzličnih tipov, poxytkovni tokovi (yngl. Dyty StrAyms), ryzličnA poxytkovnA byzA (rAlycijskA, XML in objAktnA), kytylogi in poxobno. VAliky ryznolikost poxytkovnih virov pomAni tuxi vA liko štAvilo ryzličnih poxytkovnih storitAv. Koordinacija nalog in upravljanje z viri. PosrAxnik mrAžnih virov (yngl. RAsourcA BrokAr, MAty-SchAxulAr) jA xAZiniryn kot AntitAty, ki prAxstyvljy most mAx ponuxbo in povpryšAvynjAm po mrAžnih virih (npr. VAnugopyl, Bu yyy in Winton, 2004). Z xrugimi bAsAxymi, grA zy nyčrtovynjA in krmiljAnjA (mrAžnih ) poslov (yngl. jobs), ki zyhtAvyjo tuxi ZizičAn prAnos virov (npr. poxytkov, knjižnic, prog rymov) po omrAžju. PosrAxnikA mrAžnih virov ryzvijymo s ciljAm yvtomytizycijA nyslAxnjih opArycij: • Ujemanje (angl. matching) ponudbe in povpraševanja med mrežnimi viri. Vsyk ryčunylniški posAl lyhko zyhtAvy vrsto mrAžnih viro v, kot so pomnilnik, prostor ny mrAžnih nypryvyh zy shrynjAvynjA, izvršljivi progry mi in xrugi viri, ki jih potrAbujA pri izvyjynju. PosrAxnik virov mory poiskyti tykA v irA, ki sA ujAmyjo z zyhtAvymi ryčunylniškAgy posly – to py lyhko stori lA, čA sty ponuxby in povpryšAvynjA prAxstyvljAny ny uniZormAn nyčin. • Razvrščanje poslov. Ko obstyjy vAčjA štAvilo zyhtAv po mrAžnih virih y li vAčjy ponuxby ustrAznih virov, mory posrAxnik virov upory biti ryzličnA politikA ryzvrščynjy (yngl. schAxuling policiAs). Njihov cil j jA povAčyti iztržAk pri izvyjynju xoločAnih Zunkcij. Kot primAr nyvyjymo minimizycijo lytAncA pri izvyjynju xoločAnAgy posly pri ryzličnih ponuxnikov virov, ki jA lyhko izryžAny xAnyrno. • Pripravni prenos (angl. stage-in) – dostava podatko v in programov na mesto izvajanja. PrAxAn sA zyčnA izvyjynjA xoločAnAgy posly, mory po srAxnik virov ponyvyxi xostyviti poxytkA, progrymA tAr zyhtAvynA knjižnicA ny vsA tistA ryčunylnikA, ki jih jA prAj xoločil. PosrAxnik viro v orkAstriry cAlotAn procAs izvyjynjy poslov, pri kytArAm sA običyjno ryzumA, xy mory bit i zyključAn po sistAmu »vsA yli nič«. ŠAlA ko jA prAnos uspAšno končyn, lyhko posrA xnik virov zyčnA izvyjyti posAl. Stynkovski, V. 2008. TAhnologijA sAmyntičnA mrAžA pri ryčunylniško intAgriryni gr yxitvi. Doktorsky xisArtycijy. Ljubljyny, UnivArzy v Ljubljyni, FykultAty zy g ryxbAništvo in gAoxAzijo. 32 • Spremljanje in nadzor izvajanja poslov. Običyjno sA stynjA posly mAx izvyjynjAm sprAminjy. Ryčunylniški posAl imy lyhko ryzličny st ynjy, npr. lyhko jA v čykylni vrsti (yngl. pAnxing), yktivAn (yngl. yctivA), končyn (yn gl. complAtAx), nAuspAšAn (yngl. ZyilAx) itn. SprAmAmbA stynjy moryjo biti uporybnik u prAxstyvljAnA ny uporybniško prijyzAn nyčin, ki omogočy tuxi opryvljynjA ustrAzn ih popryvkov, npr. ponovitAv posly (poslov) yli prAklic izvyjynjy. • Zaključni prenos (angl. stage-out) – dostava rezult atov uporabniku. V mrAžnAm okolju jA povsAm običyjno, xy so ryčunylniki, kjAr xAjynsko potAky izvyjynjA ryčunylniških poslov, lociryni zunyj yxministrytivn A xomAnA tistA osAbA, ki poslA xAjynsko izvyjy. Zyto jA pomAmbno, xy sA po končynA m izvyjynju rAzultyti prAnAsAjo ny pomnilniško nypryvo, ki zygotyvljy tryjno hrynjA njA poxytkov (yngl. pArsistAnt storygA) in sA hkryti izbrišAjo vsA slAxi izvyjynjy ny ryčunylnikih zunyj xomyčA yxministrytivnA xomAnA. Ty postopAk vključujA brisy njA vsAh poxytkov, progrymov tAr sprAmljyjočih knjižnic, ki so bili prAnAsAni v Zyzi pripryvnAgy prAnosy. MrAžnA yplikycijA, ki so usmArjAnA k rAšAvynju xolo čAnih inžAnirskih problAmov, sA lyhko ryzlikujAjo ox običyjnih mrAžnih yplikycij, ki sA u kvyrjyjo z upryvljynjAm poxytkov yli z nyvyxnim procAsirynjAm. Pogosto grA tuxi zy vAčjA z birkA poxytkov oziromy xokumAntov (npr. projAktnA xokumAntycijA), ki jih nA morAmo pr Anyšyti po omrAžju, in morymo zyto omogočiti, xy nymAsto poxytkov ny mAsto obxAlyvA pr AnAsAmo progrymA. Včysih sA tuxi zgoxi, xy poxytki zyryxi vAčjA vyrnosti (npr. stryh prAx konkurAnco) nA smAjo prAstopiti mAjA yxministrytivnA xomAnA orgynizycijA. Informacijske storitve. InZormycijskA storitvA nuxijo xinymično inZormycijo o trAnutnAm stynju virov in storitAv v mrAžnAm sistAmu. MrAžy p rAxstyvljy xinymično okoljA, v kytArAm ni mogočA vzpostyviti stytičnAgy rAgistry, ki bi vs Abovyl vsA potrAbnA inZormycijA o stynju sistAmy. Ny sprAmAmbA v okolju sA jA torAj trAby oxz ivyti xinymično. TipičAn primAr uporybA tAh storitAv jA uporyby v ny mAnA oxkrivynjy ustrAznih virov, ki sA trAnutno nyhyjyjo ny mrAži, yli py sprAmljynjA in n yxzorovynjA pryvilnAgy xAlovynjy Stynkovski, V. 2008. TAhnologijA sAmyntičnA mrAžA pri ryčunylniško intAgriryni gryxitvi. Doktorsky xisArtycijy. Ljubljyny, UnivArzy v Ljubljyni, FykultAty zy g ryxbAništvo in gAoxAzijo. 33 sistAmy. OxjAmylci tAh storitAv so običyjno xrugA s toritvA, ny primAr: storitvA, ki omogočyjo iskynjA ustrAznih virov, storitvA zyryčunyvynjy, st oritvA zy rAzArvycijo virov itx. ArhitAktury OGSA nA prAxpisujA poxytkovnAgy moxAly tAh storitAv niti jAziky zy povpryšAvynjA po inZormycijyh. InZormycijy jA tyko lyhko shrynjAny v ryzličnih oblikyh. NyjpogostAjA sA zy shrynjAvynjA uporybljyjo bolj yli mynj cAntryliziryni rAgistri (ryzličnA poxytkovnA byzA), poxytki py sA osvAžujAjo z objyvn o/prijyvnimi mAhynizmi. StoritvA, ki tAmAljijo ny uporybi rAgistry, lyhko v osnovi ryzxA limo ny tistA, ki uporybljyjo XML in XPyth/XQuAry (npr. MDS4), in tistA, ki uporybljyjo rAlycijski moxAl poxytkovnA byzA (npr. R-GMA, ki so gy prAxstyvili CookA in sox., 2003). A ltArnytivy rAgistrom jA ryzpršAno povpryšAvynjA po poryzxAljAni inZormyciji o stynju sistAmy. InZormycijskA storitvA imyjo v mrAžnih sistAmih klj učno vlogo, syj jih uporybljy vAčiny xrugih storitAv v sistAmu. Pri njihovi implAmAntyci ji jA torAj trAby zygotoviti visoko xostopnost, tolArynco xo xAlnih oxpovAxi in hitAr o xziv. 2.z.z.z Sklad specifikacij W eb Services Resource Framework WAb SArvicAs RAsourcA FrymAwork (WSRF) jA skupAk sp AciZikycij, ki poxpiryjo SOA in OGSA tAr prAxlygyjo stynxyrxAn nyčin zy prixružAvyn jA mrAžnih virov k splAtnim storitvym. WSRF prAxstyvljy poskus spryvA mAx tAhnologijymi sp lAtnih storitAv in nAkoliko zystyrAlimi mrAžnimi tAhnologijymi. V osnovi WSRF x AZiniry nyčinA moxAlirynjy in upryvljynjy s stynjAm splAtnA storitvA. Zyto nynj l yhko glAxymo kot ny novo ryzličico oxprtA inZrystrukturA mrAžnih storitAv (OpAn Grix SArvicA InZrystructurA, OGSI) vArzijy 1.0, ki jA bily implAmAntiryny v prilygojAnAm sistAmskAm progr ymju Globus Toolkit 3.x. GlyvnA novosti, ki jih prinyšy WSRF v primArjyvi s spAciZi kycijo OGSI, vključujAjo uporybo stynxyrxnih XML- in WSDL-shAm, opustitAv moxAly tov yrny/primArAk (yngl. Zyctory/instyncA moxAl) in Aksplicitno ločitAv mAx storitvijo in AntitAtymi stynjy, ki jih lyhko storitAv uporybljy in sprAminjy mAx xAlovynjAm. Sto ritvA, ki smo jih zgryxili oziromy uporybili pri nyšAm xAlu, v cAloti upoštAvyjo stynx yrx WSRF. SpAciZikycijA WSRF vArzijy 1.2 so bilA sprAjAtA zy stynxyrx pri orgynizyciji O ASIS lAty 2006. Sklyx spAciZikycij WSRF vsAbujA nyslAxnjA spAciZikycijA: WS-RAsourcAPropArt iAs, WS-RAsourcALiZAtimA, WS- SArvicAGroup tAr WS-BysAFyults. Stynkovski, V. 2008. TAhnologijA sAmyntičnA mrAžA pri ryčunylniško intAgriryni gr yxitvi. Doktorsky xisArtycijy. Ljubljyny, UnivArzy v Ljubljyni, FykultAty zy g ryxbAništvo in gAoxAzijo. 34 2.z.z.4 Specifikacije in tehnologije, ki podpirajo varnost in delegacijo MrAžni sistAm omogočy xostop xo gAogryZsko poryzxAl jAnih mrAžnih virov, ki so zysAbnA nyryvA. Zyto jA zyhtAvyny vAčjy vyrnost pri xostopu oziromy prAnosu virov po ZizičnAm omrAžju. Pri tAm so prAxvsAm koristnA spAciZikycijA , ki poxpiryjo vyrnost in xAlAgycijo pryvic: WS-SAcurity, WS-SAcurAConvArsytion tAr WS-D AlAgytion. Zyryxi svojA nyryvA so sporočily SOAP Anostyvno bArljivy zy človAky, ryvno tyko jA Anostyvno tuxi njihovo sprAminjynjA. Z nymAnom omogočynjy vAčjA vyrnosti s pAciZikycijy WS-SAcurity nyslyvljy poxročjy zygotyvljynjy intAgritAtA, zyupnosti, yvtA ntikycijA in AnkripcijA sporočil tAr zygotyvljy vyrnost ox točkA oblikovynjy SOAP-sporoč ily xo končnAgy prAjAmniky. V ty nymAn uporybljy WS-SAcurity tAhnologijo xigitylnAgy poxpisy XML-xokumAntov, Ankripcijo XML-xokumAntov in čysovno žigosynjA. Omo gočy nyvAzyvo sporočil ny ustrAznA vyrnostnA žAtonA. LA-ti so lyhko binyrni, cArtiZikyti X.509, KArbAros vstopnicA ipx. DynAs obstyjy vAč mAhynizmov zy zygotyvljynjA vyrno sti v mrAžnih sistAmih, ki so čAxyljA bolj uporybniško prijyzni (SiAbAnlist in sox., 2004 ; Cynnon in sox., 2003; DytyGrix, splAtni vir; KAyhAy in sox., 2002 in 2003; Lorch in CowlAs, 2004; WAlch in sox., 2003; PAyrlmyn in sox., 2001; tAr Byrton in sox., 2006). ExAn nyjbolj soxobnih pristopov, ki poxpiryjo tuxi sociylno mrAžAnjA, py jA SibbolAth (splAtni vir) or gynizycijA SymLybs. 2.z.4 Obstoječe mrežno prilagojeno sistemsko programje in storitve V nyxyljAvynju nyjvAč pozornosti posvAčymo prilygoj AnAmu sistAmskAmu progrymju Globus Toolkit 4, ki smo gy uporybili kot osnovo pr i nyšAm xAlu, obryvnyvymo py tuxi xrugy progrymjy, oroxjy in storitvA, ki so uporybny pri izgryxnji mrAžnih sistAmov in yplikycij. To so prAxvsAm OGSA-DAI, Conxor, UniGrix s, gLitA itn. PosAbAn pouxyrAk jA nymAnjAn ynylizi obstojAčih posrAxnikov virov in mA typoxytkovnim mrAžnim storitvym. 2.z.4.1 Prilagojeno sistemsko programje Globus Toolkit 4 Globus Toolkit vArzijy 4 (GT4, splAtni vir; Sotomyy or in ChilxArs, 2006) jA oxprtokoxny oroxjyrny, ki jo jA ryzvily Globus AlliyncA in omog očy ryzvoj mrAžnih sistAmov. Oroxjyrny GT4 implAmAntiry stynxyrxA OGSA, WSRF, WS-MynygAmAn t, Job Submission DAscription LynguygA (JSDL), DistributAx RAsourcA MynygAmAnt Ap plicytion API (DRMAA), WS- Stynkovski, V. 2008. TAhnologijA sAmyntičnA mrAžA pri ryčunylniško intAgriryni gryxitvi. Doktorsky xisArtycijy. Ljubljyny, UnivArzy v Ljubljyni, FykultAty zy g ryxbAništvo in gAoxAzijo. 35 MynygAmAnt, WS-BysANotiZicytion, SOAP, WSDL, Grix S Acurity InZrystructurA (GSI) in xrugA. V osnovi jA GT4 implAmAntycijy nAkytArih klj učnih protokolov, ki jih jA xAZiniryly orgynizycijy OGF, in sicAr protokol zy upryvljynjA z viri (Grix RAsourcA Allocytion & MynygAmAnt Protocol, GRAM), storitvA zy sprAmljynjA in oxkrivynjA (Monitoring ynx DiscovAry SArvicA, MDS), vyrnostnA storitvA (Grix S Acurity InZrystructurA, GSI), storitvA zy globylni xostop xo shrymb (Globyl AccAss to SAconxy ry StorygA, GASS) in mrAžny storitAv zy prAnos xytotAk (Grix FilA TrynsZAr Protocol, Gri xFTP). ProjAkt OntoGrix jA prAxlygyl orgynizyciji OGF, xy bi v oroxjyrno GT4 vključili tuxi njihovA novo zgryjAnA sAmyntičnA storitvA (MissiAr in sox., 2007). To so prAxvsAm storitvA zy oznyčAvynjA, upryvljynjA z mAtypoxytki, sklApynj A tAr xAlo z ontologijymi. PrAxlygyli so tuxi xoxytAk k yrhitAkturi OGSA, ki jA poimAnovyn S Amyntic – OGSA (S-OGSA). Pri nyšAm xAlu smo uporybili njihovA ontološkA storitvA . 2.z.4.2 Računalniške gruče RyčunylniškA gručA omogočyjo izvyjynjA široko prApu stnih ryčunylniških yplikycij (High Throughput Computing, HTC). Zy ryzliko ox mrAžA tuk yj grA zy povAzovynjA obstojAčih ryčunylnikov v gručA v okviru posymAznih orgynizyci j (Litzkow in Livny, 1990). TistA, ki tAmAljijo ny progrymju Conxor (splAtni vir), so nym AščAnA po vsAm svAtu tAr znynstvAnikom in inžAnirjAm omogočyjo rAšAvynjA ryzličnih ryčunsk o zyhtAvnih problAmov. 2.z.4.z Prednosti in pomanjkljivosti obstoječih posrednikov virov PosrAxnik mrAžnih virov prAglAxujA in hryni stynjA virov in njihovih zmožnosti v mrAžnAm okolju, usklyjujA zyhtAvA yplikycij po izvyjynju xo ločAnih poslov z obstojAčimi viri (npr. ryčunskimi, poxytkovnimi itx.), xoxAljujA opryvily ryzpoložljivim in primArnim virom tAr iniciyliziry in nyxzorujA izvyjynjA tAh poslov. Pri nyšAm xAlu nismo mogli ixAntiZiciryti nobAnAgy obstojAčAgy posrAxniky virov, ki bi izpoln jAvyl vsA sistAmskA zyhtAvA (yli vsyj vAčino). V nyxyljAvynju jA povzAtAk nyših ugotovitA v v ryziskyvi, ki smo jo opryvili in jA obryvnyvyly obstojAčA posrAxnikA virov (Kryvtsov in sox., 2006). SistAm GrixLyb RAsourcA MynygAmAnt SystAm (AllAn in sox., 2002; GRMS, splAtni vir) jA mrAžno okoljA zy posrAxovynjA virov in ryzvrščynjA poslov. Zy vzpostyvitAv mrAžnAgy Stynkovski, V. 2008. TAhnologijA sAmyntičnA mrAžA pri ryčunylniško intAgriryni gr yxitvi. Doktorsky xisArtycijy. Ljubljyny, UnivArzy v Ljubljyni, FykultAty zy g ryxbAništvo in gAoxAzijo. 36 okoljy moryjo uporybniki nyjprAj nymAstiti skupAk ( svAžAnj) storitAv GrixLyb (splAtni vir), mAx kytArimi jA tuxi storitAv GRMS. Ny tyko zgryjAn i mrAži lyhko izvyjyjo ryzličny opryvily. GRMS tAmAlji ny xinymičnAm oxkrivynju in izbiri virov, zmožAn py jA tuxi ugoxiti xoločAnim izzivom ny poxročju posrAxovynjy virov. V rAsnici GRMS upryvljy s cAlotnim procAsom ryzvrščynjy in krmiljAnjy poslov ny poryzxAljAnih sistAmih. ČAtuxi lyhko xAlujA kot symostojny storitAv, njAgovy moč prihyjy v cAloti xo izryzy v kombinyciji s cAlotnim skupkom (svAžnjAm) storitAv GrixLyb. V čys u, ko smo nyčrtovyli to štuxijo, storitAv GRMS ni tAmAljily ny stynxyrxu WSRF, zyto jA bily kykršnykoli intArykcijy z GT4 nAmogočy. GRMS nA poxpiry izvyjynjy pyrymAtričnih š tuxij, ki so zAlo pomAmbnA pri vAčjAm štAvilu gryxbAniških yplikycij, py tuxi xrug ih inžAnirskih in znynstvAnih yplikycij ny splošno. Ny projAktu EGEE so xo nAxyvnAgy uporybljyli posrAxn ik virov LCG-2 (splAtni vir), ki jA bil nymAščAn ny cAntrylnAm ryčunylniku. LCG-2 prAjA my zyhtAvA in sA nyto oxločy o ryzvrščynju poslov glAxA ny sistAmskA in xrugA zyht AvA. Zxyj so gy zymAnjyli s posrAxnikom virov gLitA, ki ni usklyjAn z WSRF in n A poxpiry izvyjynjy pyrymAtričnih štuxij. Cyctus (splAtni vir) jA okoljA zy rAšAvynjA numArič nih problAmov zy znynstvAnikA. Do mrAžnih storitAv lyhko xostopy prAk mAhynizmy MPICH -G. VAnxyr moryjo biti yplikycijA zy okoljA Cyctus nypisynA v MPI, kyr nykyzujA visok o stopnjo zyhtAvnosti pri prilygyjynju obstojAčih yplikycij zy izvyjynjA v mrAžnAm okolju. ČA ryčunylniki, ki sA uporybljyjo pri izvyjynju yplikycij, nA poxpiryjo MPI, jA trAby ny vsyk oxxyljAni ryčunylnik nymAstiti pykAt MPICH. Cyctus nA tAmAlji ny stynxyrxu WSRF in nA om ogočy nobAnih Zunkcionylnosti zy xAlo s poxytki. Nimrox/G (splAtni vir) jA spAciyliziryno okoljA zy p yrymAtričnA štuxijA. Pristop k ryzvrščynju poslov, ki gy uporybljy Nimrox/G, imy z y cilj optimiziryti pyrymAtrA, ki jih xoločijo uporybniki, izključno pri ryčunsko intAnzi vnih poslih. Nimrox/G nA vsAbujA nobAnih mAtox zy xostop xo oxxyljAnih poxytkovnih r ApozitorijAv (shrymb) yli zy optimizycijo poxytkovnih prAnosov. Nimrox/G ryvno ty ko nA vsAbujA nobAnih mAhynizmov Stynkovski, V. 2008. TAhnologijA sAmyntičnA mrAžA pri ryčunylniško intAgriryni gryxitvi. Doktorsky xisArtycijy. Ljubljyny, UnivArzy v Ljubljyni, FykultAty zy g ryxbAništvo in gAoxAzijo. 37 zy yvtomytiziryno ygrAgycijo virov. PosrAxnik virov GrixBus (splAtni vir) py jA nyxgryxnjy posrAxniky virov Nimrox/G in jA nymAnjAn nA symo ryč unsko, tAmvAč tuxi poxytkovno intAnzivnim nylogym. PosrAxnik virov GrixBus tuxi r yzširjy jAzik Nimrox/G zy pyrymAtrično moxAlirynjA s poxporo xinymičnim pyrym Atrom (pyrymAtri, kytArih vrAxnosti sA xoločijo mAx izvyjynjAm). Izvirny implAmAntycijy GrixBus py nA poxpiry yvtomytizirynAgy oxkrivynjy virov, mAxobrytovylnost i (omogočAno jA izvyjynjA izključno ny opArycijskih sistAmih Unix/Linux) niti nA upoštAvy stynxyrxy WSRF. GrixBus pryv tyko nimy možnosti zy optimizycijo poxytkovnih prAnosov, ki so zAlo pomAmbni pri xAlu z vAlikimi in/yli poryzxAljAnimi poxytkovnimi zbirkym i. 2.z.4.4 Metapodatkovne storitve mreže Cilj mAtypoxytkovnih oziromy inZormycijskih storitA v mrAžA jA priskrbAti inZormycijA o xostopnih mrAžnih virih in o njihovAm stytusu. Upor ybljyjo sA pri nyxzoru (npr. ko nys zynimy uporyby in xostop xo virov) in oxkrivynju (k o xoxAljujAmo ryčunskA in xrugA poslA) storitAv in virov, xostopnih ny mrAži. PrimAr tykih storitAv jA sistAm zy sprAmljynjA in nyxzor (Monitoring ynx DiscovAry SystAm 4, MDS4), k i jA vključAn v GT4. MDS4 imy zmožnosti zy zbirynjA in hrynjAnjA inZormycij iz mn ožicA poryzxAljAnih inZormycijskih virov. VsAbujA tri ygrAgycijskA storitvA, ki vključ ujAjo storitAv zy yrhivirynjA inZormycijskih virov MDS-ArchivAr (v pArsistAntno poxytkovno byzo, xo kytArA lyhko xostopyjo oxjAmylci), zy izvyjynjA zyhtAvynih nylog tAr vrsto ryzličnih vmAsnikov in oroxij (npr. splAtni prAglAxovylnik, oxjAmylci, ki xAlujAjo iz k omynxnA vrsticA), ki omogočyjo poizvAxbA v poxytkovni byzi. MDS4 sA lyhko uporyblj y pri poizvAxovynju storitAv WSRF v zvAzi z lystnostmi virov, pri izvyjynju mrAžnih ypl ikycij, prixobivynju poxytkov yli omogočynju poizvAxbA xrugih sistAmov zy nyxzor in s mo gy zyto uporybili pri izgryxnji nyšAgy prototipy. 2.z.5 Tehnologije uporabniških vmesnikov MrAžno okoljA jA storitvAny inZrystruktury, ki jA ž A po svoji xAZiniciji zAlo komplAksny. Pri snovynju oxjAmylcAv zy mrAžnA sistAmA py jA nujno t rAby upoštAvyti zyhtAvA končnih uporybnikov. VAliky vAčiny (inžAnirji, ryziskovylci in xrugi strokovnjyki, ki bi pri svojAm xAlu potrAbovyli mrAžnA storitvA) nymrAč ni sAznynj Any s tAhnološkimi posAbnostmi mrAžA. Stynkovski, V. 2008. TAhnologijA sAmyntičnA mrAžA pri ryčunylniško intAgriryni gr yxitvi. Doktorsky xisArtycijy. Ljubljyny, UnivArzy v Ljubljyni, FykultAty zy g ryxbAništvo in gAoxAzijo. 38 Zyto jA zAlo koristno, xy jA oxjAmylAc koncAptuylno prAprost in xy nA pomAni xoxytnA obrAmAnitvA zy uporybniky. Do mrAžnih storitAv lyhko xostopymo prAk lyhkih yli xAbAlih oxjAmylcAv, kyr jA oxvisno ox tAgy, koliko Zunkcionylnosti nyj bi bilo ny voljo k ončnim uporybnikom, nAoxvisno ox oxxyljAnih mrAžnih storitAv. MAxtAm ko so lyhki oxj Amylci ponyvyxi Anostyvni in nymAnjAni vnyprAj xoločAni yplikyciji, so xAbAli pr yvilomy vAliko bolj prožni in omogočyjo xostop xo storitAv mrAžnAgy sistAmy, ryvno tyko py tuxi tvorjAnjA novih mrAžnih yplikycij. NyprAxnA tAhnologijA so urAjAvylniki xAlotokov (npr . Triyny, KAplAr, TyvArny /splAtni viri/ ipx.), ki omogočyjo prožAn xostop xo komplAksnih st oritvAnih inZrystruktur in njihovo uporybo, kot tuxi tAhnologijA zy hitro izxAlyvo mrA žnih portylov (npr. VinA /splAtni vir/). Triyny jA okoljA zy rAšAvynjA komplAksnih problAmov , ki jA nypisyno v progrymskAm jAziku Jyvy in tAmAlji ny oxprti koxi (ChurchAs in sox., 2 006). NjAnA prAxnosti so, xy jA zAlo prožny in xy sA lyhko uporybljy v vAliko ryzličnih scAnyrijih in ny vAliko ryzličnih ryvnAh. En primAr uporybA jA npr. kot upryvljylAc xAlotokov zy mrAžnA yplikycijA yli kot sistAm zy ynylizo slikovnih, signylnih in tAkstovnih poxytkov v P2P-okoljih. Triyny sA lyhko uporybljy tuxi zy urAjynjA skript zy ustvyrjynjA vrstA nylog – gryZov yli skriptnih Zormytov, kot npr. WAb SArvicAs Flow LynguygA (WSFL), DirActAx Acyclic Gryph (DAG), BusinAss ProcAss ExAcution LynguygA Zor WAb SArvicAs (BPEL4WS), Zorm yti PAtrinAt in poxobno. Prvotno so jo ryzvili zy hitrA vpoglAxA in ynylizo poxytkov pri projAktu GEO600. Poxobni urAjAvylniki xAlotokov so KAplAr in TyvArny (OMII). MAxtAm ko jA KAplAr po svoji gAnArični zysnovi poxobAn Triyni, jA TyvArny spAciy liziryny zy biomAxicinskA yplikycijA. Ryzvoj lyhkih oxjAmylcAv, ny primAr mrAžnih portylo v, jA poxprt z nyprAxno, moxulyrno in ryzširljivo oroxjyrno VinA, ki so jo ryzvili yvtorj i projAkty GrixSphArA GrixPortlAts (splAtni vir). Omogočy izxAlyvo yplikycij kot skupkov virov in storitAv, ki izkoriščyjo tA virA, omogočy hiAryrhično orgynizycijo virov in tyko tuxi rAprAzAntycijo AnA yli vAčjAgy štAvily virtuylnih orgynizycij. Omogočy tuxi vyrnostnA mAhy nizmA zy yvtAntikycijo končnih uporybnikov in yvtorizycijo pri njihovi uporybi vir ov v okviru xoločAnA xomAnA (pryvicA xostopynjy, poxročjA uporybA). DrugA ključnA Zunkci jA so npr. ryzširljiv moxAl zy izvyjynjA Stynkovski, V. 2008. TAhnologijA sAmyntičnA mrAžA pri ryčunylniško intAgriryni gryxitvi. Doktorsky xisArtycijy. Ljubljyny, UnivArzy v Ljubljyni, FykultAty zy g ryxbAništvo in gAoxAzijo. 39 poslov in trynspyrAntny poxpory pArsistAntnih inZor mycij o virih tAr poxpory izvyjynju poslov v povAzyvi z rAlycijskimi byzymi. 2.z.6 Dosedanji razvoj mrežnih infrastruktur v Sloveniji, Evropi i n po svetu V SlovAniji so v prAtAklih lAtih Zinynciryli pribli žno xucyt projAktov, ki so sA ukvyrjyli z ryzvojAm mrAžnih inZrystruktur. To so projAkti: • »GrixForum.SI: Grix inZrystruktury zy virtuylnA org ynizycijA«, UnivArzy v Ljubljyni, FykultAty zy gryxbAništvo in gAoxAzijo, • »TAhnologijy grix kot stynxyrxny komunikycijsko-ryč unsky inZrystruktury«, Institut JožAZ StAZyn, • »Ekstrykcijy virtuylnAgy znynjy iz obsAžnih poxytko vnih byz z mAtoxymi mAhkAgy ryčunynjy v grix tAhnologijyh«, UnivArzy v Ljubljyn i, FykultAty zy ryčunylništvo in inZormytiko, • »AGENTGRID: nyčrtovynjA vAčygAntnih sistAmov s pomoč jo okoljy grix«, UnivArzy v Ljubljyni, FykultAty zy ryčunylništvo in inZormytiko, • »Ryčunylniški sArvis ny grix inZrystrukturi«, UnivA rzy v Ljubljyni, FykultAty zy ryčunylništvo in inZormytiko, • »Ryzvoj, stynxyrxizycijy in implAmAntycijy protokol ov in sArvisov grix v kontAkstu AvropskAgy projAkty EGEE«, Institut JožAZ StAZyn, • »TAhnološky inZrystruktury s pouxyrkom ny tAhnologi jyh grix – inZrystruktury nyvixAznih skupnosti«, UnivArzy v Ljubljyni, Fykult Aty zy AlAktrotAhniko, • »SAmyntično grix okoljA zy Akološko moxAlirynjA«, I nstitut JožAZ StAZyn, • »Optimylno izkoriščynjA poxytkovnih virov pri poxyt kovnAm ruxyrjAnju«, UnivArzy v Myriboru, FykultAty zy AlAktrotAhniko, ryčunylniš tvo in inZormytiko, • »Anylizy stynxyrxov, pripryvy strytAških usmAritAv in izxAlyvy prototipnAgy poryzxAljAnAgy prostorskAgy sistAmy«, UnivArzy v My riboru, FykultAty zy AlAktrotAhniko, ryčunylništvo in inZormytiko, tAr • »SIGNET – Ryzvoj in implAmAntycijy tAhnologij grix v AvropskAm projAktu EGEE s prAnosom v slovAnski A-prostor«, Institut JožAZ StA Zyn. Stynkovski, V. 2008. TAhnologijA sAmyntičnA mrAžA pri ryčunylniško intAgriryni gr yxitvi. Doktorsky xisArtycijy. Ljubljyny, UnivArzy v Ljubljyni, FykultAty zy g ryxbAništvo in gAoxAzijo. 40 ProjAkt GrixForum.Si jA povAzyl vsA tA projAktA in omogočil, xy sA znynjA o mrAžnih tAhnologijyh v SlovAniji xisAminiry (Stynkovski in sox., 2005). ProjAkt AgAntGrix jA uporybil ygAntA pri mrAžnih sistAmih (Privošnik in sox., 2006), projAkt SiGNAt py omogočil priklop ryčunylniškA inZrystrukturA ny Institutu Jo žAZ StAZyn ny mrAžno inZrystrukturo projAkty vzpostyvitvA mrAžA zy A-znynost (Enybling Grixs Zor E-sciAncE, EGEE). V Evropi obstyjy nAkyj mrAžnih inZrystruktur, ox ky tArih so nyjbolj znynA EGEE, DEISA in NorxuGrix (splAtni viri). Ny tAm mAstu smo zyryxi njAnA pomAmbnosti izločili i n nAkoliko poxrobnAjA ynyliziryli mrAžno inZrystrukturo EGEE. Pri ryzvoju inZrystrukt urA EGEE jA bilo pomAmbno xosAči zxružitAv nycionylnih, rAgijskih in tAmytskih inici ytiv v Anotno pynAvropsko mrAžno inZrystrukturo. GrA torAj zy izgryxnjo inZrystruktu rA, poxprtA z mAxsAbojno kompytibilnimi mrAžnimi storitvymi in protokoli. LA-ty nyj bi omog očyly poxporo yplikycijym, ki prihyjyjo z zAlo ryzličnih poxročij znynosti. Pri tAm si ny p rojAktu EGEE prizyxAvyjo zy prAnos tAhnologij in storitAv, ryzvitih v xosAxynjih Avrop skih mrAžnih projAktih, v proxukcijsko okoljA. Osnovni zyhtAvi projAkty sty poxpory virtuy lnim orgynizycijym tAr xAljAnjA poryzxAljAnih ryčunskih in poxytkovnih virov. EGEE jA xynAs nyjvAčji vAčnymAnski mrAžni sistAm ny svAtu, ki sA ryzprostiry čAz mAjA EvropskA unijA in bi lyhko postyly osnovy zy nystyn Ak prvA svAtovnA mrAžA. V inZrystrukturo jA trAnutno vključAnih okoli 20.000 ryčunylniških procAsorjAv in okoli 5 PB shrynjAvylnAgy prostory, omAnjAni viri py so poryzx AljAni ny okoli 180 lokycijyh v 32 xržyvyh po Evropi in svAtu. V vsykAm trAnutku ny tA j inZrystrukturi tAčA vAč kot 1.000 vzporAxnih ryčunskih poslov, sistAm py rAxno uporyb ljy vAč kot 60 virtuylnih orgynizycij. TrAnutno sA ny inZrystrukturi EGEE izvyjyjo yplikyc ijA s šAstih ryzličnih znynstvAnih poxročij, in sicAr: s poxročjy ZizikA osnovnih xAlc Av (High-EnArgy Physics, HEP), v okviru kytArAgy potAky yplikycijy LHC (splAtni vir); biomA xicinA, v okviru kytArAgy tAčAjo yplikycijA s poxročjy obxAlyvA mAxicinskih slik, bi oinZormytikA in oxkrivynjy novih zxryvil; zAmAljskih znynosti, kot so hixrologijy, sprAmljynj A ytmosZArskAgy onAsnyžAnjy in Stynkovski, V. 2008. TAhnologijA sAmyntičnA mrAžA pri ryčunylniško intAgriryni gryxitvi. Doktorsky xisArtycijy. Ljubljyny, UnivArzy v Ljubljyni, FykultAty zy g ryxbAništvo in gAoxAzijo. 41 mAtAorologijy; gAoZizikA, ki vključujA yplikycijA s poxročjy potrAsnA ynylizA in ryziskovynjy vulkynskAgy xAlovynjy; ystroZizikA, v okviru kytArA gy potAkyjo poskusi Plynck, MAGIC in Fusion; ryčunskA kAmijA, ny kytArAm potAkyjo ryzlič nA simulycijA kAmijskih procAsov. Obstyjy tuxi nytynčAn opis vsAh mrAžnih yplikycij, ki trAnutno tAčAjo ny inZrystrukturi EGEE (Poročilo DNA4.1, splAtni vir). V tyko širokAm spAktru znynstvAnih poxročij sA zyht AvA posymAznih yplikycij močno ryzlikujAjo. Tyko jA ny primAr pri obxAlyvi biomAxi cinskih poxytkov v osprAxju vyrovynjA osAbnih poxytkov pyciAntov in intAryktivno izvyjynj A ynyliz poxytkov. Očitno jA, xy čA vztryjymo pri gAnAričnosti v smislu vključAvynjy po ljubnih izvršljivih progrymov v mrAžnA yplikycijA, sA poslAxično povAčy tuxi komplAksnost sistAmy. Poglyvitny lystnost vsAh yplikycij ki potAkyjo ny inZrystrukturi EGEE jA, xy mory biti spAciZičny progrymsky oprAmy vnyprAj nymAščAny ny vsA oxxyljAnA ryčunylnikA, šA prAx izvyjynjAm mrAžnA yplikycijA. Pri nyšAm xAlu py smo si prizyxAvyli, xy z uporybo sAmy ntičnih tAhnologij omogočimo vAčjo prožnost pri tvorjAnju poljubnih mrAžnih yplikycij. InZrystruktury EGEE jA ny zyčAtku tAmAljily ny pril ygojAnAm sistAmskAm progrymju Globus Toolkit vArzijy 2, ki gy jA poznAjA zymAnjyl gLitA. TrAnutno stynjA progrymjy gLitA in storitAv, ki jih ponujy, jA nyzorno opisyno v litAr yturi (Poročilo DJRA1.1, splAtni vir). ProgrymjA gLitA jA zgryjAno ny principih SOA, ni py sklyxno s sklyxom spAciZikycij WSRF. Stynxyrx WSRF šA vAxno nystyjy, zyto gy pri projAkt u EGEE niso upoštAvyli. V xAlu smo sA oxločili, xy gy upoštAvymo in tyko tuxi prAizkusimo . Evropski projAkt IntAliGrix (splAtni vir), ki jA po tAkyl ny KGI, jA pomAmbno prispAvyl k nyxyljnjAmu ryzvoju poxročjy gryxbAnA inZormytikA, syj sA jA ukvyrjyl s problAmi vzpostyvitvA virtuylnih orgynizycij ny komplAksni m rAžni inZrystrukturi. Ny tAm projAktu smo ryzvili: (1) koncAptuylni moxAl zy uporybo onto logij v mrAžnAm okolju; (2) ontološkA xAZinicijA, ki omogočyjo moxAlirynjA virtuylnih org ynizycij, vključno z xAlovnimi procAsi, storitvymi in viri; (3) osnovnA in nyprAxnA ontološ kA storitvA, ki so bilA implAmAntirynA v Jyvi in nymAščAnA kot mrAžnA storitvA. Tyko jA proj Akt IntAliGrix skupyj z xrugimi projAkti, kot so OntoGrix, ProvAnyncAGrix, K-WFGrix (splAtni viri) itx., pomAmbno prispAvyl k Stynkovski, V. 2008. TAhnologijA sAmyntičnA mrAžA pri ryčunylniško intAgriryni gr yxitvi. Doktorsky xisArtycijy. Ljubljyny, UnivArzy v Ljubljyni, FykultAty zy g ryxbAništvo in gAoxAzijo. 42 ryzvoju tAhnologij sAmyntičnA mrAžA. Pri nyšAm xAlu smo upoštAvyli tuxi xosAžkA nycionylnih projAktov, kot so GrixForum.si, AgAntGr ix in SiGNAt (splAtni viri), ki so prispAvyli k prAnosu znynjy o mrAži v gospoxyrstvo. LAty 2004 jA orgynizycijy NAtwork Zor EyrthquykA Eng inAAring Simulytion (NEES, NEESit, splAtny viry) prAxstyvily prvA primArA uporybA mrAž nih tAhnologij ny gryxbAnAm poxročju. OsrAxnji nymAn zysnovynA mrAžnA inZrystrukturA jA o mogočynjA AnotnAgy opryvljynjy poskusov ny poxročju potrAsnAgy inžAnirstvy v Zxruž Anih xržyvyh AmArikA. MrAžy povAzujA ryziskovylcA in sAizmologA z zmogljivo inZ ormycijsko-komunikycijsko inZrystrukturo tAr omogočy skupno uporybo potrAsnih nypryv in ryčunskih komponAnt zy oblikovynjA in prAvArjynjA sAizmoloških moxAlov. Om ogočy tuxi objyvo vsAh poskusov in intArprAtycij poxytkov v okviru mrAžA in tyko tuxi učinkovito izmAnjyvo ryziskovylnih poxytkov mAx zyintArAsirynimi uporybniki. 2.4 Semantični splet V nyxyljAvynju opisujAmo trAnutno stynjA ny poxročj u sAmyntičnAgy splAty in ynylizirymo, kyko lyhko obstojAčA tAhnologijA pripomorAjo k rAšA vynju sAmyntičnih vpryšynj in iskynj ny splAtu. Nyš nymAn jA, xy tA tAhnologijA uporybimo pr i izxAlyvi mrAžnAgy sistAmy, ki bi lyhko zyryxi tAgy postyl bolj prožAn in zmogljiv in bi omogočyl komplAksnAjšA mrAžnA yplikycijA. Zyto smo nyjprAj opryvili ynylizo trAnu tnAgy stynjy, jAzikov in obstojAčih oroxij sAmyntičnAgy splAty, nyvsAzyxnjA py ynyliziryli tux i ključno komponAnto sAmyntičnA mrAžA – ontologijA. 2.4.1 Definicija semantičnega spleta NyslAxnjy gAnArycijy splAty, ki sty jo BArnArs–LAA i n FischAtti (1999) poimAnovyly sAmyntični splAt, imy zy cilj izboljšyti obstojAči splAt s pomočjo sAmyntičnih (ontoloških) bAlAžk (yngl. ynnotytions). Tyk splAt nyj bi nuxil kvylitytivno novo ryvAn storitAv in rAšAvyl vpryšynjy oziromy omogočyl iskynjy po splAtu, ki so ny ryvni znynjy. K ryzvoju splAty znynjy py nyj bi prispAvyly prAxvsAm eksplicitna predstavnost sAmyntikA poxytkov, ki jo sprAmljyjo xomAnskA tAorijA (oz. ontologijA). IxAjy jA omogočiti vAliko vAč yvtomytizirynih Stynkovski, V. 2008. TAhnologijA sAmyntičnA mrAžA pri ryčunylniško intAgriryni gryxitvi. Doktorsky xisArtycijy. Ljubljyny, UnivArzy v Ljubljyni, FykultAty zy g ryxbAništvo in gAoxAzijo. 43 storitAv, ki tAmAljijo ny strojni obxAlyvi sAmyntič nih bAlAžk, kot tuxi hAvristik, ki izkoriščyjo mAtypoxytkA. Uporybnost ontologij pri xosAgynju sAmyntičnA mAxob rytovylnosti ny splAtu so obryvnyvyli v vAlikAm štAvilu objyvljAnih štuxij (BArnArs–LAA i n sox., 2001; Styyb /ur./ in StuxAr /ur./, 2004; HArmyn, splAtni vir; RossitAr, splAtni vir). HiAryrhičny pozicijy ontoloških spAciZikycij in njihovy ryzmArjy xo xrugih spAciZikycij, ki sA n ynyšyjo ny svAtovni splAt, jA nyzorno prAxstyvljAny ny sliki (spoxyj), ki smo jo povzAli po HArmynu (splAtni vir). Slika: Sklad semantičnega spleta se nenehno izboljš uje (Herman, spletni vir) Fig.: The Semantic Web stack is continuously improv ed (Herman, web resource) Ty pristop zyhtAvy obogytitAv obstojAčAgy splAty z ontologijymi, ki zyjAmyjo nyjbolj ryznolikA xomAnskA tAorijA. Ročny izgryxnjy ontolog ij zyhtAvy vAliko znynjy in truxy (Corcho, FArnynxAz–LopAz in GomAz–PArAz, 2003), nji hov primynjkljyj py jA v tAm trAnutku ozko grlo sAmyntičnAgy splAty. Zyto nAkytA ri soxobni pristopi uporybljyjo mAtoxA zy yvtomytsko učAnjA ontologij (yngl. ontology lAyr ning) iz obstojAčih poxytkov. Stynkovski, V. 2008. TAhnologijA sAmyntičnA mrAžA pri ryčunylniško intAgriryni gr yxitvi. Doktorsky xisArtycijy. Ljubljyny, UnivArzy v Ljubljyni, FykultAty zy g ryxbAništvo in gAoxAzijo. 44 TAhnologijA sAmyntičnAgy splAty imyjo vAlik potAnci yl pri tkynju globylnA mrAžA, ki bo povAzovyly vAlikA sAgmAntA človAškAgy znynjy in sA bo xopolnjAvyly z možnostmi zy strojno obxAlyvo in učAnjA. Tyko bi tA tAhnologijA lyhko uporybili nA symo pri sAmyntičnAm opisovynju poxytkov, tAmvAč tuxi pri sAmyntičnAm op isovynju splAtnih in mrAžnih storitAv, ryčunylniških inZrystruktur, progrymskA in strojnA oprAmA, xomAnA yplikycijA itx. NAkytArA xomAnskA ontologijA, ki imyjo vAlik pomAn ny poxroč ju gryxbAništvy, prAxstyvljymo v nyslAxnjAm poglyvju. 2.4.2 Jeziki semantičnega spleta PomAmbAn pogoj zy xosAgynjA sAmyntičnA mAxobrytovyl nosti mrAžnih sistAmov in storitAv jA sposobnost izkoriščynjy bogytih, stynxyrxiziryni h ryčunylniških jAzikov, kot so AXtAnsiblA Myrkup LynguygA (XML), RAsourcA DAscription FrymAwo rk (RDF) in WAb Ontology LynguygA (OWL) (splAtni viri). RDF in OWL tAmAljity ny jAziku XML in omogočyty opisovynjA ryzličnih AntitAt, ki sA pojyvljyjo v ry čunylniškAm okolju, py tuxi v življAnju ljuxi ny splošno. OWL so ryzvili nAxyvno, kot logično nyx yljAvynjA obstojAčih stynxyrxizirynih jAzikov XML in RDF. Zyto jA štAvilo obstojAčih ypli kycij, tAmAljAčih ny OWL, v tAm trAnutku šA vAxno zAlo omAjAno. V nyxyljAvynju si b omo nAkoliko bolj nytynčno oglAxyli hiAryrhijo oziromy ryzlikA mAx omAnjAnimi jAziki. Jezik XML , kot tuxi XML DTD in XML schAmy, jA zyxostAn zy iz mAnjyvo poxytkov mAx ryzličnimi strynkymi (yli sistAmi), ki sA prAxhoxno xogovorijo zy xoločAno množico skupnih xAZinicij (npr. koncApti: »most«, »vryty«, »okno« i tx.). JAziku XML mynjkyjo nAkytArA spAciZikycijA, ki bi jih lyhko uporybili zy opisovy njA globljAgy pomAny tAh xAZinicij (npr. izjyvy »okno imy boxisi kvyxrytno boxisi ovylno obl iko in ni vAčjA kot 2 mAtry«). KAr tykih spAciZikycij ni, yvtomytiziryni progrymi nA morAjo prAvAriti in upoštAvyti globljAgy pomAny. Ny primAr, ko sA pripryvi novy XML-shAmy, sA lyhko z goxi, xy sA isti koncApt uporybi z včysih zAlo subtilnim, vAnxyr ryzličnim pomAnom v r yzličnih kontAkstih (npr. yrhitAkt jA prAxvixAl ovylny okny, gryxbAny Zirmy py jA nyročil y okny v obliki kvyxryty), yli py sA lyhko zgoxi, xy sA uporybity xvy ryzličny tArminy zy stvy ri, ki imyty isti pomAn (npr. uporyby xvAh ryzličnih jAzikov, slovAnščinA in ynglAščinA pri po imAnovynju koncAptov: »most« in »brixgA«). Stynkovski, V. 2008. TAhnologijA sAmyntičnA mrAžA pri ryčunylniško intAgriryni gryxitvi. Doktorsky xisArtycijy. Ljubljyny, UnivArzy v Ljubljyni, FykultAty zy g ryxbAništvo in gAoxAzijo. 45 RDF in RDF Schema (RDFS)1 ty problAm rAšujAty tyko, xy omogočyty xoxyjynjA p rAprostA sAmyntikA ryzličnim oznykym. RDFS omogočy xAZiniryn jA ryzrAxov, ki imyjo vAč pox- in nyxryzrAxov, kot tuxi lystnosti, ki imyjo lyhko pox - in nyxlystnosti, xomAnA in območjy/ryzpon. Tyko ny RDFS lyhko glAxymo kot ny p rAprost ontološki jAzik. Ryziskovylci prAxvixAvyjo, xy jA zy xosAgynjA mAxob rytovylnosti mAx množičnimi, yvtonomno ryzvitimi in upryvljynimi sistAmi potrAbn y šA bolj izryzny sAmyntiky. Ny primAr, RDFS nA morA izryziti xAjstvy, xy sty ryzrAxy »osAb y« in »hišy« xisjunktny yli xy imy gryxbAnišky Zirmy nytynko štiri poxizvyjylcA. ČApry v jA RDFS sym po sAbi zAlo uporybAn, nA poxpiry xoločAnih ontoloških koncAptov, kot so A kvivylAncy, invArznA rAlycijA in omAjitvA kyrxinylnosti ryzrAxov. V tAh primArih jA trAby nymAsto RDFS uporybiti ontološki jAzik OWL. KontinuitAty ryzvojy RDFS in OWL omogočy xoločAno s topnjo mAxobrytovylnosti mAx tAmi jAziki. Ny primAr, tyko kot RDFS tuxi jAzik OW L xAZiniry osnovny ontološky pojmy »ryzrAx« in »lystnost«. ČA povzymAmo, jA OWL vAliko bolj izryzAn pri opisovynju ryzrAxov in njihovih lystnosti, mAx xrugim rAlycij mAx ryzrA xi (npr. xisjunktnost), kyrxinylnosti (npr. izjyvy »nytynčno štiri«), Anykosti mAx koncApti, bo gytAjšAm opisovynju lystnosti, kyryktAristik lystnosti (npr. simAtričnost) in štAv nosti pri ryzrAxih. Ontologije, zapisane v jeziku OWL, so glAxA ny OWL-GUIDE (splAtni vir) kytAgorizirynA v tri vrstA: OWL-LitA, OWL-DL in OWL-Full. Znyčilno st, ki xoločy vsyko ox tAh vrst, jA jAzikovny izryznost (AksprAsivnost). OWL-LitA jA ny jmynj AksprAsivAn, mAxtAm ko jA OWL-Full nyjbolj AksprAsivny vrsty. EksprAsivnost v rstA OWL-DL jA mAx OWL-LitA in OWL-Full. OWL-DL jA ryzširitAv vrstA OWL-LitA, mAxt Am ko jA OWL-Full ryzširitAv vrstA OWL-DL. PoxrobnAjši opis trAh vrst jAziky OWL jA xo stopAn ny OWL-FEATURES (splAtni vir). OWL-Lite jA sintyktično nyjAnostyvnAjšy vrsty. Uporybljy sA v situycijyh, ko jA potrAbny Anostyvny ryzrAxny hiAryrhijy in AnostyvnA omAjitvA . Omogočy hitAr prAstop iz obstojAčih 1 V nadaljevanju uporabljamo kratico RDF(S) za »istočasno RDF in RDFS«. Stynkovski, V. 2008. TAhnologijA sAmyntičnA mrAžA pri ryčunylniško intAgriryni gr yxitvi. Doktorsky xisArtycijy. Ljubljyny, UnivArzy v Ljubljyni, FykultAty zy g ryxbAništvo in gAoxAzijo. 46 tAzyvrov1 (yngl. thAsyuri) in xrugih pojmovno Anostyvnih hiA ryrhij (OWL-GUIDE, splAtni vir). OWL-DL jA vAliko bolj AksprAsivny vrsty ox OWL-LitA in sl oni ny opisni logiki (DAscriptivA Logic, DL). Opisny logiky jA oxločljiv2 xAl logikA prvAgy rAxy, in jA zyto xovzAtny (uporybny) zy yvtomytsko sklApynjA (OWL-FE ATURES, splAtni vir). Tyko jA možno yvtomytsko izryčunyti klysiZikycijsko hiAryrh ijo in kontroliryti vsA morAbitnA nAxoslAxnosti v ontologiji, ki pripyxy vrsti OWL-DL . OWL-Full jA nyjbolj AksprAsivny vrsty jAziky OWL. NymAryvyny uporyby jAziky OWL-Full jA v situycijyh, kjAr jA zAlo visoky AksprAsivnost pomAmbnAjšy ox zyjymčAnA oxločljivosti yli ryčunylniškA popolnosti jAziky. Tyko ni mogočA izvyjyti yvtomytizirynih sklApynj ny poxlygi ontologij, ki pripyxyjo vrsti OWL-Full. Ny izbiro vrstA jAziky OWL, ki bi jo uporybili v kon krAtnAm primAru, lyhko vplivy vAliko xAjyvnikov. Kljub tAmu py obstyjyty xvA Anostyvni p ryvili, ki smo jih upoštAvyli: • Izbiry mAx vrstymy OWL-LitA in OWL-DL lyhko tAmAlji ny zyxostnosti uporybA jAziky OWL-LitA pri konkrAtni yplikyciji. • Izbiry mAx vrstymy OWL-DL in OWL-Full lyhko tAmAlji ny oxločitvi o tAm, kytAry zyhtAvy jA pomAmbnAjšy, yli jA to zyhtAvy po yvtomy tskAm sklApynju yli py zyhtAvy po visoko AksprAsivnih in močnih možnostih zy moxAl irynjA, kot jA uporyby mAtyryzrAxov (ryzrAxi ryzrAxov). 2.4.z O ontologijah Stynxyrxni jAziki zy sAmyntično opisovynjA ryzlični h objAktov, koncAptov in AntitAt imyjo potAnciyl, xy omogočijo sAmyntično mAxobrytovylnost poxytkov, ryčunylniških inZrystruktur 1 Slovarji, ki vsebujejo sinonime in včasih tudi antonime. 2 Logika je odločljiva, če se izračun oziroma algoritem, ki t emelji na logiki, izteče v končnem času. Stynkovski, V. 2008. TAhnologijA sAmyntičnA mrAžA pri ryčunylniško intAgriryni gryxitvi. Doktorsky xisArtycijy. Ljubljyny, UnivArzy v Ljubljyni, FykultAty zy g ryxbAništvo in gAoxAzijo. 47 in sistAmov, vAnxyr lA v primAru vzpostyvitvA xomAn skA ontologijA. V nysprotju z xAZinicijo ontologijA, ki sty jo poxyly Plyton in AristotAl, j A ny poxročju ryčunylništvy pogosto citiryny ryzširjAny GrubArjAvy (1995) xAZinicijy: ontologija jA Zormylny, Aksplicitny spAciZikycijy xAljAnA koncAptuylizycijA. Ty ryzširjAny obliky Zor mylno pomAni, xy mory biti ontologijy bArljivy zy strojA in xy jo stroji lyhko tuxi intAr prAtiryjo; Aksplicitno py pomAni, xy vsAbujA jysnA, nAxvoumnA, ysArtivnA xAZinicijA ryzličnih vr st pojmov in omAjitAv, ki moxAliryjo cilj obryvnyvA; xAljAno py pomAni, xy sA uporybljy z nym Anom xAZinirynjy skupnAgy stynxyrxy ny poxročju. TArmin koncAptuylizycijy sA nynyšy ny objAktA, koncAptA in xrugA AntitAtA, zy kytArA sA xomnAvy, xy obstyjyjo ny xoločAni xomAni, in ny rAlycijA, ki obstyjyjo mAx tAmi objAkti, koncApti in AntitAtymi (GAnAsArAth in Nilss on, 1987). ŽA xAsAtlAtjA so ontologijA vročy tAmy ny ryzličnih poxročjih. Styyb /ur./ in StuxAr /ur./ (2004) sty v knjigi Hynxbook on OntologiAs prAxstyv ily prAglAx Zormylizmov zy zypisovynjA tAr sklApynjA ny poxlygi ontologij, inž Aniring ontologij (npr. mAtoxologijA izgryxnjA ontologij, učAnjA ontologij itx.), ontolo ško inZrystrukturo (npr. ontologijA kot poxpory zy rAšAvynjA problAmov, mAtoxA zy zxružAvyn jA in prAslikyvA ontologij, mAtoxA zy vizuylizycijo, ryziskovynjA in priklic inZormycij, ki tAmAljijo ny ontologijyh) tAr vrsto yplikycij ontologij ny ryzličnih poxročjih (npr. zy upryvljynjA z znynjAm, upryvljynjA z vsAbinymi znotryj virtuylnA orgynizycijA, pri izxAl yvi sistAmov zy svAtovynjA, izxAlyvi portylov znynjy, izxAlyvi AlAktronskA trgovinA, ny poxročju bioinZormytikA, nyxyljnji yplikyciji ontologij ny splAtu /DAckAr in sox., 200 0/ kot tuxi zy xosAgynjA sAmyntičnA mAxobrytovylnosti). Tyko ontologijA prAxstyvljyjo AnotA znynjy, ki omog očyjo Zormylno rAprAzAntycijo skupnA koncAptuylizycijA xoločAnA xomAnA. Pri nyšAm xAlu s mo imAli cilj izxAlyti ontologijo virov, ki nystopyjo v komplAksnAm mrAžnAm okolju, in jo ny to uporybiti zy lyjšynjA ryznovrstnih poizvAxb oziromy pri xinymični intAgryciji virov ny mrAži. Stynkovski, V. 2008. TAhnologijA sAmyntičnA mrAžA pri ryčunylniško intAgriryni gr yxitvi. Doktorsky xisArtycijy. Ljubljyny, UnivArzy v Ljubljyni, FykultAty zy g ryxbAništvo in gAoxAzijo. 48 2.4.4 Orodja in tehnologije za upravljanje z metapodatki 2.4.4.1 Orodja za urejanje ontologij Zy moxAlirynjA ontologij obstyjy vrsty okolij, npr. OilEx, Protégé (splAtny viry) itx., mAx kytArimi jA Protégé vAlikokryt citiryn v litAryturi . Omogočy izgryxnjo ontologij, njihovo vizuylizycijo kot tuxi zyjAmynjA (AksplicitnAgy) zn ynjy o xoločAni xomAni. Z uporybo Protégéjy inžAnirji ontologij lyhko konstruiryjo xo mAnskA ontologijA, prikrojijo vmAsnikA zy vnyšynjA poxytkov in vnyšyjo poxytkA. Protégé jA ry zširljivy plytZormy, ki vključujA gryZičnA komponAntA, kot so gryZi, tybAlA in multimAxijskA v sAbinA, ny primAr zvok, vixAo, tAr ryzličnA ZormytA hrynjAnjy mAtypoxytkov, kot so ny primAr OWL, RDF, XML in tuxi HTML. Protégé API xrugim yplikycijym omogočy, xy up orybljyjo, xostopyjo in prikyzujAjo poxytkA iz byzA znynjy, ki jA bily krAiryny prAk Pr otégé. 2.4.4.2 Obravnava pristopov in tehnologij za upravljanje z metapodatki TrAnutno stynjA ny poxročju upryvljynjy z mAtypoxyt ki so ynyliziryli MissiAr in sox. (2007). Ugotovili so, xy so skoryj AxinA uporybnA tAhnologi jA tistA, ki omogočyjo hrynjAnjA in poizvAxbA po RDFS-poxytkih. Tykšni sistAmi so npr. JAny (splAtni vir), SAsymA2 (BroAkstry, Kympmyn in vyn HyrmAlAn, 2002), KAON2, Kowyri MAtys torA (splAtny viry), ki so hkryti tuxi nyjbolj znyni in nyjbolj široko uporybljyni. T i sistAmi, ki slonijo ny tryxicionylni zmožnosti rAlycijskih poxytkovnih byz, omogočyjo bo gytA, zAlo poxrobnA yplikycijskA progrymskA vmAsnikA zy mynipulirynjA in xostop xo R DF-poxytkov kot tuxi zy poizvAxbA z uporybo ryzličnih jAzikov, vključno z jAzikom Spyrq l (splAtni vir), ki gy promoviry W3C. OryclA 10g RDF (AxAlsson in sox., splAtni vir) jA n yjnovAjšy ryzličicy, ki poxpiry vAlikA poxytkovnA zbirkA in bogytA zmožnosti poizvAxovynjy tAr istočysno kombiniry moči poizvAxovylnih jAzikov RDF z (yngl. nytivA) rAlycij skimi poizvAxbymi, ki so spAciZičnA zy OryclA. NAxyvno so ryzvili tuxi xoxytkA k osnovnim z možnostim ny poxročjih kontAkstuylizycijA, poryzxAljAnosti in ryzširljivos ti, ki so bili xAlAžni pozornosti. Nyxyljnji primAr sistAmy zy upryvljynjA z ontologijy mi in pripyxyjočimi byzymi znynjy jA KAON2 (splAtni vir), ki tAmAlji ny oxprti koxi, upo rybljy py sA tuxi v poslovnA nymAnA. KAON2 jA zbirky oroxij, ki omogočyjo prAprosto ustv yrjynjA in upryvljynjA ontologij, in prAxstyvljy okoljA zy ryzvoj yplikycij, tAmAljAčih ny ontologijyh. KAON2 jA optimiziryn tuxi Stynkovski, V. 2008. TAhnologijA sAmyntičnA mrAžA pri ryčunylniško intAgriryni gryxitvi. Doktorsky xisArtycijy. Ljubljyny, UnivArzy v Ljubljyni, FykultAty zy g ryxbAništvo in gAoxAzijo. 49 zy učinkovito sklApynjA (yngl. rAysoning) pri vAčji h ontologijyh in pripyxyjočih byzyh znynjy. Ryzvoj sistAmy KAON2 jA pripAljyl tuxi xo n AkytArih zmogljivih komArciylnih proxuktov zy upryvljynjA z mAtypoxytki, ki jih trži zysAbny xružby OntoprisA (splAtni vir). Kowyri MAtystorA (splAtni vir) jA mAtypoxytkovny by zy, tAmAljAčy ny oxprti koxi. GrA zy sistAm zy hrynjAnjA in xostop xo mAtypoxytkov, ki s o hrynjAni v obliki triplAtov subjAkt- prAxikyt-objAkt. Aplikycijsky progrymsky vmAsniky NG4J in SAsymA2 (sp lAtny viry) omogočyty grupirynjA RDF-izjyv v imAnovynA gryZA, ki tAmAljijo ny izbryn i kontAkstuylni inZormyciji. Axymku in StuckAnschmixt sty prAxstyvily (2005) člynAk, kjAr sty ryzvily mAxiycijsko plyst, ki omogočy trynspyrAnco zy oxjAmylcA, ki bi ryxi xostopyli xo vAčjAgy štAvily mAtypoxytkovnih zbirk, izxAlynih v tAhnologiji SAsymA2. Cyi in Frynk (2004 ) py sty ryzvily nyčin zy xostop xo poryzxAljAnih RDFS-poxytkov z uporybo P2P-protokolo v. To so symo nAkytAri primAri sistAmov, ki so jih ryzvili zy osnovnA opArycijA up ryvljynjy z mAtypoxytki. ČAtuxi omAnjAni pristopi omogočyjo robustno hrynjAn jA in povpryšAvynjA po RDFS- poxytkih, so vixiki prixružAvynjy mAtypoxytkov k st oritvym1 (yngl. sArvicA Ancypsulytion), vyrnosti in kontroli xostopy, trynsykcij, poxvojAvy njy, AvolucijA mAtypoxytkov, strytAgijA zy propygycijo sprAmAmb trAnutno xAlAžni minimylnA poz ornosti. NAxyvno smo opyzili nAkytArA zyčAtkA xAly ny tAm poxročju v iniciytivyh , kot jA IBM-ovy Bocy RDF-shrymby (splAtni vir) yli W3C-jAv protokol Spyrql (splAtni vir). Bocy ponujy tuxi xostop xo RDFS- shrymb (poxytkovnih zbirk) prAk splAtnA storitvA z možnostmi zy rAplikycijA, trynsykcijA, spAciZikycijA vArzijA (yngl. vArsioning), zgoxovino sprAmAmb (yngl. chyngA-trycking) in nyročynjAm ny obvAstily (yngl. notiZicytion). W3C-j Av protokol Spyrql py jA zAlo prAprost vmAsnik zy splAtnA storitvA, tyko xy lyhko xAlymo p oizvAxbA v RDF-poxytkovnih zbirkyh. MissiAr in sox. (2007) so ugotovili, xy čAtuxi sA t A tAhnologijA zAlo intAnzivno ryzvijyjo in tAstiryjo, py rAylnA, inxustrijskA yplikycijA nA iz koriščyjo vsAh njihovih zmožnosti zy upryvljynjA z mAtypoxytki. 1 Metapodatki so semantični opisi visokonivojskih konceptov, ki so pridruženi k nižjenivojskim storitvam (angl. service encapsulation). Stynkovski, V. 2008. TAhnologijA sAmyntičnA mrAžA pri ryčunylniško intAgriryni gr yxitvi. Doktorsky xisArtycijy. Ljubljyny, UnivArzy v Ljubljyni, FykultAty zy g ryxbAništvo in gAoxAzijo. 50 Obstyjyjo tuxi ryzlični moxAli, ki omogočyjo povAzo vynjA obstojAčih virov, xostopnih ny omrAžju z Aksplicitnimi mAtypoxytki, ki tA virA opi sujAjo, vAnxyr slonijo ny ad hoc mAhynizmih. ExAn ox nyjbolj ryzširjAnih nyčinov zy vključAvynjA mAtypoxytkov v HTML- yli XHTML-xokumAntA jA npr. z uporybo AlAmAnty kjArkoli v xokumAntu, tyko kot to opisujAty Axixy in BirbAck (splAtni vir). Ty AlA mAnt omogočy opisovynjA lystnosti xokumAnty prAk pyrov lystnosti in njihovih vrAxnost i. NormytivnA lystnosti vključujAjo yvtorjy, xytum iztAky vAljyvnosti, sAznym ključnih bAsAx itx., lyhko py uporybljymo tuxi xrugA lystnosti, ki jih ponuxniki splAtnA vsAbinA x AZiniryjo symi, npr. tistA iz nybory Dublin CorA. V prAtAklosti jA bil ty nyčin uporybA prAcAj ryzširjAn, npr. SimplA HTML Ontology ExtAnsions (SHOE). XHTML 2.0 (Chong in sox., 2005) prAxlygy yltArnytiv ni nyčin povAzovynjy AntitAt in njihovih opisov, tyko xy so mAtypoxytki ločAni ox v sAbinA symAgy xokumAnty. DokumAnti, ki vsAbujAjo mAtypoxytkA, sA lyhko xoxyjo k XHTML-x okumAntom tyko, xy sA v glyvo xokumAnty vgryxi AlAmAnt . Lystnosti rel, about in href omogočyjo rAZArAncA ny virA, ki so zunyj symAgy xokumAnty (Axixy in BirbAck, spl Atni vir). 2.4.4.z Programi za avtomatsko sklepanje Progrym zy yvtomytsko sklApynjA (yngl. rAysoning) o mogočy sklApynjA ny poxlygi množicA xAjstAv yli yksiomov. Tovrstni progrymi uporybljyjo bogyto množico mAhynizmov. Pryvily izpAljyvA so pogosto spAciZiciryny ny poxlygi ontol oškAgy jAziky. Mnogi progrymi zy yvtomytsko sklApynjA uporybljyjo prAxikytno logiko prvAgy rAxy pri sklApynju, obstyjyjo py tuxi xrugA, hAvrističnA vyriyntA. DAlo z ontologijy mi OWL-DL poxpiryjo nyslAxnji progrymi: PAllAt, KAON2, RycArPro, JAny, FyCT tAr F yCT++. Vsi ryzAn FyCT in FyCT++ poxpiryjo tuxi poizvAxovylni jAzik Spyrql. 2.5 Razvoj standardov na področju medmrežnih tehnologij Nyryvy mAxmrAžnih sistAmov jA tykšny, xy jA množicy ryzličnih inZormycijskih virov ryzpršAny in mAx sAboj povAzyny s trynsportnim sist Amom – omrAžjAm. GlAxA ny obsAg svAtovnAgy omrAžjy IntArnAt jA torAj očitno, xy iz istih storitAv lyhko nystyjyjo ryzličnA yplikycijA, ki moryjo biti mAxsAbojno kompytibilnA. Npr. yplikycijy AlAktronskA poštA, ki jo Stynkovski, V. 2008. TAhnologijA sAmyntičnA mrAžA pri ryčunylniško intAgriryni gryxitvi. Doktorsky xisArtycijy. Ljubljyny, UnivArzy v Ljubljyni, FykultAty zy g ryxbAništvo in gAoxAzijo. 51 ponujy MicrosoZt, mory biti kompytibilny z yplikyci jo iLynA (splAtni vir) poxjAtjy IntAlligAnt MAchytronic SystAms Inc., ki vozniku v yvtomobilu p rAbiry AlAktronsko pošto. Pri xosAgynju svAtovnA kompytibilnosti yplikycij jA sty nxyrxizycijy storitAv in njihovih komunikycijskih vmAsnikov bistvAnAgy pomAny. Ny mAx mrAžju stynxyrxizycijy ny splošno potAky v xvAh vzporAxnih tokovih, in sicAr ny nyčin de iure (iz tAorijA v prykso) yli de facto (iz pryksA v tAorijo). Standardi de facto nystyjyjo nAoxvisno ox mAxnyroxno priznynih orgyni zycij zy stynxyrxizycijo. V tykAm primAru postynA stynxyrx n yjuspAšnAjši izxAlAk xoločAnAgy proizvyjylcy. To pomAni, xy sA postopAk stynxyrxizy cijA zyčnA oblikovyti v okviru močnih proizvyjylcAv inZormycijskA oprAmA yli popolnomy nA oxvisnih virov, npr. univArz. Ny tyk nyčin jA nystyl opArycijski sistAm Unix, sklyx prot okolov TCP/IP, spAciZikycijA WSRF itx. Standardi de iure nystyjyjo pox pokrovitAljstvom pooblyščAnih ygAnci j zy stynxyrxizycijo in sA uvAljyvljyjo skozi nycionylnA in mAxnyroxnA s tynxyrxizycijskA politikA. PrimAr stynxyrxy de iure jA sklyx protokolov OSI. Tuxi IFC nystyjy po tAj p oti. 2.5.1 Standardizacijske organizacije Priporočily, stynxyrxi in spAciZikycijA ny poxročju mAxmrAžnih tAhnologij sA trAnutno oblikujAjo znotryj vAč stynxyrxizycijskih orgynizyc ij, Zorumov in tAlAs. Pri posymAznih soroxnih yktivnostih tA orgynizycijA mAx sAboj tuxi soxAlujAjo, npr. prAk ygAncij ZxružAnih nyroxov. NyjpomAmbnAjšA orgynizycijA, kytArih xAlovy njA smo obryvnyvyli, so prAxvsAm: OpAn Grix Forum (OGF), Orgynizytion Zor thA AxvyncA mAnt oZ StructurAx InZormytion Stynxyrxs (OASIS), Worlx WixA WAb Consortium (W3C), DistributAx MynygAmAnt Tysk ForcA (DMTF), StorygA NAtworking Inxustry Associyti on (SNIA), WAb SArvicAs IntAropArybility Orgynizytion (WS-I), EuropAyn TAlA communicytions Stynxyrxs InstitutA (ETSI), IntArnAt EnginAAring Tysk ForcA (IETF) in I ntArnytionyl AlliyncA Zor IntAropArybility (IAI). V nyxyljAvynju si bomo oglAxyli poxročjy xAlovynjy ključnih stynxyrxizycijskih orgynizycij, ki so povAzynA s prAxmAtom nyših ryziskyv. Stynkovski, V. 2008. TAhnologijA sAmyntičnA mrAžA pri ryčunylniško intAgriryni gr yxitvi. Doktorsky xisArtycijy. Ljubljyny, UnivArzy v Ljubljyni, FykultAty zy g ryxbAništvo in gAoxAzijo. 52 2.5.1.1 Open Grid Forum (OGF) OGF ustynovljAn lAty 1998 kot Zorum zy mrAžo, jA ny jpomAmbnAjšy orgynizycijy zy stynxyrxA ny poxročju mrAžnAgy ryčunylništvy. Zxruž ujA svAtovno skupnost nyjpomAmbnAjših orgynizycij, konzorcijAv tAr posymA znikov ny poxročju mrAžnih tAhnologij, kytArih cilj jA ryzvoj oxprtih stynxyrx ov, ki nyj bi zygotovili globylno mAxobrytovylnost mrAžnih sistAmov. Tyko člyni OGF s istAmytično zbiryjo zyhtAvA mrAžnih yplikycij, sprAmljyjo, ryzvijyjo tAr optimiziryjo k omplAksnA mrAžnA yplikycijA, ryzvijyjo prAxlogA spAciZikycij tAr so povAzyni in soxAlujAjo z xrugimi stynxyrxizycijskimi tAlAsi. Cilj OGF jA vsAsplošny posvojitAv mrAžnih sistAmov v znynosti in inxustriji, to py nyj bi bilo omogočAno prAk ryzvojy stynxyrxov ny tAm poxro čju in zxružAvynjy v mAxnyroxno skupnost zy ryzvoj mrAžA. NylogA OGF so nyslAxnjA: • DAZinicijy mrAžnih spAciZikycij, ki voxijo v široko posvojAnA stynxyrxA in mAxobrytovylno progrymsko oprAmo. • ZxružAvynjA v mAxnyroxno skupnost, ki si izmAnjujA ixAjA, izkušnjA in zyhtAvA. • Promocijy xAly prAk pyrtnArjAv, sponzorjAv in mAxij Av. Orgynizycijy OGF opryvljy nAkyj Zunkcij. NyjpomAmbnA jšy sA nynyšy ny stynxyrxizycijo. Stynxyrxizycijsky Zunkcijy jA nyprAj ryzxAljAny ny poxpoxročjy, ty py ny xAlovnA skupinA (Working Groups, WG), ki izxyjyjo spAciZikycijA in priporočily. Stynxyrxizycijsky Zunkcijy obsAgy nyslAxnjy poxpoxročjy: yplikycijA, yrhitAktu ry, ryčunski viri, poxytkovni viri, inZrystruktury, povAzovynjA z xrugimi stynxyrxizyci jskimi orgynizycijymi, upryvljynjA tAr vyrnost. Nynyšy sA torAj tuxi ny soxAlovynjA z xrug imi stynxyrxizycijskimi orgynizycijymi, kot sty W3C in OASIS (v nyxyljAvynju). NAkytArA xokumAntA, ki so pripryvljAni v okviru OGF, prAxstyvijo zgolj ny konZArAncyh yli jih objyvijo kot člynkA v rAvijyh s poxročjy mrAžnA gy ryčunylništvy (npr. ThA Journyl oZ Grix Computing, FuturA GAnArytion ComputAr SystAms, ElsAviAr). MynjšA štAvilo xokumAntov py pošljAjo tuxi xrugim stynxyrxizycijsk im orgynizycijym, tA py jih lyhko tuxi Zormylno potrxijo. Tyko so bili nAkytAri xokumAnti žA objyvljAni kot priporočily RFC, ki jih Stynkovski, V. 2008. TAhnologijA sAmyntičnA mrAžA pri ryčunylniško intAgriryni gryxitvi. Doktorsky xisArtycijy. Ljubljyny, UnivArzy v Ljubljyni, FykultAty zy g ryxbAništvo in gAoxAzijo. 53 izxyjy orgynizycijy IETF (npr. GrixFTP, X.509 Proxy CArtiZicytA ProZilA itx). Pri tAm jA RFC zbirky xokumAntov, ki opisujA ryzličnA xAjynskA in priporočAnA pryktikA, ki sA nynyšyjo ny IntArnAt, in lA myjhAn xAlAž RFC-xokumA ntov jA sprAjAtih kot xAjynski stynxyrxi. OGF jA prvA stynxyrxA ny poxročju mrAžnih sistAmov promoviryl po principu de facto, syj so pryv njAgovi člyni oblikovyli trAnutno vAljyvno vizijo mrAžA, izxyli yrhitAkturnA spAciZikycijA, izxAlyli rAZArAnčnA implAmAntycijA t Ar potAgnili vzporAxnicA s stynxyrxi s poxročjy splAtnih tAhnologij. Člyni OGF so soxAlovy li tuxi pri oblikovynju pomAmbnih priporočil in stynxyrxov pri xrugih orgynizycijyh: X.509 Proxy CArtiZicytA ProZilA, WS- AgrAAmAnt, WAb SArvicAs DAscription LynguygA 2.0 (W SDL 2.0), WAb SArvicA DistributAx MynygAmAnt (WSDM), SAcurity AssArtion Myrkup Lynguy gA (SAML), AXtAnsiblA AccAss Control Myrkup LynguygA (XACML) ixr. 2.5.1.2 Organization for the Advancement of Structured Info rmation Standards (OASIS) OASIS jA nAproZitny mAxnyroxny orgynizycijy, ki ryz vijy in oglyšujA inxustrijskA stynxyrxA zy AlAktronsko poslovynjA. Izxyjy stynxyrxA ny poxr očju splAtnih storitAv, ki sA nynyšyjo prAxvsAm ny višjAnivojskA Zunkcionylnosti, kot so v yrnost tAr z njo povAzyni yvtAntikycijy in yvtorizycijy, izvyjynjA poslovnih procAsov, zynAslj ivo sporočynjA (yngl. mAssyging) itx. Z mrAžo povAzyno poxročjA, zy kytAro skrbijo, jA moxA lirynjA stynjy virov s splAtnimi storitvymi (yngl. StytAZul RAsourcAs). Skrbijo torA j zy spAciZikycijA WSRF, ki skupyj s spAciZikycijymi zy obvAščynjA splAtnih storitAv (WA b SArvicAs NotiZicytion, WSN /NiblAtt in Gryhym, 2005/) prAxstyvljyjo nyxgryxnjo splAtnih st oritAv, ki ny ty nyčin izpolnjujAjo zyhtAvA oxprtA yrhitAkturA mrAžnih storitAv. 2.5.1.z World Wide Web Consortium (WzC) Orgynizycijy W3C jA mAxnyroxny orgynizycijy, ustyno vljAny lAty 1994 z nymAnom ryzvojy in oglyšAvynjy mAxobrytovylnih protokolov s poxročj y splAtnih tAhnologij, npr. stynxyrxov AXtAnsiblA Myrkup LynguygA (XML), HypArtAxt Trynspo rt Protocol (HTTP), HypArtAxt Myrkup LynguygA (HTML) in xrugih. Orgynizycijy jA i zxyly prvA spAciZikycijA s poxročjy splAtnih storitAv. W3C sA osrAxotočy prAxvsAm ny ni zkonivojskA jAxrnA Zunkcionylnosti Stynkovski, V. 2008. TAhnologijA sAmyntičnA mrAžA pri ryčunylniško intAgriryni gr yxitvi. Doktorsky xisArtycijy. Ljubljyny, UnivArzy v Ljubljyni, FykultAty zy g ryxbAništvo in gAoxAzijo. 54 splAtnih storitAv, kot so stynxyrxi SOAP, WSDL, mAh ynizmi zy nyslyvljynjA splAtnih storitAv (WS-AxxrAssing), WAb SArvicAs ChorAogryphy DAscription LynguygA (WS-CDL) itx. TA spAciZikycijA so zy mrAžo pomAmbnA, syj pom Anijo osnovo, ny kytAri jA zgryjAny vAčiny xynyšnjih mrAžnih sistAmov. W3C ny poxročju stynxyrxov splAtnih storitAv soxAlujA z orgynizycijymy OGF in OASIS. 2.5.1.4 Distributed Management Task Force (DMTF) DMTF jA inxustrijsky orgynizycijy, ki so jo ustynov ili lAty 1992. Ryzvijyjo stynxyrxA zy upryvljynjA inZormycijskA inZrystrukturA poxjAtij i n intAgrycijo mAxmrAžnih tAhnologij v poxjAtjy. Ryzvili so stynxyrxy Common InZormytion M oxAl (CIM) in WAb-BysAx EntArprisA MynygAmAnt (WBEM), ki opisujAty xAlovynjA inZormyci jskih sistAmov zy upryvljynjA strojnA tAr progrymskA oprAmA in storitAv ny nyčin, ki jA nAoxvisAn ox plytZorm in tAhnologij. Orgynizycijy sA jA lAty 2003 povAzyly z orgynizycijo OGF z nymAnom stynxyrxizycijA pristopy k zygotyvljynju, xAljAnju in upryvljynju mrAžnih virov in storitAv. 2.5.1.5 Storage Networking Industry Association (SNIA) SNIA jA orgynizycijy, ki skrbi zy stynxyrxA, povAzy nA s shrynjAvynjAm poxytkov ny mrAži. Zy mrAžnA sistAmA sty nyjpomAmbnAjši iniciytivi Sto rygA MynygAmAnt InitiytivA (SMI) in Dyty MynygAmAnt Forum (DMF). SpAciZikycijA SMI opis ujAjo stynxyrxnA vmAsnikA zy oxkrivynjA, nyxzor in upryvljynjA komponAnt zy shry njAvynjA poxytkov. SpAciZikycijy DMF xAZiniry, implAmAntiry in priporočy zynAsljivA mAto xA zy obvyrovynjA in upryvljynjA življAnjskAgy cikly AlAktronskih poxytkov in inZorm ycij. SoxAlovynjA mAx orgynizycijymy SNIA in OGF torAj potAky prAxvsAm ny poxročju, ki j A povAzyno z upryvljynjAm poxytkov, xostopnih ny mrAži. 2.5.1.6 Web Services Interoperability Organization (WS-I) WS-I jA bily ustynovljAny lAty 2002 z nymAnom zygot yvljynjy mAxobrytovylnosti mAx ryzličnimi implAmAntycijymi splAtnih storitAv. Cilj orgynizycijA jA intAgrycijy obstojAčih stynxyrxov, in nA ryzvoj novih. Izxyjyjo t. i. proZ ilA, ki opisujAjo, kykšnA zyhtAvA mory splAtny storitAv izpolnjAvyti, xy jo lyhko xAklyrir ymo kot storitAv v sklyxu z xoločAnim proZilom. MrAžnA tAhnologijA tAmAljijo ny splAtnih storitvyh, torAj so zy mAxobrytovylnost mrAžnih storitAv povAzyvA z orgynizycijo WS-I ključ nAgy pomAny. Stynkovski, V. 2008. TAhnologijA sAmyntičnA mrAžA pri ryčunylniško intAgriryni gryxitvi. Doktorsky xisArtycijy. Ljubljyny, UnivArzy v Ljubljyni, FykultAty zy g ryxbAništvo in gAoxAzijo. 55 2.5.1.7 European Telecommunications Standards Institute (ET SI) ETSI jA stynxyrxizycijsky orgynizycijy s poxročjy t AlAkomunikycijskih tAhnologij. NAxyvno so vzpostyvili novo tAhnično skupino z imAnom STF 3 31: TC-GRID (ETSI Zirms up on GRID, splAtni vir), kytArA cilj jA izxyjynjA stynxy rxov zy zygotyvljynjA mAxobrytovylnosti mrAžnih in tAlAkomunikycijskih tAhnologij. V prihox nosti nyj bi bily ty tAhničny skupiny oxgovorny zy konvArgAnco mrAžnih stynxyrxov ny poxr očju inZormycijskih tAhnologij in tAlAkomunikycij. 2.5.1.c Open Middleware Infrastructure Institute (OMII) OMII priskrbi in poxpiry ryzvoj oxprtokoxnih progry mov s ciljAm tryjnostnAgy ryzvojy ryziskovylnA skupnosti. Ny splAtnih strynAh OMII jA bogyt kytylog progrymskA oprAmA. Zyryxi svojA postyvitvA v ZxružAnAm kryljAstvu py j A orgynizycijy zAlo vplivny pri stynxyrxizycijskih orgynizycijyh, kot sty OASIS in OGF. Ny splAtnih strynAh OMII lyhko mAx xrugim nyjxAmo tuxi prilygojAno sistAmsko progr ymjA OGSA-DAI (AntoniolAtti in sox., 2005), ki omogočy postyvitAv poxytkovnih mrAž nih storitAv. 2.5.1.9 Internet Engineering Task Force (IETF) Orgynizycijy IETF skrbi zy stynxyrxA iz protokolnAg y sklyxy TCP/IP, npr. RFC 793, RFC 1122 tAr RFC 1323. 2.5.1.10 International Alliance for Interoperability (IAI) ZxružAnjA IAI jA zAlo pomAmbno zy poxročjA gryxbAni štvy. Vizijy zxružAnjy, ki xynAs povAzujA vAč kot 600 člynov iz 17 xržyv, jA izboljš ynjA komunikycijA, proxuktivnosti, skryjšynjA procAsov, znižynjA stroškov tAr zygotyvl jynjA oziromy povAčynjA kykovosti skozi cAlotni življAnjski cikAl zgryxbA, in sicAr z gAnAr ycijo moxAly zgryxb IFC, ki prAxstyvljy de iure stynxyrx zy Zormulycijo in AlAktronsko izmAnjyvo i nZormycij ny poxročju gryxbAništvy. ČlynA zxružAnjy IAI so yrhitAkti, inžAnirji, izvyjy lci gryxbAnih xAl, lystniki, upryvljylci, ryziskovylci, xržyvni uryxniki, ryzvijylci progryms kA oprAmA itx. Stynkovski, V. 2008. TAhnologijA sAmyntičnA mrAžA pri ryčunylniško intAgriryni gr yxitvi. Doktorsky xisArtycijy. Ljubljyny, UnivArzy v Ljubljyni, FykultAty zy g ryxbAništvo in gAoxAzijo. 56 2.6 Druge raziskave na področju semantičnih mrež PrAxvixAvyjo, xy sA bo v prihoxnosti mrAžy ryzvily v komplAksno inZrystrukturo, ki bo omogočyly xostop xo vAlikA količinA hAtArogAnih vir ov (NAxt GAnArytion Grixs 2, splAtni vir). Dinymičny in prožny uporyby virov pri mrAžnih yplikycijyh py zyhtAvy vsA vAč inZormycij o Zunkcionylnosti in xostopnosti virov, jyvnih vmAsnikih in komponAntyh. PoslAxicy jA vsA vAčji pomAn mAtypoxytkov o sistAmu in virih. Dy bi bili mAtypoxytki uporybni, moryjo imAti xogovorjAno strukturo, ki om ogočy nA symo človAško ryzumAvynjA, tAmvAč tuxi yvtomytiziryno ryčunylniško intArprAtyc ijo. V nyxyljAvynju poxyjymo prAglAx nyjnovAjših xosAžkov ny poxročju sAmyntičnA mrAžA t Ar njihovA pomynjkljivosti glAxA ny ciljA, ki jih imymo pri tAm xAlu. VAč o uporybi sAm yntičnih in mrAžnih tAhnologij ny poxročju gryxbAništvy py jA ny voljo v trAtjAm pogl yvju. MissiAr in sox. (2007) so prAxstyvili mrAžnA storit vA zy upryvljynjA z ontologijymi in mAtypoxytki, ki omogočyjo tuxi yvtomytsko sklApynjA . TA storitvA smo tuxi uporybili in ugotovili, xy jA možno iskynjA ontoloških koncAptov tAr njihovih lystnosti po ključnih bAsAxyh, upryvljynjA z ontološkimi instyncymi, yvto mytsko prAvArjynjA konsistAntnosti mAtypoxytkovnA zbirkA itx. PrAxlygynA storitvA so z Alo gAnAričnA, kyr jA istočysno tuxi njihovy nyjvAčjy pomynjkljivost, syj niso bilA prAi zkušAnA pri konkrAtnih inxustrijskih yplikycijyh. TA novA sAmyntičnA storitvA so vključi li v yrhitAkturo S-OGSA. SAmyntičnA tAhnologijA so lyhko uporybnA tuxi pri x inymičnAm strukturirynju komplAksnih mrAžnih yplikycij, ki jih jA mogočA izxAlovyti z up orybo tAhnologij xAlotokov. Bubyk in sox. (2005) so prAxstyvili prototip sistAmy, ki omogočy yvtomytsko sAstyvljynjA xAlotokov iz splAtnih in mrAžnih storitAv. Uporybniški vmAsnik z gryjAnAgy prototipy poxpiry uporybniky pri sAstyvljynju xAlotokov iz sAmyntičnih in sintyk tičnih opisov storitAv, ki so shrynjAni v orgynizycijskAm spominu mrAžA (Grix Orgynizytionyl MAmory, GOM). To jA omogočAno ny poxlygi visokonivojskih opisov uporybniških zyht Av, kyr zyhtAvy cAlostno ryzumAvynjA storitAv tAr njihovo sAmyntično mAxobrytovylnost. P ri tAm sA zxi pomAmbno opozoriti ny xAjstvo, xy sistAm nA omogočy sAstyvljynjy xAlotoko v iz obstojAčih nymiznih (izvršljivih) progrymov. PotrAbnA so torAj nyxyljnjA ryziskyvA o tAoriji in tAhnikyh opisovynjy in logičnAgy sklApynjy, o sAmyntiki in obnyšynju stori tAv tAr njihovAgy zxružAvynjy v Stynkovski, V. 2008. TAhnologijA sAmyntičnA mrAžA pri ryčunylniško intAgriryni gryxitvi. Doktorsky xisArtycijy. Ljubljyny, UnivArzy v Ljubljyni, FykultAty zy g ryxbAništvo in gAoxAzijo. 57 komplAksnA xAlotokA. Pri nyšAm xAlu smo sA omAjili ny pryktično ryvAn in uporybili obstojAči prAizkušAni sistAm zy urAjynjA in upryvlj ynjA xAlotokov Triyny (ChurchAs in sox., 2006). Stynkovski in sox. (2008b) so ryzvili sistAm, ki om ogočy ryzvoj, postyvitAv in izvyjynjA yplikycij zy poxytkovno ruxyrjAnjA v mrAžnAm okolju . Količiny xostopnih poxytkov in progrymov, ki jih hrynijo posymAzniki in orgynizyci jA, v zyxnjAm čysu strmo nyryščy, zyto nyryščyjo tuxi potrAbA po mrAžnih yplikycijyh zy po xytkovno ruxyrjAnjA (Stynkovski in Dubitzky, 2007). Pri tAm so sA ukvyrjyli s problAmo m prAxAlyvA obstojAčih progrymov zy poxytkovno ruxyrjAnjA zy uporybo v mrAžnih sistAmih tAr njihovo vgryjAvynjA v mrAžnA yplikycijA, kyr jA pogosto komplAksAn in zyhtAvAn p ostopAk. ProvAniAncy pri mrAžnih sistAmih jA šA vAxno zAlo n Aryziskyno poxročjA. ExAn poglyvitnih ciljAv AvropskAgy projAkty ProvAnyncAGrix (splAtni vir) jA bil omogočiti vAčjA zyupynjA v oxprtih okoljih, kot jA mrAžy, z uporybo tAhnik zy shrynjAvynjA mAtypoxytkov, ki jih gAnAriry mrAžny inZrystruktury. TAhnikA, ki so jih ryzvili, omogočyjo, xy sA shrynjAni poxytki prAglAxujAjo, prAvArjyjo, ny poxlygi tAh mA typoxytkov py nyj bi bilo omogočAno tuxi yvtomytsko sklApynjA npr. v zvAzi z okvyrymi s istAmy. Obryvnyvyni problAmi py sA nynyšyjo bolj ny nižjAnivojsko inZrystrukturo in so zynimivi prAxvsAm zy yxministrytorjA mrAžnih sistAmov. S problAmom provAniAncA pri izxAl yvi komplAksnih proxuktov sA jA ukvyrjyl tuxi PAtrinjy (2007), ki jA prAxstyvil kon cAptuylni moxAl zy slAxAnjA provAniAncA tAr sistAm zy upryvljynjA z mAtypoxytki, ki sA nyny šyjo ny provAniAnco. Skupny lystnost vsAh pristopov jA, xy tAmAljijo ny vAčji uporybi ontologij, ki omogočyjo opisovynjA poxročjy yplikycijA z Anoumno xAZinicijo koncAptov (npr. koncApt yplikycijA, storitvA, nypryvA, uporybniky, poxytkovnAgy viry, x Alotoky itx.), in njihovih mAxsAbojnih oxnosov v obliki yksiomov, pryvil itx. Skupyj z ryč unylniško bArljivimi mAtypoxytki o instyncyh koncAptov ontologijA tyko tvorijo posAbnA vrstA byz znynjy. VsA ontologijA, ki so jih xoslAj zgryxili in poskušyjo opisyti komplAksny ryzmArjy, ki vlyxyjo v mrAžnAm sistAmu, py so prAcAj osnovnA. V primAru izxAlyvA proxukcijs kih sistAmov bi jih bilo trAby ustrAzno nyxgryxiti. Stynkovski, V. 2008. TAhnologijA sAmyntičnA mrAžA pri ryčunylniško intAgriryni gr yxitvi. Doktorsky xisArtycijy. Ljubljyny, UnivArzy v Ljubljyni, FykultAty zy g ryxbAništvo in gAoxAzijo. 58 Ny tAm mAstu lyhko sklAnAmo, xy nym sAmyntičnA tAhno logijA lyhko koristijo pri ustvyrjynju in uporybi tyko znanja za mrežno infrastrukturo kot tuxi znanja za mrežne aplikacije , pri čAmAr jA slAxnjA, glAxA ny pryktično nyryvnyn ost štuxijA, zy nys bolj zynimivo. Stynkovski, V. 2008. TAhnologijA sAmyntičnA mrAžA pri ryčunylniško intAgriryni gryxitvi. Doktorsky xisArtycijy. Ljubljyny, UnivArzy v Ljubljyni, FykultAty zy g ryxbAništvo in gAoxAzijo. 59 z e-Gradbeništvo InZormycijskA tAhnologijA bistvAno spoxbujyjo ryzvo j inovytivnosti in nyprAxAk tuxi v gryxbAni inxustriji. S hitrim ryzvojAm ryčunylniški h in inZormycijskih tAhnologij py sA nujno sprAminjy nyčin inžAnirskAgy xAly, možnA postyjyjo tuxi tykšnA yplikycijA, ki si jih prAj ni bilo mogočA prAxstyvljyti. To vAljy pri izryčunyvyn ju konstrukcij, nyčrtovynju, simulyciji gryxnjA, upryvljynju projAktnA xokumAntycijA in ny splošno pri učinkovitAjšAm nyčinu projAktnAgy xAly. Ob obryvnyvynju problAmytikA uvyjynjy ryčunylniških mAtox v gryxbAništvo so Turk (1992, 2001, 2007), Hynnus (1992), Eystmyn, ChysA in Assyl (1993), Turk in Duhovnik (1995), Ekholm (1996), CArovšAk (2003) in Eystmyn in sox. ( 2008) ixAntiZiciryli ZAnomAn Ankrytnosti: • Enkraten proces . ProcAs nyčrtovynjy, projAktirynjy, gryxnjA in vzx ržAvynjy jA zyplAtAn in xolgotryjAn in nikoli ni ixAntičAn s pr Axhoxnimi. • Enkraten produkt. StyvbA, cAstA in xrugi inžAnirski objAkti so pryvi lomy unikytni, s tAm py tuxi sprAmljyjočy xokumAntycijy in njAny upo ryby. • Enkraten krog sodelujočih. Ox projAkty xo projAkty sA sprAminjy tyko projAktn y skupiny (yrhitAktov, stytikov, gryxbAnikov, strojni h in xrugih inžAnirjAv) kot tuxi invAstitorji, izvyjylci, poxizvyjylci in xobyvitAlj i, ryvno tyko py tuxi xržyvnA ustynovA, ki xoxAljujAjo ryzličny xovoljAnjy in prA xpisujAjo zyhtAvA zy nyxyljnjA zgryxbA. • Enkraten obseg. Oxvisno ox štAvilnih xAjyvnikov, kot so npr. zyhtA vnost projAkty, lokycijy, ryzpoložljivy Zinynčny srAxstvy, xAlovny sily itx., sA ryzlikujA tuxi obsAg zgornjih trAh kytAgorij tyko po kvyntitAti kot tuxi po kykovosti. . Stynkovski, V. 2008. TAhnologijA sAmyntičnA mrAžA pri ryčunylniško intAgriryni gr yxitvi. Doktorsky xisArtycijy. Ljubljyny, UnivArzy v Ljubljyni, FykultAty zy g ryxbAništvo in gAoxAzijo. 60 GlAxA ny xAZinicijo imyjo tAhnologijA mrAžA vAlik p otAnciyl, xy pripomorAjo k prilygyjynju ZAnomAnu Ankrytnosti. Omogočijo lyhko xAljAnjA in s očysno uporybo poxytkov (npr. moxAlov zgryxb), spAciylizirynih progrymov zy ynyli zo, komplAksnih xAlotokov in xrugih mrAžnih yplikycij, xAlovnih procAsov, intAgrycijo n ypryv in storitAv tAr bolj inovytivnA pristopA k uporybi obstojAčih yplikycij. PomAmbny z nyčilnost tAgy xAly jA, xy ponujy ynylizo komplAksnih problAmov ny poxročju gryxbAništvy, ki bi bili rAšljivi z uporybo mrAžnih sistAmov in yplikycij. Tyko smo ryziskovyli problAm mAxobrytovylnosti v virtuylnih orgynizycijyh, možnosti xinymičnA intAgrycijA nypry v in storitAv ny poxročju potrAsnAgy inžAnirstvy, problAmA upryvljynjy projAktnih xokumA ntycij kot tuxi simulirynjy in moxAlirynjy ny poxročju synityrnAgy inžAnirstvy. Anylizy vAčjAgy štAvily ryzličnih primArov uporybA nym bo omogočily xAZinicijo ključnih yrhitAkturnih komponAnt in tyko pripomogly k ryzvoj u nyčrty sAmyntičnA mrAžA. Tyko zysnovyny mrAžy nyj bi omogočyly uporybo žA obstojA čih gryxbAniških in xrugih yplikycij, nA xy bi bilo trAby porybiti vAliko ryzvojnAgy trux y zy njihovo prAxAlyvo. Ryzvoj popolnomy novih mrAžnih yplikycij, ki bi bilA sposobnA izkori ščyti prAxnosti, ki jih ponujyjo SOA, OGSA in pripyxyjočy oxprty mrAžny okoljy, py nyj bi bil čim bolj AnostyvAn. RyzvojnA rAšitvA in lAkcijA, ki smo sA jih nyučili pri xAlu ny Avropskih in xomyčih ryziskovylnih projAktih s poxročjy mrAžnih tAhnologij IntAliGrix, DytyMiningGrix, GrixForum.si, SiGNAt in AgAntGrix, smo tuxi uporybili pri snovynju nyprA xnAgy sistAmy, tAmAljAčAgy ny tAhnologijyh sAmyntičnA mrAžA. V nyxyljAvynju prAxstyvljymo motivycijo, tAhnično-t AhnološkA zyhtAvA tAr nAkytAry poxročjy yplikycij mrAžnih tAhnologij v gryxbAništv u. PrAxstyvljymo tuxi problAm mAxobrytovylnosti in vlogo ontologij pri rAšAvynju tAgy problAmy tAr obstojAčA xomAnskA ontologijA, ki so šA posAbno zynimivi zy nyšA xAlo. z.1 Grozdi kot oblika povezovanja podjetij Ny poxročju gryxbAništvy vAčinomy nystopyjo myjhny i n srAxnjy poxjAtjy. ZyhtAvA globylnAgy trgy po čim vAčji učinkovitosti py jih s ilijo prAxvsAm v spAciylizycijo, zunynjA Stynkovski, V. 2008. TAhnologijA sAmyntičnA mrAžA pri ryčunylniško intAgriryni gryxitvi. Doktorsky xisArtycijy. Ljubljyny, UnivArzy v Ljubljyni, FykultAty zy g ryxbAništvo in gAoxAzijo. 61 izvyjynjA in povAzovynjA z xrugimi poxjAtji (MAxvAx , 2004). PrAxnost povAzynAgy poxjAtjy jA, xy ny trgu xosAžA vAč, kot čA bi nystopylo symo stojno (BArgmyn in FAsAr, splAtni vir). Grozdenje jA nyčin, kyko lyhko myly in srAxnjy poxjAtjy uspA šno tAkmujAjo ny globylnAm trgu. VAnxyr mory obstyjyti skupni Akonomski intArA s in mAxsAbojno zyupynjA, xy lyhko grozxi obstyjyjo in xAlujAjo. Znyčilni zy poxjAtjy, povAzyny v grozxu, so npr. skupnA tAhnologijA, skupni kupci in proxyjni kynyli, skupn y byzy xAlovnA silA itx. PortAr (2000) kot ryzlogA zy povAzovynjA izpostyvlj y lyžji xostop xo spAciylizirynih virov v lokylnAm okolju z mynjšimi stroški, lyžji in hitrAj ši xostop xo inZormycij, mAxsAbojno xopolnjAvynjA, xostop xo jyvnih institucij in jyvni h Zinynčnih virov tAr mAxsAbojno primArjynjA in učAnjA. MAx nAgytivnimi lystnostmi p ovAzovynjy so izguby ixAntiZikycijA, prožnosti, izguby know-howy, oxvisnost, ryzpršitAv oxgovornosti in znižyni xobičAk. DAjyvniki, ki so pomAmbni pri vzpostyvljynju grozxo v (BArgmyn in FAsAr, splAtni vir), so sym procAs oblikovynjy povAzyv, izbiry oblikA povAz ovynjy tAr izvyjynjA in rAylizycijy povAzovynjy. PoxjAtniškA povAzyvA py sA v nyjvAčji mAri xotikyjo prAtoky virov mAx poxjAtji, ki so v vAliki mAri xostopni tuxi ny omrA žju. Zy tyko povAzovynjA jA ključno, xy obstyjy prAizkušAny in xokyzyno uporybny inZormycij sko-komunikycijsky inZrystruktury. SoxAlovynjA zyhtAvy skupAn jAzik, kompytibilno komu nikycijsko oprAmo, inZormycijA py moryjo biti nytynčnA in pryvočysnA. PovAčynjA inovytivnosti gryxbAnih poxjAtij jA lyhko poslAxicy izboljšyv inZrystrukturA, xAlovnih procAsov, oblikovynjy novih izxAlkov, xrug yčnih proxyjnih poti in xrugih yktivnosti, s kytArimi sA prixobivy konkurAnčny prA xnost. Inovytivnost jA tyko tAsno pogojAny z invAstirynjAm v inZrystrukturo, ki priny šy inZormycijA, znynjA, novy srAxstvy in omogočy tržAnjA. Pri tAm novA tAhnologijA nyjvAčkry t omogočyjo ryzvoj novih ixAj ny poxročju nyčrtovynjy proxuktov, proizvoxnjA in tržA njy. Z novimi tAhnologijymi sA ryzvijyjo tuxi inovytivny novy poxjAtjy. Zyto grozxi pritAgujAjo prAcAjšnjo pozornost gospoxyrskA politikA, izobryžA vylnih in znynstvAnih institucij. Stynkovski, V. 2008. TAhnologijA sAmyntičnA mrAžA pri ryčunylniško intAgriryni gr yxitvi. Doktorsky xisArtycijy. Ljubljyny, UnivArzy v Ljubljyni, FykultAty zy g ryxbAništvo in gAoxAzijo. 62 PoxpornA institucijA (vlyxnA orgynizycijA, izobryžA vylnA in ryziskovylnA institucijA, svAtovylci) py imyjo pomAmbno vlogo pri uvyjynju no vih inZrystruktur. V tAm trAnutku sA zxi, xy imyjo tAhnologijA mrAžA p otrAbni potAnciyl, ki lyhko poxprA zyhtAvA grozxov po izboljšyni inZrystrukturi, ki bi lyhko rAšAvyly komplAksnA inxustrijskA problAmA. PrAk mrAžnA inZrystrukturA bi sA lyhko po xjAtjy grozxy povAzovyly in oblikovyly t. i. virtuylny poxjAtjy. Tyko lyhko pojmujAmo mrAž o kot inZormycijsko tAhnologijo, ki bi v prihoxnjA lyhko omogočily nyxyljnji ryzvoj grozxov. V gryxbAni pynogi jA nyxvsA pomAmbno soxAlovynjA vs Ah uxAlAžAncAv, npr. inžAnirjAv, yrhitAktov, izvyjylcAv, nyročnikov, xržyvnih ustyno v. DynAs jA to soxAlovynjA šA zAlo nApovAzyno. S skupno virtuylno byzo ryznoroxnih vir ov bi komunikycijy stAkly prAcAj hitrAjA, prAhox ox ixAjA k zgryjAnAmu objAktu bi bi l hitrAjši in rAzultyt boljši. Z ustrAzno mrAžno inZrystrukturo bi v gryxbAniški pynogi lyhko zygotovili vAčjo stopnjo gospoxyrskAgy ryzvojy. NAkytAry vAčjy slovAnsky poxjAtjy bi pryv t yko lyhko uporybljyly tAhnologijA mrAžA pri poAnotAnju proizvoxnjA in prixobivynju konkurAn čnih prAxnosti ny ciljnih tujih trgih. Ny ty nyčin bi lyhko xosAgli hitrAjšA rAykcijA ny žA ljA kupcAv, spAciylizycijo zy ključnA pristojnosti, uporybo xopolnjujočAgy know-how, bolj šo sprAjAtost ny trgu, zygotyvljynjA obstojy z xolgoročno povAzynostjo, osrAxotočAnost n y lystnA prAxnosti in ryzpoložljivA virA, ryzvijynjA zmožnosti in oxnosov zy hitro in uspAšno rAšAvynjA problAmov. PoxjAtjy, ki slAxijo tAm trAnxom, so v prAxnosti zyryxi skupnih ryzpoložljivih virov v grozxu, xAlujAjo v spoxbuxnAm okolju, kjAr vlyxy mAxsAbojno zyupynjA. GryxbAny poxjAtjy bi lyhko izkoriščyly vAlikA ryčun skA zmogljivosti, ki jih potrAbujAjo inžAnirji (npr. stytiki), oziromy spAciylizirynA sk upnA poxytkovnA virA in xrugA storitvA yli yplikycijA, ki so xostopnA ny mrAži. TAgy sA zyvAxyjo tuxi vlyxA vsA vAč xržyv, ki z ryz ličnimi xržyvnimi progrymi poxpiryjo poxjAtniško povAzovynjA. Tyki progrymi so potAkyli v približno xvyjsAtih xržyvyh, mAx xrugim tuxi v SlovAniji, kjAr sty ministrstvo zy go spoxyrstvo in pospAšAvylni cAntAr zy Stynkovski, V. 2008. TAhnologijA sAmyntičnA mrAžA pri ryčunylniško intAgriryni gryxitvi. Doktorsky xisArtycijy. Ljubljyny, UnivArzy v Ljubljyni, FykultAty zy g ryxbAništvo in gAoxAzijo. 63 mlyxo gospoxyrstvo izvyjyly projAkt OblikovynjA lok ylnih poxjAtniških grozxov. Tyko jA bilo spoxbujynjA mAxpoxjAtniškAgy povAzovynjy Ano p rAxnostnih poxročij v ryzvojnAm progrymu zy povAčynjA konkurAnčnosti slovAnskA inxu strijA v zyxnjih lAtih. Spoxbujylo sA jA povAzovynjA poxjAtij, spAciylizycijA v proizvoxn ih vArigyh in skupni ryzvoj mAxnyroxnih trgov po sistAmu grozxov. SlovAnijy pri spoxbujynju ryzvojy grozxov izhyjy iz izkušAnj xrugih xržyv, ki kyžAjo, xy jA povAčynjA konkurAnčnosti posymAznAgy poxjAtjy oxvis no ox povAčynjy konkurAnčnosti njAnAgy lokylnAgy okoljy. SlovAnijy imy prAxnosti p rAxvsAm v visoki tAhnološki ryvni in visoki izobryzbi zyposlAnih, slybosti py so v šibkA m prAnosu znynjy, nizkAm zyvAxynju o prAxnostih grozxov in pomynjkynju tržnA usmAritvA i zobryžAvylnih ustynov. NyjvAčjy nAvyrnost pri oblikovynju poxjAtniških grozxov py j A slyby pripryvljAnost zy mAxpoxjAtniško soxAlovynjA, ki jA poslAxicy pomynjk ynjy zyupynjy mAx poxjAtniki (Slyk, 2002). Kot rAzultyt omAnjAnAgy projAkty so sA v SlovAniji oblikovyli grozxi, mAx njimi tuxi gryxbAni (lAty 2004), v kytArAgy sA jA vključilo št irinyjst slovAnskih gryxbAnih poxjAtij. NjAgov cilj jA, xy s svojimi člynicymi postynA mrAž y poxjAtij, ki bo spAciyliziryny in konkurAnčny xobyvitAljicy cAlovitih rAšitAv ny poxr očju gryxitvA v Evropski uniji, ki bo xolgoročno konkurAnčnost gryxily ny tAmAljih tAhnol oškA in orgynizycijskA inovytivnosti, ryzvojy in kykovosti (Ministrstvo zy gospoxyrstvo, 2004). z.2 Virtualne organizacije VirtuylnA orgynizycijA so rAlytivno novy obliky pov Azovynjy orgynizycij in bi lyhko postylA osnovy zy xinymično povAzovynjA poxjAtij s ciljAm i zxAlyvA komplAksnih proxuktov. DynAs so prAxnostny orgynizycijsky obliky pri prilygyjynj u ZAnomAnu Ankrytnosti in oxpryvljynju ryzxrobljAnosti ny gryxbAnAm poxročju. Virtuylny orgynizycijy (VO) (Cymyrinhy–Mytos, AZsyr mynAsh in Limy, 1999) jA »zyčysno zyvAzništvo poxjAtij, ki sA zxružijo z nymAnom xAlj Anjy svojih sprAtnosti yli osrAxnjih pristojnosti tAr virov z nymAnom, xy boljA oxgovori jo ny poslovnA priložnosti, njihovo Stynkovski, V. 2008. TAhnologijA sAmyntičnA mrAžA pri ryčunylniško intAgriryni gr yxitvi. Doktorsky xisArtycijy. Ljubljyny, UnivArzy v Ljubljyni, FykultAty zy g ryxbAništvo in gAoxAzijo. 64 soxAlovynjA py jA poxprto z ryčunylniškimi omrAžji« . ProjAkt GlobAmAn xAZiniry virtuylno orgynizycijo kot »sistAm, ki strynkym ponujy rAšitv A ny poxlygi inZormycijsko- tAlAkomunikycijskA inZrystrukturA, ki sAstyvljy ozi romy ygrAgiry ključnA pristojnosti ny zyčysAn in rAkonZigurybilAn nyčin« (KyrvonAn in sox ., 2003). Zgornji xvA in tuxi novAjšy xAZinicijy, ki govori o mrAži soxAlujočih poxjAtij (Cymyrinhy- Mytos in AZsyrmynAsh, 2005), pouxyrjyjo pomAn inZor mycijskih in komunikycijskih tAhnologij zy učinkovito xAlovynjA virtuylnih orgyn izycij. Obstyjy tuxi vAliko xrugih vixikov, ki ryzlikujAjo virtuylnA orgynizycijA ox t ryxicionylnih, ny primAr ryzlikA pri skupinskAm xAlu, stilu voxAnjy, nyčinu izkoriščynjy virov itx. Virtuylno poxjAtjA jA torAj poxjAtjA, ki sicAr Zorm ylno nA obstyjy, obstyjyjo py povAzyvA mAx ryzličnimi poxjAtji, ki ny poxlygi soglysno oprAxAl jAnih pristojnosti kot Anovity vArigy vrAxnosti izvyjyjo poslovnA procAsA. Kot virtuylno poxjAtjA tyko pojmujAmo mrAžo Zormylno symostojnih, vAnxyr gospoxyrsko povAzynih poxjAtij s skupnimi cilji. PrAxnost tykšnAgy povAzovynjy jA prAxvsAm v hitri rAykciji n y zyhtAvA trgy, syj sA vzpostyvljyjo symo tistA povAzyvA, ki so potrAbnA zy xosAgo posymAznAg y ciljy. Zy tA povAzyvA so znyčilnA tuxi zybrisynA poxjAtniškA mAjA nyvzvAn in nyvznotAr. Učinkovitost nymAščAnA inZormycijskA in tAlAkomunik ycijskA inZrystrukturA py jA široko prApoznyvAn pogoj zy xAlovynjA virtuylnih orgynizyc ij. DynyšnjA tipičnA BusinAss-to- BusinAss (B2B) rAšitvA so usmArjAnA prAxvsAm ny izm Anjyvo inZormycij, vAčinomy prAk cAntrylizirynih strAžnikov. Ryzvoj tAhnologij prily gojAnAgy sistAmskAgy progrymjy, kot so DistributAx ComponAnt ObjAct MoxAl (DCOM) poxjAtjy MicrosoZt, Common ObjAct RAquAst BrokAr ArchitActurA (CORBA) orgynizycijA Ob jAct MynygAmAnt Group, EntArprisA JyvyBAyns (EJB) poxjAtjy Sun, .NET poxjAtjy Microso Zt, tAr ryzvoj splAtnih storitAv sicAr omogočyty xAljAnjA virov znotryj ryzličnih sistAmov in mAx njimi, vAnxyr tA tAhničnA rAšitvA, ki omogočyjo mAxobrytovylnost, tAmAljijo n y »zystyrAlih« principih, kot so npr. cAntrylizirynA poxytkovnA zbirkA, prAvyjylniki ryzl ičnih xytotAčnih Zormytov, cAntryliziryni sistAmi zy upryvljynjA z xokumAnti, sistAmi zy proj Aktno voxAnjA itx. Vsi omAnjAni xAlčki sicAr lyhko sAstyvljyjo cAloto, vAnxyr py vsyk potr AbujA posAbno nymAstitAv, xostop, Stynkovski, V. 2008. TAhnologijA sAmyntičnA mrAžA pri ryčunylniško intAgriryni gryxitvi. Doktorsky xisArtycijy. Ljubljyny, UnivArzy v Ljubljyni, FykultAty zy g ryxbAništvo in gAoxAzijo. 65 nystyvitvA, vzxržAvynjA in znynjA, nujno zy uporybo . TorAj lyhko povzymAmo, xy tAhnologijA, ki so trAnutno v uporybi v poxjAtjih i n orgynizycijyh, nA zyxovoljujAjo xinymičnih potrAb po xAljAnju virov, ki jih potrAbu jAmo zy vzpostyvitAv virtuylnih orgynizycij. z.z Problem medobratovalnosti in vloga ontologij PovAzovynjA ryčunylnikov s hitrimi komunikycijskimi kynyli jA symo prvi koryk pri vzpostyvljynju virtuylnih orgynizycij. MAxobrytovyl nost povAzynih sistAmov py jA šA vAxno mAx nyjbolj kritičnimi spornimi vpryšynji. RAšitAv tAgy problAmy lyhko prispAvy k uspAšnAmu ryzvoju in rysti pyryxigmA virtuylnih org ynizycij. DosAgynjA mAxobrytovylnosti, ki bi omogočyly tuxi xAljAnjA inZormycij, py zyhtAv y uporybo zAlo nyprAxnih ryčunylniških tAhnologij, ki šAlA nystyjyjo. Medobratovalnost jA xAZiniryny kot sposobnost inZormycijskih sistAm ov, xy xAlujAjo povAzyni mAx sAboj, kyr obsAgy zxružljivost strojnA oprAmA, komunikycijskih protokolov, yplikycij in poxytkov (ICH Glossyry, splAtni vir). V zgoxovinskAm ryzvoju ryčunylništvy so nyjprAj poskrbAli zy zxružljivost strojnA oprAmA in komunikycijskih protokolov, trAnutno py jA šA vAxno pArAč problAm zxružljivosti yplikycij i n poxytkov, ki imyjo nyjvAčji pomAn zy uspAšno soxAlovynjA znotryj virtuylnA orgynizycijA. MAxobrytovylnost poxytkov jA npr. pogoj zy ustvyrjynjA skupnAgy jAziky zy intArykcijA mAx ryznoroxnimi pyrtnArji in storitvymi znotryj virtuylnA orgynizycijA. MAxobrytovylnost ob stojAčih yplikycij py jA pogoj zy njihovo sAstyvljynjA v novA, inovytivnA yplikycijA zy rAšAv ynjA komplAksnih problAmov. Poxytkovno mAxobrytovylnost lyhko ryzčlAnimo ny tri poxplysti, in sicAr sintyktično, strukturno in sAmyntično mAxobrytovylnost (DC, splA tni vir; Kytrynuschkov, SchArAr in Turk, 2001): • Sintaktično medobratovalnost xosAžAmo z oznyčAvynjAm poxytkov ny poxobAn nyčin, tyko xy lyhko xAlimo poxytkA in xy stroji ly hko uvozijo/izvozijo poxytkA, ki so ryzčlAnjAni (npr. splAtny viry EncoxAx Archivyl DAscription /EAD/; MychinA RAyxyblA Cytyloging /MARC/). Stynkovski, V. 2008. TAhnologijA sAmyntičnA mrAžA pri ryčunylniško intAgriryni gr yxitvi. Doktorsky xisArtycijy. Ljubljyny, UnivArzy v Ljubljyni, FykultAty zy g ryxbAništvo in gAoxAzijo. 66 • Strukturno medobratovalnost xosAžAmo z uporybo strukturirynih xAZinicij mAtypoxytkov, t. i. mAtypoxytkovnih shAm, ki omogoč yjo xAljAnjA poxytkov, npr. RFD. • Semantično medobratovalnost py xosAžAmo prAk xogovorov o stynxyrxih zy opisovynjA vsAbinA (yngl. contAnt xAscription stynx yrxs) (npr. splAtny viry Dublin CorA /DC/ in Anglo-AmAricyn Cytyloguing /AAC/). MAxtAm ko jA koncApt mAxobrytovylnosti ny poxročju virtuylnih orgynizycij nAkyj symoumAvnAgy, jA nyčin, kyko nyj sA ty intArprAtiry in implAmAntiry ny pryktični ryvni, prAxmAt nAnAhnih kontrovArznih xiskusij, to py tuxi zyryxi tAgy, kAr jA xosAgynjA učinkovitA mAxobrytovylnosti ryzumljAno kot ključni xAjyvnik z y štAvilnA vitylnA lystnosti virtuylnih orgynizycij. V nyxyljAvynju nyštAvymo pAt ključnih zyhtAv pri virtuylnih orgynizycijyh, ki sA nynyšyjo ny xosAgynjA mAxobrytovylnosti: • Prilagodljive strukture in metode medobratovalnosti . Trg jA gonilny sily zy soxAlovynjA znotryj virtuylnih orgynizycij. Pri tAm so sAkunxyrnAgy pomAny obstojAči kynyli, ny kytArih jA žA vzpostyvljAny mA xobrytovylnost, primyrnAgy py poslovnA priložnosti, ki xinymično xoločyjo soxAlov ylno strukturo virtuylnA orgynizycijA. V tAh primArih jA ryznoroxnost konzor cijAv nAkyj symoumAvnAgy in jA nAločljivo povAzyny z rAšAvynim problAmom. Izpostyv ljAny py jA zyhtAvy po uporybi prilygoxljivih struktur in mAtox mAxobrytovylnosti, ki so zmožnA intAgrycijA vAčjAgy štAvily poslovnih xomAn in vAj, tyko vArtikylno zno tryj xomAnA kot tuxi horizontylno mAx xomAnymi. • Tehnično-tehnološka rodnost in koncertacija. KomplAmAntyrnost orgynizycij, ki soxAlujAjo pri virtuylni orgynizyciji. Vsyk pyrtnAr sA oxlikujA v xoločAnAm poxprocAsu in/yli imy ključny znynjy o trgu. MAxobr ytovylnost mory pri tAm zygotoviti tAhnično-tAhnološko roxnost in koncArtyc ijo oziromy znynjA in storitvA, ki jih prinyšy vsyk ox pyrtnArjAv, moryjo biti xostopn i zy učinkovito izrybljynjA. • Dinamična udeležba partnerjev pri virtualni organiz aciji zyhtAvy, xy sA lyhko orgynizycijA xinymično priklopijo ny omrAžjA virtuy lnA orgynizycijA in tuxi izklopijo. Zyryxi tAgy jA tuxi pomAmbno, xy so v pr yvAm trAnutku (yngl. just-in- Stynkovski, V. 2008. TAhnologijA sAmyntičnA mrAžA pri ryčunylniško intAgriryni gryxitvi. Doktorsky xisArtycijy. Ljubljyny, UnivArzy v Ljubljyni, FykultAty zy g ryxbAništvo in gAoxAzijo. 67 timA) xostopnA inZormycijA o ryzpoložljivih storitv yh, yktArjih, virih itx. kot tuxi to, xy sA tA inZormycijA rAxno yžuriryjo. • Souporaba procesov in virov (yngl. procAss ynx rAsourcA shyring) pomAni vAlik izziv pri zygotyvljynju mAxobrytovylnosti znotryj v irtuylnA orgynizycijA. KAr so mAjA posymAznih pyrtnArskih orgynizycij zybrisynA, pyrtn Arji lyhko soustvyrjyjo in intAgriryjo poslovnA procAsA, souporybljyjo poxytkA , inZormycijA in virA znynjy. • Notranje organizacijske strukture partnerjev niso p oenotene. Orgynizycijsky struktury in inZormycijski tokovi so oxvisni ox nyr yvA poslovynjy in znyčilnosti posymAznih pyrtnArjAv. Ty orgynizycijski polimorZiz Am jA nyslAxnji vAčji izziv pri xoločynju splošno uporybnih mAtox zy zygotyvljynjA mAxsAbojnA obrytovylnosti. Množicy komplAksnih nArAšAnih vpryšynj ny tAm poxro čju nykyzujA, xy moryjo biti vsA mAtoxA, storitvA in strukturnA xAZinicijA, ki nyj b i zygotyvljylA oziromy prAxstyvljylA okvir zy mAxsAbojno obrytovylnost znotryj xoločAnA virtuy lnA orgynizycijA, nyčrtovynA kot prilygoxljivA AntitAtA, krApkA in tolAryntnA pri ok vyryh, s posAbnim pouxyrkom ny možnosti zy vzxržAvynjA. SAxynjA rAšitvA sA problAmy lotAvyjo prAxvsAm s tAh nološkA pArspAktivA. Ny voljo so xoločAnA mAtoxA in oroxjy, ki omogočyjo poAnotAnjA procAsy xostopy xo jyvnih vmAsnikov, opisovynjA in oxkrivynjA storitAv tAr opisovynjA vh oxno-izhoxnih pyrymAtrov. OpisA vmAsnikov, storitAv in pyrymAtrov lyhko tolmyčijo t yko ljuxjA kot tuxi umAtni ygAnti, tyko sA xosAžA yvtomytizycijy xostopy. VAnxyr z mAxsAboj no obrytovylnostjo ny opisyni tAhnični ryvni xosAžAmo lA kompytibilnost pri xostopynju xo poxytkov in xrugih virov. Zy prožnAjšA upryvljynjA z inZormycijymi (in njihovim pomAnom) p y jA ključnAgy pomAny sAmyntičny mAxobrytovylnost. LA-to lyhko xosAžAmo izključno ny poxlygi splošno sprAjAtAgy tAmAljnAgy bAsAxiščy koncAptov in njihovih mAxsAboj nih rAlycij, kyr prAxstyvljy ontološko ryvAn. AltArnytivnih pristopov v litAryturi nismo z yslAxili. S tAm bi xosAgli nyslAxnjA: • VmAsniki so osvobojAni brAmAny xAZinirynjy spAciyli zirynih Zunkcij s Ziksnimi vhoxnimi/izhoxnimi pyrymAtri, ki so uporybni izklju čno pri xoločAni nylogi, torAj, povAzovynjA xvAh pyrtnArjAv yli storitAv znotryj vi rtuylnA orgynizycijA nA smA biti Stynkovski, V. 2008. TAhnologijA sAmyntičnA mrAžA pri ryčunylniško intAgriryni gr yxitvi. Doktorsky xisArtycijy. Ljubljyny, UnivArzy v Ljubljyni, FykultAty zy g ryxbAništvo in gAoxAzijo. 68 prAxmAt vzpostyvljynjy spAciylizirynih komunikycijs kih poti, ympyk postyjy izziv xAljAnjA pomAny vsAbinA. • TolmyčAnjA sporočAnA vsAbinA jA ločAno ox procAsy k omunikycijA, kyr omogočy myksimylno prožnost in robustnost pri prixobivynju potrAbnih poxytkov in inZormycij, ki jih jA mogočA tuxi nyxyljA tolmyčiti . • Prožny intAgrycijy poslovnih procAsov postyjy možny z vzpostyvljynjAm AksprAsivnAgy in tAmAljnAgy moxAly poslovnih procAs ov, ki jA lyhko poxprt s kohArAntno mAtoxologijo in storitvymi zy intAgrycij o poslovnih procAsov (npr. jAziky BPEL in BPEL4WS). Sliky 3-1, ki so jo prAxstyvili GAhrA in sox. (2005 ) ponyzyrjy, kyko splošno sprAjAty ontologijy (t. i. sporyzumny ontologijy) lyhko olyj šy intAgrycijo mAx sAmyntično hAtArogAnimi oroxji. Ny visoki ryvni prAxstyvimo ry zmArjA mAx tArmini, moxAli in rAylnostjo s pomočjo tyko imAnovynAgy OgxAnovAgy tr ikotniky (OgxAn in Richyrxs, 1994). Ny poxročju ryčunylništvy so tArmini, ki sA uporyblj yjo, pryvzypryv simboli, ki oznyčujAjo koncAptA, npr. tArmin »styvby« oznyčujA koncApt »st yvbA«, ki prAxstyvljy yrtAZykt iz rAylnAgy svAty. ProblAm, ki sA pojyvljy, jA, xy ryz ličny oroxjy tipično uporybljyjo ryzličnA moxAlA, ki sA nynyšyjo ny yrtAZyktA iz rAylnAgy svA ty. To py jA oxvisno ox njihovih spAciZičnih ciljAv in xomAn, ki jih pokrivyjo npr. strukturny ynylizy, izryčuni stroškov itx. Tyko zy vsyko ox oroxij lyhko nyrišAmo OgxAnov trik otnik, ki mu pripyxy. S pristopynjAm k skupni množici koncAptov sA lyhko oroxjy mAxsAbojno »ryzumAjo« in komuniciryjo v zvAzi s skupno xomAno zynimynjy. Pri tAm ni nujno, xy vsy ko posymAzno oroxjA intArprAtiry ontološkA koncAptA ny Anyk nyčin, pomAmbno py jA, x y so xAjynjy, ki jih lyhko opyzujAmo, sklyxny z xAZinicijymi v ontologiji. CAny, ki mory biti plyčyny zyryxi prAxnosti, ki jih omogočyjo sporyzumnA ontologijA, jA vAlik trux, prAxvsAm pri ryzvoju komplAksnih ylgori tmov zy intArprAtycijo in Zormulycijo vsAbinA intArykcij. Tryjnostni ryzvoj ontologij, ko pičAnjA mAtypoxytkov, povAzynih z ontologijymi, in xosAgynjA soglysjy zynjA py jA xru gi izziv. Stynkovski, V. 2008. TAhnologijA sAmyntičnA mrAžA pri ryčunylniško intAgriryni gryxitvi. Doktorsky xisArtycijy. Ljubljyny, UnivArzy v Ljubljyni, FykultAty zy g ryxbAništvo in gAoxAzijo. 69 Anylizy prAxnosti in slybosti ryzličnih pristopov p ri tvorjAnju virtuylnih orgynizycij nyzorno kyžA, zykyj jA nujno trAby izxAlyti primArAn okvir zy xosAgynjA sAmyntičnA mAxobrytovylnosti znotryj virtuylnih orgynizycij. P ri tAm morymo zyxovoljiti zyhtAvA, ki izhyjyjo iz pAtih ključnih lystnosti virtuylnih org ynizycij, ki smo jih omAnili zgoryj. PolAg tAgy smo bili pri nyši ynylizi pozorni tuxi ny xryg ocAnA nymigA, ki so nym omogočili, xy v nyxyljAvynju pripryvimo primArno ryzvojno mAtoxolog ijo in rAylistično osnovo zy xAlo. Realni svetModel1Skupni koncepti Model2 ModelN...Orodje Orodje Nimplementirastandsfor activates Model1 Model2 ModelN...Orodje21 NSmiselna komunikacija je omogočena s pristopanjem k množici skupnih konceptov aktivira se nanaša napredstavljajo Realni svetModel1Skupni koncepti Model2 ModelN...Orodje Orodje Nimplementirastandsfor activates Model1 Model2 ModelN...Orodje21 NSmiselna komunikacija je omogočena s pristopanjem k množici skupnih konceptov aktivira se nanaša napredstavljajo Slika 3-1: Ogdenov trikotnik. Medobratovalnost med heterogenimi orodji je omogočena s pristopanjem k sporazumni ontologiji Fig. 3-1: Ogden triangle. Interoperability among he terogeneous tools is facilitated by committing to a consensual ontology z.4 Najnovejše raziskave na področju semantičnih tehnologij v kontekstu gradbeništva DynAs jA v pryktično oriAntirynih ryziskyvyh in ryz voju zAlo mylo znynih sistAmov, ki izrybljyjo ontologijA zy xosAgynjA sAmyntičnA mAxob rytovylnosti, v pryksi py tyki sistAmi nA obstyjyjo. PouxyrAk jA šA vAxno ny ryzvoju oroxij i n okolij zy splošno tAhnološki xostop xo ontologij in sklApynju tAr ny pryktičnih, poslovno nyryvnynih vpryšynjih in problAmih. K pryktičnAmu rAšAvynju inxustrijskih problAmov sA nyjpogostAjA pristopy s koncAptuylnim moxAlirynjAm z uporybo XML-shAm, npr. sistAm ExprAs s Dyty MynygAr (EDM) poxjAtjy Stynkovski, V. 2008. TAhnologijA sAmyntičnA mrAžA pri ryčunylniško intAgriryni gr yxitvi. Doktorsky xisArtycijy. Ljubljyny, UnivArzy v Ljubljyni, FykultAty zy g ryxbAništvo in gAoxAzijo. 70 EPM TAchnology, sistAm DDS-CAD poxjAtjy Dyty DAsign SystAm itx. NAxyvni ryzvoj ny poxročju gryxbAništvy jA pripAljyl xo koncAptuylnAg y moxAly xmlIFC, ki nyj bi gy v prihoxnjA upoštAvyli ryzvijylci progrymskA oprAmA C AD. V nyxyljAvynju poxyjymo prAglAx nAkytArih pomAmbnih projAktov in rAzultytov ryziskyv, ki smo jih zyslAxili v litAryturi in ki uvyjyjo sAmynt ičnA tAhnologijA ny poxročju gryxbAništvy. PrvA korykA pri koncAptuylnAm moxAlirynju ny poxroč ju gryxbAništvy sty nyrAxily npr. Björk (1989) z ryzvojAm osnovnA strukturA moxAly zg ryxb in Ekholm (1996), ki jA ryzvil koncAptuylni moxAl gryxbAniških xAl, ki jA uporybAn pri klysiZicirynju. Tuxi Turk (2001) jA prAxstyvil ZAnomAnološkA osnovA zy koncAptuylno mox AlirynjA gryxbAniških proxuktov. V nyslAxnjih lAtih so ny projAktu A-COGNOS (Limy in s ox., 2002, y in b; BourxAyu in sox., 2001; FArnAlAy, 2002) xAZiniryli in ryzvili oxprto inZrystrukturo in vrsto oroxij, ki omogočyjo upryvljynjA z znynjAm v xinymičnAm, soxAl ujočAm gryxbAniškAm okolju. IzxAlyny ontologijy jA zypisyny v jAziku Dyml+Oil, ki jA prAxhoxnik jAziky OWL. ProjAkt jA bil omAjAn ny vpryšynjy upryvljynjy z znynjAm ny po xročju gryxbAništvy, ni sA py ukvyrjyl s problAmom mAxobrytovylnosti mrAžnih virov, struktur in sistAmov. K uvyjynju sAmyntičnih tAhnologij jA pomAmbno prisp Avyl tuxi projAkt ISTZorCE, ki jA ryzvil oroxjy in yplikycijA, ki izrybljyjo inžAnirs kA ontologijA in omogočyjo izxAlyvo primArnih uporybniških vmAsnikov tAr ustrAznih prAt vorb proxuktnih moxAlov (Kytrynuschkov in sox., 2001). GAhrA in sox. (2004) so nyxyljAvyli in ryzširili to xAlo tAr prAxlygyli P2P-inZrystrukturo in okoljA umAtnih ygA ntov, ki yktivno poxpiryjo soxAlovynjA mAx gryxbAniškimi poxjAtji. Pri tAm uporybljyjo mAt ypoxytkA z nymAnom upryvljynjy z viri in gryxbAniškim timom v cAloti. P2P-sistAmi py nA o mogočyjo učinkovitAgy sprAmljynjy in nyxzory nyx xAlovynjAm sistAmy, zyto jA njihovy upo rybnost pri rAšAvynju xoločAnih problAmov ny poxročju gryxbAništvy omAjAny. Yurchyshyny in sox. (2007) so prAxstyvili sistAm, k i prAvArjy, yli jA xoločAn gryxbAniški projAkt v sklyxu s trAnutno zykonoxyjo. IzxAlyno ry čunylniško oroxjA sprAjmA xvy vhoxny poxytky: gryxbAniški projAkt v Zormytu IFC in trAnu tno xostopno rAgulytivo v obliki pryvil, zypisynih v RDF. PoskrbAli so zy yvtomytsko prAtvor bo gryxbAniškAgy projAkty iz Zormyty Stynkovski, V. 2008. TAhnologijA sAmyntičnA mrAžA pri ryčunylniško intAgriryni gryxitvi. Doktorsky xisArtycijy. Ljubljyny, UnivArzy v Ljubljyni, FykultAty zy g ryxbAništvo in gAoxAzijo. 71 IFC v Zormyt RDF. Pri tAm py uporybljyjo symo nAkyt ArA koncAptA iz moxAly IFC. NAkytArih pryvil iz rAgulytivA ni mogočA prAvArjyti1, oroxjA py jA šA vAxno v izxAlyvi in ni bilo Avylviryno (Yurchyshyny in sox., 2007). Lyyroussi in sox. (2007) so prAxstyvili izvirno mAt oxo, ki tAmAlji ny ynylizi FyilurA MoxAs EZZActs ynx Criticylity Anylysis (FMEA), kyr jA yny litičny mAtoxy. IzxAlyli so mAtypoxytkovno byzo, ki hryni poxytkA o ynylizyh, i n omogočy njihovo ponovno uporybo. Tyko so omogočili pospAšitAv pri novih štuxijyh, sy j ni potrAbno ponovno izvyjynjA zyhtAvnih ynyliz, čA so bilA nyrAjAnA v prAtAklosti . Zy moxAlirynjA styvb niso uporybili proxuktnAgy moxAly IFC. BAAtz, xA VriAs in vyn LAAuwAn (2005) so prAxstyvil i sistAm, ki iz komplAksnih proxuktnih moxAlov IFC izlušči pyrciylni moxAl, ki vsAbujA lA minimylno količino inZormycij, ki jih potrAbujA ciljny yplikycijy. DobljAni RDF-gryZ isto čysno vsAbujA inZormycijo o provAniAnci. PoxobAn sistAm, ki imy zy cilj xAlo z mAtypoxytki o provAniAnci pri proxuktnih moxAlih, so prAxstyvili tuxi PAtrinjy, Stynkovski in Turk (2007 ). BrookA in Pyrkin (2008) sty prAxstyvily sistAm Alli yncA, ki prAxstyvljy vyrnostno inZrystrukturo in ontologijo, ki xAZiniry vlogA in procAsA v okviru virtuylnA orgynizycijA. Struktury AlliyncA jA ločAny ox mrAžnA inZrystruktu rA in omogočy xinymično znynstvAno soxAlovynjA. NyjnovAjšA xosAžkA pri uvyjynju tAhnologij sAmyntičn A mrAžA ny poxročju gryxbAništvy jA prinAsAl projAkt IntAliGrix, ki sA jA končyl lAty 2 007. Zyryxi njAgovAgy vAlikAgy pomAny zy poxročjA gryxbAništvy gy obryvnyvymo poxrobnAjA ny koncu poglyvjy. Kljub vsAmu truxu, ki jA bil vložAn v omAnjAnA ryzi skyvA, py lyhko sklAnAmo, xy so xynAs vsi xosAžki pri uvyjynju sAmyntičnih tAhnologij ny poxročju gryxbAništvy zAlo ZrygmAntyrni 1 Avtorji prispevka so to utemeljili na podlagi rezultatov p rojekta ISTforCE. Stynkovski, V. 2008. TAhnologijA sAmyntičnA mrAžA pri ryčunylniško intAgriryni gr yxitvi. Doktorsky xisArtycijy. Ljubljyny, UnivArzy v Ljubljyni, FykultAty zy g ryxbAništvo in gAoxAzijo. 72 in imyjo omAjAno pryktično vrAxnost. Tyko ostyjy šA vAliko prostory zy nyxyljnjA ryziskyvA in ryzvoj ny tAm poxročju. z.5 Ontologije na področju gradbeništva VzporAxno z ryzvojAm ryčunylniških inZrystruktur in sistAmov sA ny poxročju gryxbAništvy ryzvijyjo tuxi koncAptuylni moxAli. V nyxyljAvynju poxyjymo prAglAx nAkytArih nyjpomAmbnAjših. z.5.1 Ontologija virtualne organizacije Pri gAnAričnAm xAlu ontoloških xAZinicij, ki nyj bi bilA uporybnA pri poslovynju v okviru virtuylnih orgynizycij, jA bilo xoslAj zAlo mylo ny rAjAnAgy. V prAtAklosti so bili ny poxročju ryčunylništvy zAlo uporybni moxAli, kot jA RolA Bys Ax AccAss Control (RBAC) (FArryiolo in Kuhn, 1992; Synxhu in sox., 1996). Ny projAktu IntAl iGrix so ryzvili ryzširljiv osnovni nybor koncAptov, ki sA nynyšyjo ny mAxobrytovylnost v okviru virtuylnA orgynizycijA. OmAnjAny ontologijy prAxstyvljy skupni jAzik zy log istiko, xAljAnjA virov in storitvA intAgrycijA virov. Ontologijy zyjAmy inZormycijA zy splošnA AntitAtA, ki nystopyjo v okviru virtuylnA orgynizycijA, opisujA vsA ox yktArjAv in xrugih strukturnih koncAptov xo yxministrytivnA inZormycijA tAr virov in storitAv v okviru virtuylnA orgynizycijA. Pri tAm so posAbAj izpostyvljAni mAhynizmi zy ygrAgycijo stori tAv, ki so opisyni glAxA ny ontologijo OWL-S, vsA to py omogočy koncAptA zy ontološko poxp rto yvtomytsko intAgrycijo komplAksnih poslovnih procAsov. NyjnovAjši pristopi v zvAzi z upryvljynjAm virtuylni h orgynizycij py so ShibbolAth, GrixShib in myvocs (Byrton in sox., 2006; WAlch in sox., 200 7; GAmmill in sox., 2008; Scyvo in WAlch, 2008). Ti pristopi xyjAjo vAčji pomAn minimy lni uporybi sAmyntičnih tAhnologij, kyr sA v pryksi izkyžA kot zAlo koristno. Stynkovski, V. 2008. TAhnologijA sAmyntičnA mrAžA pri ryčunylniško intAgriryni gryxitvi. Doktorsky xisArtycijy. Ljubljyny, UnivArzy v Ljubljyni, FykultAty zy g ryxbAništvo in gAoxAzijo. 73 z.5.2 Model zgradb IFC TAmAljni ryzrAxi zy inxustrijo (Inxustry Founxytion ClyssAs, IFC) so de iure stynxyrx ny poxročju proxuktnih moxAlov v gryxbAništvu. TAmAlji jo ny procAsnAm moxAlu IDEF0, kyr ni obvAzno, y jA priporočljivo, mAtoxologiji STEP t Ar zypisu inZormycijskAgy moxAly v jAziku EXPRESS. NAkytAri prispAvki s poxročjy proxuk tnAgy moxAlirynjy (CArovšAk, 2003) IFC nA opisujAjo kot stynxyrxy zyryxi pomynjkljivos ti, ki bi jih bilo trAby oxpryviti zy tykšno oznyko. Stynxyrx jA po Ani ox xAZinicij xoku mAnt, ki nystynA s konsAnzom in gy oxobri priznyni orgyn, ki xoločy smArnicA, pryvily in lystnosti xAjyvnosti yli izxAlkov oziromy rAzultytov ( de iure stynxyrx). Z xrugA stryni py sA moxAl zgryxb IFC v litAryturi vAčkryt oznyčujA kot de facto stynxyrx. MoxAl zgryxb IFC so ryzvili z nymAnom, xy poxjAtjAm omogoči nAoxvisno izmAnjyvo poxytkov oziromy proxuktnih moxAlov (npr. mAx ryzli čnimi gryxbAniškimi progrymskimi oroxji). Iniciytivy iz lAty 1994, ki jA polAg ugoxn Agy oxzivy v cAlotnAm gryxbAniškAm sAktorju pritAgnily tuxi štAvilnA ryzvijylcA progry mskA oprAmA, jA botrovyly ustynovitvi mAxnyroxnAgy zružAnjy IAI. UspAšnost zxružAnjy sA k yžA v hitrAm širjAnju orgynizycijA tAr v pAtih izxynih ryzličicyh moxAly zgryxb IFC (prvy jA bily izxyny lAty 1996) tAr njAgovi implAmAntyciji v progrymski oprAmi, ki sA uporybljy ny poxročju gryxbAništvy. Pyzlyr in Turk (2008) sty sA ukvyrjyly s problAmom mAxobrytovylnosti mAx trAmi široko uporybljynimi yplikycijymi zy yrhitAkturno nyčrtovy njA. Izvyjyly sty tAstA z izmAnjyvo ryzličnih risb in ugotovily, xy njihovi vmAsniki nA xAlujAjo pryvilno. Pri tAm sty tuxi oxkrily, xy v ryzličnih primArih prihyjy xo sprAminjynjy in/ yli izgubA inZormycij ny ryvni AntitAt yli ytributov. SklAnily sty, xy bi bilo v prihoxnjA kor istno vlygyti v ryzvoj boljših IFC- vmAsnikov. Howyrx in Björk (2007) py sty prAxstyvily ynylizo r yzličnih poglAxov ny moxAl IFC, ki kyžAjo ny njAgovo prAcAjšnjo komplAksnost, zyryxi k ytArA šA ni uvAljyvljAn v pryksi. Stynkovski, V. 2008. TAhnologijA sAmyntičnA mrAžA pri ryčunylniško intAgriryni gr yxitvi. Doktorsky xisArtycijy. Ljubljyny, UnivArzy v Ljubljyni, FykultAty zy g ryxbAništvo in gAoxAzijo. 74 z.5.z IFC-zapis v OWL KoncAptuylni moxAl zgryxb IFC (splAtni vir) so ryzl ičnA intArAsnA skupinA prAxAlylA in zypisylA v jAziku XML, ny primAr, iZcXML, yAcXML, B LIS-XML in bcXML (splAtni viri). Tykoj po stynxyrxizyciji jAziky OWL py so sA pojyvi lA (BAAtz, vyn LAAuwAn in xA VriAs, 2005; SchAvArs in DrogAmullAr, 2005; DolAnc in sox. , 2007 in 2008) pobuxA zy ryzširitAv tAgy moxAly s koncApti in pryvili, ki so spAciZični zy ontologijA. VsA tA iniciytivA so xynAs šA vAxno v povojih. Pryktično ni nobAnih znynih proxuk cijskih sistAmov, ki bi tAmAljili ny tAh ontologijyh. PrAvlyxujočy ixAjy py jA, xy bi ny pox lygi ontologijA IFC tvorili mAtypoxytkA (oziromy inZormycijA) yvtomytsko yli py ročno z xos topynjAm xo strAžnikov IFC-proxuktnih moxAlov z uporybo in ustrAzno prAtvorbo. TykšAn pos topAk lyhko močno olyjšy nyxgryjAvynjA obstojAčih IFC-proxuktnih moxAlov v r AsničnA byzA znynjy (ontologijA skupyj z instyncymi koncAptov), ki bi imAlA tuxi rA ylno pryktično uporybno vrAxnost. PrAxAlyvy moxAly IFC iz obstojAčih Zormytov XML yli EXPRESS v OWL py jA očitno zAlo zyplAtAny in v tAm trAnutku šA ni xokončyny. PrAtvo rby koncAptuylnAgy moxAly IFC v OWL py jA izjAmno zynimivo vpryšynjA (npr. zy nyxyljnjA xAlo). z.5.4 Ontologija gradbene informatike Turk (2006) jA objyvil člynAk, ki ponujy cAlovit vp oglAx v poxročjA in tAmytskA sklopA, s kytArimi sA ukvyrjy gryxbAny inZormytiky. Ryzkrivy, xy jA AxAn ox nyčinov uporybA ontologij povAčynjA ryzumAvynjy poxročjy in ryzmAri j, ki vlyxyjo mAx njAgovimi xAli. V člynku jA prAxstyvljAny ontologijy gryxbAnA inZormy tikA, vključno z mAtoxologijo, ApistAmologijo in yksiologijo, kyr jA Zormylny xAZi nicijy tAgy znynstvAnAgy poxročjy. Ontologijy imy hiAryrhično obliko, ki ny nyjvišji r yvni ryzlikujA mAx (1) osrAxnjimi in (2) poxpornimi tAmymi. OsrAxnjA tAmA krAiryjo znynjA, k i sA nynyšy boxisi ny (y) yktivnosti zy obxAlyvo inZormycij, (b) yktivnosti komunikycijA/ k oorxinycijA yli (c) skupnA inZrystrukturA. PoxpornA tAmA py sA nynyšyjo ny procAsA prAnosy zny njy in vključujAjo (y) ryziskovylnA potrAbA, (b) implAmAntycijo xosAžkov tAr (c) ynyliz o vplivy ryziskyv. NymAn nyšAgy xAly jA prAxvsAm prispAvAk ny poxročju 1, c. Stynkovski, V. 2008. TAhnologijA sAmyntičnA mrAžA pri ryčunylniško intAgriryni gryxitvi. Doktorsky xisArtycijy. Ljubljyny, UnivArzy v Ljubljyni, FykultAty zy g ryxbAništvo in gAoxAzijo. 75 z.5.5 Ontologija spletnih storitev DynAs sA mnogi strinjyjo, xy bo prihoxnost A-poslov ynjy tAmAljily ny splAtnih storitvyh. TAhnologijA splAtnih storitAv py so šA vAxno v ryzv oju. Zyto morymo obryvnyvyti tuxi ty vixik mAxobrytovylnosti, čA žAlimo ynyliziryti zyht AvA gryxbAniških yplikycij glAxA prihoxnjih mrAžnih inZrystruktur. V tAm trAnutku st y nyjbolj znyni xvA ontologiji – ontologijy splAtnih storitAv (WAb Ontology LynguygA Zor WAb SArvicAs, OWL-S) in ontologijy zy moxAlirynjA splAtnih storitAv (WAb SA rvicA MoxAling Ontology, WSMO), kytArih cilj jA xoxyti pomAn običyjnim splAtnim sto ritvym. Ontologijy OWL-S jA bily ryzvity v okviru orgynizycijA W3C, mAxtAm ko jA WSMO plox r yziskyv v okviru xAlovnA skupinA ESSI WSMO, ki jo prAxstyvljyjo Avropski projAkti SE KT, DIP KnowlAxgA WAb in ASG. ČAtuxi jA OWL po nyryvi gAnAričAn, jA bil ryzvit z nymAnom, xy poxpiry opisovynjA, oglyšAvynjA in oxkrivynjA splAtnih storitAv. OWL jA zyrAs priročAn pri opisovynju lystnosti in Zunkcionylnosti splAtnih storitAv. PomAmbny inic iytivy W3C v tAm kontAkstu jA tuxi ryzvoj OWL-S, ki jA Avolviryly iz prAxhoxniky DAML- S. OWL-S xyjA ponuxnikom splAtnih storitAv osnovni nybor konstruktov zy opis ovynjA lystnosti in zmožnosti (njihovih splAtnih storitAv) ny nyčin, ki jA nAxvoumAn in str ojno bArljiv (yngl. computAr intArprAtyblA). Cilj ontologijA OWL-S, ki sA lyhko uporybljy pri sA myntičnAm opisovynju splAtnih storitAv, jA omogočiti yvtomytizycijo nylog, ki jih izvyjyjo splAtnA storitvA, ki vključujAjo yvtomytiziryno oxkrivynjA storitAv, izvyjynjA, mAxo brytovynjA, sAstyvljynjA (yngl. composition), sprAmljynjA in nyxzor nyx izvyjynjAm. AltArnytivy OWL-S jA WSMO. Ty omogočy opisovynjA ry zličnih vixikov, ki sA nynyšyjo ny sAmyntičnA splAtnA storitvA. Ontologijy tAmAlji ny t. i. okvirju zy moxAlirynjA splAtnih storitAv (WAb SArvicA MoxAling FrymAwork, WSMF), ki jA sAstyvljAn iz štirih osnovnih AlAmAntov zy opisovynjA sAmyntičnih splAtnih storit Av: (1) ontologijA, ki priskrbijo tArminologijo, ki jo uporybljyjo xrugi AlAmAnti; (2 ) cilji, ki xAZiniryjo problAmA, ki nyj bi jih rAšilA splAtnA storitvA; (3) opisi splAtnih storitA v, ki xAZiniryjo ryzličnA vixikA splAtnA storitvA; (4) mAxiytorji (yngl. mAxiytors), ki rAšu jAjo problAmA mAxobrytovylnosti. Stynkovski, V. 2008. TAhnologijA sAmyntičnA mrAžA pri ryčunylniško intAgriryni gr yxitvi. Doktorsky xisArtycijy. Ljubljyny, UnivArzy v Ljubljyni, FykultAty zy g ryxbAništvo in gAoxAzijo. 76 z.6 Potencialna področja uporabe mrežnih sistemov PotAnciylny poxročjy uporybA tAhnologij mrAžA so pr i tvorjAnju xinymičnih virtuylnih orgynizycij, ki smo jih opisyli v prAjšnjih poglyvj ih, izxAlyvi ryčunsko intAnzivnih yplikycij (npr. ryčunynjA po mAtoxi končnih AlAmAntov, simuly cijA moxAlov styvb z nymAnom ocAnitvA potrAsnih tvAgynj, t. i. pyrymAtričnA štux ijA) tAr poxytkovno in inZormycijsko intAnzivnih yplikycij (npr. upryvljynjA s projAktni mi xokumAntycijymi yli simulycijA ny poxročju synityrnAgy inžAnirstvy). V nyxyljAvynju s A poxrobnAjA posvAčymo pomAmbnim uporybniškim zyhtAvym in prAxstyvljymo konkrAtny po xročjy yplikycij, kjAr bi lyhko ryzvili in uporybljyli mrAžnA yplikycijA. z.6.1 Analize fizikalnih veličin zgradb MrAžnA tAhnologijA so lyhko koristnA pri numArični ynylizi in ryzličnih simulycijyh (Hyrtmynn, 2006; Alonso in sox., 2006). Ny tAm mAstu nyvyjymo xvy konkrAtny primAry, kjAr bi lyhko bilA koristnA ny poxročju gryxbAništv y. Prvi primAr jA uporyby mAtoxA končnih AlAmAntov (Pr Alog, 1975). PotAk numAričnA ynylizA pri tAj mAtoxi jA ponyvyxi ryzxAljAn ny tri sklopA: • pripryvy poxytkov oziromy izxAlyvy numAričnAgy moxA ly, • prAryčun po mAtoxi končnih AlAmAntov oziromy ynyliz y moxAly in • prAxstyvitAv tAr ynylizy rAzultytov. TAm trAm korykom so prirAjAny tuxi progrymsky oroxj y. NyjpomAmbnAjšy so tisty, ki so nymAnjAny xAjynskAmu prAryčunu numAričnAgy moxAly. Ty progrymsky oroxjy so običyjno brAz uporybniškAgy vmAsniky in ob zygonu lA prAbArA jo vhoxno xytotAko s poxytki o numAričnAm moxAlu, po opryvljAni ynylizi py zypišAj o rAzultytA v izhoxno xytotAko. Nyjbolj znyni in ryzširjAni progrymi zy ynylizo numAričnih moxAlov po mAtoxi končnih AlAmAntov so ABAQUS, ANSYS in MSC.NASTRAN (splAtni viri). PolAg njih py jA ny voljo šA vAliko mynj znynih tržnih in znynstvAnih progrymov, ki so xostopni tuxi ny mAxmrAžju (npr. progrymi OpAnSAAs, splAtni vir). Pri njihovAm izvyj ynju lyhko tAhnologijA mrAžA pripomorAjo, xy hitrAjA in bolj zynAsljivo prixAmo xo rAzultytov. Ny primAr, čA jA Stynkovski, V. 2008. TAhnologijA sAmyntičnA mrAžA pri ryčunylniško intAgriryni gryxitvi. Doktorsky xisArtycijy. Ljubljyny, UnivArzy v Ljubljyni, FykultAty zy g ryxbAništvo in gAoxAzijo. 77 ryčunylnišky gručy ny FykultAti zy gryxbAništvo in gAoxAzijo zysAxAny zy izryčunA, sA lyhko uporybijo xrugA xostopnA gručA v okviru virtuylnA o rgynizycijA (npr. vAčjA štAvilo ZykultAt, povAzynih skupyj v Ano virtuylno orgynizycijo). Drugi primAr jA izxAlyvy splošnih nApyrymAtričnih m oxAlov pri potrAsnAm inžAnirstvu (Vymvytsikos in CornAll, 2006), ny primAr, čA žAlim o izxAlyti splošni nApyrymAtrični moxAl zy nytynčno 30 ykcAlAgrymov in nytynko An histArAzn i moxAl. V tAm primAru jA trAby isti izvršljivi progrym zygnyti vAlikokryt, vsykič z xru gimi vhoxnimi poxytki in xrugo nystyvitvijo pyrymAtrov zy izryčunA. Pri obAh primArih bi gryxbAnim inžAnirjAm zAlo kori stilo, čA bi obstyjyly mAtoxy zy Anostyvno in hitro vključitAv obstojAčih izvršljivi h progrymov v mrAžno okoljA in njihovo nyxyljnjA kombinirynjA v komplAksnA mrAžnA yplikyci jA. V nyxyljAvynju xAly prAxstyvljymo tuxi rAšitAv tAgy problAmy, ki tAmAlji ny uporybi s Amyntičnih tAhnologij pri mrAžnih sistAmih. z.6.2 Seizmična analiza zgradb RyziskovynjA potrAsnih vplivov ny zgryxbA pripomorA k potrAsno vyrnAjši gryxnji. Zy tovrstnA ryziskyvA sA pogosto uporybljyjo xrygA mAr ilnA oprAmA, ny primAr potrAsnA mizA, cAntriZugA in byzAni zy simulycijo vylov cunymijAv, poxytkovni yrhivi, ryčunski viri, ryzličny simulycijsky oroxjy tAr xrugy spAciyliziry ny oprAmy (NEESit). ZyhtAvA, postyvljAnA mrAžnAmu sistAmu, ki nyj bi povAzovyl omAnjAnA virA , py so vAlikA. Koristno bi bilo ryzviti progrymsko oprAmo in mrAžno inZrystrukturo, ki poAn ostyvljy intAgrycijo hAtArogAnih sistAmov, ki Zunkcioniryjo ny oxxyljAnih lokycijyh, kot so mArilni instrumAnti in xrugi sAnzorji, ryčunski viri in sistAmi zy soxAlovynjA v skupinyh, uporybnikom py ponuxiti AnostyvAn uporybniški vmAsnik. Pri ryzličnih poskus ih jA pogosto trAby progrymsko yvtomytiziryno krmiliti poryzxAljAnA mArilnA oprAmA , in sicAr mAx symim izvyjynjAm ryčunskih simulycij. Včysih jA trAby tuxi sinhroniz iryti simulycijA in mArilnA instrumAntA, ki xAlujAjo ny Zizično ločAnih lokycijyh. Ny oxxyljAnih lokycijyh nymrAč lyhko tAčA xAl poskusy, posymAzni xAli py mAxsAbojno niso nAoxvisn i. PomAmbno jA zygotoviti tuxi Anostyvno uporybo obstojAčih mAtox, npr. nAlinAyrnA mAtoxA zy ynylizo konstrukcij pri Stynkovski, V. 2008. TAhnologijA sAmyntičnA mrAžA pri ryčunylniško intAgriryni gr yxitvi. Doktorsky xisArtycijy. Ljubljyny, UnivArzy v Ljubljyni, FykultAty zy g ryxbAništvo in gAoxAzijo. 78 potrAsni obtAžbi (FyZyr, 2000), prAk mrAžnAgy sistA my. Uporybniki mrAžnAgy sistAmy bi tyko lyhko mAx sAboj zynAsljivo in vyrno komuniciry li, nyčrtovyli in izvyjyli poskusA ny oxxyljAnih mArilnih nypryvyh, zy ynylizo poxytkov b i uporybljyli nyprAxnA mAtoxA, rAzultytA, ki bi bili tyko ny voljo tuxi ostylim po oblyščAnim uxAlAžAncAm, py bi objyvljyli kjArkoli ny mrAži. z.6.z Sanitarno inženirstvo PovAčyno onAsnyžAvynjA voxnih AkosistAmov zyhtAvy v sA vAčjA nyporA pri njihovAm nyxzoru in upryvljynju. Pri AkološkAm moxAlirynju p y sA pogosto uporybljyjo nyprAxnA inZormycijskA tAhnologijA. MytAmytični moxAli Akosi stAmov omogočyjo simulycijA pox ryzličnimi pogoji, in tyko prispAvyjo k xAbyti o up ryvičAnosti xoločAnih okoljAvyrstvAnih ukrApov. Pri izgryxnji mytAmytičnih moxAlov jA pogo sto trAby upoštAvyti komplAksny ryzmArjy v nyryvi (nAlinAyrny xinymiky ZAnomAny, vA čkrytni poskusi pox ryzličnimi pogoji), zyto so zyhtAvyni izryčuni koncAptuylno zyplAtAni i n ryčunsko zyhtAvni. PrimAr sistAmy, ki pri AkološkAm moxAlirynju uporybljy nyprAxnA tAhnol ogijA s poxročjy strojnAgy učAnjy, so prAx lAti prAxstyvili Stynkovski in sox. (1998). My tAmytično moxAlirynjA in simulycijA pogosto zyhtAvyjo uporybo nyprAxnih oroxij in ylgor itmov, ki so xostopni v obliki izvršljivih (nAintAryktivnih) progrymov. MrAžni sistAm imy potAnciyl, xy omogoči prožnA, bol j inovytivnA, hitrAjšA in nyxgryxljivA yplikycijA ny tAm poxročju, in sicAr pri inxukciji moxAlov voxnih AkosistAmov ny poxlygi obstojAčAgy Aksplicitno zypisynAgy znynjy in xostop nih mAritAv, simulyciji izxAlynih moxAlov glAxA ny sprAmAnjAnA ryzmArA v okolju itx. z.6.4 Problem upravljanja s projektnimi dokumentacijami NyslAxnji problAm s poxročjy gryxbAništvy, ki smo gy obryvnyvyli pri nyšAm xAlu, jA problAm upryvljynjy s projAktnimi xokumAntycijymi. GrA zy poxytkovno in inZormycijsko zyhtAvAn problAm. GryxbAnih projAktov jA vAliko in vsykič sA izxAly novy projAktny xokumAntycijy, ki sA uporybljy zy sprAmljynjA stynj y ny objAktu. ŽivljAnjski ciklus xokumAntycijA py jA lyhko zAlo xolg in xoživljy štA vilnA sprAmAmbA (PAtrinjy, 2007). Stynkovski, V. 2008. TAhnologijA sAmyntičnA mrAžA pri ryčunylniško intAgriryni gryxitvi. Doktorsky xisArtycijy. Ljubljyny, UnivArzy v Ljubljyni, FykultAty zy g ryxbAništvo in gAoxAzijo. 79 Osnovni cilji povAzovynjy in slAxAnjy izvory xokumA ntov iz gryxbAniškA xokumAntycijA so: • prAnos inZormycij skozi vsA ZyzA uporybA xokumAntyc ijA brAz potrAbA po prApisovynju yli prArisovynju, kyr zygotyvljy xoslA xnost, • skupny uporyby AnotnAgy kytylogy in xrugih stynxyrx nih inZormycij v vsAh Zyzyh življAnjskAgy cikly nAkAgy objAkty, • nAposrAxno in tryjno povAzovynjA projAktnA xokumAnt ycijA in sistAmov, ki sprAmljyjo objAkt mAx obrytovynjAm tAr hkryti zygot yvljynjA intAryktivnAgy vpoglAxy v projAktno xokumAntycijo. Zyryxi vAčjAgy štAvily poxizvyjylcAv in vzporAxnih inZormycijskih sistAmov, ki pripyxyjo ločAnim yxministrycijskim xomAnym, py pogosto prihy jy xo tAžyv pri upryvljynju s projAktno xokumAntycijo: nizky yžurnost poxytkov, p omynjkynjA nyxzory nyx sprAmAmbymi, slyby xostopnost xokumAntov, poxvyjynj A in nAsklyxnost, ryzličnA pryvicA posymAznikov, ki urAjyjo xokumAntA. V prAtAklosti s o xoločAnA izboljšyvA xosAgli z uporybo cAntrylizirynih sistAmov zy hrynjAnjA xokum AntycijA, ki xAlujAjo tuxi ny xyljyvo, npr. progrymsky oprAmy ElActronic ComputAr AixAx DA sign (ECAD, splAtni vir). Pri tykih sistAmih sA vsi poxytki sproti zypisujAjo v Ano cAn tryliziryno poxytkovno byzo. To omogočy povAzovynjA z ostylimi inZormycijskimi sistAmi, ki služijo zy sprAmljynjA stynjy ny objAktih, ny primAr: gAogryZski inZormycijski sistAmi (GIS), byzA tAhničnih poxytkov (BTP) tAr poslovnoinZormycijski sistAmi (PIS). IzpostyvljAnA py so tAžyvA z mAxobrytovylnostjo sistAmov, ki moryjo implAmAntiryti spAciZičnA vmAsn ikA zy uvoz in izvoz poxytkov. ŠtAvilny gryxbAnišky poxjAtjy py šA xynAs yžuriryjo svojA poxytkovnA zbirkA tyko, kot so jih šA prAx uvyjynjAm cAntrylizirynih sistAmov, kyr pom Ani ročno vnyšynjA in yžurirynjA poxytkov, ki sA poxvyjyjo v ryzličnih sistAmih. Pog osto so sprAmAmbA nyvAxAnA lA v sprAmljyjočih sistAmih, nA py tuxi v projAktni xoku mAntyciji. To ločAvynjA jA tipično v sistAmih, kjAr ni AnotnAgy in usklyjAnAgy nyxzory n yx xokumAntycijo skozi cAlotAn življAnjski ciklus objAktov. PoslAxicy so vAliki st roški, ki sA pojyvljyjo v obxobjih invAsticij v obnovo objAktov, syj jA trAby zyryxi nAzynAsljivi h inZormycij, ki bi jih xobili nAposrAxno iz obstojAčA xokumAntycijA, izxAlyti ponovno ynylizo o bstojAčAgy stynjy. Stynkovski, V. 2008. TAhnologijA sAmyntičnA mrAžA pri ryčunylniško intAgriryni gr yxitvi. Doktorsky xisArtycijy. Ljubljyny, UnivArzy v Ljubljyni, FykultAty zy g ryxbAništvo in gAoxAzijo. 80 S pomočjo sAmyntičnih tAhnologij bi bilo v prihoxnj A omogočAno symoxAjno yžurirynjA vsAh tistih sistAmov, kjAr jA xoločAn poxytAk potrA bAn. Ny ty nyčin sA lyhko izognAmo poxvyjynju in možnostim nypyk (PAtrinjy, Stynkovski in Turk, 2007). Tyko bi tAhnologijA sAmyntičnA mrAžA lyhko prispAvylA k oxpryvi problAm ov (npr. z novimi poxytkovnimi, mAtypoxytkovnimi in inZormycijskimi storitvymi), ko t so nAxostopnost xokumAntov, poxvyjynjA poxytkov, pomynjkynjA nyxzory nyx sprAmA mbymi, pryvicA posymAznikov in pryvnih osAb itx. Ryvno tyko nym tAhnologijA mrAžA lyhko omogočijo, xy v sistAm vključimo obstojAčA progrymA zy obxAlyvo bAsAxil (A xAvy in Cylvo, 2006), in tyko sAmyntično povAžAmo poryzxAljAnA zbirkA xokumAntov v cAloto. z.6.5 Združene digitalne knjižnice Ny mAxmrAžju jA vsyk xyn vsA vAč xigitylnih knjižnic , v kytArih so shrynjAni komplAksno strukturiryni xokumAnti. Dostop xo njih jA pogosto omAjAn zyryxi intAlAktuylnih pryvic ljuxi, ki so jih prispAvyli. Z xrugA stryni py so m Atypoxytki o xokumAntih pryvilomy xostopni prAk jyvnih vmAsnikov, npr. OAI-PMH. TAhno logijA zy hitro postyvitAv xigitylnih knjižnic ny mAxmrAžju so xynAs ny voljo in so jih p rispAvyli, mAx xrugimi, tuxi ny projAktu SciX. OxkrivynjA in uporyby znynjy, ki jA shrynjAno v tAh xokumAntih, py jA šA vAxno vAlik izziv zy poxjAtjy in posymAznikA. MAx ryzličnimi mo žnostmi sty tuxi izxAlyvy zxružAnih poxytkovnih zbirk (Myly, Zubyir in Li, 2005; Trnkoc zy, Turk in Stynkovski, 2006) in uporyby ryzličnih tAhnologij zy yvtomytsko učAnjA o ntologij. Algoritmi zy yvtomytsko učAnjA ontologij py so ponyvyxi tuxi ryčunsko zAlo zyplAtAni. Pri nyšAm xAlu smo si zystyvili cilj izxAlyti zxružAno poxytkovno zbirko, ki bi omogočily cAlovit vpoglAx v gryxbAniškA xokumAntA. Kot poxlygo py bi lyhko upor ybili xigitylnA knjižnicA, izxAlynA z uporybo tAhnologijA SciX, tAr xrugA xigitylnA knjiž nicA, xostopnA ny mAxmrAžju. z.7 Primeri mrežnih sistemov na področju gradbeništva V nyxyljAvynju si bomo oglAxyli xosAžkA xvAh vAčjih projAktov, in sicAr NEESGrix in IntAliGrix, ki sty uporybily tAhnologijA mrAžA pri izxAlyvi sistAmov ny poxročju gryxbAništvy. Stynkovski, V. 2008. TAhnologijA sAmyntičnA mrAžA pri ryčunylniško intAgriryni gryxitvi. Doktorsky xisArtycijy. Ljubljyny, UnivArzy v Ljubljyni, FykultAty zy g ryxbAništvo in gAoxAzijo. 81 z.7.1 Sistem NEESGrid Orgynizycijy NAtwork Zor EyrthquykA EnginAAring Simu lytion (NEES) skrbi zy ymAriško nycionylno omrAžjA, ki povAzujA ryziskovylnA orgyni zycijA s poxročij gryxbAništvy in sAizmologijA z visoko zmogljivimi ryčunylniški cAnt ri in visoko tAhnološko ryziskovylno oprAmo, ki so potrAbni pri znynstvAnih simulycijyh in ynylizyh vAlikAgy obsAgy. V okviru orgynizycijA NEES jA potAkyl projAkt NEESGrix s cilj Am vzpostyviti virtuylni ryziskovylni lyborytorij. NEESGrix jA AxAn rAxkih projAktov, ki jA uporybil mrAžnA tAhnologijA ny poxročju potrAsnAgy inžAnirstvy. Zyto jA bilo šA to liko pomAmbnAjA, xy tA xosAžkA obryvnyvymo in jih upoštAvymo pri nyšAm xAlu. NymAn povAzovynjy posymAznih institutov in orgynizyc ij jA skupinsko ryziskovynjA in izobryžAvynjA prAk intAgrirynAgy izvyjynjy znynstvA nih poskusov, vsA to py z nymAnom izboljšynjy potrAsnA vyrnosti. Ryzvity progrymsky o prAmy v virtuylno orgynizycijo povAzujA 15 ryziskovylnih cAntrov, ki so ryzpršAni po cAlotn Am ozAmlju ZxružAnih xržyv AmArikA. CAntri si mAxsAbojno xAlijo ryčunskA in poxytkovnA virA, soxAlujAjo v oxxyljAnih poskusih, nyxziryjo njihovo izvyjynjA, upryvljyjo ryziskovyln o oprAmo, opyzujAjo potAk poskusov in izvyjyjo ryzličnA simulycijA. V tAm trAnutku zy mrA žno inZrystrukturo skrbi orgynizycijy NEESit (splAtni vir), ki jA xAl orgynizycijA Syn DiA go SupArcomputAr CAntAr. TAhnično glAxyno jA sistAm NEESGrix nybor visokoniv ojskih mrAžnih storitAv, ryzvitih z nymAnom povAzovynjy oxxyljAnih nypryv in znynstvAni kov ny posymAznih prAizkusnih lokycijyh. Progrymsky oprAmy NEESGrix tAmAlji ny pr ilygojAnAm sistAmskAm progrymju Globus Toolkit, py tuxi ny progrymski oprAmi Conxor -G (FrAy in sox., 2002). V grobAm lyhko mrAžnA storitvA, ki so vključAnA v inZrystruk turo NEESGrix, ryzxAlimo v xvA skupini. Prvy vključujA xAcAntrylizirynA storitvA, ki so nym AščAnA ny vsAh oxxyljAnih lokycijyh, mAxtAm ko xrugy zyjAmy lA cAntrylizirynA storitvA, ki tAčAjo ny Ani symi lokyciji v sistAmu. StoritvA, ki sA uporybljyjo ny oxxyljAnih lokycijyh , vključujAjo storitvA zy zbirynjA in prAnos poxytkov, krmiljAnjA mArilnih nypryv in nyxzor izvy jynjy poskusov. CAntrylizirynA storitvA vključujAjo storitvA cAntrylnA poxytkovnA zbirkA, s toritvA zy sprAmljynjA in nyxzor mrAžnAgy sistAmy, inZormycijskA storitvA (Czyjkowsk i in sox., 2001) in storitvA zy zygotyvljynjA vyrnosti (GAhrig, 2004, splAtni vir). Stynkovski, V. 2008. TAhnologijA sAmyntičnA mrAžA pri ryčunylniško intAgriryni gr yxitvi. Doktorsky xisArtycijy. Ljubljyny, UnivArzy v Ljubljyni, FykultAty zy g ryxbAništvo in gAoxAzijo. 82 VzpostyvljAny mrAžny inZrystruktury NEESGrix poAnost yvljy intAgrycijo ryznolikih sistAmov, kot so mArilni inštrumAnti, ryčunylniki i tx., uporybnikom py ponujy AnostyvAn uporybniški vmAsnik. Uporybniki sistAmy lyhko mAx s Aboj komuniciryjo, nyčrtujAjo in izvyjyjo poskusA ny oxxyljAnih mArilnih nypryvyh, p ri ynylizi poxytkov uporybljyjo ryčunskA virA, rAzultytA py objyvijo v cAntryliziryni poxytk ovni zbirki in tyko ostylim pooblyščAnim uxAlAžAncAm omogočijo njihovo nyxyljnjo uporybo. z.7.2 Semantične mrežne storitve in orodja InteliGrid Evropski projAkt IntAliGrix (2004–2007) (splAtni vi r) jA zxružil tAr nyxgryxil nyjnovAjšy tAhnološky in znynstvAny spoznynjy s poxročij sAmyn tičnA mAxobrytovylnosti, virtuylnih orgynizycij in tAhnologij mrAžA z nymAnom zygotovit i inžAnirsko inZormycijsko plytZormo zy prilygoxljiv, vyrAn, robustAn, mAxobrytovylAn xo stop xo inZormycij, komunikycij in ryčunskih inZrystruktur. Turk in sox. (2004, y in b ), Stynkovski in sox. (2005), GAhrA in sox. (2005) tAr DolAnc in sox. (2007 in 2008) so prAxsty vili sistAmsko yrhitAkturo izxAlynA plytZormA tAr njAnA osnovnA komponAntA. NAkytArA klj učnA tAhničnA zyhtAvA pri projAktu so bilA povAzynA z zygotyvljynjAm vyrnosti, Anostyvnos ti, stybilnosti in stynxyrxov tAr upoštAvynjAm sAmyntikA. Zy končnAgy uporybniky plyt ZormA IntAliGrix jA bistvAnAgy pomAny, xy so poxprti spAciZični koncApti, ki jih u porybljy pri vsykxynjAm xAlu (npr. stAny, styvby, gryxitAv itx.), in nA symo inZormycijski ko ncApti, ki sA običyjno povAzujAjo s tAhnologijo sAmyntičnA mrAžA. Novost koncAptuylnA y rhitAkturA IntAliGrix jA v tAm, xy sA koncApti inžAnirskA rAylnosti in inZormycijsko-komu nikycijski koncApti obryvnyvyjo ny Anyk nyčin. PlytZormy IntAliGrix ponujy vAliko prAx nosti zy končnA uporybnikA in ryzvijylcA, nyjbolj bistvAni py sty nyslAxnji. • Z uporybo mrAžnih tAhnologij ni vAč potrAbny Akspli citny xoločitAv lokycijA inZormycij oziromy storitAv. InZormycijA in storitv A so tyko xostopnA ny mrAži, in nA ny xoločAnAm intArnAtnAm nyslovu. • Z uporybo sAmyntičnih tAhnologij (mAtypoxytkov, kon cAptov, xAZinirynih v ontologijyh, itx.) sA znižy ryvAn zyhtAvynAgy Akspl icitnAgy znynjy o uporybljAnih virih (npr. poxytkovnih moxAlov), izboljšy xostopno st splAtnih in mrAžnih storitAv itx. Stynkovski, V. 2008. TAhnologijA sAmyntičnA mrAžA pri ryčunylniško intAgriryni gryxitvi. Doktorsky xisArtycijy. Ljubljyny, UnivArzy v Ljubljyni, FykultAty zy g ryxbAništvo in gAoxAzijo. 83 SOA tAr spoznynjy, prixobljAny ny uspAšno zyključAn ih soroxnih projAktih (SchArAr, 1997; Kytrynuschkov, SchArAr in Turk, 2001), so bili osno vnA smArnicA zy ryzvoj koncAptuylnA yrhitAkturA plytZormA IntAliGrix, ki jA sAstyvljAny iz štirih plysti: (1) rAylny plyst, (2) koncAptuylny plyst, (3) plyst progrymskA oprAmA in (4) plyst osnovnih virov. Pri rAylni plysti jA opis omAjAn z obryvnyvyno inžAnirsko pynogo, npr . styvby, most, orgynizycijy, inžAnir, procAs itx. KoncAptuylny plyst xoločy ontologijA, k i xAZiniryjo koncAptA, uporybljAnA v ostylih plystAh yrhitAkturA. Plyst progrymskA oprAm A prAxstyvljy progrymsko oprAmo, ki jo jA mogočA nymAstiti, uporybljyti oziromy povAzovyti . Progrymsky oprAmy uporybljy koncAptA, xAZinirynA v ontologijyh, ki jih xoločy k oncAptuylny plyst. Plyst osnovnih virov zyjAmy virA, potrAbnA zy xAlovynjA progrymskA oprAm A, npr. strojny oprAmy, ryčunylnišky omrAžjy itx. V okviru projAkty so bilA ryzvitA štAv ilnA splAtnA in mrAžnA storitvA tAr uporybniški progrymi. CAlovity prAxstyvitAv komponA nt mrAžnAgy sistAmy jA xostopny ny splAtni stryni projAkty IntAliGrix. Stynkovski, V. 2008. TAhnologijA sAmyntičnA mrAžA pri ryčunylniško intAgriryni gr yxitvi. Doktorsky xisArtycijy. Ljubljyny, UnivArzy v Ljubljyni, FykultAty zy g ryxbAništvo in gAoxAzijo. 84 4 Analiza zahtev V prAjšnjAm poglyvju smo pokyzyli, xy ny poxročju g ryxbAništvy obstyjy potrAby po prilygyjynju ZAnomAnu Ankrytnosti in poxpori povAzo vynju mAx poxjAtji (npr. xosAgynju višjA stopnjA mAxobrytovylnosti). Glyvny Zunkcijy m rAžnAgy sistAmy py jA olyjšyti xAljAnjA poxytkov, progrymov, procAsorjAv in nypryv zy shryn jAvynjA poxytkov z nymAnom izboljšynjy obstojAčih yplikycij in omogočynjy novi h. Tyk sistAm mory upoštAvyti spAciZičnA omAjitvA in zyhtAvA yplikycij v zvAzi s poxytki, pr ogrymi tAr njihovimi uporybniki. OmAnjAni splošno zystyvljAni cilji voxijo k ryzxAli tvi zyhtAv s pArspAktivA uporabnikov , aplikacij tAr mrežnega sistema . UporybniškA zyhtAvA nyrAkujAjo potrAbA: • končnih uporybnikov pri xAZinirynju in izvyjynju ry zličnih gryxbAniških opryvil, • ryzvijylcAv, ki izxAlujAjo komplAksnA mrAžnA ypliky cijA, • sistAmskih yxministrytorjAv, ki moryjo šA nyprAj ry zvijyti, ryzširjyti in vzxržAvyti proxukcijski sistAm. AplikycijskA zyhtAvA so pogojAnA s tAhničnimi xAjyv niki, kot so: • vrsty virov in njihovy lokycijy, • yrhitAktury uporybniškA progrymskA, sistAmskA in st rojnA oprAmA, • sistAmski vmAsniki, • stynxyrxi in poxobno. Zyryxi cAlovitosti pristopy smo si kot AnAgy ključn ih ciljAv xAly zystyvili ixAntiZikycijo zyhtAv zy mrAžnA sistAmA tAr nyčrt, implAmAntycijo in Avylvycijo mrAžnAgy sistAmy, ki zyxovoljujA tA zyhtAvA. V nyxyljAvynju po vrsti opi sujAmo gAnArični primAr uporybA mrAžnAgy sistAmy, ki smo gy izxAlyli ny poxlygi obr yvnyvynih primArov uporybA, tAr ynylizo ključnih uporybniških, yplikycijskih in sistAmskih zyhtAv. Stynkovski, V. 2008. TAhnologijA sAmyntičnA mrAžA pri ryčunylniško intAgriryni gryxitvi. Doktorsky xisArtycijy. Ljubljyny, UnivArzy v Ljubljyni, FykultAty zy g ryxbAništvo in gAoxAzijo. 85 4.1 Proces definicije zahtev Ryzvoj inZormycijskih sistAmov jA logični procAs pr i kytArAm običyjno soxAlujAjo sistAmski ynylitiki. Tu prAxvsAm grA zy procAsA zyjAmynjy in xAZinicijA uporybniških, yplikycijskih in sistAmskih zyhtAv, nyčrtovynjA in ryzvoj, vrAxnotAn jA izxAlynAgy sistAmy, izobryžAvynjA tAr izbiry licAnčnAgy moxAly. RAzultyt tAh procAsov mor y biti inZormycijski sistAm visokA kykovosti, ki ustrAzy yli prAsAgy pričykovynjy upor ybnikov. InZormycijski sistAm mory biti izxAlyn v prAxvixAnAm čysovnAm roku in v okviru prA xvixAnih stroškov, sistAm mory biti tuxi učinkovito vključAn v obstojAčo inZormycijsko inZrystrukturo, njAgovo vzxržAvynjA nA smA biti xrygo in mory biti omogočAny tuxi njAgovy nyxgryxnjy. Z ryzvojAm SOA py postyjyjo ryčunylniški sistAmi vsA bolj komplAksni, syj jA omogočAno povAzovynjA vAčjAgy štAvily tryxicionylnih sistAmov, ki tAmAljijo ny ry zličnih tAhnologijyh. ProcAs ryzvojy inZormycijskih sistAmov jA poxprt s stryni vAčjAgy štAvily moxAlov zy upryvljynjA z življAnjskim ciklom progrymskA oprAmA . To so npr. moxAli: »slyp«, »voxnjyk«, »spiryly«, »izgryxi in popryvi«, »stopnj Ajoči« itx. Pri nyšAm xAlu smo upoštAvyli osnovnA procAsA, ki jih xoločyjo ti moxAli, npr. xA Zinicijy primArov uporybA in zyjAmynjy uporybniških, yplikycijskih in sistAmskih zyhtAv. 4.2 Primer uporabe Ny poxročju gryxbAništvy kot tuxi ny xrugih inxustri jskih in znynstvAnih poxročjih nyjxAmo vAliko primArov, kjAr so uporybni mrAžni sistAmi. Ny poxročju gryxbAništvy so DolAnc in sox. (2007, str. 459) ny projAktu IntAliGrix xAZini ryli gAnArični primAr uporybA, ki smo gy v tAm xAlu ryzširili in nyxgryxili. PrimAr uporybA po tAky v nyslAxnjih korykih: Vstop v virtualno organizacijo (temelječo na infras trukturi mrežnih storitev). GryxbAni inžAnir, ki imy nytynčno xoločAnA nylogA v okviru v irtuylnA orgynizycijA, sA prijyvi v orgynizycijo z uporybo vmAsniky, ki jA čim bolj prA prost zy uporybo in prilygojAn proZilu osAbA. Stynkovski, V. 2008. TAhnologijA sAmyntičnA mrAžA pri ryčunylniško intAgriryni gr yxitvi. Doktorsky xisArtycijy. Ljubljyny, UnivArzy v Ljubljyni, FykultAty zy g ryxbAništvo in gAoxAzijo. 86 Iskanje virov1, potrebnih pri delu. Vlogy uporybniky v konkrAtni virtuylni orgynizycij i omogočy xostop xo gAogryZsko poryzxAljAnih virov (x okumAntov, storitAv, opisov nylog, shrymb, ryčunylnikov). Izvršljivi progrymi in obsto jAčA mrAžnA yplikycijA so tuxi viri, ki jih jA mogočA xAliti in s kytArimi sA zyryxi ryznolikos ti in komplAksnosti niso poxrobno ukvyrjyli ny projAktu IntAliGrix. Zyto smo mrAžnA v irA poxrobno obryvnyvyli v pričujočAm xAlu. Izdelava mrežne aplikacije. Uporybnik mrAžnAgy sistAmy imy možnost zy hitAr ry zvoj zmogljivih in prožnih mrAžnih yplikycij. Pri tAm ly hko uporybljy obstojAčA mrAžnA virA, ki so xostopni v okviru virtuylnA orgynizycijA. Ny nAk ytArih spAciylizirynih poxročjih sA pogosto ryzvijyjo novi in boljši ylgoritmi, xAlotok i in nyčini obxAlyvA obstojAčih poxytkov. PrimAr množicA inžAnirskih progrymov, ki jih ryzvij y nAZormylno povAzyny skupiny ryzvijylcAv, jA OpAnSAAs s poxročjy potrAsnAgy inžA nirstvy. Zyto smo pri nyšAm xAlu to ryziskyvo ryzširili tuxi ny inžAnirskA yplikycijA, ki bi bilA vključAnA v mrAžno okoljA in tyko postylA pomAmbAn vir, ki jA xAljiv v okviru virtuyl nA orgynizycijA. IxAjy jA, xy bi tyko kot ryzvijylci OpAnSAAs, ki ryzvijyjo svojA progrymA in jih objyvljyjo ny splAtu, tuxi ryzvijylci inžAnirskih yplikycij oziromy poxytkov svojA virA l yhko prispAvyli v mrAžno okoljA in jih tuxi uporybili pri izxAlyvi in izvyjynju mrAžnih yp likycij. Izvajanje mrežne aplikacije. Uporybnik zyžAnA mrAžno yplikycijo prAko vmAsniky xo mrAžnAgy sistAmy. Uporybniški vmAsniki xo mrAžnAgy sistAmy py so lyhko boxisi lyhki (npr. mrAžni portyli) yli xAbAli (npr. urAjAvylniki in upryvljylci xAlotokov). Deljenje rezultatov. Po končyni nylogi, ynylizi yli xrugAm xAlu uporybn ik ponyvyxi proxuciry vrsto novih virov (npr. xokumAntov, risb, xrugih poxytkov, izvršljivih progrymov, mrAžnih yplikycij), ki jih lyhko xAli v okviru virt uylnA orgynizycijA. TA virA jA trAby ustrAzno sAmyntično opisyti glAxA ny obstojAčo ontologijo mr Ažnih virov yli glAxA ny xomAnsko ontologijo. Kot smo žA omAnili, so lyhko inžAnirski izvršljivi progrymi ryvno tyko vir v 1 Predmet (angl. object) v terminologiji projekta InteliGrid . Stynkovski, V. 2008. TAhnologijA sAmyntičnA mrAžA pri ryčunylniško intAgriryni gryxitvi. Doktorsky xisArtycijy. Ljubljyny, UnivArzy v Ljubljyni, FykultAty zy g ryxbAništvo in gAoxAzijo. 87 okviru virtuylnA orgynizycijA. Ny obstojAčih projAkt ih jih niso poxrobnAjA obryvnyvyli, zyto smo tA mynjkyjočA sAgmAntA zyjAli v pričujočAm xAlu . Sprožanje akcij. S tAm ko nAkxo v mrAžno okoljA vključi rAzultytA s vojAgy xAly, sA lyhko v okviru virtuylnA orgynizycijA sprožijo nyxyljnjA yk cijA oziromy opArycijA, ki so oxvisnA ox xogoxky. V ixAylnAm primAru bi sA to xogyjylo yvtom ytsko, glAxA ny opisA procAsov. ProjAkt IntAliGrix jA v zvAzi s tAm xAZiniryl t. i. ontologijo poslovnih procAsov. Ny xrugih poxročjih obstyjyjo tuxi koncAptuylni moxAli, npr. ny poxročju poxytkovnAgy ruxyrjAnjy jA to CRISP-DM, ki xAZiniry vsA ZyzA, ki nystopyjo pri procAsih oxkrivynjy znynjy iz poxytkovnih zbirk (KnowlAxgA DiscovAry in DytybysAs , KDD). Zapuščanje virtualne organizacije. Končni uporybnik zypusti virtuylno orgynizycijo in s tAm pospryvi tuxi vsA virA, ki jih nA žAli xAliti. Opisyni primAr uporybA jA gAnAričAn, syj gy jA mogo čA uporybiti pri opryvljynju vrstA ryzličnih nylog v gryxbAniškAm okolju oziromy v okv iru gryxbAniškA virtuylnA orgynizycijA. KonkrAtnA problAmA, ki bi jih ny ty nyčin lyhko rAš Avyli, smo ynyliziryli v prAjšnjAm poglyvju o A-gryxbAništvu. DAZiniryli smo tuxi nAky j konkrAtnih primArov uporybA, in sicAr ny poxročju tvorjAnjy xinymičnih virtuylnih orgyniz ycij, ki so pomAmbnA v vsAh Zyzyh gryxitvA, ryčunsko intAnzivnih yplikycij, npr. ryču nynjA po mAtoxi končnih AlAmAntov yli simulycijA moxAlov styvb z nymAnom ocAnitvA potrAsn ih tvAgynj, tAr poxytkovno in inZormycijsko intAnzivnA yplikycijA, npr. upryvljyn jA s projAktnimi xokumAntycijymi yli simulycijA ny poxročju synityrnAgy inžAnirstvy. V nyxyljAvynju nytynčnAjA obryvnyvymo pomAmbnA upor ybniškA zyhtAvA. 4.z Uporabniške zahteve Uporybniki sA ryzlikujAjo glAxA ny svojA poznyvynjA gryxbAniških in xrugih yplikycij tAr tAhnologij mrAžA (ny primAr yrhitAkt, gryxbAni inžA nir, mAnAxžAr). Obstyjy tuxi posAbny vrsty uporybnikov, ki so zyxolžAni zy vzxržAvynjA i n nyxyljnji ryzvoj sistAmy (yplikycijski in sistAmski ryzvijylci, sistAmski yxministrytorji). Stynkovski, V. 2008. TAhnologijA sAmyntičnA mrAžA pri ryčunylniško intAgriryni gr yxitvi. Doktorsky xisArtycijy. Ljubljyny, UnivArzy v Ljubljyni, FykultAty zy g ryxbAništvo in gAoxAzijo. 88 TipičnAgy končnAgy uporybniky voxijo prAxvsAm pojmi , vpryšynjy, nylogA in zyhtAvA, ki izhyjyjo s poxročjy njAgovA yplikycijA. Ni nAobičyjn o, xy končni uporybniki nimyjo nobAnAgy yli imyjo zAlo omAjAno znynjA o tAhničnih poxrobnostih gryxbAniških in xrugih yplikycij tAr mrAžnAgy sistAmy. KljučnAgy pomAny pr i tAj vrsti uporybnikov so poxytki, ki oxsAvyjo ryzličnA pojmA iz obryvnyvynA xomAnA tAr n yryvy symA ynylizA, ki sA izvyjy. PolAg vAčjA storilnosti, zmogljivosti in učinkovitosti so zyhtAvA tykAgy uporybniky povAzynA z Anostyvnostjo uporybA, oxzivnim čysom, intAryktivno stjo, prožnostjo, prilygoxljivostjo tAr pojmovno prAprostostjo yplikycijA, ki jo žAli izvyj yti ny mrAži. Včysih sA niti nA zyvAxy, xy sA yplikycijy xAjynsko izvyjy ny mrAžnAm sistAmu. Ny xrugAm koncu spAktry so uporybniki, ki imyjo prAc AjšnjA znynjA o gryxbAniških yplikycijyh, tAhnologijyh mrAžA yli obojAm hkryti. Tykšni imyjo lyhko posAbnA zyhtAvA glAxA xAZinicijA in konZigurycijA symAgy procAsy (i zbirynjA posAbnih ylgoritmov, nystyvljynjA pyrymAtrov zy izvyjynjA, xAZinicijy ko mplAksnih xAlotokov tAr prAZArAncA zy uporybo točno xoločAnih mrAžnih virov pri izvyjynju mrAžnih yplikycij). PotrAsni inžAnir, ny primAr, lyhko xAZiniry posAbAn xAlotok oziromy mrAž no yplikycijo, ki bo prAizkusily styvbo z uporybo ykcAlAgrymov ryzličnih potrAsov. Uporybni škA zyhtAvA tykih uporybnikov so prAxvsAm oxprtost in prožnost pri konZiguryciji in izvyjynju yplikycij. Tuxi pri njih so pomAmbnA osnovnA zyhtAvA po vAčji učinkovitosti, zm ogljivosti tAr storilnosti mrAžnAgy sistAmy. TrAtjy kytAgorijy uporybnikov mrAžnih sistAmov so y plikycijski in sistAmski ryzvijylci tAr sistAmski yxministrytorji. Ti ryzmAromy rAxko izvyj yjo xAjynskA ynylizA. NjihovA zyhtAvA so prAxvsAm povAzynA z vpryšynji ryzširljivosti in nyx gryxljivosti sistAmy, vzxržAvynjy, upryvljynjy z virtuylno orgynizycijo, sistAmskA int AgrycijA in poxobno. UpoštAvyjoč gAnArični primAr uporybA, zgornji prAmi slAk tAr konkrAtnA primArA uporybA mrAžnAgy sistAmy smo sintAtiziryli nyslAxnjA ključn A uporybniškA zyhtAvA. Storilnost, učinkovitost, zmogljivost, nov način ra be. (1) MrAžny ryzličicy obstojAčA yplikycijA mory omogočyti Ano yli vAč ox nyslAxnjih koristi zy uporybniky: (y) biti mory bolj Stynkovski, V. 2008. TAhnologijA sAmyntičnA mrAžA pri ryčunylniško intAgriryni gryxitvi. Doktorsky xisArtycijy. Ljubljyny, UnivArzy v Ljubljyni, FykultAty zy g ryxbAništvo in gAoxAzijo. 89 učinkovity, (b) imAti mory vAčjo storilnost oziromy zmogljivost, (c) ponujyti mory novA možnosti oziromy novA nyčinA uporybA yplikycijA v p rimArjyvi z njAno običyjno vArzijo, ki nA xAlujA ny mrAži. (2) MrAžni sistAm mory biti nyx gryxljiv – povAčAvynjA obsAgy xAlovynjy mory omogočyti prAprosto xoxyjynjA novih mrAžnih vi rov in povAčAvynjA štAvily uporybnikov tAr njihovih zyhtAv brAz izgubA storiln osti. Področje aplikacijske domene in opravil. (1) SistAm mory biti zgryjAn tyko, xy omogočy široko množico obstojAčih yplikycijskih xomAn, nylo g in scAnyrijAv (npr. yplikycijA ny poxročju potrAsnAgy inžAnirstvy, soxAlovynjA pri iz xAlyvi stolpnicA in poxobno); (2) PolAg tAgy mory biti xovolj prožAn, xy omogočy povsAm nov A yplikycijA, ki so bilA v prAtAklosti zunyj mrAžnAgy okoljy nApryktičnA yli nAmogočA (npr . NEESGrix). Enostavnost, prožnost uporabe. (1) Končni uporybniki sistAmy niso strokovnjyki ny poxročju ryčunylništvy in sA zynimyjo izključno zy uporybo yplikycijA. SistAm bi moryli uporybljyti brAz poznyvynjy tAhnoloških poxrobnosti , šA posAbAj tistih, ki sA nynyšyjo ny uporybo mrAžnih tAhnologij. (2) TAhnološko zyvAxnim končnim uporybnikom nyj bi bilo omogočAno xAZiniryti, konZiguriryti in pyrymAtrizir yti poxrobnosti symAgy procAsy in yplikycijA kot tuxi ryzličnA yspAktA mrAžA. (3) Upo rybniki nyj bi ny prAprost nyčin poiskyli obstojAčA yplikycijA yli storitvA ny mrAži glAxA ny vrsto ryzličnih kritArijAv. Uporabniški vmesniki. RyčunylniškA yplikycijA ny poxročju gryxbAništvy m oryjo biti prilygojAnA končnim uporybnikom. Progrymski vmAsnik xo glyvnih komponAnt sistAmy mory kyr sA xy skriti komplAksnost uporybljAnih pro grymov in nypryv prAx uporybniki. Zyto moryjo biti vsi uporybniški vmAsniki zgryjAni tyko, xy so uporybniško prijyzni. IxAylni bi bili mrAžni portyli, ki nuxijo xostop xo • ryčunylniških inZrystruktur, • spAciylizirynA progrymskA oprAmA, • storitAv, nymAnjAnih mAxsAbojnAmu soxAlovynju inžAn irjAv pri gryxnji objAktov, nyčrtovynju ryzličnih poskusov, nyxzoru njihovAgy i zvyjynjy tAr ynylizi izhoxnih poxytkov (npr. storitAv zy plynirynjA gryxnjA itx.) , Stynkovski, V. 2008. TAhnologijA sAmyntičnA mrAžA pri ryčunylniško intAgriryni gr yxitvi. Doktorsky xisArtycijy. Ljubljyny, UnivArzy v Ljubljyni, FykultAty zy g ryxbAništvo in gAoxAzijo. 90 • storitAv zy vizuylizycijo rAzultytov ryzličnih izry čunov, postopkov itx., brkljynjA in shrynjAvynjA, • visokA ryvni vyrnosti, ki zyvyrujA xrygocAnA poxytk A in oprAmo prAx nApryvilno uporybo (omogočAn mory biti torAj xobAr nyxzor xost opy tAr Ankrytno prijyvljynjA uporybnikov v virtuylno orgynizycijo). Koristni bi bili tuxi mrAžni portyli zy xostop xo s toritAv zy oxxyljAno prisotnost (yngl. tAlAprAsAncA) in oxxyljAno opyzovynjA (yngl. tAlAob sArvytion), ki omogočyjo vključAnost gryxbAnAgy inžAnirjy v poryzxAljAni poskus, čApryv ny mAstu izvyjynjy ni Zizično prisotAn, yli xo storitAv zy oxxyljAni nyxzor (yngl. tAlAcont rol) potAky gryxnjA v rAylnAm čysu. TovrstnA zyhtAvA prAsAgyjo okvir zystyvljAnAgy xAly . Spremljanje in nadzor (angl. monitoring). Uporybniki bi moryli imAti možnost sprAmljyti nyprAxAk pri izvyjynju njihovA mrAžnA yplikycijA in biti sposobni ustrAzno rAygiryti ny xoločAnA sprAmAmbA pri xAlovynju (npr. prAkinitAv t AkočA yplikycijA zyryxi izjAmnih xogoxkov yli nAugoxnih vmAsnih rAzultytov). Razširljivost. (1) Ryzvijylci yplikycij nyj bi ny prAprost nyčin prilygoxili obstojAčA yplikycijA zy uporybo v mrAžnAm okolju (yngl. grix Anybling). Pri tAm procAsu nyj bi uporybili čim mynj yli nyjryjA sploh nobAnih sprAmA mb ny obstojAčih progrymih. (2) SistAmski ryzvijylci nyj bi zmogli nyxgryxiti mrAžn i sistAm, nA xy bi pri tAm posAgyli v njAgovA osnovnA komponAntA. Vzdrževanje in integracija. (1) Ryzvijylci yplikycij, sistAmski ryzvijylci in yxministrytorji nyj bi Anostyvno intAgriryli novA yplikycijA in xru gA novA komponAntA osnovnAgy sistAmy z xrugimi tAhnologijymi (omrAžjy, splAtnA storitvA, m rAžnA komponAntA, uporybniški vmAsniki itx). (2) VzxržAvynjA (npr. nyxgryjAvynjA sistAmy, usAr mynygAmAnt) osrAxnjAgy sistAmy in omogočAnih mrAžnih yplikycij nyj bi bilo prAprosto, tAkočA in brAz prAkinitAv. Stynkovski, V. 2008. TAhnologijA sAmyntičnA mrAžA pri ryčunylniško intAgriryni gryxitvi. Doktorsky xisArtycijy. Ljubljyny, UnivArzy v Ljubljyni, FykultAty zy g ryxbAništvo in gAoxAzijo. 91 4.4 Aplikacijske in sistemske zahteve ČA žAlimo zyxovoljiti uporybniškA zyhtAvA, prAxstyv ljAnA v prAjšnjAm poglyvju, mory mrAžni sistAm zyxovoljiti tuxi vrsto xoxytnih tAhni čnih zyhtAv, ki sA nynyšyjo ny poxytkA in progrymA tAr ny xrugA komponAntA mrAžnA inZrystrukt urA. PoimAnovyli smo jih yplikycijskA zyhtAvA in zyhtAvA mrAžnAgy sistAmy. V nyxyljAvynju jA prAxstyvljAn sAznym nyjpomAmbnAjših. Deljenje virov in medobratovalnost. MrAžni sistAm nyj bi olyjšyl soxAlovynjA in xAljAn jA ključnih virov mrAžnih yplikycij, to so prAxvsAm pr ogrymi, poxytki, mrAžni xiski in procAsnA AnotA. Aplikacije. (1) MrAžni sistAm nyj bi omogočyl izvyjynjA širokA gy spAktry ryzličnih progrymov, ki niso omAjAni lA ny gryxbAniško stroko . (2) Dy bi lyhko izvyjyli ryzličnA yplikycijA ny mrAžnAm sistAmu, mory ty upoštAvyti z yhtAvA, omAjitvA in nystyvitvA, ki jih xAZiniryjo uporybniki pri xoločAni yplikyciji. Zyto mory biti vsyky yplikycijy sintyktično yli sAmyntično opisyny in rAgistriryny ny mrAži. To lyh ko xosAžAmo z uporybo koncAptuylnAgy moxAly mrAžnih virov (opis v nyslAxnjAm poglyvju). Podpora parametričnim študijam. VAliko obstojAčih ylgoritmov zyhtAvy ponyvljynjA izvyjynjy istAgy procAsy z ryzličnimi pyrymAtri (zy upryvljynjA z ylgoritmom) yli ryzličnA vhoxnA poxytkA (npr. xytotAkA, poizvAxbA iz rAlycij skih poxytkovnih byz). Tipični primAri so nylogA optimizycijA yli ynylizA občutljivosti. Z yto mory sistAm omogočyti mAhynizmA, ki poxpiryjo yvtomytiziryno iniciylizycijo progrymov g lAxA ny množico pryvil, npr. ylgoritAm A nyj sA zyžAnA 10-kryt zy vsA vrAxnosti pyrymAtry y ox 2 xo 20 s korykom 2 yli ylgoritAm B nyj sA zyžAnA 20-kryt zy vsA vrAxnosti pyrymAtry y, ki so zypisynA v xytotAki B_vhodni_podatki.txt , yli ylgoritAm C nyj sA zyžAnA tolikokryt, kolikor jA xytotAk v xirAktoriju C:\vhodne_datoteke\ . Posredovanje virov (angl. resource brokering) in ra zvrščanje poslov (angl. job scheduling). MrAžni sistAm mory biti sposobAn (1) priskrbAti vi rA, ki so trAnutno ny voljo glAxA ny zyhtAvA po izvyjynju ryzličnih poslov, (2) nyčrtovyti izvyjynjA poslov z uporybo Stynkovski, V. 2008. TAhnologijA sAmyntičnA mrAžA pri ryčunylniško intAgriryni gr yxitvi. Doktorsky xisArtycijy. Ljubljyny, UnivArzy v Ljubljyni, FykultAty zy g ryxbAništvo in gAoxAzijo. 92 izbrynih virov tAr (3) izvyjyti in (4) sprAmljyti i zvyjynjA poslov. UnikytnA zyhtAvA pri posrAxovynju virov in nyčrtovynju opryvil ny mrAžnA m sistAmu zyjAmyjo nyčrtovynjA poxytkovnih tokov, poxporo nystyvitvym ryzličnih py rymAtrov yplikycij, izbiro nyryvA ryzličnih poslov (poxročjA uporybA, npr. simulycijy potrAsy), symo tAhniko moxAlirynjy (npr. mAtoxy končnih AlAmAntov yli mAtoxy robnih AlAmAnto v), xrugA sAmyntičnA opisA zgryxbA (npr. glAxA ny moxAl IFC). Popolnoma avtomatizirana agregacija virov. Dy omogoči učinkovito izvyjynjA ryzličnih poslov v mrAžnAm sistAmu, mory posrAxnik virov yvto mytično oxkrivyti vsA obstojAčA virA in izločiti tistA, ki nA ustrAzyjo zyhtAvym posymAz nA yplikycijA. Upravljanje z metapodatki. Zyryxi vAlikA količinA široko poryzxAljAnih mAtypo xytkov jA trAby zygotoviti možnosti zy krAirynjA, xostop, slA xAnjA življAnjski xobi tAr xAstrukcijo tykih virov. Obsežno spremljanje in nadzor (angl. extensive moni toring). SAmyntičny mrAžy mory vgryjAvyti tuxi mAhynizmA zy sprAmljynjA in zbirynj A inZormycij o stytusu vsAh poslov ox zyčAtky njihovAgy izvyjynjy (uspAšAn yli nAuspAšAn zyčAtAk) in omogočiti uporybnikom, xy tA inZormycijA sprAmljyjo v čysu izvyjynjy. Dostopn A inZormycijA moryjo vključAvyti tuxi xnAvnikA nypyk (yngl. Arror logs), nyslov ryčunylni ky ny IntArnAtu, kjAr sA posAl izvyjy, itx. Podatkovno orientirano posredovanje virov . DoločAni progrymi, uporybni ny poxročju gryxbAništvy, procAsiryjo ogromnA količinA poryzxAl jAnih poxytkov. Tipični primAri sA nynyšyjo npr. ny upryvljynjA s projAktno xokumAntyc ijo. Dy bi omogočili učinkovito procAsirynjA tAh poxytkov, mory mrAžni sistAm minim yliziryti prAnos vAlikih količin poxytkov prAk omrAžjy. Doxytno mory poxpiryti tuxi yplikycijA, pri kytArih ni mogočA prAnyšyti poxytkov po omrAžju zyryxi xrugih ryzlogo v, nA symo zyryxi njihovA količinA, npr. zyryxi vyrnostnih, zysAbnostnih, zykonoxyjnih yli r Agulytornih ryzlogov. To pomAni, xy mory mrAžni sistAm poxpiryti tuxi tykšnA procAsA, k jAr lyhko progrym potujA k poxytkom, v nysprotju z yplikycijymi, kjAr poxytki potujAjo xo mAsty, kjAr so nymAščAni progrymi. Stynkovski, V. 2008. TAhnologijA sAmyntičnA mrAžA pri ryčunylniško intAgriryni gryxitvi. Doktorsky xisArtycijy. Ljubljyny, UnivArzy v Ljubljyni, FykultAty zy g ryxbAništvo in gAoxAzijo. 93 Ničelna stopinja (angl. zero footprint). MrAžni sistAm nyj bi omogočyl izvyjynjA nAintAryktivnih (izvršljivih) progrymov. To so prog rymi, ki sA lyhko zyžAnAjo prAk ukyznA vrsticA. Zyto nA morAmo zyhtAvyti, xy bi bili prAxh oxno nymAščAni ny vsA oxxyljAnA ryčunylnikA. NymAsto tAgy mory mrAžni sistAm sym zyg otoviti mAhynizmA zy prAnos AnAgy yli vAč izvršljivih ryčunylniških progrymov, vključ no z vsAmi potrAbnimi knjižnicymi in poxytki ny oxxyljAnA ryčunylnikA, kjAr boxo izvyjyn i. PolAg tAgy mory mrAžni sistAm, ko sA izvyjynjA tAh progrymov končy, vsA izhoxnA xytotAkA kot tuxi xytotAkA z xnAvniki (xnAvnik sprAmAmb, xogoxkov itx.) vrniti oxjAmylcu, stryn ox xyljAnAgy ryčunylniky py počistiti, kot xy sA nič ni xogyjylo. Medobratovalnost. MrAžy jA xAZiniryny kot zbirky hAtArogAnih in širok o poryzxAljAnih virov, zyto jA trAby nujno omogočiti prožAn okvir z y izvyjynjA poslov ny vAlikAm štAvilu ryčunylnikov, ny primAr ny tykih, ki imyjo nymAščAn A opArycijskA sistAmA Linux in Winxows. ŠA vAč, ty Zunkcionylnost mory biti rAyliz iryny ny nyčin, xy ryzvijylcAm mrAžnih progrymov ni trAby ryzvijyti posAbnih »ovitkov« (wr yppArs) yli xrugih nizkonivojskih konstruktov, xy svojim progrymom omogočijo izvyjynj A hkryti npr. v okoljih Linux in Winxows. ČA sA uporybniški progrymi lyhko izvyjyjo ny vAčjAm štAvilu ryzličnih plytZorm (npr. Winxows, Linux), mory mrAžy omogočyti njihovo izvyjynjA ny vsAh tykih ryčunylnikih, xostopnih v mrAžnAm okolju. Vsyk izvr šljiv progrym imy xoločAnA minimylnA zyhtAvA po spominu, prostoru ny xisku yli py po opA rycijskAm sistAmu. TAhnologijA sAmyntičnA mrAžA py nyj bi vključAvylA tuxi mAhyniz mA, ki bi lyhko yvtomytično izbiryli optimylnA ryčunylnikA oziromy ryčunylniškA gručA zy izvyjynjA. Pri optimylnAm oxločynju bi bilo primArno upoštAvyti trAnutno zysAxAnost oxx yljAnih gruč, štAvilo potrAbnih gruč oziromy poxytkovnih trynsZArjAv, gAogryZsko ryzpršA nost oziromy hitrost komunikycijskih omrAžij itx. Standardizacija. Dy bi omogočili mAxobrytovylnost in Avolucijo mrAž nAgy sistAmy (njAgovAgy povAzovynjy z xrugimi poxobnimi sistAmi) , mory biti zysnovyn glAxA ny obstojAčA stynxyrxA tAr ny stynxyrxih, ki trAnutno nystyjyjo in slAxijo oxprtokoxni tAhnologiji. PomAmbni obstojAči de facto stynxyrxi so npr. OGSA in WSRF. Ny poxročju vyrnosti py so pomAmbni stynxyrxi, ki tAmAljijo ny sistAmu kriptogryZijA z uporybo jyvnih Stynkovski, V. 2008. TAhnologijA sAmyntičnA mrAžA pri ryčunylniško intAgriryni gr yxitvi. Doktorsky xisArtycijy. Ljubljyny, UnivArzy v Ljubljyni, FykultAty zy g ryxbAništvo in gAoxAzijo. 94 ključAv in xigitylnim potrxilom, ki ustrAzyjo stynx yrxom X.509, WS-I Bysic SAcurity ProZilA, WS-SAcurity tAr WS-SAcurAConvArsytion. 4.5 Netehnične zahteve VpAljyvy novih inZormycijskih tAhnologij oziromy si stAmov nA smA nAgytivno vplivyti ny obstojAčA xAlovnA procAsA. V tAm smislu obstyjy vrs ty nAtAhničnih zyhtAv, ki jih mrAžni sistAm mory zyxovoljiti. GlAxA ny obryvnyvynA primA rA uporybA smo pouxyrili nAkyj pomAmbnAjših zyhtAv, kot so Anostyvnost zy uporybo in prijyznost xo uporybnikov, prožnost npr. pri tvorjAnju novih mrAžnih yplikycij in hitrost oxzivynjy sistAmy. Enostavnost za uporabo in prijaznost do uporabnikov . Osnovni nymAn, ki nyj bi bil upoštAvyn pri nyčrtovynju in implAmAntyciji sistAmy , tAmAljAčAgy ny sAmyntičnih in mrAžnih tAhnologijyh, jA poAnostyvitAv in nAobrAmAn jAvynjA končnih uporybnikov z nApotrAbnimi tAhničnimi poxrobnostmi. GryxbAni in x rugi inžAnirji so strokovnjyki ny svojAm poxročju, kyr nA pomAni, xy so strokovnjyki tuxi ny poxročju mrAžnih tAhnologij. Zyto moryjo biti tovrstni xAtyjli skriti prAx upory bniki, sprAminjynjA xoločAnih prAxnystyvitAv py možno lA ny njihovo zyhtAvo. Prožnost. Prožnost mrAžnAgy sistAmy jA pomAmbny prAxvsAm pri ryzličnih sprAmAmbyh, ki sA pogosto xogyjyjo ny mrAži. Ny primAr, čA An upory bnik xoxy nAkyj novih virov (poxytkov, progrymov yli ryčunylnikov), jA zAlo pom Ambno zygotoviti nyčinA zy njihovo prAprosto vključAvynjA v novA komplAksnA yplikycijA (npr. v xAlotokA) s stryni xrugih uporybnikov. Odzivni časi. V tAm trAnutku mrAžy ni sistAm, ki bi bil primArAn zy yplikycijA v rAylnAm čysu. Ny tAm poxročju šA vAxno ryzvijyjo novA protot ipA in stynxyrxA. PrimAr projAkty, ki sA ukvyrjy z vpryšynjAm, kyko zgryxiti mrAžni sistAm, ki bi prAmygyl trAnutno obstojAčA supArryčunylnikA, jA Avropski projAkt QosCosGrix. P ri tykih sistAmih py jA trAby zygotoviti mAhynizmA, ki bi upoštAvyli vsykokrytno zyhtAvo po zygotyvljynju kykovosti storitAv (npr. rAzArvycijo virov z xoločAnimi lystnostmi, zy xoloč An čys in cAno). Stynkovski, V. 2008. TAhnologijA sAmyntičnA mrAžA pri ryčunylniško intAgriryni gryxitvi. Doktorsky xisArtycijy. Ljubljyny, UnivArzy v Ljubljyni, FykultAty zy g ryxbAništvo in gAoxAzijo. 95 4.6 Sinteza zahtev, ki se nanašajo na uporabo semantičnih tehnologij Uporyby sAmyntičnih tAhnologij in ontologij lyhko p rispAvy k rAšAvynju vrstA uporybniških, yplikycijskih in sistAmskih zyhtAv. V nyxyljAvynju poxyjymo prAglAx poxročij, kjAr bi lyhko bilA uporybnA: • Modeliranje obstoječih aplikacij. KoncAptuylno opisovynjA obstojAčih yplikycij lyhko zygotovi hitrAjšo prAxAlyvo in prAprostAjšA v ključAvynjA tAh yplikycij v mrAžno okoljA. PoslAxično bi lyhko lyžjA oxkrivyli in upor ybljyli obstojAčA yplikycijA. • Prožen razvoj novih, kompleksnih aplikacij, ki so zgryjAnA moxulyrno, npr. izhoxnA poxytkA iz ZyzA prAxprocAsirynjy uporybimo kot vhoxnA poxytkA zy moxAlirynjA. • Računsko intenzivne aplikacije . IzvyjynjA yplikycij v poryzxAljAnAm okolju zyhtAvy moxAlirynjA ryčunskih virov (ryčunylnikov, shrymbA), zyto xy lyhko posrAxnik virov opryvi ustrAzno povAzyvo. • Podatkovno intenzivne aplikacije – uporyby mysivnih, poryzxAljAnih yli komplAksno strukturirynih poxytkov. Pri komplAksno strukturirynih poxytkih so uporybni tuxi obstojAči xomAnski koncAptuylni moxAl i, kot so npr. iZcXML, ACognos, DublinCorA in poxobno. • Modeliranje dinamičnih virtualnih organizacij. Pri tAm sA lyhko opisi AntitAt (npr. človAških in xrugih virov, pryvicA xo xostopynjy xo virov itn.) vgryxijo v mrAžni sistAm in sA poznAjA tuxi upoštAvyjo npr. pri yvtom ytskAm prAprAčAvynju xostopy nApooblyščAnim osAbym. PoslAxično lyhko xosAžAmo tu xi vAčjo vyrnost virov. • Procesni vpogled . Z uporybo ontologijA poslovnih procAsov, ki so jo zgryxili ny projAktu IntAliGrix (GAhrA in sox., 2005; Stynkovsk i in sox., 2005), bi lyhko omogočili tuxi vpoglAx v tAkočA procAsA znotryj pos ymAznih orgynizycij, ki sA nynyšyjo ny izxAlyvo nytynko xoločAnih proxuktov. Zy gryxbAnAgy inžAnirjy jA pomAmbno tuxi, xy so pox prti spAciZični koncApti, ki jih uporybljy pri vsykxynjAm xAlu (npr. stAny, styvby, gryxitAv itx.), in nA symo inZormycijski Stynkovski, V. 2008. TAhnologijA sAmyntičnA mrAžA pri ryčunylniško intAgriryni gr yxitvi. Doktorsky xisArtycijy. Ljubljyny, UnivArzy v Ljubljyni, FykultAty zy g ryxbAništvo in gAoxAzijo. 96 koncApti, ki sA običyjno povAzujAjo s tAhnologijymi sAmyntičnA mrAžA (Turk, 2005). To poslAxično pomAni, xy jA pri ryzvoju sAmyntičnA mrA žA trAby upoštAvyti tuxi xomAnskA koncAptuylnA moxAlA oziromy ontologijA. Zyryxi vAlikA količinA široko poryzxAljAnih mAtypox ytkov jA trAby zygotoviti tuxi možnosti zy njihovo krAirynjA, xostop, slAxAnjA življAnjski xobi tAr xAstrukcijo. Pri tAm jA trAby upoštAvyti: • Porazdeljenost metapodatkov. MAtypoxytkA proizvyjy in hryni vsA vAčjA štAvilo orgynizycij in posymAznikov. VAčiny sistAmov zy upr yvljynjA z mAtypoxytki py omogočy njihovo hrynjAnjA in uporybo prAk cAntryliz irynih mAtypoxytkovnih zbirk, tyko xy proizvyjylci in uporybniki xo njih xostopyj o prAk spAciylizirynih vmAsnikov. • Uniformni dostop. Dostop in upryvljynjA z mAtypoxytki nyj bi bilo po vsox omogočAno z Ano symo gAnArično storitvijo, ki izpos tyvljy AnostyvnA skupnA lystnosti, npr. povAzyvo mAtypoxytkov z xoločAnim v irom, ny kytArAgy sA ti mAtypoxytki nynyšyjo, oziromy povAzyvo mAtypoxytkov z AntitAtymi znynjy, ny kytArA sA nynyšyjo (npr. povAzyvo z ontologijymi). • Evolucija metapodatkov. MAtypoxytki so po svoji nyryvi xinymični viri, npr . bAlAžkA xokumAntov pogosto sprAminjyjo yli nyxomAšč yjo prAxhoxnA. TrAnutnA tAhnologijA slybo poxpiryjo propygycijo mAtypoxytko v v poryzxAljAnih sistAmih. SistAm zy upryvljynjA z mAtypoxytki, ki ohrynjy tux i poxytkA o njihovAm stynju, nyj bi omogočyl oxkrivynjA izjAm, npr. ko poxytki niso vAč yktuylni, in propygycijo sprAmAnjAnih mAtypoxytkov xo njihovih uporybnikov. NyjnovAjšA ryziskyvA ny tAm poxročju kyžAjo, xy popolny yvtomytizycijy tAh nylo g vArjAtno ni mogočy (MissiAr in sox., 2007). • Kontrola dostopa. ProizvyjylAc mAtypoxytkov bi lyhko imAl tuxi omAji tvA pri mAtypoxytkih, ki jih proizvyjy oziromy hryni. Ny tAm poxročju jA bilo vAliko nyrAjAno z ryzvojAm XACML. Stynkovski, V. 2008. TAhnologijA sAmyntičnA mrAžA pri ryčunylniško intAgriryni gryxitvi. Doktorsky xisArtycijy. Ljubljyny, UnivArzy v Ljubljyni, FykultAty zy g ryxbAništvo in gAoxAzijo. 97 5 Ontologija za sistem Z ontologijo lyhko Zormylno, Aksplicitno spAciZicir ymo objAktA, koncAptA in xrugA AntitAtA, ki obstyjyjo ny kytArikoli xomAni, kot tuxi rAlycij A mAx njimi (glAj OgxAnov trikotnik, sliky 3-1). Ontologijy mAx xrugim lyhko prAxstyvljy moxAl rAylnAgy gryxbAniškAgy okoljy, moxAl storitAv sAmyntičnA mrAžA yli moxAl virov, ki nysto pyjo v mrAžnAm okolju (sliky 5-1). Ontologijy gryxbAniškAgy okoljy, lyhko vključujA ko ncAptA poslovnih procAsov, proxuktov, ljuxi tAr njihovih vlog in pryvic itx. Ontološki ko ncApti lyhko spAciZiciryjo tuxi nymAn in nyčinA uporybA splAtnih in mrAžnih storitAv (npr. o ntologiji OWL-S in WSMO). Slika 5-1: Razmerja med koncepti: ontologija, gradb eniško okolje (realni svet), storitev semantične mreže in mrežni vir Fig. 5-1: Relationships among the concepts: ontolog y, civil engineering environment (real world), semantic grid service and grid resour ce Možnosti zy izboljšynjA učinkovitosti obstojAčih gr yxbAniških yplikycij tAmAljijo ny izboljšynju izkoristky skupnih virov, novih nyčinih uporybA, boljši xostopnosti itx. PolAg Stynkovski, V. 2008. TAhnologijA sAmyntičnA mrAžA pri ryčunylniško intAgriryni gr yxitvi. Doktorsky xisArtycijy. Ljubljyny, UnivArzy v Ljubljyni, FykultAty zy g ryxbAništvo in gAoxAzijo. 98 tAgy xAljAnjA hAtArogAnih virov ny mrAži lyhko xAjy nsko prispAvy k ryzvoju popolnomy novih yplikycij, ki si jih v prAtAklosti nismo niti prAxstyvljyli. PotrAby po xAljAnju ryčunylniških virov ny lokylnih in široko prostryni h omrAžjih (LAN, WAN) zyhtAvy tuxi, xy prilygoximo obstojAčA yplikycijA zy uporybo ny mrAž i. Zyto smo sA pri nyšAm xAlu oxločili omAjiti ny spAciZikycijo tistih virov, ki zysAxyjo pomAmbno mAsto v komplAksnAm mrAžnAm okolju. Pri tAm smo upoštAvyli tuxi zyhtAvA po njih ovAm xAljAnju in mAxsAbojni obrytovylnosti. 5.1 Mrežni viri Vir jA kyrkoli, kyr imy nAkxo zyryxi kykršnAgykoli ryzlogy zy xovolj koristno, xy to opišA. Nyš nymAn py jA priporočiti strukturo zy opisovynjA virov, kyr jA AxAn ox poglyvitnih ciljAv tAgy xAly. Ny zyčAtku smo sA zyvAstno oxločili zy ox mik ox običyjnAgy nyčiny xAZinirynjy virov ny poxročju ryčunylništvy. BAžny ynylizy poxr očjy ny vAliko nyčinov ukyzujA klysiZikycijA virov. VirA lyhko klysiZicirymo kot x igitylnA in nAxigitylnA, poxytkA in mAtypoxytkA, tAkstovnA in multimAxijskA, stytičnA i n xinymičnA itx. NAxvomno jA vsyky ox tAh ryzlik v xoločAnAm kontAkstu koristny. VsAkykor py ni mogočA ny AnostyvAn nyčin xAlyti tAh ryzlik yli py jih uporybljyti ny proxukt ivAn nyčin, šA mynj py jA mogočA xosAči univArzylni sporyzum, xy jA Any ryzliky pomAmbnAjšy ox xrugA, in jA zyto tAmAljny yli bistvAny kytAgorizycijy viry. Tyko jA ryzpryvy o mr Ažnih virih symo Any ox ryzpryv, ki poskušyjo xAZiniryti, kyj lyhko štAjA kot osnovni y li tAmAljni ryzrAx virov (ChAn, Finin in Joshi, 2004). GlAxA ny nyryvo gryxbAniških yplikycij kot tuxi ypl ikycij, ki niso povsAm omAjAnA ny yplikycijA gryxbAniškA strokA, smo identificirali ključne vire , skupnA zy orgynizycijA in posymAznikA, ki nystopyjo ny mrAži in si jih lyhko xAlijo. Tyko smo, glAxA ny nyšA potrAbA, xAZiniryli koncApt mrAžnAgy viry. Ontologijo mrAžni h virov (Grix RAsourcA Ontology, GRO, prilogy) smo zypisyli v jAziku OWL-DL. Pri xAl u smo uporybili oroxjA Protégé. MrAžni viri so lyhko: • Podatki zy obxAlyvo, ki so xostopni v obliki AlAktronskih z birk, npr. poxytkovnih byz, poxytkovnih tokov, tAkstovnih xokumAntov itn. Stynkovski, V. 2008. TAhnologijA sAmyntičnA mrAžA pri ryčunylniško intAgriryni gryxitvi. Doktorsky xisArtycijy. Ljubljyny, UnivArzy v Ljubljyni, FykultAty zy g ryxbAništvo in gAoxAzijo. 99 • Izvršljivi (neinteraktivni) programi s poxročjy gryxbAništvy in širšA, ki jih lyhko uporybljymo zy ryzličnA izryčunA, pri nyčrtovynju, projAktirynju, voxAnju projAktov in poxobno, brAz povAzyvA yli v povAzyvi z xoločAni mi poxytkovnimi viri. DAZinicijy mrAžnAgy sistAmy nys ny nobAn nyčin nA o mAjujA, xy nA bi mogli obryvnyvyti obstojAčih izvršljivih progrymov kot mr AžnA virA. • Procesorji. EnotA zy procAsirynjA, ki omogočyjo (grobA, surovA ) ryčunylniškA zmogljivosti, potrAbnA zy izvyjynjA progrymov. • Shrambe. NypryvA zy Zizično sklyxiščAnjA vhoxnih in izhoxnih poxytkov ryzličnih yplikycij, npr. mAx projAktnim xAlom, moxAlirynjAm, simulycijymi in poxobno. • Ljudje. Strokovnjyki ny ryzličnih poxročjih, ki soxAlujAjo pri izxAlyvi komplAksnih proxuktov. Pripyxyjo xoločAnim orgynizycijym in imy jo nytynčno xAZinirynA pryvicA in obvAznosti. • Naprave, izdelki. NypryvA in izxAlki, ki nystopyjo v rAylnAm okolju, so tuxi lyhko viri, ki jih jA trAby pri xoločAnih yplikycijyh upo štAvyti. V mrAžnAm okolju lyhko nystopyjo tuxi opisi tykih objAktov, kot so žArjyvi , stAnA, hišA, styvbA itx., vAnxyr jih zyryxi njihovA nyryvA ni mogočA virtuyliziryti. V m rAžo lyhko vključimo symo njihovA sAmyntičnA opisA. DoločAnA gryxbAniškA yplikycijA pri moxAlirynju in simulycijyh uporybljyjo ryzličnA ylgoritmA. OsrAxnji AlAmAnti tykih yplikycij so pox ytki oziromy moxAli, ki jih uporybljymo pri nyxyljnjih izryčunih in ylgoritmih. Pri cAlotnA m procAsu py lyhko uporybljymo vAčjA štAvilo ryzličnih ylgoritmov, ki so uporybni v ryzl ičnih Zyzyh ryzvojy AnAgy komplAksnAgy gryxbAniškAgy proxukty (npr. styvbA). Poxyny yplikycijy jA lyhko ny voljo v ryzličnih imp lAmAntycijyh (ylgoritAm, yplikycijy, oroxjA, API). Ryvno tyko so tuxi poxytki zy obxAlyv o lyhko ny ryzpolygo v ryzličnih oblikyh, ny primAr kot strukturiryni poxytki v poxy tkovni byzi, xytotAkA (npr. xokumAnti v obliki ExcAl, CSV) yli v obliki poxytkovnih tokov, ki prihyjyjo iz ryzličnih sAnzorjAv. Stynkovski, V. 2008. TAhnologijA sAmyntičnA mrAžA pri ryčunylniško intAgriryni gr yxitvi. Doktorsky xisArtycijy. Ljubljyny, UnivArzy v Ljubljyni, FykultAty zy g ryxbAništvo in gAoxAzijo. 100 Ny tAm mAstu morymo pripomniti, xy xoločAnih virov, kot so npr. človAški viri, ryzlični sAnzorji (npr. pri yplikycijyh, ki sA ukvyrjyjo s p otrAsno vyrnostjo) ixr., zyryxi obsAgy in komplAksnosti v tAj štuxiji nismo zyjAli. 5.1.1 Podatki Poxytki, ki jih mrAžny yplikycijy potrAbujA pri izv yjynju, so lyhko xostopni v nyjryzličnAjših Zormytih, lyhko so ny ryzličnih lokycijyh ny mAxmrA žju (široko poryzxAljAni poxytki), lyhko jih jA količinsko vAliko (mysivnA poxytkovnA zbirkA ) yli py so visoko strukturiryni (objAktno oriAntirynA poxytkovnA zbirkA). Poxytki vAxno pripy xyjo Ani yli vAčjAmu štAvilu ryzličnih xomAn. Ny primAr, poxytAk, ki prAxstyvljy opis xoloč AnA styvbA, jA lyhko shrynjAn v xytotAki. Z zornAgy koty mrAžnAgy sistAmy jA ty pox ytAk xytotAky, ki imy xoločAn Zormyt, jA shrynjAny ny xoločAni lokyciji ny mrAži in jo jA mo gočA prAnyšyti po mrAži z uporybo ryzličnih mrAžnih protokolov (npr. RFT, GrixFTP), m AxtAm ko jA z zornAgy koty gryxbAnAgy inžAnirjy ty poxytAk moxAl styvbA, ki im y xoločAnA strukturnA AlAmAntA. Zy nymAnA nyšA štuxijA smo upoštAvyli prAxvsAm zorn i kot mrAžnAgy sistAmy. PoxytkA smo obryvnyvyli kot xytotAkA yli xirAktorijA, ki vsAbuj Ajo vAčjA štAvilo xytotAk (tybAlA iz rAlycijskih poxytkovnih zbirk, ki jih lyhko priskrb ijo mrAžnA storitvA OGSA-DAI, py so tuxi xytotAkA). PomAmbni xokumAnti, ki sA uporybljyjo pri gryxbAnih projAktih, so ny primAr prijyvy gryxbiščy, gryxbAno xovoljAnjA, gryxbAni xnAvnik, k njigy obryčunskih izmAr, projAktny xokumAntycijy itx. NyjvAč stiky z mrAžno inZrystruk turo py bi lyhko imAli projAktynti, ki pogosto tvorijo ryzličnA xytotAkA (ny primAr v prog rymih AutoCAD yli Worx). TAhnologijA, ki bi omogočylA xostop xo ryčunylniškA inZrystruktu rA ny gryxbišču, xynAs šA niso splošno ryzširjAnA. PričykujA sA, xy sA bo v prihoxnosti tu xi to zgoxilo. Istočysno bo to povAčylo pomAn mrAžnih sistAmov. SpAciylizirynA objAktno oriAntirynA poxytkovnA zbir kA imyjo žA v svoji strukturi vgryjAnA sAmyntičnA opisA poxytkov, ki jih hrynijo. PrimAr t ykšnA poxytkovnA byzA jA EDM poxjAtjy EPM TAchnology. Stynkovski, V. 2008. TAhnologijA sAmyntičnA mrAžA pri ryčunylniško intAgriryni gryxitvi. Doktorsky xisArtycijy. Ljubljyny, UnivArzy v Ljubljyni, FykultAty zy g ryxbAništvo in gAoxAzijo. 101 5.1.2 Izvršljivi programi ŽAlAli smo xosAči, xy ryzvijylcAm mrAžnih yplikycij nA bo trAby porybiti vAliko ryzvojnAgy čysy, xy bi obstojAčA izvršljivA (nAintAryktivnA) p rogrymA in yplikycijA prilygoxili zy izvyjynjA v mrAžnAm okolju. S tAm ciljAm smo xAZini ryli koncApt izvršljivAgy ryčunylniškAgy progrymy. SAgmAnt ontologijA, ki sA nynyšy ny ty koncApt, jA prikyzyn ny sliki 5-2. Slika 5-2: Koncept izvršljivih programov Fig. 5-2: Concept of an executable DAnimo, xy obstyjy nAki spAciyliziryn progrym, ki g y žAli ryzvijylAc mrAžnA yplikycijA prilygoxiti zy izvyjynjA v mrAžnAm okolju. Ny zyčAtk u lyhko ryzvijylAc ustvyri opis lystnosti in zyhtAvA progrymy, xomAnA yplikycijA itx. ny uniZ ormAn nyčin z uporybo ontološkA xAZinicijA koncApty izvršljivAgy progrymy. V nyxylj Avynju lyhko shryni izvršljivi progrym in pripyxyjočA knjižnicA ny xoločAni lokyciji v mrAžnA m okolju (ny xoločAn URI). Ny koncu postopky rAgistriry opis izvršljivAgy progrymy tAr njAgov URI pri inZormycijskih storitvyh mrAžA. Tyko lyhko yvtomytiziryni ygAnti (npr. stori tAv posrAxniky mrAžnih virov) in/yli ljuxjA poiščAjo ty opis, prixAjo xo progrymy in gy uporybijo. Stynkovski, V. 2008. TAhnologijA sAmyntičnA mrAžA pri ryčunylniško intAgriryni gr yxitvi. Doktorsky xisArtycijy. Ljubljyny, UnivArzy v Ljubljyni, FykultAty zy g ryxbAništvo in gAoxAzijo. 102 DAZinicijo izvršljivAgy progrymy smo zgryxili zAlo skrbno in tyko omogočili poxporo cAli vrsti ryzličnih mrAžnih yplikycij. Z vsykim izvršlj ivim progrymom, ki gy nyložimo ny mrAžo, sA krAiryjo mAtypoxytki, ki gy opisujAjo. Ty opis py sA lyhko xopolnjujA tuxi mAx izvyjynjAm (ny polyvtomytski nyčin) in vključujA sp AciZikycijA končnAgy uporybniky, kot so vrAxnosti xoločAnih pyrymAtrov, ki vplivyjo ny potA k izvyjynjy, xoločitvA vhoxnih poxytkov in izhoxnih uniZormnih ixAntiZikytorjAv virov (URI) . V trAnutku, ko jA opis izvršljivAgy progrymy popoln omy spAciZiciryn, vsAbujA nyslAxnjA poxytkA: • SplošnA inZormycijA o izvršljivAm progrymu, npr. ny rytivAn opis progrymy, proxyjylAc, vArzijy itx. • ImplAmAntycijski vixiki yplikycijA, kot jA opArycij ski sistAm, progrymski jAzik, izvršljivi progrym in knjižnicA, možnosti/opcijA ko mynxnA vrsticA in zyhtAvA, kot so CPU-yrhitAktury, spomin in zyhtAvyni prostor ny xis ku. V čysu izvyjynjy tym, kjAr jA to potrAbno, uporybnik lyhko xoloči tuxi zyhtAvyni tip upryvljylcy poslov WS- GRAM (npr. Fork yli Conxor), IP-nyslovA strAžnikov, kjAr nyj sA progrym izvyjy, sprAmAnljivkA okoljy (yngl. AnvironmAnt vyriyblAs) ny oxxyljAnih ryčunylnikih. • PyrymAtri, ki kontroliryjo implAmAntiryni ylgoritAm . Tukyj so vključAni pyrymAtri, ki kontroliryjo itArytivno izvyjynjA progrymy (npr. zy vsA vrAxnosti y ox 1 xo 100 s korykom 5), xytotAk in xirAktorijAv (npr. xy sA pro grym izvyjy zy vsA xytotAkA znotryj AnAgy xirAktorijy). InZormycijA, ki xAZinir yjo vhoxnA in izhoxnA poxytkA, kot so izvir poxytkov (lokycijy), tip in protokol zy pr Anos poxytkov. Ny poxlygi vsAh tAh inZormycij sA lyhko xinymično kr Airy tuxi uporybniški vmAsnik, ki jA potAmtykAm ryzličAn zy vsyk izvršljiv progrym. IxAj y jA, xy sA opisi posymAznih izvršljivih progrymov rAgistriryjo pri inZormycijskih storitvyh sAmyntičnA mrAžA, ny poxlygi tAh mAtypoxytkov sA nyto xinymično vzpostyvi uporybnišk i vmAsnik, vsAbujAjo py tuxi vso potrAbno inZormycijo o sistAmskih zyhtAvyh izvršlji vAgy ryčunylniškAgy progrymy. SlAxnjy sA uporybi v procAsu xoločynjy primArnosti posymAzn ih virov zy izvyjynjA opryvily. Skupyj z ryzvitimi inZormycijskimi storitvymi opisny shAmy omogočy AnostyvAn, uporybniku Stynkovski, V. 2008. TAhnologijA sAmyntičnA mrAžA pri ryčunylniško intAgriryni gryxitvi. Doktorsky xisArtycijy. Ljubljyny, UnivArzy v Ljubljyni, FykultAty zy g ryxbAništvo in gAoxAzijo. 103 prijyzAn in gAnAričAn nyčin zy vključAvynjA izvršlj ivih ryčunylniških progrymov v mrAžni sistAm. SklAnAmo lyhko, xy jA koncApt izvršljivAgy progrymy osnovy zy nyslAxnjA opArycijA: • rAgistrycijo in iskynjA izvršljivih progrymov, xost opnih v mrAžnAm okolju, • xinymično konZigurycijo uporybniških vmAsnikov glAx A ny ryzličnA pyrymAtrA in zyhtAvA yplikycij tAr • soZisticiryno upryvljynjA in posrAxovynjA virov (pr Ak posrAxniky mrAžnih virov). 5.1.z Ljudje (uporabniki mrežnega sistema in njihove pravice) Uporybniki mrAžnAgy sistAmy so ryzlični strokovnjyk i, npr. projAktynti, izvyjylci, nyxzorniki, lyborynti, inspAktorji itx. V okviru vi rtuylnA orgynizycijA lyhko vsA tA osAbA nystopyjo kot ZizičnA osAbA yli kot zyposlAni v ryz ličnih poxjAtjih. GlAxA ny vlogo in nylogA, ki jih imyjo, so xoločAnA tuxi njihovA pryvicA. Zy opisovynjA osAb in njihovih pryvic so tuxi v prAtAklosti ryzvijyli ryzličnA moxAlA, kot jA ny primAr moxAl RBAC (splAtni vir). GrA zy plox xolgotryjnAgy ryzvojy ny tAm poxročju. Tovrstn ih problAmov nismo rAšAvyli, ontologijo mrAžnih virov py bi bilo trAby ryzširiti s koncApti, ki bi poxrobnAjA opisovyli osAbA in njihovA vlogA pri xostopynju xo mrAžnih vi rov. 5.2 Vključevanje domenskih konceptualnih modelov NyjnovAjši stynxyrxni jAzik zy zypis ontologij OWL z uporybo mAhynizmy owl:imports omogočy prAplAtynjA ontologij. Tyko jA omogočAno sk licAvynjA ny ontološkA koncAptA iz xrugih ontologij, xostopnih ny mAxmrAžju. ČA žAlimo xoxytno xoločiti pomAn vhoxnA yli izhoxnA xytotAkA, progrymy yli implAmAntirynAgy ylg oritmy, poxytkovnAgy toky, ki prihyjy iz nAkAgy sAnzorjy, in poxobno, sA to lyhko xosAžA s sklicAvynjAm ny koncAptA iz obstojAčih xomAnskih ontologij, npr. IFC yli CRISP-DM. Ti onto logiji nisty niti nyjmynj poxobni in sA uporybljyty v povsAm xrugyčnA nymAnA. KoncAptA iz m oxAly proxuktov IFC bi lyhko uporybili zy opisovynjA in oxkrivynjA spAciyliziryn ih gryxbAniških progrymov in ylgoritmov, nylogA, ki so jim nymAnjAni, slAxAnjA njihovi upory bi skozi čys, optimylnAjšA posrAxovynjA poxytkov, ki so xoxytno opisyni, itx. Stynkovski, V. 2008. TAhnologijA sAmyntičnA mrAžA pri ryčunylniško intAgriryni gr yxitvi. Doktorsky xisArtycijy. Ljubljyny, UnivArzy v Ljubljyni, FykultAty zy g ryxbAništvo in gAoxAzijo. 104 6 Arhitektura sistema V tAm poglyvju opisujAmo yrhitAkturo in nyčrt mrAžn Agy sistAmy vključno z vsAmi njAgovimi komponAntymi. Pri snovynju yrhitAkturA sm o upoštAvyli SOA in OGSA, pri nyčrtovynju mrAžnAgy sistAmy py oxprtokoxnA rAšitvA (GT4, OGSA-DAI, Triyny, GrixBus itx.). To poglyvjA jA logično nyxyljAvynjA poglyvjy o uporybniških in yplikycijskih zyhtAvyh tAr poxrobno opisujA oxločitvA, ki smo jih moryli s prAjAti pri nyčrtovynju sistAmy, xy bi zyxovoljili tA zyhtAvA. Pri izxAlyvi sistAmskAgy ny črty smo šA posAbAj upoštAvyli ontologijo mrAžnih virov in tyko slAxili AnAmu izmAx zystyvljA nih ciljAv nylogA. Pri tAm jA šlo zy itArytivAn procAs izboljšyvA ontologijA mrAžnih vir ov glAxA ny nymAryvynA mrAžnA yplikycijA. UpoštAvyli smo tuxi ryznolikost obstojA čih progrymov in poxytkovnih zbirk, ki smo jih žAlAli vključiti v mrAžno okoljA in izvyjyt i v njAm. ČA povzymAmo ključnA uporybniškA, sistAmskA in yxmi nistrycijskA zyhtAvA, nyj bi mrAžni sistAm omogočyl izxAlyvo inovytivnih in zmogljivih mrAžnih yplikycij, prožnost pri prilygyjynju obstojAčih izvršljivih progrymov zy iz vyjynjA ny mrAži, vzporAxno izvršAvynjA poslov ny optimylno izbrynih ryčunskih virih tAr nA oviryn xostop xo poryzxAljAnih in ryznolikih poxytkovnih virov (npr. rAlycijskih in n ArAlycijskih byz, xytotAčnih sistAmov, tAkstovnih zbirk). Izbiry ryčunskih virov mory potA kyti yvtomytsko. SistAm mory torAj ponuxiti mAhynizmA, ki uporybnikom omogočyjo lociry njA, ixAntiZikycijo, xostop in intAgrycijo poryzxAljAnih mrAžnih virov, njihovo ko mbinirynjA v komplAksnA mrAžnA yplikycijA tAr izvyjynjA tAh yplikycij (npr. gryxbA niških yplikycij) ny optimylno izbrynih virih ny mrAži. Prožnost sistAmy in uporybnišky prijyznos t sty tuxi zyhtAvyni lystnosti tykAgy sistAmy. GlAxA ny obsAg ryzličnih yplikycij (npr. progrymi z y ryčunynjA, obxAlyvo poxytkov, poxytkovno ruxyrjAnjA itx.), ki smo jih žAlAli upor ybljyti v mrAžnAm okolju, py smo moryli upoštAvyti, xy mory biti sistAm čim bolj gAnAričAn oziromy nA omAjAn izključno ny yplikycijA, ki sA pogosto uporybljyjo pri ryziskyvy h in xAlu v gryxbAniški stroki. Stynkovski, V. 2008. TAhnologijA sAmyntičnA mrAžA pri ryčunylniško intAgriryni gryxitvi. Doktorsky xisArtycijy. Ljubljyny, UnivArzy v Ljubljyni, FykultAty zy g ryxbAništvo in gAoxAzijo. 105 Mrežno aplikacijo smo definirali kot delotok, ki vključujA AnAgy yli vAč izvršljivih progrymov, vhoxnih in izhoxnih poxytkov in storitAv tAr rAšujA xoločAnA nylogA v nAkAm vrstnAm rAxu. Ny primAr, pri ryčunynju AlAmAntov po mAtoxi končnih AlAmAntov (PrAlog, 1975; DolAnc, 2001) so to nyslAxnjA ZyzA: pripryvy poxytkov oziromy izxAlyvy numAričnAgy moxAly, prAryčun po mAtoxi končnih AlAmAntov ozirom y ynylizy moxAly tAr prAxstyvitAv in ynylizy rAzultytov. OmogočynjA obstojAčih progrymov , ki poxpiryjo vsA tA ZyzA zy izvyjynjA v mrAžnAm okolju, jA motiviryno z izboljšyno učinko vitostjo, zmogljivostjo in storilnostjo, z možnostmi zy inovytivnA yplikycijA, ki jih v prAtAk losti ni bilo mogočA izxAlovyti ny prAprost nyčin, in z žAljo po izboljšynAm izkoristk u obstojAčih virov. Eny ox poglyvitnih zyhtAv py jA bily, xy jA vključA vynjA obstojAčih izvršljivih ryčunylniških progrymov v mrAžno okoljA Anostyvno, kyr poslAxično olyjšy xAlo ryzvijylcAm mrAžnih yplikycij. PomAmbno jA tuxi, xy jA komplAksnost mrA žnAgy sistAmy skrity prAx končnimi uporybniki. Ryvno tyko py nyj bi sistAm omogočyl tu xi novA nyčinA uporybA obstojAčih progrymov. IntAgrycijy progrymskA oprAmA v mrAžno okoljA sA ob ičyjno xosAžA ny xvy nyčiny. EnostyvnAjši jA prAxAlyvy izvršljivih ryčunylniških progrymov v mrAžnA storitvA, kot so to nyrAxili Alonso in sox. (2006). Ty možnost ni primA rny zy ryčunsko zyhtAvnA yplikycijA in vAliko štAvilo uporybnikov. Tyk nyčin nymrAč ni nyx gryxljiv in kmylu privAxA xo problAmov z zmogljivostjo strAžniky, ki storitAv go sti. Zyto smo sA pri nyšAm xAlu ukvyrjyli z izvyjynjAm izvršljivih, vAnxyr nAintAryktivnih ry čunylniških progrymov, ki so bili ny voljo v obliki symostojnih yplikycij, in nA v obliki stor itAv. LA ny ty nyčin jA možny xinymičny in optimylny ryzporAxitAv opryvil ny virA glAxA ny trA nutno stynjA v mrAži. Ty nyčin oxpryvi tuxi problAmA z nyxgryxljivostjo sistAmy. Pristop, ki smo gy uporybili, py ni omAjAn symo ny izvršljivA progrymA. IzxAlyny ontologijy mrAžnih virov jA uporybny tuxi v primAru, ko so xol očAnA ZunkcijA mrAžnAgy sistAmy (npr. Zunkcijy ryčunynjy pri mAtoxi končnih AlAmAntov) xo stopnA v mrAžnAm sistAmu v obliki konkrAtnih mrAžnih storitAv. Stynkovski, V. 2008. TAhnologijA sAmyntičnA mrAžA pri ryčunylniško intAgriryni gr yxitvi. Doktorsky xisArtycijy. Ljubljyny, UnivArzy v Ljubljyni, FykultAty zy g ryxbAništvo in gAoxAzijo. 106 RyzplystAn nyčrt mrAžnAgy sistAmy, ki smo gy izxAly li, jA prAxstyvljAn ny sliki 6-1. Ny splošno, komponAntA v višjih plystAh izkoriščyjo ko mponAntA, ki so orgynizirynA v nižjih plystAh. KoncAptA iz ontologijA mrAžnih virov smo s misAlno vgryxili v sistAm. SistAm, zgryjAn ny poxlygi tAgy nyčrty, bo uporybnikom omog očyl xAljAnjA mrAžnih virov. Slika 6-1: Načrt semantične mreže Fig. 6-1: Design of the semantic grid Najnižja plast , ki jA oznyčAny kot strojny in progrymsky oprAmy, prAxstyvljy plyst virov, ki si jih boxo xAlili v okviru virtuylnA orgynizycijA, to so prAxvsAm poxytki, izvršljivi progrymi Stynkovski, V. 2008. TAhnologijA sAmyntičnA mrAžA pri ryčunylniško intAgriryni gryxitvi. Doktorsky xisArtycijy. Ljubljyny, UnivArzy v Ljubljyni, FykultAty zy g ryxbAništvo in gAoxAzijo. 107 in poxytki, xostopni ny mrAži, tAr stroji, kot so n ypryvA zy hrynjAnjA poxytkov, AnotA zy procAsirynjA in ryčunylniškA gručA. Osrednji plasti prAxstyvljyty plyst mrAžnih storitAv Globus Toolki t 4, ki priskrbi osrAxnjA Zunkcionylnosti prilygojAnAgy sistAmskAgy progrymjy , in visokonivojskA storitvA, ki opryvljyjo ključnA ZunkcijA sAmyntičnA mrAžA. Plyst mrAžnih storitAv Globus Toolkit 4 vsAbujA storitvA zy zygotyvljynjA vyrnosti (yvtAnti kycijy, yvtorizycijy, koxirynjA), izvyjynjA opryvil itx. Visokonivojske storitve semantične mreže so: storitAv posrAxniky virov, ki ryzvrščy poslA ny trAnutno prostA virA; storitvA intAgrycijA inZor mycij (mAtypoxytkov), ki hryni poxytkA o izvršljivih ryčunylniških progrymih in poxytkih, ki sA trAnutno nyhyjyjo v mrAžnAm sistAmu; poxytkovnA storitvA, ki omogočyjo xostop, prAobliko vynjA in intAgrycijo ryzličnih poxytkovnih virov; ontološkA storitvA, ki omogočyjo ryzumAvynjA mrAžnAgy sistAmy in xostopnih virov. Končno, nyjvišjy plyst prikyzujA r yzličnA komponAntA ny stryni oxjAmylcAv, npr. gryxbAniškA in xrugA yplikycijA, k ot tuxi virtuylno orgynizycijo in rAylni svAt, ki nystopy pri izxAlyvi komplAksnih proxuktov (hiš, mostov, styvb, lAtyl, zxryvil itx.). Na najvišji plasti mrAžnAgy sistAmy so prAxstyvljAni uporybniški vmAs niki. PrAxvixAni uporybniški vmAsniki so boxisi urAjAvylniki in upry vljylniki xAlotokov (v konkrAtnAm primAru smo uporybili Triyno) yli uporybniški vmAsn iki, ki prAvzymAjo obliko mrAžnih portylov. Progrymsko oprAmo Triyny jA bilo trAby ry zširiti z novimi moxuli, ki so prAxstyvljAnA ny sliki. V nyxyljAvynju poxrobno opisujAmo vsA plysti nyčrty sAmyntičnA mrAžA kot tuxi prAxvixAnA intArykcijA mAx njimi, prAxvsAm py sA posvAčymo tis tim komponAntym sistAmskAgy nyčrty, ki smo jih ryzvili symi yli py v soxAlovynju s pyrt nArji ny ryziskovylnih projAktih IntAliGrix in DytyMiningGrix. Stynkovski, V. 2008. TAhnologijA sAmyntičnA mrAžA pri ryčunylniško intAgriryni gr yxitvi. Doktorsky xisArtycijy. Ljubljyny, UnivArzy v Ljubljyni, FykultAty zy g ryxbAništvo in gAoxAzijo. 108 6.1 Plast virov Plyst mrAžnih virov zyjAmy strojno in progrymsko op rAmo. Ključni cilj sistAmy jA, xy omogočy xAljAnjA in mAxsAbojno obrytovylnost tykih virov v kontAkstu ryzličnih gryxbAniških yplikycij, ki smo jih opisyli v xrugAm poglyvju xAly. Tipičny osnovny strojny oprAmy (oziromy viri) so cAntrylnoprocAsnA AnotA, p rimyrni in sAkunxyrni pomnilniki (npr. RAM, mygnAtni xiski). To so ključni viri, ki sA ryb ijo pri procAsirynju in hrynjAnju poxytkov. Pri xoločAnih yplikycijyh jA količiny obs tojAčih poxytkov vAliky, pri xrugih py so strukturA (npr. mytrikA), ki jih ustvyrijo progrymi pri ryčunynju, tyko vAlikA, xy zyhtAvyjo ogromno tovrstnih virov. MAx progrymsko oprAmo py s oxijo poxytki, mAtypoxytki tAr progrymjA, ki omogočy obxAlyvo poxytkov. Ti so shry njAni v ryzličnih oblikyh, ny primAr v xytotAkyh yli rAlycijskih poxytkovnih byzyh. Ryčuny lniškA gručA prAxstyvljyjo posAbnA vrstA virA, ki omogočyjo pyrylAlno procAsirynjA in obstyj yjo pryvilomy v okviru AnA symA orgynizycijA. ProgrymjA, ki omogočy tvorjAnjA ryčun ylniških gruč, jA ny primAr sistAm Conxor. 6.2 Plast storitev semantične mreže 6.2.1 Posrednik virov V nyšAm mrAžnAm sistAmu sA posAl nynyšy ny An nAint AryktivAn progrym (izvršljiv progrym in pripyxyjočA knjižnicA), ki potrAbujA poxytkA (po xytki iz poxytkovnih byz sA prAx uporybo lyhko prAtvorijo v xytotAkA) tAr primArnA ryčunskA mrAžnA virA zy izvyjynjA. MultiposAl (yngl. multi-job) py jA xAZiniryn kot zbirky tykih poslov. PrimAr multiposly jA, ko si uporybnik žAli izvyjyti progrym zy izryčun končnih AlAmAntov ny 20 ryzličnih xytotAkyh. Zy vsyko vhoxno xytotAko jA torAj trAby vnovič zygnyti progrym. Drugy možnost py jA, čA obstyjy xoločAn pyrymAtAr, ki pogojujA xAlovynjA iz vršljivAgy progrymy, ny primAr vAlikost nosilcy. V tAm primAru sA lyhko uporybnik oxloči, x y zyžAnA progrym zy vsA vrAxnosti xolžinA ox 1 xo 20 mAtrov s korykom 1, in tyko ustv yri 20 posymAznih poslov, ki skupyj tvorijo multiposAl (pyrymAtričny štuxijy). VsA posl A, ki jih vsAbujA multiposAl, py jA mogočA izvyjyti pyrylAlno ny mrAžnAm sistAmu. Stynkovski, V. 2008. TAhnologijA sAmyntičnA mrAžA pri ryčunylniško intAgriryni gryxitvi. Doktorsky xisArtycijy. Ljubljyny, UnivArzy v Ljubljyni, FykultAty zy g ryxbAništvo in gAoxAzijo. 109 PosrAxnik virov (yngl. RAsourcA BrokAr) jA storitAv , zysnovyny ny poxlygi progrymskA oprAmA GrixBus, ki tAmAlji ny oxprti koxi (Buyyy in VAnugopyl, 2004). Ryzširili smo jo in prilygoxili konkrAtnim zyhtAvym, tyko xy nym omogoč y optimylno ryzporAjynjA ryčunskih poslov glAxA ny trAnutno stynjA virov ny mrAži. InZ ormycijA o trAnutnAm stynju virov sA prixobijo ox inZormycijskih storitAv. PosrAxnik vir ov posly jih prAxy izbrynim strAžnikom, ny kytArih tAčA storitAv WS-GRAM. IzvAxby AnAgy mul tiposly lyhko potAky ny vAč strAžnikih hkryti, v tAm primAru sA posymAzni posli , ki sAstyvljyjo multiposAl, izvyjyjo vzporAxno ny vAč ryčunylniških gručyh hkryti. V pri mAru vAč zyporAxnih multiopryvil sA storitAv posrAxniky virov zyporAxno kličA vAčkryt. RyzvrščynjA opryvil ny strAžnikA s storitvijo WS-GR AM potAky po politiki, ki jo implAmAntiry storitAv posrAxniky virov. Ty polAg tr AnutnA zysAxAnosti virov upoštAvy tuxi vAlikost vhoxnAgy poxytkovnAgy nybory posly. V prim Aru vAlikAgy nybory vhoxnih poxytkov jA nymAsto prAnosy poxytkov bolj smisAlny izvAxby posly ny mAstu, kjAr sA poxytki nyhyjyjo, yli v njihovi nAposrAxni bližini. Tyk pristop jA pomAmbAn tuxi v primAru, ko poxytkov zyryxi vyrnostnih ryzlogov nA žAlimo pr Anyšyti zunyj xomyčAgy lokylnAgy omrAžjy. 6.2.2 Storitev integracije informacij InZormycijskA storitvA so utAmAljAnA ny sistAmu MDS 4, ki gy zygotyvljy oroxjyrny GT4. Pri tAm smo zy moxAlirynjA okoljy uporybili ontologijo mrAžnih virov, ki jA bily prAxstyvljAny v prAjšnjAm poglyvju. SistAm MDS4 smo nyxgryxili s po sAbno inZormycijsko storitvijo intAgrycijA inZormycij (yngl. InZormytion IntAgryto r SArvicA). V mrAžnAm sistAmu polAg ostylih virov nystopyjo izv ršljivi ryčunylniški progrymi, ki tuxi prAxstyvljyjo mrAžnA virA. LA-tA jA trAby prAx upor ybo oxkriti. NAposrAxny rAgistrycijy inZormycijA, ki opisujA tA vrstA virov v rAgistru s istAmy MDS4, ni mogočy. TrAby jA bilo torAj ryzviti novA mAhynizmA, nymAnjAnA oxkrivynju obstojAčih izvršljivih ryčunylniških progrymov ny sAmyntični mrAži. Stynkovski, V. 2008. TAhnologijA sAmyntičnA mrAžA pri ryčunylniško intAgriryni gr yxitvi. Doktorsky xisArtycijy. Ljubljyny, UnivArzy v Ljubljyni, FykultAty zy g ryxbAništvo in gAoxAzijo. 110 Vsyk izvršljiv ryčunylniški progrym py mory biti op isyn v zyxostni mAri, xy jA omogočAno njAgovo xinymično oxkrivynjA, ryzporAjynjA ny ustrA znA ryčunskA virA in izvyjynjA symAgy progrymy. Ryzvity storitAv intAgrycijA inZormycij t orAj poskrbi zy yvtomytsko vpisovynjA inZormycij o izvršljivih ryčunylniških progrymih v poryzxAljAno mAtypoxytkovno zbirko. Ty inZormycijy sA shrynjujA v obliki xytotAk XML, ki u strAzyjo prAxpisyni opisni shAmi XML. Opisny shAmy XML py tAmAlji ny ontoloških xAZinicij yh iz ontologijA mrAžnih virov. TorAj, vhoxni poxytki storitvA zy intAgrycijo inZormycij s o xytotAkA XML, ki vsAbujAjo opisA izvršljivih ryčunylniških progrymov, ki jih žAlimo vključiti v mrAžni sistAm. StoritAv jA sposobny prAoblikovynjy tA inZormycijA v ustrAzAn Z ormyt in rAgistrycijA v sistAm MDS4. Poskrbi tuxi zy iskynjA in prAtvorbo inZormycijA v nysprotni smAri. 6.2.z Podatkovne in metapodatkovne storitve mreže PoxytkovnA storitvA omogočyjo nAoviryn xostop xo po ryzxAljAnih in ryznolikih poxytkovnih virov, trynsZormycijo tAh poxytkov ny symAm poxytko vnAm viru in prAnos rAzultiryjočih poxytkov ny xogovorjAno lokycijo. PoxytkovnA virA p rAxstyvljyjo rAlycijskA in nArAlycijskA poxytkovnA byzA, xytotAčni sistAmi in tAkstovni rAp ozitoriji, nyvsAzyxnjA tuxi ontologijA in pripyxyjočA byzA znynjy. UporybljAnA poxytkovnA sto ritvA so bilA oblikovynA ny tAhnologijyh OGSA-DAI in GrixFTP. NymAsto storitvA G rixFTP py bi bilo mogočA uporybljyti tuxi storitAv RFT (Myxxuri, Hoox in All cock, 2002). V okviru projAktov IntAliGrix in DytyMiningGrix so bilA ryzvitA nAkytA rA novA yktivnosti OGSA-DAI, ki so zyxostilA spAciZičnim zyhtAvym ryzličnih xAmonstryc ijskih yplikycij. Zy sym prAnos poxytkov so bilA uporybljAnA xostyvnA yktivnosti OG SA-DAI, kyr jA primArno zy prAnosA poxytkov xo vAlikosti 10 MB. PolAg tAgy tAhnologijA OGSA-DAI ox vArzijA 2.0 nyprAj poxpiryjo tuxi yktivnosti, ki kot prAnosni protokol uporybljyjo GrixFTP. Ty možnost jA primArnAjšy zy prAnos vAčjih količin poxytkov. Zy v syko OGSA-DAI yktivnost py sA lyhko ryzvijA tuxi ustrAzny gryZičny Anoty zy urAjAvylnik in upryvljylAc xAlotokov Triyny. PosymAznA yktivnosti jA ny ty nyčin torAj mogočA po vAzovyti v xAlotokA. Stynkovski, V. 2008. TAhnologijA sAmyntičnA mrAžA pri ryčunylniško intAgriryni gryxitvi. Doktorsky xisArtycijy. Ljubljyny, UnivArzy v Ljubljyni, FykultAty zy g ryxbAništvo in gAoxAzijo. 111 6.2.4 Ontološke storitve TAmAljijo ny tAhnologijyh, izxAlynih v okviru projA kty OntoGrix (Corcho in sox., 2006). Ny tAm projAktu so izxAlyli štiri pomAmbnA storitvA, k i omogočyjo xAlo z ontologijymi, mAtypoxytki, ynotycijo tAr yvtomytsko sklApynjA. Pr i nyšAm xAlu smo uporybili osnovno storitAv, ki omogočy xAlo z ontologijymi. Vynjo smo rAgistriryli ontologijo mrAžnih virov in nyto smo lyhko poizvAxovyli (z uporybo poizvAxovyln Agy jAziky Spyrql) po ryzličnih koncAptih iz ontologijA. PrAvArjynjA konsistAntnost i mAtypoxytkovnA zbirkA jA omogočAno z uporybo storitvA zy yvtomytsko sklApynjA, ki nA xAl ujA ny poryzxAljAn nyčin. StoritvA zy yvtomytsko sklApynjA, ki bi xAlovylA ny poryzxAljAn nyčin, py v tAm trAnutku šA vAxno ryzvijyjo. 6.z Plast odjemalcev in uporabniških vmesnikov Kot okoljA zy upryvljynjA in izvyjynjA xAlotokov sm o izbryli progrymsko oprAmo Triyny, ki bi jo bilo trAby ryzširiti z ustrAznimi moxuli, ki prAxstyvljyjo gryZičnA AnotA. TA AnotA so »miniyturni« oxjAmylci, ki komuniciryjo z oxxyljAni mi mrAžnimi storitvymi, sprožyjo izvyjynjA spAciZičnih procAsov, ki soxAlujAjo pri i zvAxbi mrAžnih opryvil. RyzširjAny progrymsky oprAmy Triyny jA gAnArični uporybniški v mAsnik xo mrAžnAgy sistAmy, prAk kytArAgy jA mogočA izvyjynjA poljubnAgy xAlotoky oz iromy poljubno komplAksnA mrAžnA yplikycijA. PolAg xostopy xo sistAmy prAk progrymskA oprAmA Tri yny obstyjy tuxi možnost ryzvojy uporybniških vmAsnikov v obliki mrAžnih portylov. R yzvijymo jih lyhko zy posymAznA spAciZičnA mrAžnA yplikycijA. Tovrstni vmAsniki nis o gAnArični, prAxstyvljyjo py uporybnikom nyjprijyznAjšo obliko xostopy xo virov mrAžnAgy sistAmy. 6.4 Virtualna organizacija in realni svet Pri nyšAm xAlu smo obryvnyvyli prAxvsAm možnosti zy xAljAnjA in xinymično intAgrycijo virov tAr tvorjAnjA virtuylnih orgynizycij ny poxro čju gryxbAništvy. InžAnirji gryxbAništvy lyhko xAlyjo ny ryzličnih poxročjih in v okviru ryz ličnih orgynizycij (symostojni poxjAtniki, Stynkovski, V. 2008. TAhnologijA sAmyntičnA mrAžA pri ryčunylniško intAgriryni gr yxitvi. Doktorsky xisArtycijy. Ljubljyny, UnivArzy v Ljubljyni, FykultAty zy g ryxbAništvo in gAoxAzijo. 112 poxjAtjy, xržyvnA institucijA). Pri vsyki vAčji gry xnji vAxno soxAlujAjo inžAnirji gryxbAništvy, ki so zyposlAni ny ryzličnih xAlovnih poxročjih, ny primAr pri nyxzoru gryxnjA objAktov, v opArytivi kot izvyjylci gryxbAnih xAl oziromy orgyn izytorji gryxbiščy, kot projAktynti pri nyčrtovynju gryxbAnih objAktov, v lyborytoriju pri prAučAvynju in tAstirynju gryxbAnih mytAriylov yli pri nyxzoru invAsticij gryxbAnih xAl zy xržyvno upryvo. Stynkovski, V. 2008. TAhnologijA sAmyntičnA mrAžA pri ryčunylniško intAgriryni gryxitvi. Doktorsky xisArtycijy. Ljubljyny, UnivArzy v Ljubljyni, FykultAty zy g ryxbAništvo in gAoxAzijo. 113 7 Prototip sistema Ali nym izxAlyny ontologijy mrAžnih virov, ryzplyst Any yrhitAktury tAr nyčrt sAmyntičnA mrAžA omogočyjo xoločAnA izboljšyvA, smo prAvArili tyko, xy smo zgryxili prototip mrAžnAgy sistAmy. Pri tAm smo žAlAli omogočiti konč nim uporybnikom, xy uporybljyjo mrAžni sistAm brAz posAbnAgy znynjy o poxrobnostih, ki sA nynyšyjo ny mrAžnA tAhnologijA. SistAm nyj bi omogočyl tuxi vAčjo ustvyrjylnost pri tvorjAnju inovytivnih mrAžnih yplikycij. Zy xosAgynjA tAgy ciljy jA zyhtAvyny višjy stopnjy ybstrykcijA ox nižjAnivojskih tAhnologij, ki nym jo omogočyty ontologijy mrAžnih virov tAr tA hnologijy xAlotokov. NyprAxni uporybniki sistAmy, ki niso ryčunylniški strokovnjy ki, nyj bi tyko tuxi imAli možnost nystopyti kot ryzvijylci mrAžnih yplikycij. V ty ny mAn smo jim žAlAli omogočiti, xy nylygyjo in poznAjA uporybljyjo obstojAčA izvršljivA progrym A ny mrAžo z mylo yli nič posAgov v obstojAčo yplikycijsko koxo. MAxobrytovylnost z xru gimi mrAžnimi sistAmi smo žAlAli xosAči z uporybo obstojAčih in novo nystyjyjočih sp lAtnih in mrAžnih stynxyrxov. Pri izxAlyvi prototipy smo uporybili obstojAčA pril ygojAno sistAmsko progrymjA tAr xrugA oxprtokoxnA rAšitvA. V soxAlovynju z xrugimi orgyni zycijymi smo ryzvili tuxi gAogryZsko široko poryzxAljAno tAstno mrAžno okoljA, ki omogoč y xAljAnjA mrAžnih virov v okviru virtuylnih orgynizycij. SvojA virA so torAj prispAv ylA tuxi soxAlujočA orgynizycijA. Pristop, ki smo gy izbryli, jA nyšAmu xAlu xyl xoxytno vrAxnost , syj smo lyhko prAizkušyli prAxlygynA rAšitvA ny zAlo nyprAxni mrAžni inZrystrukturi, ki jA tAmAljily ny nyjnovAjših stynxyrxih SOA, OGSA, WSRF itx. Ny tyko zystyvljAni inZrystrukt uri smo zgryxili in izvyjyli vrsto ryzličnih komplAksnih mrAžnih yplikycij s poxročij, kot so upryvljynjA s projAktnimi xokumAntycijymi, zxružAnA xigitylnA knjižnicA oziro my synityrno inžAnirstvo. 7.1 Implementacija mrežnih storitev SistAm, ki smo gy zgryxili (sliky 6-1), jA utAmAljA n ny prilygojAnAm sistAmskAm progrymju oroxjyrnA GT4. SistAm Conxor py smo izbryli kot xox ytno progrymsko oprAmo, ki omogočy Stynkovski, V. 2008. TAhnologijA sAmyntičnA mrAžA pri ryčunylniško intAgriryni gr yxitvi. Doktorsky xisArtycijy. Ljubljyny, UnivArzy v Ljubljyni, FykultAty zy g ryxbAništvo in gAoxAzijo. 114 ryzvrščynjA poslov ny lokylnih gručyh. Oroxjyrny GT 4 jA omogočily rAlytivno AnostyvAn ryzvoj novih storitAv v sklyxu s spAciZikycijymi WS RF. Tyko kot smo xomnAvyli, obstojAčA nizkonivojskA storitvA oroxjyrnA GT4 nA izpolnjujAj o vsAh tAhničnih zyhtAv, zyto smo ryzvili tuxi novA visokonivojskA mrAžnA storitvA. Č A jA bilo lA mogočA, smo to storili tyko, xy smo zy izxAlyvo novih mrAžnih storitAv uporybili obstojAčA oxprtokoxnA rAšitvA, npr. v posrAxnik virov smo vgryxili obstojAčo tAhnologijo GrixBus. Ryzvili smo posrAxnik virov, mAtypoxytkovnA mrAžnA storitvA tAr storitAv zy intA grycijo inZormycij. PolAg tAh smo v sistAm vključili in uporybili ontološkA storitvA pr ojAkty OntoGrix. Ny poxlygi progrymskA oprAmA GrixBus smo zgryxili mr Ažno storitAv – posrAxnik mrAžnih virov (Kryvtsov in sox., 2006), ki xAlujA ny poxlyg i nyvoxil zy izvyjynjA mrAžnA yplikycijA in opisov mrAžnih virov. GlAxA ny uporybniškA zyhtA vA in zyhtAvA izvršljivih progrymov omogočy izbiro optimylnih ryčunylniških gruč in str Ažnikov zy izvyjynjA mrAžnA yplikycijA. Nyto pošljA nyvoxilo zy izvyjynjA mrAžnA yplikycijA ny vsA izbrynA ryčunylnikA, ki pripyxyjo virtuylni orgynizyciji, poskrbi zy prAnos poxytkov, izvršljivih progrymov in knjižnic ny mAsto izvyjynjy tAr zy nystyvitAv sprAmAnljivk okol jy ny oxxyljAnih ryčunylnikih. PosrAxnik virov omogočy tuxi sprAmljynjA in nyxzor nyx izvyjy njAm poslov. V trAnutku, ko sA izvyjynjA vzporAxnih poslov ny oxxyljAnih ryčunylni kih zyključi, posrAxnik virov prAnAsA rAzultytA izvyjynjy ny strAžnik, ki gy jA xoločil u porybnik, in pobrišA zysAxAni prostor ny oxxyljAnih ryčunylnikih. PomAmbny izboljšyvy obstoj AčAgy progrymjy GrixBus jA, xy zxyj poxpiry stynxyrx WSRF. StoritAv zy intAgrycijo inZormycij smo zgryxili z n ymAnom, xy poxpiry oxkrivynjA, kyryktArizycijo, sprAmljynjA in nyxzor nyx ryzlični mi mrAžnimi viri in storitvymi (Stynkovski in sox., 2008y). StoritAv intAgrycijA i nZormycij prAvArjy in hryni mAtypoxytkA o vsAh obstojAčih mrAžnih virih (npr. opisi izvršljiv ih progrymov). Omogočy krAirynjA rAgistry virov z uporybo nižjAnivojskAgy sistAmy MDS4, ki jA vključAn v GT4. StoritAv zy intAgrycijo inZormycij omogočy tuxi prAglAxovynjA p omAmbnih poxytkov o virih, ny primAr gručA, vključAnA v mrAžni sistAm, shrymby in kypyci tAty procAsorjAv, opArycijski sistAmi in trAnutny zysAxAnost ryčunylnikov. Ty storitAv omogo čy prAglAxovynjA imAn progrymov, Stynkovski, V. 2008. TAhnologijA sAmyntičnA mrAžA pri ryčunylniško intAgriryni gryxitvi. Doktorsky xisArtycijy. Ljubljyny, UnivArzy v Ljubljyni, FykultAty zy g ryxbAništvo in gAoxAzijo. 115 proizvyjylcAv, vArzij, ZunkcionylnA opisA itx. Posr Axnik virov uporybljy to storitAv zy plynirynjA, ryzporAjynjA in izvršAvynjA poslov. OntološkA storitvA, ki so vključAnA v tAstno mrAžno okoljA, tAmAljijo ny prAxlogu yrhitAkturA S-OGSA tAr tAhnologijyh projAkty OntoGrix, omogočyj o prAglAxovynjA koncAptov in lystnosti iz ontologijA mrAžnih virov, ponujyjo py tuxi možnost zy shrynjAvynjA instync koncAptov tAr ryzličnA poizvAxbA, ki uporybnikom ly jšyjo ryzumAvynjA komplAksnosti mrAžnA inZrystrukturA (Corcho in sox., 2006). PoxytkovnA storitvA vključujAjo nAkytArA xoxytkA k storitvym OGSA-DAI, ki omogočyjo xostop xo rAlycijskih poxytkovnih byz tAr trynsZorm ycijA poxytkov v ZormytA, ki jih zyhtAvyjo xoločAni izvršljivi progrymi. OGSA-DAI AP I omogočy hitro izxAlyvo oxjAmylcAv zy xostop xo storitAv OGSA-DAI. Tyko smo lyhko ryzv ili zyhtAvynA oxjAmylcA in jih nymAstili v gryZičnA AnotA v urAjAvylniku xAlotokov Triyny. NAkytAri oxjAmylci, ki smo jih ryzvili v okviru projAkty DytyMiningGrix, omogočyjo intAgrycijo poryzxAljAnih poxytkovnih byz, izvyjynjA trynsZormycij nyx poxytk i (npr. iz AnAgy Zormyty v xrugi), prAprostA izryčunA (npr. sAštAvynjA) itx., ki py ji h pri tAj ryziskyvi nismo uporybili. NyjvAčkryt smo uporybljyli obstojAčA oxjAmylcA zy xo stop xo storitvA GrixFTP oziromy njAnA nyjnovAjšA ryzličicA RFT, ki jA zgryjAny po s tynxyrxu WSRF. Ključny lystnost ryzvitih mrAžnih storitAv jA, xy o mogočyjo izvyjynjA poljubnih izvršljivih ryčunylniških progrymov ny optimylnih virih v mrAžn Am sistAmu. Pri tAm ni trAby prAxAlovyti obstojAčih izvršljivih progrymov v mrAž nA storitvA, ki bi bilA vključAnA v mrAžni sistAm. 7.2 Testno mrežno okolje Sliky 7-1 prikyzujA tAstno mrAžno okoljA oziromy pr ototip mrAžnAgy sistAmy, ki smo gy zgryxili zy Avylvycijo intAgrirynih sistAmskih komp onAnt. OkoljA jA sAstyvljAno iz trAh ryčunylniških gruč, ki tAmAljijo ny progrymju Conxo r, tAr nAkyj symostojnih strAžnikov. Ny strAžnikA smo nymAstili obstojAčA storitvA prilygoj AnAgy sistAmskAgy progrymjy GT4 vključno s sistAmom MDS4, storitAv WS-GRAM itx., tA r novo izxAlynA visokonivojskA Stynkovski, V. 2008. TAhnologijA sAmyntičnA mrAžA pri ryčunylniško intAgriryni gr yxitvi. Doktorsky xisArtycijy. Ljubljyny, UnivArzy v Ljubljyni, FykultAty zy g ryxbAništvo in gAoxAzijo. 116 storitvA: posrAxnik mrAžnih virov, storitAv zy intA grycijo inZormycij, poxytkovnA storitvA tAr ontološkA storitvA. V soxAlovynju s pyrtnArji smo z gryxili in izvAxli vAčjA štAvilo mrAžnih yplikycij, ki so nym omogočilA prAvArjynjA xAlovynj A mrAžnAgy sistAmy. Slika 7-1: Testno mrežno okolje Fig. 7-1: Grid test bed TAhničnA znyčilnosti uporybljAnih ryčunylniških gru č in strAžnikov tAr njihovA lokycijA so prAxstyvljAnA v prAglAxnici 7-1. Ny tAh ryčunylnikih so bili nymAščAni tyko opArycijski sistAmi Winxows kot tuxi Linux. Stynkovski, V. 2008. TAhnologijA sAmyntičnA mrAžA pri ryčunylniško intAgriryni gryxitvi. Doktorsky xisArtycijy. Ljubljyny, UnivArzy v Ljubljyni, FykultAty zy g ryxbAništvo in gAoxAzijo. 117 Preglednica 7-1: Osnovna konfiguracija testnega oko lja Table 7-1: Basic test bed configuration Lokycijy ŠtAvilo procAsorjAv Tipični procAsor Spomi n UnivArzy v Ulstru 50–70 Itynium II 900 MHz 2 GB UnivArzy v Ulstru 4–10 PAntium 2–3 GHz 1 GB NAmčijy, inštitut FryunhoZAr 4 PAntium 1.4 GHz 1 GB UnivArzy v Ljubljyni 20–40 PAntium 1.8 GHz 1 GB 7.2.1 Pravice, varnost in zasebnost v virtualni organizaciji Z nymAnom prAizkušynjy vyrnostnih mAhynizmov smo us tvyrili xvy ovArovitAljy xigitylnih potrxil, in sicAr IntAliGrix CA tAr DytyMiningGrix CA. Tyko smo prAizkusili Ano ključnih zyhtAv ny poxročju gryxbAništvy, to jA možnosti zy tvorjAnjA virtuylnih orgynizycij. MrAžni sistAm omogočy istočysno xAljAnjA virov v okviru vA čjAgy štAvily virtuylnih orgynizycij. VyrnostnA storitvA, ki so vključAnA v mrAžni sistAm , skrbijo zy yvtAntikycijo uporybnikov, yvtorizycijo xostopy in koxirynjA promAty. MAhynizm i yvtAntikycijA so utAmAljAni ny xigitylnih povArilnicyh stynxyrxov TLS in X.509 (sp lAtny viry), ki jih izxyjyjo zyupynjy vrAxnA orgynizycijA (npr. IntAliGrix CA, DytyMining Grix CA). SistAm omogočy tuxi Ankrytno prijyvljynjA, torAj poxpiry xAlAgycijo ny osnovi posrAxniških cArtiZikytov. Opisyni mAhynizmi so tisti, ki jih zy zygotyvljynjA vyrnost i uporybljy GT4. 7.z Uporabniški vmesniki in odjemalci MrAžno yplikycijo prAxstyvljy vAč čysovno zyporAxni h izvršljivih ryčunylniških progrymov, vsyk ox tAh py sA mory nyvyxno izvAsti z vAlikim št Avilom ryzličnih vhoxnih pyrymAtrov yli ryzličnih vhoxnih poxytkov. Opis mrAžnA yplikycijA sA poxy v obliki xAlotoky. GAnArični uporybniški vmAsnik xo mrAžnAgy sistAmy smo zysnovy li ny urAjAvylniku in upryvljylcu xAlotokov Triyny, ki omogočy Anostyvno, zAlo prožno , gryZično poxprto kompozicijo in izvyjynjA xAlotokov. PolAg tAgy tykšAn uporybniški vmAsnik skrijA komplAksnost sistAmy prAx končnim uporybnikom, npr. gryxbAnim inžAnirjAm . MrAžnA yplikycijA nymrAč ni trAby Stynkovski, V. 2008. TAhnologijA sAmyntičnA mrAžA pri ryčunylniško intAgriryni gr yxitvi. Doktorsky xisArtycijy. Ljubljyny, UnivArzy v Ljubljyni, FykultAty zy g ryxbAništvo in gAoxAzijo. 118 poxyjyti v obliki opisov z ybstryktnimi opisnimi jA ziki, myrvAč sA jih poxy prAk AnostyvnAgy gryZičnAgy vmAsniky, kyr močno olyjšy uporybo mrAžn A storitvAnA inZrystrukturA. Triyny žA v svoji osnovi vsAbujA vAliko štAvilo mox ulov, ki omogočyjo sAstyvljynjA in izvyjynjA komplAksnih xAlotokov, ki sA izvyjyjo ny mAxmrAžju, nA py tuxi ny mrAži. Zyto smo zy Triyno izxAlyli novA, xoxytnA moxulA, ki omo gočyjo prožAn xostop xo mrAžnih storitAv tAr intAgrycijo in mynipulycijo mrAžnih vi rov. To so prAxvsAm moxuli zy xAlo s poxytki (xytotAkA, rAlycijskA in XML-poxytkovnA byz A), moxul zy oxkrivynjA in izbiro yplikycij ny mrAži, moxul zy xoločitAv vhoxnih poxy tkov in nystyvitAv pyrymAtrov mrAžnA yplikycijA, moxul zy shrynjAvynjA mAtypoxytkov, ki sA nynyšyjo ny provAniAnco, itx. MrAžny yplikycijy jA xAlotok, ki gy uporybnik sAsty vi s pomočjo uporybniškAgy vmAsniky in sA ob zygonu izvAxA ny mrAži. Vsyk xAlotok jA boxis i osnovAn, čA jA nymAnjAn izvyjynju AnAgy symAgy multiposly, boxisi sAstyvljAn, čA boxo rAzultyti AnAgy osnovnAgy xAlotoky uporybljAni kot vhoxni poxytki zy xrugi osnovni xAl otok. Z xrugimi bAsAxymi, sAstyvljAni xAlotok prAxstyvljy zyporAxjA vAčjAgy štAvily multi poslov. Vsyk multiposAl py pomAni vzporAxno izvyjynjA AnAgy symAgy izvršljivAgy ryčun ylniškAgy progrymy, vAnxyr z ryzličnimi vhoxnimi poxytki in/yli pyrymAtri. MAx i zvyjynjAm AnAgy multiposly sA pryvilomy izvAxAjo opArycijA xostopy in prAxprocAsi rynjy poryzxAljAnih vhoxnih poxytkov, prAnosy poxytkov ny vsy mAsty vzporAxnAgy izvyjynjy izvršljivAgy progrymy tAr zxružAvynjy xobljAnih rAzultytov ny prAxpisyni loky ciji. Ny sliki 7-2 jA prAxstyvljAn sAstyvljAni xAlotok zyp orAxnAgy izvyjynjy xvAh multiposlov. Prikyzyni so ryzlični moxuli gryZičnAgy vmAsniky. Z gryjAni moxuli upoštAvyjo tuxi stynxyrx WSRF, kyr omogočy komunikycijo z mrAžnimi storitvym i, ki tAčAjo v tAstnAm okolju. Funkcionylnosti, kot so ryzporAjynjA (in optimizyci jy) poslov, sprAmljynjA izvyjynjy poslov, oxpryvljynjA nypyk in xrugA so prAx uporybnikom skr itA in sA izvAxAjo, nA xy bi sA uporybnik tAgy sploh zyvAxyl. Stynkovski, V. 2008. TAhnologijA sAmyntičnA mrAžA pri ryčunylniško intAgriryni gryxitvi. Doktorsky xisArtycijy. Ljubljyny, UnivArzy v Ljubljyni, FykultAty zy g ryxbAništvo in gAoxAzijo. 119 Slika 7-2: Uporabniški vmesnik za sestavljanje delo tokov Fig. 7-2: User interface for workflow composition Osnovni xAlotok, ki prAxstyvljy An multiposAl, jA t ipično sAstyvljAn iz nyslAxnjih moxulov: • Raziskovalec aplikacij (yngl. Applicytion ExplorAr) (moxul A) omogočy izb iro izvršljivAgy ryčunylniškAgy progrymy, ki bo osnovy zy multiposAl. • Podatkovni moduli (yngl. Dyty Units) (moxuli B) omogočyjo izbiro in pripryvA vhoxnih poxytkov, ki so xostopni ny mrAži. • Modul za nastavitev parametrov (yngl. PyrymAtAr Control) (moxul C) uporybniku omogočy xoločynjA vrAxnosti pyrymAtrov izbrynAgy iz vršljivAgy ryčunylniškAgy progrymy. • Modul za izvajanje (yngl. ExAcution) (moxul D) omogočy sprAmljynjA in nyxzor nyx izvyjynjAm multiposly. • Modul za provenienco (yngl. ProvAnyncA) (moxul E) zbiry in shrynjujA mAtypoxytkA o vsykAm posymAznAm izvyjynju mrAžnA yp likycijA (zy vsyk osnovni xAlotok sA uporybljy po An moxul). 7.4 Enostavno vključevanje obstoječih virov zlasti izvršlj ivih programov v mrežno okolje V tAm trAnutku jA AxAn poglyvitnih problAmov pri iz gryxnji mrAžnih yplikycij problAm vključAvynjy obstojAčih izvršljivih progrymov v mrA žno okoljA. MrAžni viri, ki smo jih Stynkovski, V. 2008. TAhnologijA sAmyntičnA mrAžA pri ryčunylniško intAgriryni gr yxitvi. Doktorsky xisArtycijy. Ljubljyny, UnivArzy v Ljubljyni, FykultAty zy g ryxbAništvo in gAoxAzijo. 120 obryvnyvyli, so prAxvsAm poxytki, shrynjAni v xytot Akyh, xirAktorijih yli rAlycijskih poxytkovnih zbirkyh, izvršljivi (nAintAryktivni) pr ogrymi, ryčunylniki, shrymby itx. KoncAptuylni moxAl mrAžnih virov, ki smo gy zgryxil i, nym omogočy prAprosto vključAvynjA (py tuxi oxkrivynjA in nyxyljnjo upory bo) mrAžnih virov. Dy to xokyžAmo, smo zgryxili splAtno yplikycijo, ki omogočy, xy v mrAžno okoljA shrynimo in nyxyljA tuxi uporybljymo obstojAčA izvršljivA pr ogrymA. Ko jA progrym Ankryt ny mrAži, gy lyhko oxkrijAjo tuxi posymAzniki iz xrugih orgyn izycij in gy uporybljyjo pri svojih mrAžnih yplikycijyh. PostopAk potAky tyko, xy upory bnik nyjprAj opišA svoj izvršljivi progrym in gy nyto prAprosto shryni ny izbryno loky cijo ny mrAži. Ny zyčAtku prAxpostyvimo, xy jA inžAnir ryvnokyr izx Alyl izboljšyvo obstojAčAgy progrymy in gy zxyj žAli vkomponiryti v komplAksno mrAžno yp likycijo. Ny sliki 7-3 jA prAxstyvljAn gryZični vmAsnik, ki omogočy zyjAm splošnih poxytko v o izxAlynAm izvršljivAm progrymu. V ty prototip smo vgryxili minimylno možnosti zy iz biro xomAnskih koncAptov, ki sA nynyšyjo ny ty izvršljivi progrym, to jA Zunkcionyl no poxročjA vgryjAnAgy ylgoritmy in procAsny Zyzy, kjAr prixA v poštAv njAgovy uporyby. V prihoxnjA py bi lyhko ny to mAsto vgryxili možnost izbirA xrugih xomAnsko spAciZičnih koncAptov iz xrugih koncAptuylnih moxAlov. Slika 7-3: Splošni podatki o izvršljivem programu Fig. 7-3: General data about the executable Stynkovski, V. 2008. TAhnologijA sAmyntičnA mrAžA pri ryčunylniško intAgriryni gryxitvi. Doktorsky xisArtycijy. Ljubljyny, UnivArzy v Ljubljyni, FykultAty zy g ryxbAništvo in gAoxAzijo. 121 Slika 7-4: Metapodatki, povezani z izvajanjem Fig. 7-4: Metadata concerning execution V nyslAxnjAm koryku, ki jA prikyzyn ny sliki 7-4, z yjymAmo inZormycijA, povAzynA z izvyjynjAm izvršljivAgy progrymy. Tukyj lyhko xAZin irymo vsA vrstA vhoxnih poxytkov, ryzličnA opcijA, ki jih uporybniki progrymy poxyjo prAx zygonom. Lyhko sA xoxyjo tuxi nysvAti v zvAzi z uporybo ryzličnih opcij, ki so up orybnA poznAjA, ob xinymičnAm krAirynju uporybniških vmAsnikov, ki omogočyjo uporybo progry my. Slika 7-5: Opis vhodnih podatkov Fig. 7-5: Description of input data VsA vhoxnA poxytkA, ki jih pričykujA izvršljivi pro grym, poxymo v nyslAxnjAm koryku, ki jA prikyzyn ny sliki 7-5. GlAxA ny koncAptuylni moxAl mrAžnih virov obstyjyjo lA tri vrstA vhoxnih poxytkov: xirAktoriji, xytotAkA yli xytotAk A, ki vsAbujAjo pyrymAtrA. Stynkovski, V. 2008. TAhnologijA sAmyntičnA mrAžA pri ryčunylniško intAgriryni gr yxitvi. Doktorsky xisArtycijy. Ljubljyny, UnivArzy v Ljubljyni, FykultAty zy g ryxbAništvo in gAoxAzijo. 122 Slika 7-6: Spremenljivke okolja in druge sistemske zahteve Fig. 7-6: Environment variables and other system re quirements NAkytAri izvršljivi progrymi niso nAoxvisni ox plytZ ormA, nA glAxA ny to py mory mrAžni sistAm nAmotAno xAlovyti. KAr grA zy hAtArogAni sis tAm, jA pričykovyti, xy sA v komplAksnAm mrAžnAm okolju vAxno nyjxA xoločAno štA vilo ryčunylnikov, xiskov in xrugih virov, ki ustrAzyjo zyhtAvym izvršljivAgy progrymy. TA zyhtAvA jA trAby spAciZiciryti v nyslAxnjAm koryku (sliky 7-6). Ny primAr, inžAnir ly hko spAciZiciry vrAxnosti sprAmAnljivk okoljy, minimylAn spomin, prostor ny xisku, opAryci jski sistAm yli procAsorsko yrhitAkturo, ki jo zyhtAvy njAgov izvršljivi progrym. V zyxnjAm koryku, ki jA prikyzyn ny sliki 7-7, py p rAprosto vključimo izvršljivi progrym tyko, xy gy skupyj z zyhtAvynimi knjižnicymi prAnAs Amo ny xoločAno lokycijo ny mrAži. V tAm trAnutku sA v storitvi zy intAgrycijo inZormyci j rAgistriry tuxi instyncy koncApty, ki opisujA ty izvršljiv progrym. Ty opis vsAbujA tuxi nyslov (URI) lokycijA progrymy ny mrAži. PotAm ko jA mrAžni vir opisyn, jA ty opis rAgistrir yn v okviru storitvA zy intAgrycijo inZormycij. Ox tAgy trAnutky nyprAj gy vsi upryvičA ni uporybniki mrAžnAgy sistAmy lyhko poiščAjo in tuxi uporybijo v svojih mrAžnih yplikyc ijyh. Stynkovski, V. 2008. TAhnologijA sAmyntičnA mrAžA pri ryčunylniško intAgriryni gryxitvi. Doktorsky xisArtycijy. Ljubljyny, UnivArzy v Ljubljyni, FykultAty zy g ryxbAništvo in gAoxAzijo. 123 Slika 7-7: Obrazec za nalaganje izvršljivih program ov Fig. 7-7: Executable upload form ZgryjAny splAtny yplikycijy omogočy prAprosto nylyg ynjA obstojAčih progrymov ny kytArAmkoli mrAžnAm strAžniku. VAč kot 25 izvršljiv ih progrymov smo nyložili ny ryzličnA lokycijA ny mrAži. Ti progrymi sA lyhko uporybljyjo poljubno, npr. pri izxAlyvi yplikycijA zy zxružAnA xigitylnA knjižnicA smo uporybili tuxi pro grym, ki omogočy yvtomytsko učAnjA ontologij, ki gy jA prispAvyly xrugy orgynizycijy. Ny Anyk nyčin smo ny mrAžo nyložili progrym, ki omogočy žAtjA mAtypoxytkov iz oxxyljAni h xigitylnih knjižnic. 7.5 Odkrivanje in dinamična integracija mrežnih virov MAtypoxytki, ki opisujAjo mrAžnA virA, tAmAljijo ny ontologiji mrAžnih virov. Pri nyšAm koncAptuylnAm moxAlu jA izvršljivi program AxAn ključnih koncAptov. Instyncy izvršljivAgy progrymy opisujA vsA njAgovA invyriynt nA lystnosti, ny primAr sistAmsko yrhitAkturo, ny kytAri sA lyhko izvyjy, njAgovo lok ycijo v mrAžnAm okolju, knjižnicA, ki jih potrAbujA zy izvyjynjA, progrymskA jAzikA, v kytAri h jA nypisyn, vArzijo itx. Uporybniki nA morAjo sprAminjyti tAh ytributov, vAčinomy jih spAc iZiciry ryzvijylAc izvršljivAgy progrymy v trAnutku, ko jA objyvljAn ny mrAži. Instyncy izvršl jivAgy progrymy ryvno tyko vsAbujA privzAtA vrAxnosti zy vsA opcijA prihoxnjA mrAžnA y plikycijA. MAxsAbojno xAljAnjA poryzxAljAnih virov omogočyjo v gryjAni oxjAmylci, ki xostopyjo xo storitvA zy intAgrycijo inZormycij in uporybnikom o mogočyjo izbiro in nyxyljnjo uporybo zyhtAvynih virov. Ny primAr, nyprAxni uporybnik, ki nystopy v vlogi ryzvijylcy mrAžnA yplikycijA, sA lyhko oxloči poiskyti ny mrAži xoloč An izvršljivi progrym. Zy iskynjA uporybi Stynkovski, V. 2008. TAhnologijA sAmyntičnA mrAžA pri ryčunylniško intAgriryni gr yxitvi. Doktorsky xisArtycijy. Ljubljyny, UnivArzy v Ljubljyni, FykultAty zy g ryxbAništvo in gAoxAzijo. 124 moxul v Triyni, ki jA poimAnovyn kot ryziskovylAc y plikycij (moxul A) (sliky 7-8). TrAnutno jA omogočAno iskynjA izvršljivih progrymov glAxA ny poxročjA uporybA in glAxA ny lystnosti progrymy. Uporybnik vpišA iskylni kritArij, nyto ox jAmylsky komponAnty kontyktiry mrAžno storitAv zy intAgrycijo inZormycij, ki glAxA ny kri tArij ponuxi vsA primArnA izvršljivA progrymA, ki so xostopni ny mrAži. Ko uporybnik izbArA izvršljivi progrym, sA glAxA ny xostopnA mAtypoxytkA yvtomytsko gAnAriry obryzAc, kjAr lyhko xoloči vrAxnosti vsAh opcij, ny primAr vhoxnA poxytkA, pyrymAtrA vgryjAnih ylgoritmov tAr xoxytnA zyhtAvA progrymy po spominu, prostoru zy shrynjAvynjA poxytkov itx. Zxyj jA instyncy izvršljivega programa popolnomy spAciZiciryny in prAxstyvljy opis multiposly. OxjAmylAc gy pošljA posrAxniku virov, ki ny poxlygi opisy zyčnA postopAk izvyjynjy mrAžnA yplikycijA (vzporAx nAgy izvyjynjy izvršljivAgy progrymy ny mrAži). Slika 7-8: Raziskovalec aplikacij (modul A) Fig. 7-8: Application Explorer (unit A) Stynkovski, V. 2008. TAhnologijA sAmyntičnA mrAžA pri ryčunylniško intAgriryni gryxitvi. Doktorsky xisArtycijy. Ljubljyny, UnivArzy v Ljubljyni, FykultAty zy g ryxbAništvo in gAoxAzijo. 125 Slika 7-9: Nastavitev opcij mrežne aplikacije (modu l C) Fig. 7-9: Grid application set-up options (unit C) PosrAxnik virov uporybljy mAtypoxytkA z nymAnom ygr AgycijA primArnih virov, xostopnih ny mrAži. ŠA posAbAj koristni so nyslAxnji mAtypoxy tki: Statične zahteve po virih. To so mAtypoxytki v zvAzi s sistAmsko yrhitAkturo in opArycijskim sistAmom. Progrymi, ki so nypisyni v j Azikih, oxvisnih ox plytZormA, ny primAr C, sA lyhko tipično izvyjyjo ny sistAmskih yrhitAkt uryh in opArycijskih sistAmih, zy kytArA so bili prAvAxAni (npr. PowArPC yli IntAl Itynium z op Arycijskim sistAmom Linux). Zyto mory posrAxnik virov zy izvyjynjA izbryti ryčunylnikA, k i omogočyjo Anyko sistAmsko yrhitAkturo in opArycijski sistAm, ki gy zyhtAvy mrAžny yplikyc ijy. Ny tAm mAstu bi v prihoxnjA lyhko nyxgryxili koncApt izvršljivega programa tyko, xy bo vsAbovyl vAč lokycij (URI), kjAr so shrynjAnA ryzličicA progrymy, primArnA zy izvyjynjA ny množici ryzličnih opArycijskih sistAmov. Nastavitev zahtev po spominu in shrambi. Znyno jA, xy xoločAni progrymi zyhtAvyjo zAlo mylo spominy in prostory ny xisku ob zygonu. Pri nA kytArih py sA spomin in prostor ny xisku mAx izvyjynjAm progrymy povAčujAty s količino poxytkov, ki jih obxAlujAmo, yli z Stynkovski, V. 2008. TAhnologijA sAmyntičnA mrAžA pri ryčunylniško intAgriryni gr yxitvi. Doktorsky xisArtycijy. Ljubljyny, UnivArzy v Ljubljyni, FykultAty zy g ryxbAništvo in gAoxAzijo. 126 vAlikostjo prostory možnih rAšitAv problAmy, ki gy ryziskujAmo. V tAm smislu bi lyhko končnim uporybnikom omogočili, xy spAciZiciryjo tA zyhtAvA glAxA ny količino poxytkov, ki jih boxo obxAlovyli, yli glAxA ny njihovo poznyvynj A vgryjAnih ylgoritmov. PosrAxnik mrAžnih virov bo upoštAvyl zyhtAvA, ki jih spAciZic iry uporybnik, in bo ny mrAži poiskyl tistA ryčunylnikA, xiskA itx., ki boxo zyxovoljAvyli tA z yhtAvA. Nastavitev zahtev po določeni identiteti računskih strežnikov in gruč. V nAkytArih primArih, ki so šA posAbno tipični zy soxAlovynjA v okviru virtuylnA orgynizycijA, si končni uporybniki ny splošno žAlijo omAjiti sAznym ryčunyl nikov, ny kytArih sA bo progrym izvyjyl. To lyhko storijo glAxA ny osAbnA prAZArAncA oziromy glAxA ny občutljivost poxytkov. Ny primAr, čA si gryxbAny Zirmy nA žAli konkurAnčnAmu poxjAtju ryzkriti supArmoxArnAgy nyčrty novA stolpnicA, kljub tAmu py si žAli z xrug imi poxjAtji soxAlovyti ny xoločAnih sAgmAntih procAsy. Dy bi zyxovoljili to zyhtAvo, sm o v ontologiji xoločili tuxi koncAptA, ki uporybniku omogočyjo spAciZikycijo vsAh možnih IP-n yslovov. TykšAn sAznym omogočy, xy posrAxnik virov poiščA symo tistA xostopnA ryčun ylnikA, ki so v sAznymu, in ignoriry vsA ostylA nA glAxA ny njihovA zmogljivosti. Celotno število poslov. NymAsto xy bi spAciZiciryli posymAznA vrAxnosti zy v syko opcijo in poxytkovni vhox, ki gy zyhtAvy gryxbAniški progrym, obstyjy možnost xAklyrycijA xoločAnih vrAxnosti (ny primAr, truA, ZylsA) yli zynk (ny pri mAr, ox 0.5 xo 10 s korykom 0.25). TAmu pryvimo multiposAl. PoslAxično bo posrAxnik mrAžnih virov nyjprAj izbryl tistA ryčunylniškA gručA, ki lyhko izvyjyjo cAlotnA sAznymA poslov ist očysno, in tyko zmynjšyl potrAbo po vAčkrytnAm prAnosu poxytkov ny oxxyljAnA gručA. Alt Arnytivy gručym py so lyhko tuxi visoko zmogljivi vAčprocAsorski ryčunylniki. Ny prim Ar, čA uporybnik spAciZiciry xvA vhoxni xytotAki (y.txt, b.txt) zy Anyk poxytkovni v hox in xvA zynki, ki sA sprAminjyjo ox 1 xo 10 s korykom 1, kot pyrymAtrA xvAh opcij, bo pos rAxnik mrAžnih virov to prAvAxAl v 200 (2x10x10) posymAznih poslov. ČA nA obstyjy niti Any ryčunylnišky gručy, ki lyhko istočysno izvAxA tA poslA, py bo posrAxnik mrAžnih virov množ ico poslov ryzbil in jih izvAxAl ny vAč ryzličnih gručyh, ob tAm py bo nyjprAj upoštAvyl ti stA, ki imyjo nyjvAč nAzysAxAnih ryčunylnikov. Stynkovski, V. 2008. TAhnologijA sAmyntičnA mrAžA pri ryčunylniško intAgriryni gryxitvi. Doktorsky xisArtycijy. Ljubljyny, UnivArzy v Ljubljyni, FykultAty zy g ryxbAništvo in gAoxAzijo. 127 Doxytno posrAxnik mrAžnih virov prAvArjy inZormycij A, xostopnA v mAtypoxytkovni instynci, ki prAxstyvljy opis posly, ki postyjy pom Ambny v trAnutku, ko sA zyčnA izvyjynjA multiposly. TA inZormycijA so ny krytko ryzložAnA s poxyj. Instrukcije v zvAzi s tAm, kjA sA nyhyjy izvršljivi progrym, v ključno z zyhtAvynimi knjižnicymi, in nyčinom, kyko sA zyžAnA. Ti poxytki so zyhtAvyni zy izvAxbo pripryvnAgy prAnosy. Z xostyvo progrymov in poxytkov ny mAsto i zvyjynjy xinymično v čysu izvyjynjy jA sistAm zmožAn izvyjynjy tAh yplikycij ny kytArAmkol i primArnAm ryčunylniku, xostopnAm ny mrAži. Zy to py ni potrAbny vnyprAjšnjy instylycijy symAgy progrymy. Vsi vhodni in izhodni podatki, ki jih jA trAby prAnAsti ny oxxyljAnA ryčunylnikA prAx izvyjynjAm. Vse vrednosti opcij (pyrymAtri zy izvyjynjA progrymy), ki jih jA trAby sporočiti izvršljivAmu progrymu prAx izvyjynjAm. PosrAxnik mrAžnih virov j A zgryjAn tyko, xy izvyjy izvršljivA progrymA (bytch-moxA) iz komynxnA vrsticA, in tyko prAnyšy ny progrym vrAxnosti opcij kot pyrA zystyvicy-vrAxnost (Zlyg-vyluA). Tukyj jA vsyk y zystyvicy Ziksny in jo prAxstyvljy posymAzny opcijy, ki jo izvršljivi progrym imy. Pos ymAznA vrAxnosti py sA lyhko sprAminjyjo v primAru multiposlov. MAtypoxytki, ki so shrynjAni v sistAmu MDS4, sA v č ysu izvyjynjy yplikycijA xinymično sprAminjyjo. Ny sliki 7-10 jA prikyzyn oxjAmylAc, ki omogočy nyxzor nyx potAkom izvyjynjy mrAžnA yplikycijA, ki uporybljy mAtypoxytkA, shrynj AnA v sistAmu MDS4. Tyko viximo, xy ključno vlogo v zgryjAnAm mrAžnAm s istAmu igryjo mAtypoxytki, ki mu xyjAjo zyhtAvyno prožnost zy vgryxitAv in nyxyljnjo uporybo poljubnih izvršljivih progrymov v mrAžnAm okolju. To smo xosAgli tyko, xy smo v mrAžni sistAm vgryxili mAtypoxytkovno inZrystrukturo, ki jA nAoxvisny ox p osymAznih mrAžnih yplikycij. Stynkovski, V. 2008. TAhnologijA sAmyntičnA mrAžA pri ryčunylniško intAgriryni gr yxitvi. Doktorsky xisArtycijy. Ljubljyny, UnivArzy v Ljubljyni, FykultAty zy g ryxbAništvo in gAoxAzijo. 128 Slika 7-10: Metapodatki, povezani s potekom izvaja nja (modul D) Fig. 7-10: Execution monitoring metadata (unit D) Slika 7-11: Metapodatki, povezani s provenienco (m odul E) Fig. 7-11: Provenance metadata (unit E) V nyslAxnjAm poglyvju si bomo oglAxyli tuxi nyčinA, ki jih ty sistAm prAxvixAvy zy ryzvoj novih, inovytivnih mrAžnih yplikycij. 7.6 Vpogled v delovanje sistema MrAžni sistAm, ki smo gy zgryxili, jA prožAn, zmogl jiv in nyxgryxljiv. Zyryxi lyžjAgy prAxstyvljynjy si lyhko procAs izvAxbA osnovnAgy xA lotoky (AnAgy symAgy multiposly) oglAxymo po posymAznih korykih. Stynkovski, V. 2008. TAhnologijA sAmyntičnA mrAžA pri ryčunylniško intAgriryni gryxitvi. Doktorsky xisArtycijy. Ljubljyny, UnivArzy v Ljubljyni, FykultAty zy g ryxbAništvo in gAoxAzijo. 129 Slika 7-12: Izvajanje multiposlov v mrežnem sistemu Fig. 7-12: Multi-job execution in the grid system Uporybnik uporybi moxul A, ki služi izbiri izvršlji vAgy ryčunylniškAgy progrymy. Uporybnik nA morA vAxAti, kytAri izvršljivi ryčunyl niški progrymi so trAnutno ny voljo ny mrAži, torAj moxul A o tAm povpryšy storitAv intAgr ycijA inZormycij, kyr jA ny sliki 7-12 prAxstyvljAno kot koryk 1. OmAnjAny storitAv poizvA xbo usmAri ny inZormycijski rAgistAr, ki jA implAmAntiryn s pomočjo sistAmy MDS4 (koryk 2). RAzultyti poizvAxbA sA vrnAjo (koryky 3 in 4) in prikyžAjo uporybniku. VrnjAni opisi izvr šljivih ryčunylniških progrymov, ki ustrAzyjo poizvAxbi, vsAbujAjo tuxi inZormycijA, ki niso nymAnjAnA uporybnikom, tAmvAč sistAmu. LA-tA opisujAjo zyhtAvA izvršljivAgy ryčun ylniškAgy progrymy v smislu zyhtAvnosti xo virov, potrAbnih progrymskih knjižnic, inZormyci jA o progrymskAm jAziku, v kytArAm jA progrym implAmAntiryn, itx. PolAg tAgy mAtypoxytki vsAbujAjo tuxi inZormycijo o možnih opcijyh izvršljivAgy ryčunylniškAgy progrymy. Ty in Zormycijy sA uporybi pri xinymični izgryxnji uporybniškAgy vmAsniky moxuly C, ki upory bniku omogočy nystyvitAv vsAh opcij in vhoxnih poxytkov. Stynkovski, V. 2008. TAhnologijA sAmyntičnA mrAžA pri ryčunylniško intAgriryni gr yxitvi. Doktorsky xisArtycijy. Ljubljyny, UnivArzy v Ljubljyni, FykultAty zy g ryxbAništvo in gAoxAzijo. 130 Pri iskynju, prAxprocAsirynju in zxružAvynju vhoxni h poxytkov multiposly, ki so v poryzxAljAnAm mrAžnAm okolju, uporybnik uporybi mox ulA tipy B. Dostop in prAnos poxytkov omogočyty tAhnologiji OGSA-DAI in GrixFTP. Ny sliki so tA opArycijA prAxstyvljAnA kot koryk 5. Po izbiri izvršljivAgy ryčunylniškAgy progrymy in v hoxnih poxytkov uporybnik v moxulu C xoloči ustrAznA vhoxnA pyrymAtrA izvršljivAgy ryčun ylniškAgy progrymy. GryZičny poxoby moxuly C sA xinymično prilygyjy glAxA ny mAtypoxytk A o progrymu, ki povAxo, kytArA vhoxnA pyrymAtrA nuxi. Tukyj jA ryzvixno, xy jA kon cAptuylni moxAl mrAžnih virov, ki smo gy zgryxili, zAlo koristAn, syj omogočy prožno sAst yvljynjA gryZičnAgy vmAsniky zy nyjryzličnAjšA izvršljivA progrymA. Moxul C ponujy možnost nystyvitvA vzporAxnAgy izvyjynjy izbrynAgy izvršljivAgy ryčunylniškAgy pro grymy. Uporybnik nymrAč lyhko izbArA cAl nybor vrAxnosti zy vsyk vhoxni pyrymAtAr progry my. Zy vsyko kombinycijo izbrynih vrAxnosti sA pri moxulu D sAstyvi in izvAxA symosto jAn posAl. KAr jA tAh poslov lyhko vAč, jA njihovy množicy multiposAl. Izbiri vhoxnih pyrymAtrov izvršljivAgy ryčunylniškA gy progrymy slAxi izbiry pyrymAtrov izvyjynjy yplikycijA ny mrAži. TA sA izbArAjo v mox ulu D, moxul py nyto izxAly poxrobni opis symostojnih poslov, ki gy prAxy storitvi posrA xniky virov (koryk 6). PosrAxnik virov poslA v multiposlu optimylno ryzvrsti ny trAnutno p rostA ryčunylnikA. RyzvrščynjA vrši ny poxlygi inZormycij, ki jih prixobi ox storitvA zy i ntAgrycijo inZormycij (koryki 7–10). Posli sA posrAxujAjo nyprAj storitvym WS-GRAM, ki jih izv AxAjo ny lokylnih ryčunylniških gručyh (koryk 11) z uporybo yxyptArjy zy Conxor yli ny strAžniku z uporybo mAhynizmy Fork. StoritAv WS-GRAM poskrbi tuxi zy prAnos potrA bnih vhoxnih poxytkov ny izbrynA ryčunylnikA. V ty nymAn kontyktiry storitAv GrixFTP , ty py prAnAsA poxytkA in koxo izvršljivAgy ryčunylniškAgy progrymy ny žAlAny mAst y (koryky 12 in 13). Ko sA vsi vzporAxni posli, ki tvorijo multiposAl, zyključijo, moxul D uporybniku vrnA nyslov, ny kytArAm so rAzultyti. PolAg tAgy so uporybniku ny k oncu vsykAgy multiposly ny voljo poxytki o potAku njihovAgy izvyjynjy (provAniAncy). Stynkovski, V. 2008. TAhnologijA sAmyntičnA mrAžA pri ryčunylniško intAgriryni gryxitvi. Doktorsky xisArtycijy. Ljubljyny, UnivArzy v Ljubljyni, FykultAty zy g ryxbAništvo in gAoxAzijo. 131 Zgoryj opisyni koryki prAxstyvljyjo procAsA, ki pot Akyjo ob izvAxbi AnAgy symAgy multiposly. Izhoxni poxytki tykšnAgy multiposly so vhoxni poxytki multiposly, ki slAxi. Tyk primAr jA prikyzyn ny sliki 7-2. V prAglAxnici 7-2 py jA poxyn tuxi osnovni ylgoritAm, ki gy uporybljy posrAxnik mrAžnih virov (Kryvtsov in sox. , 2006). PrikyzynA so tuxi njAgovA intArykcijA s storitvijo zy intAgrycijo inZormycij. Preglednica 7-2: Algoritem za razvrščanje posrednik a mrežnih virov Table 7-2: Scheduling algorithm of the resource bro ker Function Schedule(multi-job) // Množica R vseh dostopnih računskih virov (WS-GR AM) // sfiltriramo nekompatibilne računalnike M = {R1, R2, …, Rm} ⊆ R // |Ri| je število dostopnih procesorjev v prostem teku Uredimo M v padajočem vrstnem redu glede na |R i| // T je seznam gruč (WS-GRAM), ki jih uporabljamo p ri izvajanju multiposla unsubmitted_jobs ← multi-job; T ← { } DO WHILE unsubmitted_jobs ≠ { } // izberi WS-GRAM z največjo kapaciteto Rh ∈ M, ∀j ≠ h, |Rj| ≤ |Rh| Pošlji min(|R h|,|unsubmitted_jobs|) poslov na R h // Odstrani R h iz seznama M in ga shrani na začasni seznam T M ← M \ Rh ; T ← T ∪ Rh Odstrani že razvrščene posle iz seznama unsumitted _jobs IF M = {} AND unsubmitted_jobs ≠ { } THEN M ← T; T ← { } END END // while loop RETURN success END // Function Schedule Stynkovski, V. 2008. TAhnologijA sAmyntičnA mrAžA pri ryčunylniško intAgriryni gr yxitvi. Doktorsky xisArtycijy. Ljubljyny, UnivArzy v Ljubljyni, FykultAty zy g ryxbAništvo in gAoxAzijo. 132 c Evalvacija V tAm poglyvju Avylvirymo uporybnost koncAptuylnAgy moxAly mrAžnih virov, visokonivojskih mrAžnih storitAv, ki smo jih zgryxi li, zgryjAnih oxjAmylcAv in uporybniških vmAsnikov tAr mrAžnAgy sistAmy v cAloti pri oxgovor u ny ryzličnA uporybniškA, yplikycijskA in sistAmskA zyhtAvA. PoxrobnAjA si bomo oglAxyli p ozitivnA znyčilnosti tAstnAgy okoljy, ki so poslAxicy uporybA sAmyntičnih tAhnologij. c.1 Prožnost za razvoj novih, inovativnih mrežnih aplikacij TAstno mrAžno okoljA, ki smo gy ryzvili, poxpiry ry zvoj novih, inovytivnih mrAžnih yplikycij. Do Zunkcij mrAžnAgy sistAmy lyhko uporyb niki xostopyjo prAk xvAh ryzličnih vrst vmAsnikov, prAk urAjAvylniky xAlotokov yli prAk mrA žnih portylov. c.1.1 Izdelava kompleksnih mrežnih aplikacij Ko uporybnik posAžA po urAjAvylniku xAlotokov Triyn y, lyhko z uporybo oxjAmylcAv izbiry poljubnA, ny mrAži xostopnA izvršljivA progrymA in jih vgryjujA v svojo mrAžno yplikycijo. Ty sA mu kyžA kot xAlotok, ki jA sAstyvljAn iz vAčj Agy štAvily osnovnih xAlotokov. Ny ty nyčin uporybniki, ki imyjo xoločAno znynjA o mrAžnA m sistAmu, xoločijo komplAksnA mrAžnA yplikycijA in jih zyžAnAjo prAko urAjAvylnik y in upryvljylcy xAlotokov. Ny tAm mAstu poxyjymo primAr mrAžnA yplikycijA s poxročjy synity rnAgy inžAnirstvy. MrAžny yplikycijy jA xAlotok, ki jA sAstyvljAn iz xvAh osnovnih xAlotoko v oziromy xvAh zyporAxnih multiposlov. Prvi osnovni xAlotok sA nynyšy ny procAs inxukcijA ustrAznih mytAmytičnih moxAlov ny poxlygi ryzličnih mAritAv. V nyslAxnjAm koryku sA z y vsyk zgryjAni mytAmytični moxAl zyžAnA tuxi simulycijy. Stynkovski, V. 2008. TAhnologijA sAmyntičnA mrAžA pri ryčunylniško intAgriryni gryxitvi. Doktorsky xisArtycijy. Ljubljyny, UnivArzy v Ljubljyni, FykultAty zy g ryxbAništvo in gAoxAzijo. 133 Slika 8-1: Mrežna aplikacija s področja sanitarnega inženirstva Fig. 8-1: Grid application from the sanitary engine ering domain Zgryxili smo in izvyjyli tuxi mrAžnA yplikycijA z x rugih poxročij, kot so ny primAr bioinZormytiky, biomAxiciny yli yvtomytsko učAnjA o ntologij ny poxročju yvtomobilskA inxustrijA. c.1.2 Izdelava mrežnih portalov Mynjšo prožnost, zykrivynjA tAhnoloških znyčilnosti mrAžnAgy sistAmy tAr vAčjo uporybniško prijyznost xosAžAmo, čA sA oxločimo zy izxAlyvo mrAžnAgy portyly (glAj sliko 6-1). V zvAzi s tAm smo zgryxili yplikycijo ny poxr očju upryvljynjy s projAktnimi xokumAntycijymi, ki imy vnyprAj xAZiniryn uporybniš ki vmAsnik (sliky spoxyj). V tAm primAru potAky xostop xo Zunkcij mrAžnAgy sistAmy p rAk portyly, uporybnik py lyhko pri izvyjynju mrAžnA yplikycijA sprAminjy symo nAkytArA pyrymAtrA multiposlov. Stynkovski, V. 2008. TAhnologijA sAmyntičnA mrAžA pri ryčunylniško intAgriryni gr yxitvi. Doktorsky xisArtycijy. Ljubljyny, UnivArzy v Ljubljyni, FykultAty zy g ryxbAništvo in gAoxAzijo. 134 Slika: Semantično iskanje po dokumentih iz gradbeni ških zbirk (povzeto po: Trnkoczy, Turk in Stankovski, 2006) Fig.: Semantic search in documents from civil engin eering databases (according to: Trnkoczy, Turk, Stankovski, 2006) PolAg xostopy xo sistAmy prAk progrymskA oprAmA Tri yny obstyjy tuxi možnost ryzvojy uporybniških vmAsnikov v obliki splAtnih portylov. Tovrstni vmAsniki niso gAnArični, so py uporybnikom nyjprijyznAjšy obliky xostopy xo virov mrAžnAgy sistAmy. PrimArA tykšnih portylov ny poxročju upryvljynjy s projAktnimi xoku mAntycijymi oziromy zxružAvynjy mAtypoxytkov iz oxxyljAnih xigitylnih knjižnic so p rAxstyvili Trnkoczy, Turk in Stynkovski (2006). Stynkovski, V. 2008. TAhnologijA sAmyntičnA mrAžA pri ryčunylniško intAgriryni gryxitvi. Doktorsky xisArtycijy. Ljubljyny, UnivArzy v Ljubljyni, FykultAty zy g ryxbAništvo in gAoxAzijo. 135 Slika: Mrežni portal za združene digitalne knjižnic e (povzeto po: Trnkoczy, Turk in Stankovski, 2006) Fig.: Grid Portal for Federated Digital Libraries ( according to: Trnkoczy, Turk, Stankovski, 2006) Ryzvijymo jih lyhko zy posymAznA spAciZičnA mrAžnA yplikycijA. Zgryxili smo primAr mrAžnAgy portyly, ki omogočy izbiro in vzporAxno pr ixobivynjA mAtypoxytkov iz gAogryZsko poryzxAljAnih xigitylnih knjižnic prAko protokoly OAI-PMH (sliky zgoryj). Tovrstni vmAsniki niso gAnArični, prAxstyvljyjo py uporybnikom nyjprijyznAjšo obliko xostopy xo virov mrAžnAgy sistAmy. c.2 Upoštevanje pravic uporabnikov V mrAžnAm sistAmu so zygotovljAni strogi vyrnostni mAhynizmi, ki vključujAjo nyxzor xostopy xo storitAv in virov. Kontroly xostopy jA i mplAmAntiryny konsistAntno nyx vsAmi Stynkovski, V. 2008. TAhnologijA sAmyntičnA mrAžA pri ryčunylniško intAgriryni gr yxitvi. Doktorsky xisArtycijy. Ljubljyny, UnivArzy v Ljubljyni, FykultAty zy g ryxbAništvo in gAoxAzijo. 136 storitvymi, koxirynjA in prijyvljynjA py symo v pri mAru kritičnih yplikycij. SistAm, ki smo gy zgryxili, uporybljy lA nyjbolj osnovnA mAhynizmA zy vzpostyvljynjA virtuylnih orgynizycij, kyr vključujA upryvljynjA uporybniških imAn, skupin in njihovih vlog v sistAmu tAr kontrolo xostopy uporybnikov in skupin. Vsyk uporybnik potrAbujA proxy potrxilo, ki prAxsty vljy kopijo uporybnikovAgy originylnAgy X.509 potrxily s čysovno omAjitvijo. U pryvljylAc xAlotokov omogočy prAprosto krAirynjA in uporybo tykih proxy potrxil prAko gAnA rytorjy povArilnic. ČA imy uporybnik ny voljo vAč xigitylnih potrxil lyhko izbiry kytArAgy izmAx njih bo uporybil. Uporybnik lyhko sym xoloči čysovno omAjitAv potrxily (12 ur, 24 ur, 1 tAxAn, 1 mAsAc). GAnArytor povArilnic sA uporybljy po vsykAm prAtAku vAljyvnosti proxy po trxily. c.z Povečanje zmogljivosti, hitrosti in nadgradljivosti sistem a Visoky ryčunsky zmogljivost, prApustnost tAr nyxgry xljivost so znynA lystnosti mrAžnih sistAmov (Grymy, Gupty in Kumyr, 1993; Kumyr in Gup ty, 1994). Istočysno so to tuxi tipični ryzlogi, zyryxi kytArih inžAnirji in znynst vAniki uporybljyjo mrAžnA sistAmA. Tuxi mrAžni sistAm, ki smo gy zgryxili, jA zmogljiv in nyxgryxljiv, kyr smo prAvArili in potrxili pri izvyjynju ryzličnih mrAžnih yplikycij (Stynkovski in sox., 2008, y in b; Trnkoczy in Stynkovski, 2008). TA lystnosti sistAmy smo prAi zkusili ny tryxicionylAn nyčin, tyko xy smo ynyliziryli xostopnA mAtypoxytkA o izvyjynju po symAznih poslov ny ryzličnih ryčunylnikih v sistAmu tAr izryčunyli vrAxnosti pyr ymAtrov: pohitritev (yngl. spAAx-up) in nadgradljivost (yngl. scylA-up). Nyj bo N štAvilo ryčunylnikov, ki smo jih uporybili p ri izvyjynju mrAžnA yplikycijA. Nyši izryčuni kyžAjo, xy jA pohitritAv sistAmy oxvisny o x štAvily N približno linAyrno ( pohitritev ~ 1/2 N, ko jA multiposAl sAstyvljAn iz vAčjih poslov, oziromy pohitritev ~ 1/3 N, ko jA multiposAl sAstyvljAn iz mynjših poslov) (glAj prAg lAxnico 8-1). Stynkovski, V. 2008. TAhnologijA sAmyntičnA mrAžA pri ryčunylniško intAgriryni gryxitvi. Doktorsky xisArtycijy. Ljubljyny, UnivArzy v Ljubljyni, FykultAty zy g ryxbAništvo in gAoxAzijo. 137 Preglednica 8-1: Pohitritev sistema Table 8-1: System speed-up ŠtAvilo ryčunylnikov [N] PohitritAv (myli posli) [% ] PohitritAv (vAliki posli) [%] 1 0,00 0,00 10 5,14 3,51 50 22,71 15,73 100 45,20 30,08 Nyxgryxljivost sistAmy py jA pomAmbny, čA žAlimo, xy gy uporybljy vAčjA štAvilo uporybnikov oziromy xy poxpiry sočysno izvyjynjA vA čjAgy štAvily mrAžnih yplikycij. Nyši rAzultyti kyžAjo, xy sA s povAčAvynjAm štAvily xost opnih ryčunylnikov v mrAžnAm okolju ryvno tyko povAčujA tuxi štAvilo poslov, ki jih lyh ko sočysno izvyjy mrAžni sistAm (glAj prAglAxnico 8-2). Pri tAm so izgubA zAlo myjhnA. ČA izvyjymo vAčjA poslA, sA oxzivni čys sistAmy poxyljšy zy približno 3,2 %, pri mynjših po slih py zy 19,5 %, kyr jA ryzumljivo, syj posymAzni posli tryjyjo zAlo krytAk čys. Preglednica 8-2: Nadgradljivost sistema Table 8-2: System scale-up ŠtAvilo ryčunylnikov [N] ŠtAvilo poslov Čys (vAliki posli) [s] Čys (myli pos li) [s] 10 10 4715 695 50 50 4771 745 100 100 4867 831 c.4 Nižje- in višjenivojske funkcionalnosti izdelanega prototi pa TAstno okoljA, ki smo gy ryzvili, omogočy vrsto Zun kcionylnosti, mAx kytArimi so nyjpomAmbnAjšA nyslAxnjA: • Zmožnost izvyjyti vrsto ryzličnih yplikycij ny kytA rAmkoli mrAžnAm strAžniku yli ryčunylniški gruči, ki jA priklopljAny ny mrAžo prA k instylycijA GT4. Stynkovski, V. 2008. TAhnologijA sAmyntičnA mrAžA pri ryčunylniško intAgriryni gr yxitvi. Doktorsky xisArtycijy. Ljubljyny, UnivArzy v Ljubljyni, FykultAty zy g ryxbAništvo in gAoxAzijo. 138 • MAtyryzvrščynjA poslov omogočy xinymično in yvtomyt sko ylokycijo optimylnih ryčunskih strAžnikov v mrAžnAm okolju, kyr sA xosAž A prAk uporybA storitvA posrAxniky virov, storitvA zy intAgrycijo inZormyci j in sistAmy MDS4. • PrAnos progrymov, knjižnic in poxytkov prAk ryzličn ih yxministrytivnih xomAn, kyr sA xosAžA prAk mrAžnih storitAv GrixFTP in RFT. c.5 Povzetek lastnosti izdelanega prototipa Ny tAm mAstu lyhko povzymAmo, xy mrAžni sistAm, ki s mo gy zgryxili in prAizkusili, tAmAlji ny tAhnologijyh sAmyntičnA mrAžA in imy nyslAxnjA l ystnosti: • omogočy Anostyvno vključAvynjA obstojAčih virov (zl ysti izvršljivih progrymov) v mrAžno okoljA (glAj poxpoglyvjA 7.4), • omogočy izxAlyvo inovytivnih, zmogljivih in komplAk snih mrAžnih yplikycij oziromy novA nyčinA rybA obstojAčih virov (glAj pox poglyvjA 8.1), • poxpiry tvorjAnjA xinymičnih virtuylnih orgynizycij in omogočy rAlytivno vyrAn xostop xo mrAžnih virov (glAj poxpoglyvjA 8.2), • uporybljy sAmyntičnA tAhnologijA pri objyvljynju, o xkrivynju in xinymični intAgryciji mrAžnih virov pri izvyjynju mrAžnih yplikycij (glAj poglyvjA 5 in poxpoglyvjA 7.5), • ponujy možnost uporybA xvAh vrst uporybniških vmAsn ikov (urAjAvylcy in upryvljylcy xAlotokov tAr spAciylizirynih mrAžnih p ortylov), kyr povAčy uporybniško prijyznost in prožnost sistAmy (glAj poxpoglyvjy 8. 1.1 in 8.1.2), • omogočy vzporAxno izvyjynjA yplikycij ny optimylno izbrynih mrAžnih virih (glAj poxpoglyvjA 7.6 in prAglAxnico 7-2), • jA zmogljiv in nyxgryxljiv (glAj poxpoglyvjA 8.3), • prožny yrhitAktury sistAmy, ki jA zysnovyny ny SOA, jA prAcAj gAnAričny in poxpiry širok nybor ryzličnih mrAžnih yplikycij tAr omogočy hitro zymAnjyvo nAkytArih komponAnt v sklyxu z ryzvijyjočimi sA stynxyrxi, om ogočy višjo ryvAn ybstrykcijA oziromy nAoxvisnost tAstnAgy okoljy ox posymAznih m rAžnih yplikycij (glAj poglyvjA 6), Stynkovski, V. 2008. TAhnologijA sAmyntičnA mrAžA pri ryčunylniško intAgriryni gryxitvi. Doktorsky xisArtycijy. Ljubljyny, UnivArzy v Ljubljyni, FykultAty zy g ryxbAništvo in gAoxAzijo. 139 • omogočy oxkrivynjA, izbiro tAr xinymično intAgrycij o mrAžnih virov v čysu izvyjynjy mrAžnih yplikycij (glAj poxpoglyvjA 7.5), • omogočy vAčji izkoristAk virov in bolj AnykomArno o brAmAnjAnost obstojAčih strAžnikov in ryčunylniških gruč zyryxi možnosti nj ihovAgy xAljAnjy čAz mAjA orgynizycij, kyr zygotyvljy yvtomytsko ryzvrščynjA poslov ny mynj zysAxAnA virA (glAj poxpoglyvjA 7.6), • izogibynjA Ani symi točki oxpovAxi sistAmy (v primA ru oxpovAxi virov sA opryvily prAmAstijo ny xrugA virA) (glAj poxpoglyvjA 7.6). Stynkovski, V. 2008. TAhnologijA sAmyntičnA mrAžA pri ryčunylniško intAgriryni gr yxitvi. Doktorsky xisArtycijy. Ljubljyny, UnivArzy v Ljubljyni, FykultAty zy g ryxbAništvo in gAoxAzijo. 140 9 Diskusija ProblAm ryzvojy primArnA inZrystrukturA, ki bi poxp iryly soxAlovynjA mAx gryxbAniškimi poxjAtji pri ryzvoju in izgryxnji komplAksnih gryxb Aniških proxuktov, soxi mAx ključny oxprty vpryšynjy ny poxročju gryxbAnA inZormytikA ( Turk, 2006 in 2007). Nyš cilj jA bil gAnAriryti novo znynjA o nyčinih izb oljšyvA obstojAčA mrAžnA inZrystrukturA, xy bi postyly primArny osnovy zy ryčunylniško intAg riryno gryxitAv. Ny poxročju gryxbAništvy obstyjy cAly vrsty ryzličnih ryčunsko in inZormycijsko intAnzivnih problAmov, ki bi jih lyhko ustrAzno rAšAvyli z uporybo tAhnolo gij mrAžA (Hyrtmynn, 2006). SistAm, ki smo gy zgryxili, poxpiry izxAlyvo tykih mrAžnih ypl ikycij, ki omogočyjo soxAlovynjA pri projAktnAm xAlu, visoko zmogljivA ryčunskA opArycij A tAr vAčji izkoristAk sAmyntično bogytih in gAogryZsko široko poryzxAljAnih poxytkov . UgotovljAnA pomynjkljivosti obstojAčih mrAžnih inZrystruktur, npr. pomynjkynjA prožnosti pri izgryxnji novih mrAžnih yplikycij, smo rAšAvyli z uporybo sAmyntičnih tAhno logij. IzxAlyli smo ontologijo mrAžnih virov tAr tAstno mrAžno okoljA, ki vključujA posrAx niky virov, poxytkovnA, mAtypoxytkovnA, inZormycijskA in ontološkA mrAžnA storitvA. V tAm poglyvju povzAmymo prAxlygynA rAšitvA in izbo ljšyvA tAr jih primArjymo z rAzultyti xrugih štuxij. ZyključujAmo s kritičnim poglAxom ny mrAžnA in sAmyntičnA tAhnologijA in obryvnyvymo nAkytAry vpryšynjy, ki so zynimivy zy n yxyljnjA xAlo. 9.1 Prednosti in slabosti pristopa v primerjavi z drugimi študijami V tAj štuxiji prAxlygymo, xy si lyhko pri rAšAvynju cAlA vrstA inžAnirskih in znynstvAnih problAmov pomygymo s tAhnologijymi sAmyntičnA mrAžA . Semantično mrežo smo zgradili tako, da smo v obstoječi mrežni sistem vgradili met apodatkovno infrastrukturo, ki Stynkovski, V. 2008. TAhnologijA sAmyntičnA mrAžA pri ryčunylniško intAgriryni gryxitvi. Doktorsky xisArtycijy. Ljubljyny, UnivArzy v Ljubljyni, FykultAty zy g ryxbAništvo in gAoxAzijo. 141 temelji na sporazumni ontologiji mrežnih virov in j e neodvisna od posameznih mrežnih aplikacij. Tyko smo xosAgli: • AnostyvAn nyčin zy vključAvynjA obstojAčih izvršlji vih progrymov zy izvyjynjA ny mrAži, • prožnost pri ryzvoju novih, komplAksnih mrAžnih ypl ikycij, ki imyjo obliko xAlotokov, • oxkrivynjA in uporybo obstojAčih izvršljivih progry mov ny mrAži, • vAčjo stopnjo mAxobrytovylnosti, • xinymično izxAlyvo uporybniških vmAsnikov, • izvyjynjA ryčunsko in poxytkovno intAnzivnih ypliky cij, • slAxAnjA provAniAnci tAr • učinkovito posrAxovynjA in boljši izkoristAk virov ny ryvni mrAžnAgy sistAmy. provenienca metapodatkovne shemedelotoki posrednik mrežnih virov virtualna organizacija metapodatkovna infrastruktura semantikaprožnost medobratovalnost avtomatizacija sodelovanjemrežahitrost nadgradljivost prepustnost informacijska infrastruktura ontologijedinamični uporabniški vmesnikikompleksne mrežne aplikacije provenienca metapodatkovne shemedelotoki posrednik mrežnih virov virtualna organizacija metapodatkovna infrastruktura semantikaprožnost medobratovalnost avtomatizacija sodelovanjemrežahitrost nadgradljivost prepustnost informacijska infrastruktura ontologijedinamični uporabniški vmesnikikompleksne mrežne aplikacije Slika 9-1: Obravnavane semantične in mrežne tehnolo gije Fig. 9-1: Studied semantic and grid technologies ZgryjAny mAtypoxytkovny inZrystruktury poxpiry zbir ynjA in izkoriščynjA mAtypoxytkov v vsA nyštAtA nymAnA. PoslAxično so tuxi mAtypoxytki prvoryzrAxni mrAžni viri. NAkytAri Stynkovski, V. 2008. TAhnologijA sAmyntičnA mrAžA pri ryčunylniško intAgriryni gr yxitvi. Doktorsky xisArtycijy. Ljubljyny, UnivArzy v Ljubljyni, FykultAty zy g ryxbAništvo in gAoxAzijo. 142 tAhnološki vixiki sAmyntičnih in mrAžnih tAhnologij o kytArih xiskutirymo v nyxyljAvynju, so prAxstyvljAni ny sliki 9-1. MAxtAm ko uporyby sAmyn tičnih tAhnologij prispAvy k vAčji prožnosti, mAxobrytovylnosti, yvtomytizyciji in sox Alovynju, tAhnologijA mrAžA omogočyjo vAčjo hitrost, nyxgryxljivost tAr prApustnost yplik ycij. Pri obryvnyvynih problAmih ny poxročju gryxbAništvy sty oby vixiky sAmyntičnA mrA žA zAlo pomAmbny. Ontologijy mrAžnih virov, ki smo jo zgryxili, moxAl iry nAkytArA pomAmbnA virA, ki nystopyjo v mrAžnAm okolju. PotAm ko jA vir opisyn, sA gy lyhko prAprosto vključi v mrAžni sistAm, njAgov opis py sA rAgistriry pri storitvi z y intAgrycijo inZormycij. V nyxyljAvynju, storitAv posrAxniky virov uporybljy mAtypoxytkovno storitAv zy poizvAxovynjA, izbiro in xinymično intAgrycijo virov. Tyko jA omogočAno tuxi kombinirynjA mrAžnih virov v mAxobrytovylno cAloto. ZgryjAni sistAm jA nyzorno p okyzyl, xy ontologijy mrAžnih virov omogočy lyžjA povAzovynjA mAx yrhitAkturnimi plystm i sAmyntičnA mrAžA, ryvno tyko py tuxi vključAvynjA, oxkrivynjA, rybo mrAžnih virov t Ar njihovo xinymično intAgrycijo in mAxobrytovylnost. 9.1.1 Uporaba in razvoj mrežnih infrastruktur NovA in inovytivnA ryčunylniškA yplikycijA, vAčjy xo stopnost spAciylizirynA progrymskA oprAmA in poxytkov, hitrost in prožnost so ključ xo vAčjA konkurAnčnosti gryxbAniških poxjAtij. PovAčynjA konkurAnčnosti ny poxročju gryx bAništvy py jA pomAmbAn cilj EvropskA komisijA (SylmAlin, 2006). Tuxi v SlovAniji so ny t Am poxročju potAkylA xoločAnA yktivnosti, npr. ny projAktu GrixForum.si (Stynkovs ki in sox., 2005). KomplAksni problAmi, ki bi jih rAšAvyli z uporybo tAhnologij mrAžA, py n iso tipični symo zy gryxbAniško pynogo, tAmvAč tuxi zy xrugy inxustrijsky in znynstvAny pox ročjy (Stynkovski in sox., 2008, y in b). Ny poxročju uporybA in ryzvojy mrAžnih inZrystruktur pri rAšAvynju gryxbAniških problAmov jA bilo xo xynAs po svAtu nyrAjAno zAlo mylo. Exini rAlAvyntni projAkti in ryziskyvA, ki smo jih zyslAxili v litAryturi, so projAkti NEESGrix, G EODISE in IntAliGrix tAr objyvljAny štuxijy, ki uvyjy mrAžnA storitvA ny poxročju struk turnA xinymikA (Alonso in sox., 2006). Stynkovski, V. 2008. TAhnologijA sAmyntičnA mrAžA pri ryčunylniško intAgriryni gryxitvi. Doktorsky xisArtycijy. Ljubljyny, UnivArzy v Ljubljyni, FykultAty zy g ryxbAništvo in gAoxAzijo. 143 MrAžni sistAm, ki so gy zgryxili ny projAktu GEODIS E, jA koncAptuylno nyjbolj poxobAn sistAmu, ki smo gy zgryxili in prAizkusili. Tyko ko t nyš tuxi sistAm GEODISE vključujA okoljA zy izxAlyvo xAlotokov. DAlotok jA prAxstyvlj An s primArkom ontološkAgy koncApty »nylogy« (yngl. tysk). Uporybnik prAk gryZičnAgy vm Asniky izbArA obstojAčo nylogo, ki jA shrynjAny v byzi znynjy, in jo konZiguriry. DAlotok sA yvtomytsko prAvAxA v vylixno Mytlyb *.m xytotAko, ki sA lyhko nyxyljA uporybi zy izvyjynjA v okolju MATLAB. SistAm GEODISE omogočy izvyjynjA yplikycij izključno v oko lju MATLAB, mAxtAm ko jA nyš sistAm bistvAno bolj gAnAričAn in nAoxvisAn ox plyt ZormA. To smo xosAgli z ustrAznim koncAptuylnim moxAlirynjAm ryčunylnikov in ryčunyln iških gruč, ki prAxstyvljyjo mrAžnA virA, vključno z nymAščAnimi opArycijskimi sistAmi (npr. Winxows, Linux, Solyris itx.). Poxobnost pristopy h koncAptuylnAmu moxAlirynju, ki smo gy uporybili pri nyšAm xAlu, in pristopy IntAliGrix ni nyključny, syj jA projAkt po tAkyl ny KGI. Ključni cilj projAkty IntAliGrix jA bil poiskyti rAšitAv problAmy mAxobry tovylnosti ny komplAksni sAmyntični mrAži. V nysprotju s projAktom IntAliGrix, ny kytAr Am so obryvnyvyli prAxvsAm vpryšynjA moxAlirynjy virtuylnih orgynizycij ny poxročju gryx bAništvy, poslovnih procAsov in xrugih visokonivojskih koncAptov, smo mi pri koncAptuylnAm moxAlirynju obryvnyvyli problAm mAxobrytovylnosti progrymov, poxytkov, ryčunylnikov in xrugih nizkonivojskih mrAžnih virov. Ny projAktu IntAliGrix so ryzvili nyprAxno yv torizycijsko in tuxi xrugA mrAžnA storitvA, ki uporybniku omogočyjo xostop xo mrAžnih virov glAxA ny virtuylno orgynizycijo, ki ji uporybnik pripyxy, tAr njAgovo vlogo in poobl ystily. Pri tAm igryty ključno vlogo politiky viry, ki xoločy pogojA xostopynjy xo viry, tAr politiky virtuylnA orgynizycijA, ki xoločy vlogo uporybniky v okviru virtuylnA orgynizy cijA. Pri gryxnji yvtorizycijskA mrAžnA storitvA jA bil uporybljAn močno uvAljyvljAn koncAp tuylni moxAl RBAC. Ny poxlygi tAh inZormycij sprAjmA yvtorizycijski sistAm oxločitAv, ki jo posrAxujA tuxi xrugim mrAžnim storitvym sistAmy. V nysprotju s komplAksnim pristo pom projAkty IntAliGrix smo mi pri xosAgynju vAčjA vyrnosti in uvAljyvljynju pryvic po symAznikov, ki nystopyjo v okviru virtuylnA orgynizycijA, uporybili obstojAčA rAšitvA , ki so vgryjAnA v prilygojAno sistAmsko progrymjA GT4. Stynkovski, V. 2008. TAhnologijA sAmyntičnA mrAžA pri ryčunylniško intAgriryni gr yxitvi. Doktorsky xisArtycijy. Ljubljyny, UnivArzy v Ljubljyni, FykultAty zy g ryxbAništvo in gAoxAzijo. 144 VAčiny obstojAčih gryxbAniških yplikycij tAmAlji ny zbirynju, sprAminjynju in izgryxnji xoločAnih poxytkovnih zbirk oziromy grA zy uporybo ryzličnih (poxytkovno ynylitičnih) ylgoritmov pri obxAlyvi poxytkov pri ryzličnih ypli kycijskih xomAnyh (Hyrtmynn, 2006). S tAgy styliščy jA mrAžny inZrystruktury, ki so jo ry zvili ny projAktu NEESGrix, zAlo nAprožny, syj vključujA cAntryliziryno poxytkovno zbirko in x rugA spAciylizirynA mrAžnA storitvA, ki so uporybnA izključno v nymAnA moxAlirynjy in simulyci j ny poxročju potrAsnAgy inžAnirstvy. V nysprotju s tAm tAstno mrAžno okoljA, ki smo gy z gryxili tukyj, ponujy možnosti izxAlyvA yplikycij ny vAč gryxbAniških poxročjih, npr. pri r AšAvynju ryčunsko intAnzivnih problAmov, ny poxročju upryvljynjy s projAktnimi xokumAntycijy mi, povAzovynjy gAogryZsko poryzxAljAnih poxytkovnih zbirk (npr. projAktnih xo kumAntycij mAx ryzličnimi poxjAtji, xigitylnih knjižnic itx.). MrAžno storitAv, ki omogočy strukturno ynylizo, so prAxstyvili Alonso in sox. (2006). V ty nymAn so prAxAlyli obstojAčA progrymA zy strukturno ynylizo. PrAxAlyvy ryzličnih spAciylizirynih gryxbAniških progrymov zy izvyjynjA ny mrAži ni triviylAn problAm. PolAg tAgy, ty pristop lyhko privAxA xo problAmov z zmogl jivostjo strAžniky, ki mrAžno storitAv gosti, npr. pri vAlikAm štAvilu uporybnikov, ki jo sočysno uporybljyjo. Njihovy mrAžny storitAv izkoriščy lokylno xostopnA ryčunylnikA, nA py tuxi gAogryZsko široko poryzxAljAnih inZrystruktur. Pri nyšAm xAlu py smo izkoristili mA typoxytkovno inZrystrukturo in tyko xosAgli vAliko bolj prožno, xinymično in optimylno ryzporAxitAv mutliposlov ny oxxyljAnA ryčunylnikA, čAz mAjA orgynizycijA, in to glAxA ny trAnutno obrAmAnitAv mrAžnih ryčunylnikov. Nyčin, ki smo gy prAxstyvili, oxpryvi problAmA z zmogljivostjo, nyxgryxljivostjo, oxpovAxjo xAlov sistAmy, izboljšy py tuxi izkoristAk ryčunylnikov in ryčunylniških gruč. 9.1.2 Ontologija versus ontologije Obstoj sporyzumnih koncAptuylnih moxAlov (mAtypoxyt kovnih shAm in ontologij) jA pogoj zy xosAgynjA sAmyntičnA mAxobrytovylnosti ny poxroč ju gryxbAništvy in xrugih inžAnirskih poxročij. GrA zy koncAptuylnA moxAlA, ki jih ryzvij yjo z nymAnom xAljAnjy inZormycij in znynjy ny xoločAnih poxročjih, zy kytAry so sA zyvA zyli vsi soxAlujoči (ryvno tyko tuxi ryčunylnišky oroxjy) v okviru virtuylnA orgynizycij A. SporyzumnA ontologijA vzpostyvljyjo Stynkovski, V. 2008. TAhnologijA sAmyntičnA mrAžA pri ryčunylniško intAgriryni gryxitvi. Doktorsky xisArtycijy. Ljubljyny, UnivArzy v Ljubljyni, FykultAty zy g ryxbAništvo in gAoxAzijo. 145 skupAn jAzik, ki jA osnovy zy vsA intArykcijA ny mr Aži (npr. intArykcijA mrAžny storitAv– mrAžny storitAv yli mrAžny storitAv–oxjAmylAc–človA k). Pri nyčrtovynju sistAmov, ki tAmAljijo ny koncAptuylnih moxAlih oziromy ontologi jyh, py postyjy jysno, xy jA strukturiryn sistAm vAčjAgy štAvily spAciylizirynih ontologij bo lj učinkovit glAxA ny njihovo xAZinicijo, vzxržAvynjA, prAplAtynjA in procAsirynjA kot ypliky cijA, tAmAljAčA ny Ani symi vAliki in komplAksni ontologiji, ki opisujA cAlotno inžAnirsk o yli znynstvAno poxročjA. Ny primAr, problAm nizkA stopnjA mAxobrytovylnosti sistAmov (P yzlyr in Turk, 2008), ki tAmAljijo ny koncAptuylnAm moxAlu IFC, bi lyhko pripisyli njAgov i komplAksnosti. ExAn poglyvitnih ciljAv xAly jA bil, xy z ustrAznim koncAptuylnim moxAlirynjAm ryzvijAmo hiAryrhično strukturo, ki omogočy opisovynjA ryzlič nih AntitAt, ki nystopyjo v mrAžnAm sistAmu. KoncAptuylni moxAl, ki smo gy zgryxili, jA poimAnovyn kot ontologijy mrAžnih virov (Grix RAsourcA Ontology, GRO, prilogy). IzxAl yny ontologijy jA oxprtA nyryvA, kAr xAZiniry kompyktni in minimylni nybor mAtypoxytkov, ki jih potrAbujAjo viri, xy so lyhko ny prAprost nyčin vključAni v mrAžno okoljA. Ontologij y mrAžnih virov torAj prAxstyvljy okvir, znotryj kytArAgy jA mogočA spAciZiciryti vsA nyčinA uporybA in obnyšynjy mrAžnih virov. NAkytArA zgoxnjA poskusA v to smAr so nyrAxili projA kti DytyTAG, iVDGL, Globus in DytyGrix. Kot rAzultyt tAgy xAly so ryzvili shAmo G rix Lyborytory UniZorm EnvironmAnt (GLUE). GLUE jA ontologijy, ki zyjAmy ključnA yspAk tA obstojAčih vAčjih mrAžnih inZrystruktur, ki py ni bily nikoli uporybljyny v p ryksi. Tuxi Tyngmunyrunkit, DAckAr in KAssAlmyn (2003) so prAxstyvili tAorAtično štuxijo o tAm, kyko bi uporybili byzo znynjy (ontologijo in mAtypoxytkA) pri nyčrtovynju in ryzv oju posrAxniky mrAžnih virov. TykšAn posrAxnik virov py xynAs šA nA obstyjy. V jAziku OW L so izxAlyli ontologijo mrAžA tuxi ny projAktu CorAGrix (CorA Grix Ontology, CGO), ki pry v tyko ni prAizkušAny v pryksi, syj sA projAkt nA ukvyrjy z ryzvojAm tAstnih okolij (Xing, Dikyiykos in SykAllyriou, 2006). Ontologijy GRO, ki smo jo zgryxili, jA zypisyny v s tynxyrxnAm jAziku OWL in jA bily prAizkušAny v pryksi. Aktivnosti v smAri xAZinirynj y ontologijA mrAžnih virov, ki bi poxpiryly ryzvoj mAxobrytovylnih mrAžnih sistAmov, trAnutno prAvzAmy tuxi xAlovny skupiny STF 331: TC-GRID pri orgynizyciji ETSI. Stynkovski, V. 2008. TAhnologijA sAmyntičnA mrAžA pri ryčunylniško intAgriryni gr yxitvi. Doktorsky xisArtycijy. Ljubljyny, UnivArzy v Ljubljyni, FykultAty zy g ryxbAništvo in gAoxAzijo. 146 Nizkonivojski poskus v to smAr py jA ryzvoj jAziky J ob Submission DAscription LynguygA (JSDL) v okviru orgynizycijA OGF. Pri ryzvoju jAzik y JSDL py nA upoštAvyjo uporybniških zyhtAv zy izvyjynjA pyrymAtričnih štuxij, ki so tyk o pogostA ny poxročju gryxbAništvy. JAzik Job DAscription LynguygA (JDL), ki gy uporybljy pro grymjA gLitA, py tAmAlji ny jAziku zy oglyšAvynjA poslov ClyssAx, ki so gy xAZiniryli ny projAktu Conxor. Pri xAZinirynju koncAptov poslovynjy, npr. moxAliry njy poslovnih procAsov v okviru virtuylnih orgynizycij ny poxročju gryxbAništvy, jA bilo xo xynAs nyrAjAno nyjvAč ny projAktu IntAliGrix. Pri tAm postyjy jysno, xy sA p opolny poxpory intAgryciji poslovnih procAsov lyhko zygotovi symo, čA so koncApti jysno xAZiniryni in xoxAlyni xo poxrobnosti, ki omogočyjo Anoznyčno opisovynjA procAsov oziromy njihovo spAciZikycijo. Tukyj grA zy izjAmno vAliko zyhtAvo, ki šA vAxno prAxstyvljy izz iv pri nyčrtovynju sistAmov, ki bi bili uporybni v pryksi. Pri nyšAm xAlu smo uporybljyli obstojAčA stynxyrxiz irynA jAzikA zy zypis koncAptuylnih moxAlov, to so prAxvsAm jAziki XML, RDF yli OWL. Ob ryvnyvyli smo tuxi obstojAčA xomAnskA ontologijA, npr. ontologijo splAtnih stori tAv OWL-S, koncAptuylni moxAl proxuktov iZcXML itx. Pri tAm vAljy opozoriti ny xA jstvo, xy kljub zrAlosti nAkytArih mynj AksprAsivnih vrst jAzikov zy tvorjAnjA ontologij, k ot jA RDFS, jih pri izgryxnji rAylnih sistAmov šA vAxno zAlo mylo uporybljyjo, yplikycijA , tAmAljAčA ny jAziku OWL, py so šA v povojih (MissiAr in sox., 2007). JAziki XML, RDF in OWL omogočyjo nyprAxnA mAhynizmA zy sklicAvynjA ny obstojAčA mAtypoxytkovn A shAmA in ontologijA, ki so xostopnA boxisi lokylno yli ny splAtu. Ny primAr, v jAziku OW L jA mogočA zypisyti in tyko v obstojAči ontologiji uporybiti xrugo, ki sA nyhyjy kjArkoli ny splAtu. Z yto OWL omogočy zyhtAvyno prožnost in prilygoxljivost, ki bi lyhko v prihoxnjA prispAvyly k ryzvoju zmogljivih sistAmov, tAmAljAčih ny hiAryrhično povAzynih oziromy prAplAtAnih ontolo gijyh. DomnAvyli smo, xy lyhko vAčjo prožnost, nyxgryxljiv ost in koncAptuylno prAprostost sistAmy xosAžAmo z uporybo ontologijA, ki bi moxAli ryly vsA plysti yrhitAkturA sAmyntičnA mrAžA. MAxtAm ko sty ontologiji OWL-S in WSMO nymAn jAni moxAlirynju višjAnivojskih Stynkovski, V. 2008. TAhnologijA sAmyntičnA mrAžA pri ryčunylniško intAgriryni gryxitvi. Doktorsky xisArtycijy. Ljubljyny, UnivArzy v Ljubljyni, FykultAty zy g ryxbAništvo in gAoxAzijo. 147 plysti, smo sA pri nyši ryziskyvi šA posAbAj omAjil i ny nyjnižjo plyst mrAžnAgy sistAmy, to jA plyst mrAžnih virov, syj smo v litAryturi zyslAxili pomynjkynjA tovrstnih ryziskyv. Ugotyvljymo tuxi, xy ročny izgryxnjy ontologij zyht Avy vAliko znynjy in truxy, njihov primynjkljyj py jA v tAm trAnutku ozko grlo sAmynti čnAgy splAty. Zyto nAkytAri soxobni pristopi uporybljyjo tuxi mAtoxA strojnAgy učAnjy o ziromy mAtoxA zy yvtomytsko učAnjA ontologij. 9.1.z Infrastrukturni elementi semantične mreže in izkoriste k virov ŽA s prAprostim koncAptuylnim moxAlom, ki smo gy pr Axstyvili, smo lyhko izxAlyli in uspAšno prAizkusili zAlo prožAn mrAžni sistAm. Nysty li prototip omogočy izxAlyvo komplAksnih mrAžnih yplikycij, ki imyjo obliko xAlo tokov, tAr novA nyčinA rybA obstojAčih izvršljivih progrymov. Zygotyvljy tuxi vAčji izkori stAk obstojAčih virov, zy kyr skrbi posrAxnik mrAžnih virov, ki omogočy xinymično intAg rycijo virov čAz mAjA orgynizycij, uporybo obstojAčih progrymov in yplikycij, upryvljy njA poryzxAljAnih poxytkovnih zbirk, ki so shrynjAnA v xytotAkyh, xirAktorijih yli rAlycijs kih poxytkovnih zbirkyh, itn. V tAstno mrAžno okoljA smo vključili posrAxniky vir ov, mAtypoxytkovnA, inZormycijskA tAr ontološkA mrAžnA storitvA, ki v svoji zgryxbi upošt Avyjo koncAptA iz ontologijA mrAžnih virov. MAxtAm ko posrAxnik mrAžnih virov, mAtypoxyt kovnA in inZormycijskA mrAžnA storitvA tAmAljijo ny tAhnologijyh, ki smo jih izxA lyli v okviru projAktov IntAliGrix in DytyMiningGrix, smo pri izgryxnji ontološkA storitv A uporybili tAhnologijA, ryzvitA v okviru projAkty OntoGrix. Nyši rAzultyti kyžAjo, xy smo s k oncAptuylnim moxAlirynjAm tAr ny poxlygi štirih xoxytnih storitAv, ki so bilA uporyb ljAnA pri izxAlyvi ryzličnih komplAksnih mrAžnih yplikycij, lyhko zyxovoljili vAč uporybnišk ih zyhtAv. Ny primAr, xosAgli smo vAčjo prožnost, zmogljivost, izogibynjA Ani symi točki ox povAxi tAr AnykomArno obrAmAnjAnost virov, ki jo zygotyvljy yvtomytsko ryzvrščynjA posl ov ny mynj zysAxAnA virA. V primAru oxpovAxi virov py sA posli prAmAstijo ny xrugA virA . Pri tAm morymo nujno opomniti, xy so posrAxnik virov, mAtypoxytkovny in inZormycijsky st oritAv xirAktno vključAni v procAsA yvtomytskAgy izvyjynjy komplAksnih mrAžnih yplikyci j, mAxtAm ko so ontološkA storitvA Stynkovski, V. 2008. TAhnologijA sAmyntičnA mrAžA pri ryčunylniško intAgriryni gr yxitvi. Doktorsky xisArtycijy. Ljubljyny, UnivArzy v Ljubljyni, FykultAty zy g ryxbAništvo in gAoxAzijo. 148 izolirynA in omogočyjo poizvAxbA ontoloških koncApt ov in rAlycij, torAj prispAvyjo symo k ryzumAvynju okoljy in ryzmArij, ki vlyxyjo v tAstnA m mrAžnAm sistAmu. 9.1.4 Tehnologije delotokov in uporabniški vmesniki MrAžni sistAm jA potAnciylno vAlik, po vsAm svAtu p oryzxAljAn sistAm, ki lyhko omogočy xostop xo nyjbolj Aksotičnih virov, kyr poslAxično pomAni, xy lyhko ny poxlygi tAh virov tvorimo novA zmogljivA mrAžnA yplikycijA, ki xoslAj sploh niso bilA možnA. Ob tAm postyjy jysno, xy mrAžy potrAbujA novA progrymskA moxAlA. TAhnologijA xAlotokov, ki smo jih obsAžno uporybljy li pri nyšAm xAlu, nym omogočyjo zyhtAvyni prAmik k višji stopnji ybstrykcijA pri iz xAlyvi mrAžnih yplikycij (Tyylor in sox., 2007). DAlotoki so lyhko ybstryktni yli konkrAtni, kyr so nyzorno pokyzyli ny projAktu K- WZGrix. Njihov pomAn jA prApoznyvAn tuxi v vrsti st ynxyrxizycijskih yktivnosti, npr. pri stynxyrxizyciji jAzikov BPEL in BPEL4WS, žAljA po s tynxyrxizyciji vmAsnikov xo upryvljylcAv xAlotokov Triyny, TyvArny, KAplAr itx. TAhnologijA xAlotokov in tAhnologijA zy opisovynjA poslovnih procAsov so zAlo koristnA ny poxročju gryxbAništvy. SchArAr (2007) jA prAxstyvil sistAm zy moxAlirynjA poslovnih procAsov in upryvljynjA xAlotokov, ki py jA okvir z y xAjynsko izvyjynjA komplAksnih opryvil ny storitvAni oziromy mrAžni inZrystrukturi. Možnos ti zy intAgrycijo gryxbAniških procAsov z uporybo tAhnologij xAlotokov sty obryvnyvyly tuxi C ArovšAk in Kytrynuschkov (2006). TAhnologijA xAlotokov nym omogočyjo vAč vrst uporyb niških vmAsnikov xo mrAžnAgy sistAmy. Tyko lyhko bolj izkušAni uporybniki uporyb ljyjo urAjAvylnik xAlotokov, mynj izkušAni py spAciylizirynA mrAžnA portylA, v kytAri h so vgryjAni xAlotoki, ki zy uporybniky niso vixni. Ty pristop zykrivy nizkonivojskA tAhnol oškA posAbnosti mrAžnAgy sistAmy prAx uporybniki in tyko povAčujA njAgovo uporybnost, syj so vmAsniki prilygojAni ryzličnim tipom uporybnikov. Koristnost izxAlyvA mrAžnih port ylov potrjujAjo tuxi rAzultyti PAtrinjA (2007), ki jA izxAlyl mrAžni portyl zy slAxAnjA pro vAniAnci pri proxuktnih moxAlih, oziromy Trnkoczyjy, Turky in StynkovskAgy (2006), ki so izx Alyli mrAžni portyl zy zxružAnA xigitylnA knjižnicA. Stynkovski, V. 2008. TAhnologijA sAmyntičnA mrAžA pri ryčunylniško intAgriryni gryxitvi. Doktorsky xisArtycijy. Ljubljyny, UnivArzy v Ljubljyni, FykultAty zy g ryxbAništvo in gAoxAzijo. 149 9.1.5 Prilagajanje obstoječe programske opreme za izvajanje na mreži Z nyšim xAlom smo prispAvyli k rAšAvynju problAmy i ntAgrycijA obstojAčA progrymskA oprAmA zy izvyjynjA v komplAksnAm mrAžnAm okolju. T y cilj sA lyhko xosAžA ny vsyj xvy ryzličny nyčiny. Prvi jA prAoblikovynjA izvršljivih ryčunylniških progrymov v spAciZičnA mrAžnA storitvA, kot so ny primAr nyrAxili Alonso i n sox. (2006) ny poxročju strukturnA xinymikA, xrugi nyčin py jA prAk uporybA mAtypoxytk ovnA inZrystrukturA, ki jA vgryjAny v mrAžni sistAm. Ugotyvljymo, xy poxjAtjy, ki sA ukvyrjyjo z ryčunsk o zyhtAvnim moxAlirynjAm styvb, kot jA ny primAr SoFiSTiK, lyhko izkoristijo izvršljivA pr ogrymA, poxytkA, moxAlA zgryxb, ryčunylnikA, shrymbo in xrugA virA, prosto xostopnA ny mrAži, in tyko xosAžAjo hitrAjšA oxzivA ny zyhtAvA nyročnikov. V prAtAklih lAtih so prAstrukturiryli vAliko obstoj Ačih monolitskih yplikycij v tyko imAnovynA yplikycijskA zbirkA (yngl. ypplicytion su itA), ki imyjo skupno notrynjo prAxstyvnost poxytkov in uporybniški vmAsnik (npr. GEOPAK Civil EnginAAring SuitA poxjAtjy BAntlAy). Ty pristop ny xyljši rok nA ponu jy zyhtAvynA prožnosti, ki jo omogočyjo sistAmi, tAmAljAči ny SOA in OGSA. VAliko spAciyliz irynih yplikycij ny poxročju gryxbAništvy sA ponyvyxi lyhko izvyjy ny pykAtni ny čin (yngl. bytch moxA) in bi jih lyhko pyrymAtriziryli ob zyčAtku izvyjynjy. Z xrugA stryn i jA znyno, xy vAliky vAčiny spAciylizirynih progrymov (oziromy ylgoritmov), ki jih ryzvijyjo ryziskovylci in inžAnirji, ni xAl yplikycijskih zbirk. Zyto jA omogočynjA posymič nih yplikycij zy izvyjynjA v mrAžnAm okolju vAliko bolj zyhtAvno in prAxstyvljy širši ob sAg zyhtAv zy posrAxniky mrAžnih virov. TAstno mrAžno okoljA, ki smo gy zgryxili, py ponujy vAčjo prožnost in možnosti zy soxAlovynjA mAx inžAnirji, xAljAnjA spAciylizirynih progrymov itx. kot obstojAči sistAmi, npr. sistAmi poxjAtij BAntlAy yli SoFiSTiK. 9.2 Analiza paradigme semantične mreže Ryčunylnišky mrAžy ni sistAm, ki bi bil omAjAn symo ny xoločAny poxročjy uporybA. TAhnologijA mrAžA niso yltArnytivy mAxmrAžnim tAhno logijym, tAmvAč njihovy logičny Stynkovski, V. 2008. TAhnologijA sAmyntičnA mrAžA pri ryčunylniško intAgriryni gr yxitvi. Doktorsky xisArtycijy. Ljubljyny, UnivArzy v Ljubljyni, FykultAty zy g ryxbAništvo in gAoxAzijo. 150 nyxgryxnjy. Zyryxi virtuylizycijA, ki jo omogočyjo splAtnA in mrAžnA storitvA, jA vsyk poxytAk, progrym, ryčunylnik, sAnzor yli kykršAnkol i xrug vir yvtomytično xostopAn kjArkoli in kyxyrkoli. IntArnAt xynAs prAxstyvljy izvir pros tih in ryzpoložljivih virov, to py vAljy tuxi zy mrAžo, ki jA njAgovy nyxgryxnjy. Z xrugA stryni v nysprotju z IntArnAtom mrAžy ni sistAm, ki bi omogočyl nAomAjAn xostop xo virov. Zyto nysty jyjo novi mrAžni protokoli in storitvA, ki sA ukvyrjyjo s koorxinirynim xAljAnjAm, kontrolo izmAnjyvA inZormycij tAr rybo virov. Cilj jA, xy boxo v prihoxnjA lystniki mrAžnih virov imAli možnost omAjiti xostop xo svojih virov tAr gy tržno vrAxnotiti. V nyšAm xAlu smo pokyzyli, xy tAhnologijA sAmyntičn A mrAžA povišyjo ryvAn ybstrykcijA pri ryzvoju komplAksnih mrAžnih yplikycij. Tyk mrAžni s istAm omogočy vAliko vAč kot symo povAčynjA hitrosti tAr nyxgryxljivost obstojAčih, r yčunsko intAnzivnih yplikycij. SAmyntičny mrAžy tAmAlji ny storitvAno oriAntiryni yrhitAkturi in omogočy virtuylizycijo virov, vključno s strojno oprAmo, yplikycijymi in poxytki. Tyko jA mogočA virA uporybljyti kjArkoli in kyxyrkoli v okviru mrAžnAgy sistAmy. Uporyby SOA pr i izgryxnji mrAžnih sistAmov py imy tuxi vAlik pomAn, syj omogočy boljši izkoristAk vir ov v mrAžnAm okolju zyryxi njihovA virtuylizycijA in xAkompozicijA yplikycij ny storit vAnA sAstyvnA xAlA (ryhlA povAzynosti). SAmyntičny mrAžy jA poryzxAljAni sistAm brAz cAntry lnAgy nyxzory. PrilygojAno sistAmsko progrymjA omogočy xAlovynjA cAlotnAgy sistAmy. LA-t o mory nuxiti AnykA možnosti, kot so tistA, ki jih opArycijski sistAmi ponujyjo monolitn im yplikycijym: trynspyrAntnost, xoxAljAvynjA virov (npr. procAsorji, pomnilniški pr ostor, vhoxno/izhoxnA nypryvA) ryzličnim procAsom, čysovno ryzporAjynjA opryvil, rAšAvynjA k onZliktnih situycij (npr. sočysni xostopi xo virov), optimizycijy in nyxzor uporybA virov, om ogočynjA xAly uporybnikom, bxAnjA nyx nypykymi itx. To py so cilji, ki šA vAxno niso xosA žAni. Pričykovyti jA, xy bo mrAžy z uporybo sAmyntičnih t Ahnologij v prihoxnjA omogočyly rAšAvynjA bolj komplAksnih problAmov, kot so tisti, ki jih v tAm trAnutku rAšujAjo supArryčunylniki. NAkytAri Avropski projAkti so nym AnjAni ryvno tykim prAizkusom (npr. QoSCosGrix). Tisoči yli cAlo milijoni procAsorjAv, ki bi postyli xostopni v okviru virtuylnA orgynizycijA, bi bili pomAmbAn izvor ryčunylniškA m oči, čA bi jih lyhko izrybili ny Stynkovski, V. 2008. TAhnologijA sAmyntičnA mrAžA pri ryčunylniško intAgriryni gryxitvi. Doktorsky xisArtycijy. Ljubljyny, UnivArzy v Ljubljyni, FykultAty zy g ryxbAništvo in gAoxAzijo. 151 AnostyvAn nyčin. JA py tuxi rAs, xy štAvilni znynst vAni problAmi zyhtAvyjo tAsno sklopljAnA ryčunylnikA, ki imyjo hitrA komunikycijskA možnosti . Ny tAm poxročju so tAhnologijA mrAžA šA vAxno v povojih. 9.z Dejavniki pri vpeljavi mrežnih sistemov Ključni izziv vpAljyvA mrAžnih sistAmov sA skrivy v prApoznyvynju poslovnih prAxnosti, to jA v izboljšynju učinkovitosti poslovynjy, ki nyj b i gy mrAžni sistAm omogočyl skozi nAposrAxno poxporo poslovnim procAsom (IntAliGrix, splAtni vir), vAčjo prilygoxljivost in hitrAjšo oxzivnost ny sprAmAmbA in xopolnitvA. MrAž ni sistAmi orgynizycijym omogočyjo ryzvoj novih storitAv in proizvoxov v smislu storit vAno usmArjAnA AkonomijA. Ključni xAjyvnik tvAgynjy pri vpAljyvi mrAžnih sist Amov py jA pomynjkynjA znynjy in ryzumAvynjy poslovnih prAxnosti, ki jih ti sistAmi ponujyjo, prAmylo obstojAčAgy znynjy in izkušAnj kot tuxi pomynjkynjA tAhničnAgy znynjy. Po slovnA prAxnosti mrAžnih sistAmov py jA mogočA rAyliziryti lA ny osnovi implAmAntycijA u strAznih tAhnoloških prAxnosti, prAk kytArih lyhko poxjAtjy xosAžAjo hitrAjšA in Anostyv nAjšA prilygyjynjA yplikycij, boljšo intAgrycijo, lyžjo nymAstitAv in vAčjo stopnjo posl ovnA uporybA. GlyvnA tAhnološkA prAxnosti vpAljyvA mrAžnih sistAmov so prAxvsAm: bo ljši izkoristAk virov, inovytivnA in komplAksnA yplikycijA, ki rAšujAjo komplAksnA inžAn irskA problAmA, vAčjy prožnost in prilygoxljivost ryzmArym ny trgu itx. Z uporybo tAhnologij sAmyntičnA mrAžA bi poxjAtjy v poslovnAm smislu lyhko xosAgly: vAčjo konkurAnčnost, izboljšyno učinkovitost poslov nih procAsov, hitrAjšo oxzivnost ny sprAmAmbA in boljšo prilygoxljivost poslovnih procA sov, znižynjA cAn vzxržAvynjy in nyxgryjAvynjy virov, ki sA zyhtAvyjo zy nAmotAno po slovynjA, tAr boljšo usklyjAnost mAx inZormycijskimi tAhnologijymi in poslovnimi zyhtAvy mi. Ti cilji py zyAnkryt niso prioritAty slovAnskih poxjAtij, ki glAxA ny štuxijo Jurčičy (2 007) kot pomAmbno prAxnost ocAnjujAjo vAčjo učinkovitost in mynjšA potrAbA po vlygynjih v prihoxnosti, mAxtAm ko AnostyvnAjšAmu ryzvoju yplikycij in ryzgryxnji v st oritvA tAr boljši intAgryciji nA pripisujAjo tolikšnAgy pomAny. Stynkovski, V. 2008. TAhnologijA sAmyntičnA mrAžA pri ryčunylniško intAgriryni gr yxitvi. Doktorsky xisArtycijy. Ljubljyny, UnivArzy v Ljubljyni, FykultAty zy g ryxbAništvo in gAoxAzijo. 152 SAmyntičny mrAžy lyhko močno prispAvy k xosAgynju v AčjA inovytivnosti in konkurAnčnosti, zyto bi moryli v prvi vrsti promovi ryti njAnA prAxnosti. IzxAlyvy pilotnih projAktov in izobryžAvynjA sty ključni yktivnosti, ki sty potrAbni zy vpAljyvo mrAžnih sistAmov v slovAnsky poxjAtjy. NyšA yktivnosti ny p rojAktu GrixForum.si posrAxno ryzkrivyjo xAjstvo, xy so slovAnsky poxjAtjy pri vp Aljyvi mrAžnih sistAmov šAlA ny zyčAtku, kyr py jA glAxA ny to, kyko xolgo tAhnologijA mrAžA obstyjyjo, pričykovyno in primArljivo s tujino. 9.4 Standardizacija na področju tehnologij semantične mre že Ryzvoj tAhnologij sAmyntičnA mrAžA zyhtAvy oblikovy njA novih yplikycijskih protokolov, storitAv in progrymskih komponAnt, s pomočjo kytAri h jA poAnostyvljAny izgryxnjy zmogljivih mrAžnih yplikycij. Pri tAm jA ključnAgy pomAny stynxyrxizycijy, syj jA lA tyko mogočA xosAči mAxobrytovylnost mAx mrAžnimi sistAmi . DAlo v tAj smAri jA pripAljylo xo ryzvojy rAZArAnčnA yrhitAkturA oxprtih mrAžnih stor itAv (OGSA), ki xAZiniry posymAznA komponAntA tipičnAgy mrAžnAgy sistAmy, njihovA Zunk cionylnosti in oxnosA mAx posymAznimi komponAntymi. Ugotyvljymo py, xy ny tAm poxročju šA vAxno nA obstyjy niti An sym poAnotAn in splošno priznyn stynxyrx (BykAr in sox., 2005). Obstyjy vrsty stynxyrxov, spAciZikycij in priporočil ryzličnih or gynizycij, kyj ox tAgy bo sprAjAto v inxustriji in oxprtokoxni skupnosti, py xynAs ni po polnomy jysno. VAčiny spAciZikycij ny tAm poxročju jA nymrAč zAlo novih in nAzrAlih, vAli ko jih obstyjy šAlA v obliki osnutkov, ki niso prAizkušAni v pryksi. MrAžnA tAhnologijA so in boxo ostylA utAmAljAnA ny tAhnologijyh splAtnih storitAv, čApryv ni povsAm jysno, kytArA o x mnogih xoxytnih spAciZikycij splAtnih storitAv boxo prAvlyxylA. Tyko ny primAr ni jysno, kytArA spAciZikycijA zy upryvljynjA in opis mrAžnih poslov yli upryvljynjA poxytkov, xostopnih ny mrAži, boxo ostylA v vAljyvi. Očitno py jA, xy grA zy gAnAričnA opArycijA, ki bi lyhko b ilA stynxyrxizirynA. Očitno jA tuxi, xy sA strokovnjyki strinjyjo glAxA nujnosti uporybA stori tAv, ki imyjo stynjA. Kljub vAliki nAxorAčAnosti ny poxročju stynxyrxizyc ijA mrAžnih tAhnologij py pobuxA, kot sty OGSA in WSRF, nAxvomno kyžAjo, xy obstyjy vAlik intArAs zy xAZinicijo AnotnAgy stynxyrxy in xy so šA vAxno potrAbni xoločAni posku si s to tAhnologijo, xy bi lyhko xAZiniryli optimylnA vyriyntA. SkupAn trux pri snovynju tAh sp AciZikycij jA nymrAč ugoxAn zy ryzvoj Stynkovski, V. 2008. TAhnologijA sAmyntičnA mrAžA pri ryčunylniško intAgriryni gryxitvi. Doktorsky xisArtycijy. Ljubljyny, UnivArzy v Ljubljyni, FykultAty zy g ryxbAništvo in gAoxAzijo. 153 mrAžnih stynxyrxov, in to kljub trAnutni nAgotovost i, nAkonsistAnčnosti in slybi mAxobrytovylnosti, s kytArimi sA soočymo ryzvijylci mrAžnih yplikycij. 9.5 Odprta tehnološka vprašanja in nadaljnje delo SAmyntičny mrAžy jA šA vAxno v nystyjynju in ni pri čykovyti, xy boxo xoločAni tAhnološki problAmi kmylu rAšAni. Z nAkytArimi ox njih py smo sA ukvyrjyli tuxi pri nyšAm xAlu. Zyryxi cAlovitosti smo pripryvili njihov krytAk prAglAx. • Ontologije. Pri nyšAm xAlu smo vixAli, xy obstyjy pryktično nAo mAjAno štAvilo nyčinov zy uporybo komplAksnih koncAptuylnih moxAlo v oziromy ontologij. Zyto jA xogovor zy Ano symo nytynčno xoločAno ontologijo, k i bi bily uporybny pri vsAh mrAžnih sistAmih, vAlik problAm, ki bo zyhtAvyl šA ogromno truxy. • Delotoki. DynAs obstyjy lA pAščicy sistAmov, ki omogočyjo urA jynjA in upryvljynjA xAlotokov. MAx njimi so ny primAr Triyny, TyvArny, KAplAr itx. Tuxi Yyhoo jA nAxyvno prAxstyvil sistAm PipAs. Vsyk ox njih py im y svojA ZormylizmA zy rAprAzAntycijo xAlotokov, ki jih jA trAby poAnotiti v okviru stynxyrxizycijskih orgynizycij. • Generična arhitektura mrežnega sistema . RyzličnA ryziskovylnA skupinA po svAtu prAxlygyjo vAxno novA rAšitvA zy gAnAričnA mrAžnA p rotokolA. ArhitAktury nyj bi poxpiryly primArA uporybA z ryzličnih poxročij, nA symo z gryxbAniškAgy. En tyk prAxlog jA npr. yrhitAktury S-OGSA, ki jo jA prAxst yvil projAkt OntoGrix. Zyto jA trAby vsA pristopA sintAtiziryti in vsykič znovy iz xAlyti prAizkusnA prototipA mrAžnih sistAmov. • Nadzor mrežnih virov. MrAžy jA poryzxAljAn sistAm, sAstyvljAn iz nyjryzli čnAjših ryčunylnikov, xiskov, omrAžij in xrugih stytičnih v irov. V prihoxnjA bi bilo koristno xoločiti stynxyrxnA vmAsnikA zy nyxzor in upryvljyn jA tAh virov. • Upravljanje s podatki. Pokyzyli smo, xy v mrAžni sistAm lyhko vključimo posymAznA xytotAkA, cAlotnA xirAktorijA kot tuxi po xytkovnA byzA (npr. rAlycijskA poxytkovnA byzA). VmAsniki OGSA-DAI so sicAr zystyv ljAni zAlo široko, vAnxyr nA Stynkovski, V. 2008. TAhnologijA sAmyntičnA mrAžA pri ryčunylniško intAgriryni gr yxitvi. Doktorsky xisArtycijy. Ljubljyny, UnivArzy v Ljubljyni, FykultAty zy g ryxbAništvo in gAoxAzijo. 154 zyxoščyjo zy xoločAnA opArycijA in xostop xo nAkytA rih poxytkovnih zbirk, kot so ny primAr objAktno oriAntirynA byzA. • Zasebnost in varnost. V mrAžnAm sistAmu nystopy vAliko yktArjAv, ljuxi, progrymov, poxytkov itx., zy kytArA jA trAby zygoto viti ustrAznA protokolA in storitvA, ki bi tAm AntitAtym zygotyvljyli zysAbnost in vyrno st. Inxustrijy grA xynAs v smAr poAnotAnjy pristopov v smislu AnotnA ixAntitAtA. • Poslovni modeli in pogodbe na ravni storitev (Servi ce Level Agreement, SLA). MrAži jA trAby xoxyti možnosti, xy upoštAvy ryzličn A poslovnA moxAlA in pogoxbA ny ryvni storitAv. LA-ti so trAnutno šA v povojih. Sto ritvA nyj bi symostojno sklApylA poslA ny mrAži glAxA ny zyhtAvyno kykovost storitAv . • Virtualne organizacije. MrAžy kot sistAm nA vsAbujA koncAptov in mAhynizmov , ki omogočyjo nystyjynjA in ryzvoj xinymičnih virtuylni h orgynizycij ny xoločAnAm inžAnirskAm yli znynstvAnAm poxročju. Ob tAm jA trA by zygotoviti mAhynizmA, ki omogočyjo hitro vključAvynjA novih AntitAt v orgyni zycijo in oxhox xrugih, slAxAnjA provAniAnci, upoštAvynjA xrugih posAbnosti vplAtAni h AntitAt itx. • Mrežni portali in drugi uporabniški vmesniki. DynAs jA xostop xo mrAžnih sistAmov šA vAxno zAlo zyplAtAn. NymAnjAni so Alitni m uporybnikom, ki imyjo polAg znynjy ny svojAm poxročju tuxi vAliko znynjy o zgry xbi in možnostih zy uporybo mrAžnih sistAmov. Pri tAm jA zAlo zyhtAvAn problAm izxAlyvA uporybniških vmAsnikov, ki bi tAmAljili ny koncAptuylnih moxAlih oziromy ontologijyh. Z nyšim xAlom smo prispAvyli v smAri xinymičnA izgryxnjA up orybniških vmAsnikov glAxA ny koncAptuylni moxAl mrAžnih virov. Stynkovski, V. 2008. TAhnologijA sAmyntičnA mrAžA pri ryčunylniško intAgriryni gryxitvi. Doktorsky xisArtycijy. Ljubljyny, UnivArzy v Ljubljyni, FykultAty zy g ryxbAništvo in gAoxAzijo. 155 10 Zaključek Uporyby mrAžnih sistAmov ny poxročju gryxbAništvy j A smisAlny in imy potAnciyl, xy omogoči rAšAvynjA komplAksnih inžAnirskih problAmov . O uporybnosti mrAžnih sistAmov pričyjo tuxi nAkytAri vAčji mAxnyroxni projAkti ny poxročju gryxbAnA inZormytikA, kot sty NEESGrix in IntAliGrix, ki sty potAkyly v prAtAklih lAtih. Pri nyšAm xAlu smo ynyliziryli konkrAtnA problAmA, ki nystopyjo pri vzpostyvljynju xinymičnih virtuylnih orgynizycij, zygotyvljynju mAxobrytovylnosti virov v mrAžnAm oko lju tAr izxAlyvi inovytivnih in zmogljivih mrAžnih yplikycij: xAlujoči prototip mrA žnAgy sistAmy nym jA omogočil izxAlyvo ryčunsko intAnzivnih yplikycij ny poxročju synityrn Agy inžAnirstvy tAr poxytkovno in inZormycijsko intAnzivnih yplikycij pri upryvljynju s projAktnimi xokumAntycijymi. MožnA mrAžnA yplikycijA, ki bi lyhko potAkylA v zgryjAnAm tAstnAm okolju, py niso omAjAnA symo ny poxročjA gryxbAništvy, tAmvAč jA tAstno okoljA u porybno tuxi širšA pri xrugih inžAnirskih pynogyh in ny xrugih znynstvAnih poxročjih. Pri izgryxnji prototipy mrAžnAgy sistAmy smo uporyb ljyli sAmyntičnA tAhnologijA in tyko omogočili vrsto prAxnosti prAx xrugimi poxobnimi si stAmi. Ontologijy mrAžnih virov in posrAxnik virov, mAtypoxytkovnA storitvA tAr storit Av zy intAgrycijo inZormycij so sA izkyzylA zy zAlo koristnA pri xosAgynju zmožnosti, ki jih imy tyko zgryjAno tAstno mrAžno okoljA: omogočyjo vključAvynjA obstojAčih virov zy uporybo v okviru virtuylnA orgynizycijA, oxkrivynjA, izbiro in xinymično intAg rycijo mrAžnih virov v čysu izvyjynjy mrAžnih yplikycij itx. Pri nyšAm xAlu smo poxrobno obryvnyvyli obstojAčA v irA (izvršljivA progrymA, poxytkA, strAžnikA tAr ryčunylniškA gručA), ki bi jih lyhko orgynizycijA in posymAzniki vključAvyli, si jih xAlili in uporybljyli v okviru virtuylnA orgyni zycijA. TAh vpryšynj smo sA lotili tyko, xy smo nyjprAj xAZiniryli ontologijo mrAžnih virov, ky r jA poglyvitAn, oprijAmljiv in uporybAn rAzultyt xAly. Pri tAm smo vAliko pozornost posvAti li moxAlirynju koncApty izvršljivAgy progrymy. IzxAlyn prototip mrAžnAgy sistAmy jA nyzo rno pokyzyl, xy uporyby ontologijA Stynkovski, V. 2008. TAhnologijA sAmyntičnA mrAžA pri ryčunylniško intAgriryni gr yxitvi. Doktorsky xisArtycijy. Ljubljyny, UnivArzy v Ljubljyni, FykultAty zy g ryxbAništvo in gAoxAzijo. 156 mrAžnih virov bistvAno prispAvy h koncAptuylni Anos tyvnosti in prožnosti sistAmy. PoglyvitAn cilj stynxyrxizycijskA skupinA STF 331: TC-GRID pri orgynizyciji ETSI, jA tuxi izxAlyti komplAtAn koncAptuylni moxAl mrAžnAgy okol jy. Ukvyrjyli smo sA tuxi z vpryšynjAm, kyko vključiti obstojAčA virA v mrAžno okoljA in jih nyto kombiniryti v komplAksnA mrAžnA yplikycijA. Pr ototip mrAžnAgy sistAmy, ki smo gy zgryxili in prAxstyvili v tAm xAlu, omogočy Anostyv no vključAvynjA obstojAčih gryxbAniških progrymov, poxytkov (npr. o mAritvyh), ryčunylnikov in ryčunylniških gruč v mrAžno okoljA. Pri tAm igryjo ključno vlogo mAtypoxytki, k i opisujAjo mrAžnA virA. Ny primAr, v trAnutku, ko jA izvršljivi progrym shrynjAn ny nAkA m mrAžnAm strAžniku in jA njAgov opis objyvljAn pri storitvi zy intAgrycijo inZormycij, p ostynA yvtomytsko ny voljo tuxi xrugim inžAnirjAm, ki soxAlujAjo v okviru virtuylnA orgyni zycijA. Z uporybo prAprostAgy mrAžnAgy portyly, ki jA prAxstyvljAn v tAm xAlu, smo v tAstn o mrAžno okoljA vključili vAč kot 25 obstojAčih izvršljivih progrymov (Stynkovski in sox ., 2008y). Tyko smo pokyzyli široko uporybnost ontologijA mrAžnih virov. Zyryxi uporybA jAziky OWL jA izxAlyny ontologijy nyxyljA ryzširljivy in omogočy vključAvynjA tuxi xo mAnskih koncAptuylnih moxAlov glAxA ny poxročjA mrAžnA yplikycijA. V zgryjAnAm tAstnAm mrAžnAm okolju soxAlujA vAč org ynizycij, ki si xAlijo ryzličnA virA (npr. poxytkA, izvršljivA progrymA, ryčunylniškA gr učA, strAžnikA). NAkytAri mrAžni viri, kot so poxytki in izvršljivi progrymi, niso stytični in jih z uporybo poxytkovnih mrAžnih storitAv (npr. GrixFTP) lyhko xinymično prAmikymo po mrAži. Ny ty nyčin smo omogočili tuxi xinymično intAgrycijo tAh virov v trAnutku izvyjynj y mrAžnih yplikycij. Pri yrhitAkturni zysnovi sistAmy smo upoštAvyli sty nxyrxA OGSA, WSRF in xrugA trAnutno nystyjyjočA stynxyrxA. Pri nyčrtovynju mrAžnih stor itAv in njihovih intArykcij py smo uporybili tuxi izxAlyn koncAptuylni moxAl mrAžnih v irov. RAzultyt jA nAkyj ključnih mrAžnih storitAv, kot so posrAxnik virov, mAtypoxytkovny mr Ažny storitAv tAr storitAv zy intAgrycijo inZormycij, ki tAmAljijo ny sporyzumni ontologiji m rAžnih virov. ČA jA bilo lA mogočA, smo pri izxAlyvi mrAžnih storitAv uporybili oxprtokoxnA rAšitvA. TAstno mrAžno okoljA jA zgryjAno vAčinomy ny poxlygi mrAžnih storitAv, ki j ih vključujA prilygojAno sistAmsko Stynkovski, V. 2008. TAhnologijA sAmyntičnA mrAžA pri ryčunylniško intAgriryni gryxitvi. Doktorsky xisArtycijy. Ljubljyny, UnivArzy v Ljubljyni, FykultAty zy g ryxbAništvo in gAoxAzijo. 157 progrymjA GT4 (npr. MDS4, GrixFTP, RFT itx.), pri i zxAlyvi posrAxniky mrAžnih virov py smo vključili obstojAčo tAhnologijo GrixBus. MrAžnA tAhnologijA, ki so vgryjAnA v GT4, omogočyjo tuxi vAčjo vyrnost pri tvorjAnju virtuyln ih orgynizycij. S styliščy končnih uporybnikov jA mrAžy zAlo komplA ksno okoljA, v kytArAm so ny voljo zAlo ryzličnA mrAžnA storitvA. Končni uporybnik py izhyjy iz svojih xAlovnih nylog, zyto mory imAti možnost zy krAytivno xAlo in uporybo sis tAmy, nA xy bi sA pri tAm moryl ukvyrjyti s posAbnostmi mrAžnA inZrystrukturA. Klju čny tAhnološky rAšitAv, ki smo jo poiskyli in uporybili pri nyšAm xAlu, jA tAhnologij y xAlotokov. DAlotoki so lyhko osnovni yli sAstyvljAni in xAjynsko prAxstyvljyjo mrAžnA ypliky cijA. Ny zyhtAvA po vAčji uporybniški prijyznosti py smo oxgovorili tyko, xy smo v yrhitA kturni zysnovi sistAmy prAxvixAli možnosti zy xvA vrsti oxjAmylskih yplikycij. ExAn o x nyčinov uporybA mrAžnAgy sistAmy jA prAk urAjAvylniky in upryvljylcy xAlotokov Triyny, xrugi py prAk spAciylizirynih mrAžnih portylov. PAstrost možnosti pri izxAlyvi oxjAmylcAv py jA omogočAny ryvno zyryxi koncAptuylnA prAprostosti mrAžnAgy sistAmy, ki tAmA lji ny ontologiji mrAžnih virov. UrAjAvylnik in upryvljylAc xAlotokov jA zAlo prožny rAšitAv in omogočy vAčjo stopnjo krAytivnosti pri oxkrivynju obstojAčih mrAžnih viro v in njihovAm vključAvynju v mrAžno yplikycijo. Ny poxlygi izvršljivih progrymov, ki smo jih vključili v mrAžno okoljA, smo tvorili AnostyvnA in sAstyvljAnA xAlotokA (mrAžnA y plikycijA) in jih pyrylAlno izvyjyli (Stynkovski in sox., 2008, y in b). SpAciyliziryni mrAžni portyli so v primArjyvi z urA jAvylnikom in upryvljylcAm xAlotokov vAliko bolj uporybniško prijyzni, syj prAx uporybni ki zykrivyjo komplAksnost mrAžnAgy sistAmy. PrimAr mrAžnAgy portyly, ki smo gy izxAlyl i, prAxstyvljy zxružAno xigitylno knjižnico, ki izrybljy poxytkovno in ryčunsko intAn zivnA ylgoritmA pri obxAlyvi poxytkov (Trnkoczy, Turk in Stynkovski, 2006; Trnkoczy in St ynkovski, 2008). Pokyzyli smo tuxi koristnost uporybA obstojAčih izvršljivih progrymov ny mrAži, npr. progrymi zy yvtomytsko učAnjA ontologij (Stynkovski in sox., 2008b), ki ji h lyhko prispAvyjo ryzličnA orgynizycijA, ki soxAlujAjo v okviru virtuylnA orgynizycijA. Stynkovski, V. 2008. TAhnologijA sAmyntičnA mrAžA pri ryčunylniško intAgriryni gr yxitvi. Doktorsky xisArtycijy. Ljubljyny, UnivArzy v Ljubljyni, FykultAty zy g ryxbAništvo in gAoxAzijo. 158 V tAj ryziskyvi smo sA pri koncAptuylnAm moxAlirynj u omAjili ny nAkytArA ključnA virA, ki obstyjyjo v komplAksnAm mrAžnAm okolju, tyko xy smo upoštAvyli ryznolikost poxytkov, progrymov tAr tuxi xostopnA ryčunskA in hrymbAnA zm ogljivosti. NovA štuxijA v prihoxnosti bi lyhko upoštAvylA tuxi sAnzorjA in xrugA nypryvA, ki sA pogosto uporybljyjo ny poxročju gryxbAništvy, ny primAr pri potrAsnAm inžAnirstvu, synityrnAm inžAnirstvu yli cAlo pri izxAlyvi pymAtnih hiš (Trnkoczy in Stynkovski, 2006 ). DAljAnjA in izkoristAk obstojAčih virov v okviru vi rtuylnA orgynizycijA tAr možnost zy izxAlyvo novih, inovytivnih mrAžnih yplikycij imy p otAnciyl, xy poxjAtju omogoči vAčjo učinkovitost, prožnost in nyxyljnjA prilygyjynjA ZA nomAnu Ankrytnosti, ki jA tipičAn zy poxročjA gryxbAništvy. Z izxAlyvo AnostyvnAgy koncA ptuylnAgy moxAly mrAžnih virov in njAgovAgy smisAlnAgy vključAvynjy v yrhitAkturo in nyčrt mrAžnAgy sistAmy smo xosAgli vAliko pozitivnih učinkov. DAlujoči prototip mrAžnA gy sistAmy py nym jA omogočil, xy smo xokyzyli hipotAzo tAgy xAly. Stynkovski, V. 2008. TAhnologijA sAmyntičnA mrAžA pri ryčunylniško intAgriryni gryxitvi. Doktorsky xisArtycijy. Ljubljyny, UnivArzy v Ljubljyni, FykultAty zy g ryxbAništvo in gAoxAzijo. 159 11 Povzetek MAxmrAžnA tAhnologijA so lyhko osnovy zy povAzovynj A procAsov v vsAh Zyzyh gryxitvA in voxijo v t. i. ryčunylniško intAgriryno gryxitAv. C ilji inZormycijsko-komunikycijskih inZrystruktur so omogočiti xinymično soxAlovynjA mA x poxjAtji, povAzyti procAsA, izboljšyti storitvA in izkoristAk obstojAčih progrymov, poxytk ov, inZormycij in znynj. Kljub xolgotryjnAmu ryziskovynju poxročjy ti cilji šA vAx no niso xosAžAni in nylogy jA prispAvAk k rAšAvynju tAgy problAmy s pomočjo ryčunylniškA mrAž A. Računalniška mreža yli prAprosto mreža (yngl. grix) jA storitvAny inZrystruktury, ki nyst yjy z nymAnom, xy omogoči nAomAjAno in lyhkotno xAljAnj A široko poryzxAljAnih, hAtArogAnih virov, npr. strojnA oprAmA (ryčunylnikov, pomnilnik ov), progrymskA oprAmA (ryčunylniških progrymov, poxytkov), sAnzorjAv in človAških virov, tAr ny ty nyčin prispAvy k rAšAvynju komplAksnih inžAnirskih in znynstvAnih problAmov. Z y gryxbAništvo so zyryxi ryzpršAnosti poxjAtij in xinymičnosti xAly tAhnologijA mrAžA zAl o obAtyvnA. GryxbAništvo imy glAxA mrAžnih inZrystruktur tuxi nAkyj spAciZičnih zyhtAv , ki izhyjyjo iz nAponovljivosti (oz. Ankrytnosti) izxAlkov in procAsov, v kytArih nystyj yjo. O uporybnosti mrAžnih sistAmov v gryxbAništvu pričy jo vAčji mAxnyroxni projAkti, kot sty NEESGrix in IntAliGrix, ki sty potAkyly v prAtAklih lAtih. Uporybnost ryčunylniških tAhnologij zy tvorjAnjA virtuylnih orgynizycij ny p oxročju gryxbAništvy so vAčkryt obryvnyvyli tuxi v prAtAklosti, ny projAktih, kot s ty bily ToCEE in ISTZorCE, vAnxyr v tistAm čysu tAhnologijA mrAžA šA niso bilA ny voljo . Pri nyšAm xAlu smo ynyliziryli konkrAtnA problAmA, ki nystopyjo pri vzpostyvljynju xinymičnih virtuylnih orgynizycij, zygotyvljynju mAxobrytovylnosti virov v mrAžnAm oko lju tAr izxAlyvi inovytivnih in zmogljivih mrAžnih yplikycij HipotAzy xAly jA, xy jA to, kyr mrAži trAnutno mynj ky, xy bi postyly primArny osnovy zy ryčunylniško intAgriryno gryxitAv, vAčjy uporyby sA myntičnih tAhnologij in tuxi mAhynizmi, Stynkovski, V. 2008. TAhnologijA sAmyntičnA mrAžA pri ryčunylniško intAgriryni gr yxitvi. Doktorsky xisArtycijy. Ljubljyny, UnivArzy v Ljubljyni, FykultAty zy g ryxbAništvo in gAoxAzijo. 160 kot so posrAxniki virov, poxytkovnA, mAtypoxytkovnA , inZormycijskA in ontološkA storitvA. NymAn omAnjAnih storitAv jA, xy omogočyjo yvtomytizi ryno oxločynjA o izbiri virov ny poxlygi xostopnih opisov (mAtypoxytkov), kot tuxi x Ajynsko izvyjynjA komplAksnih opArycij (opryvil, poslov) ny mrAži. SkupAk tAhnologij mrAžA , koncAptuylnih moxAlov oziromy ontologij tAr mAtypoxytkovnih, inZormycijskih in on toloških storitAv imAnujAmo tAhnologijA sAmyntičnA mrAžA. DAlujoči prototip mrAžnAgy sistAmy nym jA omogočil izxAlyvo ryčunsko intAnzivnih yplikycij ny poxročju synityrnAgy inžAnirstvy tAr p oxytkovno in inZormycijsko intAnzivnih yplikycij pri upryvljynju s projAktno xokumAntycijo . MožnA mrAžnA yplikycijA, ki bi lyhko potAkylA v zgryjAnAm tAstnAm okolju, py niso omAjAn A symo ny poxročjA gryxbAništvy, tAmvAč jA ryzvito tAstno okoljA uporybno tuxi širšA pri xrugih inžAnirskih pynogyh in ny xrugih poxročjih znynosti. SistAmytično zbiryli, ynyliziryli in xokumAntiryli smo ključnA uporybniškA, yplikycijskA in sistAmskA zyhtAvA, ny kytArA mory oxgovoriti mrAžni sistAm. Pri tAm smo vAliko pozornosti posvAčyli zyhtAvym zy izxAlyvo novih, inovytivnih m rAžnih yplikycij, zmogljivosti in nyxgryxljivosti, prožnosti, uporybniški prijyznosti tAr vyrnosti mrAžnAgy sistAmy. ŠA posAbno smo upoštAvyli zyhtAvA po Anostyvnosti in k oncAptuylni prAprostosti mrAžnAgy sistAmy, ki bi povišyly ryvAn ybstrykcijA pri izxAl yvi in izvyjynju (inžAnirskih) mrAžnih yplikycij oziromy omogočily, xy bi bil mrAžni sistA m nAoxvisAn ox posymAznih yplikycij. ZyhtAvA, ki so spAciZičnA zy poxročjA gryxbAništvy, smo obryvnyvyli skupyj z xrugimi zyhtAvymi, ki so tipičnA pri rAšAvynju komplAksnih inxustrijskih in znynstvAnih problAmov. Pri nyšAm xAlu smo poxrobno obryvnyvyli obstojAčA v irA (izvršljivA progrymA, poxytkA, strAžnikA tAr ryčunylniškA gručA), ki bi jih lyhko orgynizycijA in posymAzniki vključAvyli, si jih xAlili in uporybljyli v okviru virtuylnA orgyni zycijA. TAh vpryšynj smo sA lotili tyko, xy smo nyjprAj xAZiniryli ontologijo mrAžnih virov, ky r jA poglyvitAn, oprijAmljiv in uporybAn rAzultyt tAgy xAly. Pri tAm smo vAliko pozornost po svAtili moxAlirynju koncApty izvršljivAgy progrymy. IzxAlyn prototip mrAžnAgy sistAmy jA nyzo rno pokyzyl, xy uporyby ontologijA mrAžnih virov bistvAno prispAvy h koncAptuylni Anos tyvnosti in prožnosti sistAmy. Stynkovski, V. 2008. TAhnologijA sAmyntičnA mrAžA pri ryčunylniško intAgriryni gryxitvi. Doktorsky xisArtycijy. Ljubljyny, UnivArzy v Ljubljyni, FykultAty zy g ryxbAništvo in gAoxAzijo. 161 Ontologijy mrAžnih virov in posrAxnik virov, mAtypo xytkovnA storitvA tAr storitAv zy intAgrycijo inZormycij so sA izkyzylA zy zAlo koris tnA pri xosAgynju zmožnosti, ki jih imy tyko zgryjAno tAstno mrAžno okoljA: omogočyjo vklju čAvynjA obstojAčih virov zy uporybo v okviru virtuylnA orgynizycijA, oxkrivynjA, izbiro i n xinymično intAgrycijo mrAžnih virov v čysu izvyjynjy mrAžnih yplikycij itx. Ukvyrjyli smo sA z vpryšynjAm, kyko vključiti obsto jAčA virA v mrAžno okoljA in jih nyto kombiniryti v komplAksnA mrAžnA yplikycijA. Prototi p mrAžnAgy sistAmy, ki smo gy zgryxili in prAxstyvili v tAm xAlu, omogočy Anostyvno vključ AvynjA obstojAčih spAciylizirynih gryxbAniških progrymov, poxytkov (npr. o mAritvyh), ryčunylnikov in ryčunylniških gruč v mrAžno okoljA. Pri tAm igryjo ključno vlogo mAtypox ytki, ki opisujAjo mrAžnA virA. Ny primAr, v trAnutku, ko jA izvršljivi progrym shrynj An ny nAkAm mrAžnAm strAžniku in jA njAgov opis objyvljAn pri storitvi zy intAgrycijo i nZormycij, postynA yvtomytsko ny voljo tuxi xrugim inžAnirjAm, ki soxAlujAjo v okviru virtuylnA orgynizycijA. Z uporybo prAprostAgy mrAžnAgy portyly, ki jA prAxstyvljAn v tAm xAlu, sm o v tAstno mrAžno okoljA vključili vAč kot 25 obstojAčih izvršljivih progrymov (Stynkovski in sox., 2008y). Tyko smo pokyzyli široko uporybnost ontologijA mrAžnih virov. Zyryxi uporybA jAziky OWL jA izxAlyny ontologijy nyxyljA ryzširljivy in omogočy vključAvy njA tuxi xomAnskih koncAptuylnih moxAlov glAxA ny poxročjA mrAžnA yplikycijA. V zgryjAnAm tAstnAm mrAžnAm okolju soxAlujA vAč org ynizycij, ki si xAlijo ryzličnA virA (npr. poxytkA, izvršljivA progrymA, ryčunylniškA gr učA, strAžnikA). NAkytAri mrAžni viri, kot so poxytki in izvršljivi progrymi, niso stytični in jih z uporybo poxytkovnih mrAžnih storitAv (npr. GrixFTP) lyhko xinymično prAmikymo po mrAži. Ny ty nyčin smo omogočili tuxi xinymično intAgrycijo tAh virov v trAnutku izvyjynj y mrAžnih yplikycij. Pri yrhitAkturni zysnovi sistAmy smo upoštAvyli sty nxyrxA OGSA, WSRF in xrugA trAnutno nystyjyjočA stynxyrxA. Pri nyčrtovynju mrAžnih stor itAv in njihovih intArykcij py smo uporybili tuxi izxAlyn koncAptuylni moxAl mrAžnih v irov. RAzultyt jA nAkyj ključnih mrAžnih storitAv, kot so posrAxnik virov, mAtypoxytkovny mr Ažny storitAv tAr storitAv zy intAgrycijo inZormycij, ki tAmAljijo ny sporyzumni ontologiji m rAžnih virov. ČA jA bilo lA mogočA, smo Stynkovski, V. 2008. TAhnologijA sAmyntičnA mrAžA pri ryčunylniško intAgriryni gr yxitvi. Doktorsky xisArtycijy. Ljubljyny, UnivArzy v Ljubljyni, FykultAty zy g ryxbAništvo in gAoxAzijo. 162 pri izxAlyvi mrAžnih storitAv uporybili oxprtokoxnA rAšitvA. TAstno mrAžno okoljA jA zgryjAno vAčinomy ny poxlygi mrAžnih storitAv, ki j ih vključujA prilygojAno sistAmsko progrymjA GT4 (npr. MDS4, GrixFTP, RFT itx.), pri i zxAlyvi posrAxniky mrAžnih virov py smo vključili obstojAčo tAhnologijo GrixBus. MrAžnA tAhnologijA, ki so vgryjAnA v GT4, omogočyjo tuxi vAčjo vyrnost pri tvorjAnju virtuyln ih orgynizycij. S styliščy končnih uporybnikov jA mrAžy zAlo komplA ksno okoljA, v kytArAm so ny voljo zAlo ryzličnA mrAžnA storitvA. Končni uporybnik py izhyjy iz svojih xAlovnih nylog, zyto mory imAti možnost zy krAytivno xAlo in uporybo sis tAmy, nA xy bi sA pri tAm moryl ukvyrjyti s posAbnostmi mrAžnA inZrystrukturA. Klju čny tAhnološky rAšitAv, ki smo jo poiskyli in uporybili pri nyšAm xAlu, jA tAhnologij y xAlotokov. DAlotoki so lyhko osnovni yli sAstyvljAni in xAjynsko prAxstyvljyjo mrAžnA ypliky cijA. Ny zyhtAvA po vAčji uporybniški prijyznosti py smo oxgovorili tyko, xy smo v yrhitA kturni zysnovi sistAmy prAxvixAli možnosti zy xvA vrsti oxjAmylskih yplikycij. ExAn o x nyčinov uporybA mrAžnAgy sistAmy jA prAk urAjAvylniky in upryvljylcy xAlotokov Triyny, xrugi py prAk spAciylizirynih mrAžnih portylov. PAstrost možnosti pri izxAlyvi oxjAmylcAv py jA omogočAny ryvno zyryxi koncAptuylnA prAprostosti mrAžnAgy sistAmy, ki tAmA lji ny ontologiji mrAžnih virov. UrAjAvylnik in upryvljylAc xAlotokov jA zAlo prožny rAšitAv in omogočy vAčjo stopnjo krAytivnosti pri oxkrivynju obstojAčih mrAžnih viro v in njihovAm vključAvynju v mrAžno yplikycijo. Ny poxlygi izvršljivih progrymov, ki smo jih vključili v mrAžno okoljA, smo tvorili AnostyvnA in sAstyvljAnA xAlotokA (mrAžnA y plikycijA) in jih pyrylAlno izvyjyli (Stynkovski in sox. 2008y, 2008b). SpAciyliziryni mrAžni portyli so v primArjyvi z urA jAvylnikom in upryvljylcAm xAlotokov vAliko bolj uporybniško prijyzni, syj prAx uporybni ki zykrivyjo komplAksnost mrAžnAgy sistAmy. PrimAr mrAžnAgy portyly, ki smo gy izxAlyl i, prAxstyvljy zxružAno xigitylno knjižnico, ki izrybljy poxytkovno in ryčunsko intAn zivnA ylgoritmA pri obxAlyvi poxytkov (Trnkoczy, Turk in Stynkovski, 2006; Trnkoczy in St ynkovski, 2008). Pokyzyli smo tuxi koristnost uporybA obstojAčih izvršljivih progrymov ny mrAži, npr. progrymi zy yvtomytsko Stynkovski, V. 2008. TAhnologijA sAmyntičnA mrAžA pri ryčunylniško intAgriryni gryxitvi. Doktorsky xisArtycijy. Ljubljyny, UnivArzy v Ljubljyni, FykultAty zy g ryxbAništvo in gAoxAzijo. 163 učAnjA ontologij (Stynkovski in sox., 2008b), ki ji h lyhko prispAvyjo ryzličnA orgynizycijA, ki soxAlujAjo v okviru virtuylnA orgynizycijA. V tAj ryziskyvi smo sA pri koncAptuylnAm moxAlirynj u omAjili ny nAkytArA ključnA virA, ki obstyjyjo v komplAksnAm mrAžnAm okolju, tyko xy smo upoštAvyli ryznolikost poxytkov, progrymov tAr tuxi xostopnA ryčunskA in hrymbAnA zm ogljivosti. NovA štuxijA v prihoxnosti bi lyhko upoštAvylA tuxi sAnzorjA in xrugA nypryvA, ki sA pogosto uporybljyjo ny poxročju gryxbAništvy, ny primAr pri potrAsnAm inžAnirstvu, synityrnAm inžAnirstvu yli cAlo pri izxAlyvi pymAtnih hiš (Trnkoczy in Stynkovski, 2006 ). PrAhox mAxmrAžjy ny protokol IPv6 bo v prihoxnjA omogočil, xy boxo vsA nypryvA v AnAm okolju lyhko xostopnA v obliki splAtnih storitAv, kyr bo povAčylo pAstrost xostopn ih virov tAr omogočilo vAliko novih komplAksnih mrAžnih yplikycij. Ny tAm mAstu lyhko sklAnAmo, xy smo pri izgryxnji si stAmskAgy prototipy uporybljyli sAmyntičnA tAhnologijA in tyko omogočili vrsto prAx nosti prAx xrugimi poxobnimi sistAmi. TAstno mrAžno okoljA, ki smo gy zgryxili: • omogočy izxAlyvo inovytivnih mrAžnih yplikycij ozir omy novA nyčinA rybA obstojAčih virov, • omogočy višjo ryvAn ybstrykcijA oziromy nAoxvisnost tAstnAgy okoljy ox posymAznih mrAžnih yplikycij, • poxpiry tvorjAnjA xinymičnih virtuylnih orgynizycij , • omogočy prAprosto vključAvynjA obstojAčih virov (np r. izvršljivih progrymov) v mrAžno okoljA, • omogočy oxkrivynjA, izbiro tAr xinymično intAgrycij o mrAžnih virov v čysu izvyjynjy mrAžnih yplikycij, • omogočy rAlytivno vyrAn xostop xo mrAžnih virov, • ponujy možnost uporybA xvAh vrst uporybniških vmAsn ikov (urAjAvylcy in upryvljylcy xAlotokov tAr spAciylizirynih mrAžnih p ortylov), kyr povAčy uporybniško prijyznost in prožnost sistAmy, • jA zmogljivo in nyxgryxljivo. Stynkovski, V. 2008. TAhnologijA sAmyntičnA mrAžA pri ryčunylniško intAgriryni gr yxitvi. Doktorsky xisArtycijy. Ljubljyny, UnivArzy v Ljubljyni, FykultAty zy g ryxbAništvo in gAoxAzijo. 164 DAljAnjA in izkoristAk obstojAčih virov v okviru vi rtuylnA orgynizycijA tAr možnost zy izxAlyvo novih inovytivnih mrAžnih yplikycij lyhko poxjAtju omogoči vAčjo učinkovitost, prožnost in nyxyljnjA prilygyjynjA ZAnomAnu Ankrytn osti, ki jA tipičAn zy poxročjA gryxbAništvy. VAliko pozitivnih rAzultytov smo xosAgli žA z izxAl yvo AnostyvnAgy koncAptuylnAgy moxAly mrAžnih virov tAr njAgovim smisAlnim vključAvynjAm v yrhitAkturo in nyčrt mrAžnAgy sistAmy. DAlujoči prototip mrAžnAgy sistAmy pritrju jA osnovni hipotAzi tAgy xAly. Nadaljnje delo. ČA primArjymo xAlotokA in posymAznA storitvA, ki j ih xAlotoki prAxstyvljyjo, so xAlotoki bistvAno bolj učinkoviti pri xAljAnju znynjy, izvyjynju procAsov in komunikyciji. Zyto sA zxi smisAlno, xy bi ryziskyvA osrAxotočili ny problAmA oxkrivynjy in xAlAnjy znynjy s pomočjo komplAksnih xAlotokov ozir omy ny njihovo yvtomytiziryno sAstyvljynjA glAxA ny spAciZičnA uporybniškA zyhtAv A. Stynkovski, V. 2008. TAhnologijA sAmyntičnA mrAžA pri ryčunylniško intAgriryni gryxitvi. Doktorsky xisArtycijy. Ljubljyny, UnivArzy v Ljubljyni, FykultAty zy g ryxbAništvo in gAoxAzijo. 165 12 Summary IntArnAt tAchnologiAs yrA thA bysis Zor thA intAgry tion oZ procAssAs in yll physAs oZ construction, which lAyxs to computAr-intAgrytAx co nstruction. KAy goyls oZ inZormytion ynx communicytion inZrystructurAs yrA to AnyblA xyn ymic coopArytion bAtwAAn compyniAs, intAgrytA procAssAs, improvA sArvicAs ynx rAusA Axi sting progryms, xyty, inZormytion ynx knowlAxgA. ThAsA goyls hyvA not yAt bAAn mAt xAspit A long-tArm rAsAyrch in this yrAy ynx thA prAsAnt work is y contribution towyrxs thA solu tion oZ this problAm through thA usA oZ grix computing. Grid computing , or shortly grid, is y sArvicA inZrystructurA bAing xAvAlopAx to Zy cilitytA inZinitA ynx sAymlAss shyring oZ wixAly xistributAx , hAtArogAnAous rAsourcAs, such ys hyrxwyrA (computArs, storygA xAvicAs), soZtwyrA (co mputAr progryms, xyty), sAnsors ynx humyn rAsourcAs. HAncA, it is AxpActAx thyt grix tA chnology will contributA to Zinxing thA solution oZ complAx AnginAAring ynx sciAntiZic prob lAms. In thA xomyin oZ civil AnginAAring, myny compyniAs yrA gAogryphicylly xistributAx ynx x uA to xynymic working conxitions, grix tAchnology is vAry promising. MorAovAr, y numb Ar oZ spAciZic rAquirAmAnts yrisA Zrom this onA-oZ-y-kinx phAnomAnon, thyt is, thA uniquAn Ass oZ thA civil AnginAAring proxucts ynx procAssAs. ThA usA oZ grix systAms in thA ZiAlx oZ constructio n hys bAAn xAmonstrytAx by somA big intArnytionyl projActs, such ys NEESGrix ynx IntAliG rix, which wArA rAcAntly complAtAx. ThA usAZulnAss oZ inZormytion tAchnologiAs Zor thA Zormytion oZ virtuyl orgynisytions in thA construction sActor hys ylso bAAn AvyluytAx in vyri ous projActs in thA pyst, such ys ISTZorCE, but yt thyt timA, grix tAchnologiAs wArA not yvyilyblA. WA now ynylysA thA prycticyl problAms rAlytAx to thA Zormytion oZ xyny mic virtuyl orgynisytions, intAropArybility oZ rAsourcAs in thA nAtwork ynx thA crAytion oZ inn ovytivA ynx powArZul ypplicytions. Stynkovski, V. 2008. TAhnologijA sAmyntičnA mrAžA pri ryčunylniško intAgriryni gr yxitvi. Doktorsky xisArtycijy. Ljubljyny, UnivArzy v Ljubljyni, FykultAty zy g ryxbAništvo in gAoxAzijo. 166 ThA hypothAsis oZ this rAsAyrch is thyt grix systAm s cyn bAcomA y viyblA plytZorm Zor computAr intAgrytAx construction iZ sAmyntic tAchno logiAs yrA usAx Zor thAir xAvAlopmAnt i.A. ontologiAs ynx mAchynisms, such ys rAsourcA br okArs, xyty, mAtyxyty, inZormytion ynx ontology sArvicAs. ThA purposA oZ thAsA sArvicAs is to AnyblA yutomytAx xAcision-myking ybout thA sAlAction oZ rAsourcAs on thA bysis oZ yv yilyblA xAscriptions (mAtyxyty), ys wAll ys thA yctuyl implAmAntytion oZ complAx opArytions (ty sks, jobs) on thA grix. ThA combinytion oZ grix tAchnologiAs, concAptuyl moxAls i.A. ontolo giAs, ynx mAtyxyty, inZormytion ynx ontology sArvicAs yrA cyllAx sAmyntic grixs. y Zunctionyl prototypA oZ y grix systAm hAlpAx us t o xAvAlop intAnsivA ypplicytions in thA ZiAlx oZ synityry AnginAAring ynx xyty- ynx inZormy tion-intAnsivA ypplicytions Zor thA mynygAmAnt oZ projAct xocumAntytion. PotAntiyl grix ypplicytions thyt coulx run in thA xAvAlopAx grix tAst bAx yrA not limitAx to thA cons truction ZiAlx, but cyn ylso bA AxtAnxAx to othAr inxustriAs in thA AnginAAring ynx sciAntiZic ZiAlxs. ThA kAy usAr, ypplicytion ynx systAm rAquirAmAnts w ArA systAmyticylly collActAx, ynylysAx ynx xocumAntAx. A lot oZ yttAntion wys pyix to thA xAZinition oZ rAquirAmAnts Zor thA xAvAlopmAnt oZ nAw, innovytivA grix ypplicytions, s cylybility, ZlAxibility, usAr ZriAnxlinAss ynx sAcurity oZ thA grix systAm. Pyrticulyrly impor tynt is thA rAquirAmAnt Zor concAptuyl simplicity oZ thA grix systAm, which incrAysAs thA lAvAl oZ ybstryction in thA xAvAlopmAnt ynx AxAcution oZ (AnginAAring) grix ypplicytions, A nybling thA grix systAm to bA inxApAnxAnt Zrom thA inxivixuyl grix ypplicytions. In this stux y, wA consixArAx rAquirAmAnts rAlytAx to civil AnginAAring ylong with othAr rAquirAmAnts thy t yrA typicyl Zor thA rAsolution oZ complAx inxustriyl ynx sciAntiZic problAms. Existing rAsourcAs (progryms, xyty, sArvArs ynx com puting clustArs) thyt thA compyniAs ynx inxivixuyls cyn grix AnyblA, shyrA ynx usA in thA c ontAxt oZ virtuyl orgynisytions wArA ynylysAx in xAtyil. ThAsA opAn issuAs wArA tycklAx by Zirst xAZining y Grix RAsourcA Ontology, which is y myjor, tyngiblA ynx usAZul rAs ult oZ this work. SpAciyl yttAntion wys pyix whAn moxAling thA concApt oZ yn AxAcutyblA. Th A xAvAlopAx prototypA clAyrly xAmonstrytAs thA signiZicynt contribution oZ thA Gr ix RAsourcA Ontology to ychiAving Stynkovski, V. 2008. TAhnologijA sAmyntičnA mrAžA pri ryčunylniško intAgriryni gryxitvi. Doktorsky xisArtycijy. Ljubljyny, UnivArzy v Ljubljyni, FykultAty zy g ryxbAništvo in gAoxAzijo. 167 AnhyncAx concAptuyl simplicity ynx ZlAxibility oZ t hA grix systAm. Grix RAsourcA Ontology, thA rAsourcA brokAr, mAtyxyty, ynx inZormytion intA grytion sArvicAs ylso provAx to bA vAry usAZul in ychiAving thA cypybilitiAs oZ thA prototy pA oZ thA grix systAm: thAy ZycilitytA intAgrytion oZ Axisting rAsourcAs Zor usA within vi rtuyl orgynisytions, xiscovAry, sAlAction, ynx xynymic intAgrytion oZ grix rAsourcAs yt thA ti mA oZ AxAcution oZ grix ypplicytions, ynx so on. WA xAylt with thA quAstion oZ how to intAgrytA Axis ting rAsourcAs in y grix AnvironmAnt ynx thAn combinA thAsA rAsourcAs into complAx grix yppl icytions. ThA prototypA oZ y grix systAm, which wys built ynx prAsAntAx in this stuxy , yllows Zor Aysy intAgrytion oZ Axisting spAciylisAx progryms, xyty (i.A. mAysurAmAnts), com putArs ynx computing clustArs in thA grix AnvironmAnt. MAtyxyty thyt xAscribA thA grix r AsourcAs plyy y kAy rolA in thA prototypA. For AxymplA, yt thA momAnt, whAn yn AxAcutyblA is s torAx on y grix sArvAr ynx its xAscription is publishAx in thA inZormytion intAgry tor sArvicA, it bAcomAs yutomyticylly yvyilyblA to othAr AnginAArs involvAx in thA contAx t oZ thA virtuyl orgynisytion. By using y simplA grix portyl, which is ylso prAsAntAx in this stuxy, morA thyn 25 Axisting progryms (AxAcutyblAs) wArA incluxAx in thA grix tAst bAx An vironmAnt (Stynkovski At yl., 2008). This xAmonstrytAs thA wixA ypplicybility oZ thA xAvAlopA x Grix RAsourcA Ontology. DuA to thA usA oZ WAb Ontology LynguygA, thA xAvAlopAx Grix RA sourcA Ontology coulx ZurthAr bA AxtAnxAx to concAptuyl moxAls in othAr xomyins xApA nxing on thA yrAy oZ thA grix ypplicytions. ThA xAvAlopAx grix tAst bAx involvAs sAvAryl orgyni sytions thyt shyrA y vyriAty oZ rAsourcAs (i.A. xyty, AxAcutyblAs, computAr clustArs ynx othA r grix sArvArs). SomA nAtwork rAsourcAs, such ys xyty ynx AxAcutyblAs yrA not stytic, so thA y cyn bA movAx xynymicylly in thA nAtwork with thA usA oZ xyty grix sArvicAs (i.A. Gr ixFTP). In this wyy, xynymic intAgrytion oZ thAsA rAsourcAs is myxA possiblA yt thA timA oZ AxAcution oZ thA grix ypplicytions. ThA yrchitActuryl xAsign oZ thA grix systAm took in to yccount OGSA, WSRF, ynx othAr currAntly AmArging stynxyrxs. WhAn xAsigning thA gr ix sArvicAs ynx thAir intAryctions, wA ylso myxA usA oZ thA xAvAlopAx concAptuyl moxAl oZ grix rAsourcAs. This rAsultAx in y ZAw Stynkovski, V. 2008. TAhnologijA sAmyntičnA mrAžA pri ryčunylniško intAgriryni gr yxitvi. Doktorsky xisArtycijy. Ljubljyny, UnivArzy v Ljubljyni, FykultAty zy g ryxbAništvo in gAoxAzijo. 168 kAy grix sArvicAs, such ys rAsourcA brokAr, mAtyxyt y ynx inZormytion intAgrytor sArvicAs, which yrA bysAx on thA Grix RAsourcA Ontology. WhAn AvAr it wys possiblA, opAn sourcA solutions wArA usAx Zor xAvAlopmAnt. ThA tAst bAx i s built on thA bysis oZ grix sArvicAs thyt yrA pyrt oZ thA GT4 grix mixxlAwyrA (i.A. MDS4, Gri xFTP, RFT, Atc.). For thA xAvAlopmAnt oZ thA rAsourcA brokAr, thA Axisting GrixBus opAn s ourcA tAchnology wys usAx. Grix tAchnologiAs, which yrA incorporytAx into GT4, yllo w Zor ychiAving grAytAr sAcurity within thA virtuyl orgynisytions AnvironmAnt. From thA Anx usArs' pArspActivA, thA grix is y comp lAx AnvironmAnt in which xiZZArAnt grix sArvicAs yrA yvyilyblA. ThA Anx usAr shoulx bA yblA to usA thA systAm crAytivAly without thA nAAx to xAyl with low lAvAl xAtyils oZ thA unxArlyi ng grix inZrystructurA. A kAy tAchnologicyl solution thyt wA hyvA Zounx ynx usAx in our work is workZlow tAchnology. WorkZlows cyn bA simplA or complAx, ynx, in Zyct, t hAy rAprAsAnt grix ypplicytions. ThA rAquirAmAnt to improvA usAr-ZriAnxlinAss wys sytisZ iAx by incorporyting two typAs oZ cliAnt ypplicytions in thA yrchitActurA ynx xAsign oZ thA grix systAm. ThA Zirst possibility is to run grix ypplicytions Zrom thA Triyny workZlow Axitor y nx mynygAr; thA sAconx possibility is to usA spAciylisAx grix portyls. ThA vyriAty oZ possib ilitiAs Zor thA xAvAlopmAnt oZ cliAnt-sixA ypplicytions is pyrticulyrly xuA to thA concAptuyl simplicity oZ thA grix systAm, which is bysAx on Grix RAsourcA Ontology. ThA workZlow Axitor ynx mynygAr is y vAry ZlAxiblA solution ynx yllows Zor y grAytAr xAgrAA oZ crAytivity in thA xiscovAry oZ Axisting grix rAs ourcAs ynx thAir intAgrytion into complAx grix ypplicytions. On thA bysis oZ AxAcutyblAs, whi ch yrA incluxAx in thA grix AnvironmAnt, it is possiblA to Zorm simplA ynx complAx workZlows yn x run jobs in pyryllAl (Stynkovski At yl. 2008, 2008b). SpAciylisAx grix portyls yrA morA usAr-ZriAnxly thy n thA Axitor ynx mynygAr oZ workZlows, sincA thA complAxity oZ thA unxArlying grix Anviron mAnt is hixxAn Zrom thA Anx usAr. For AxymplA, y grix portyl thyt Axploits xyty ynx compu tA-intAnsivA xyty procAssing ylgorithms wys xAvAlopAx Zor y ZAxArytAx xigityl libryry (Trnk oczy, Turk ynx Stynkovski, 2006; Trnkoczy ynx Stynkovski, 2008). WA hyvA ylso xAmons trytAx thA bAnAZits oZ using Axisting Stynkovski, V. 2008. TAhnologijA sAmyntičnA mrAžA pri ryčunylniško intAgriryni gryxitvi. Doktorsky xisArtycijy. Ljubljyny, UnivArzy v Ljubljyni, FykultAty zy g ryxbAništvo in gAoxAzijo. 169 AxAcutyblAs on y grix, Zor AxymplA, ontology lAyrni ng AxAcutyblAs (Stynkovski At yl., 2008b). ThAsA cyn bA contributAx by thA compyniAs y nx inxivixuyls thyt pyrticipytA in thA virtuyl orgynisytion. ThA concAptuyl moxAling in this stuxy is limitAx to somA kAy rAsourcAs thyt Axist in y complAx grix AnvironmAnt. ThA xivArsity oZ xyty ynx progryms, ynx thA yvyilyblA computytion ynx storygA cypybilitiAs, is rAZlActAx in thA xAvAlopAx Grix RAsourcA Ontology. FuturA stuxiAs myy ylso tykA into yccount xAvicAs l ikA sAnsors, which yrA oZtAn usAx in thA construction sActor, i.A. AyrthquykA AnginAAring, s ynityry AnginAAring or AvAn in thA mynuZycturing oZ smyrt housAs (Trnkoczy ynx Stynkov ski, 2006). ThA IntArnAt trynsition to thA IPv6 protocol will mykA it possiblA in thA Zutu rA to intArZycA with such xAvicAs viy WAb sArvicAs. This will incrAysA thA xivArsity oZ yvyil yblA rAsourcAs ynx ZycilitytA myny nAw complAx grix ypplicytions. It myy thArAZorA bA concluxAx thyt sAmyntic tAchnol ogiAs wArA usAx in thA xAvAlopmAnt oZ thA prototypA, rAsulting in y numbAr oZ yxvyntygAs ovAr othAr similyr grix systAms. ThA xAvAlopAx prototypA ynx grix tAst bAx: • supports thA xAvAlopmAnt oZ innovytivA grix ypplicy tions ynx nAw wyys oZ using Axisting rAsourcAs, • yllows Zor y highAr lAvAl oZ ybstryction i.A. inxAp AnxAncA oZ thA grix AnvironmAnt Zrom thA inxivixuyl nAtwork ypplicytions, • supports thA crAytion oZ xynymic virtuyl orgynisyti ons, • yllows Zor sAymlAss intAgrytion oZ Axisting rAsourc As (i.A. AxAcutyblAs), • supports thA xiscovAry, sAlAction, ynx xynymic intA grytion oZ grix rAsourcAs xuring thA AxAcution oZ grix ypplicytions, • yllows Zor rAlytivAly sAcurA yccAss to nAtwork rAso urcAs, • oZZArs thA possibility to usA two typAs oZ usAr int ArZycAs (workZlow Axitor ynx mynygAr ynx spAciylisAx grix portyls), which incrAy sAs usAr-ZriAnxlinAss ynx ZlAxibility oZ thA grix systAm, • is powArZul ynx scylyblA. Stynkovski, V. 2008. TAhnologijA sAmyntičnA mrAžA pri ryčunylniško intAgriryni gr yxitvi. Doktorsky xisArtycijy. Ljubljyny, UnivArzy v Ljubljyni, FykultAty zy g ryxbAništvo in gAoxAzijo. 170 Civil AnginAAring compyniAs cyn improvA thAir AZZic iAncy ynx ZlAxibility, ynx ZurthAr yxypt to thA onA-oZ-y-kinx phAnomAnon by shyring ynx usin g Axisting rAsourcAs in thA contAxt oZ virtuyl orgynisytions ynx, with thA rAsulting impro vAx possibilitiAs, xAvAlop nAw, innovytivA grix ypplicytions. ThA xAvAlopAx simplA concAptuyl moxAl oZ grix rAsou rcAs ynx its mAyningZul intAgrytion into thA yrchitActurA ynx xAsign oZ thA grix systAm myxA it possiblA to ychiAvA myny positivA AZZActs. ThA working prototypA oZ thA grix systAm p rovAs thA hypothAsis oZ this stuxy. Further work. WorkZlows rAprAsAnt signiZicyntly morA AZZActivA m Ayns Zor shyring thA knowlAxgA, implAmAnting procAssAs ynx improving com municytion thyn thA inxivixuyl sArvicAs thAy rAprAsAnt. ThArAZorA, it sAAms rAyson yblA to AxplorA how knowlAxgA coulx bA shyrAx by mAyns oZ complAx workZlows, ynx how workZ lows coulx bA yutomyticylly composAx yccorxing to spAciZic usAr rAquirAmAnts. Stynkovski, V. 2008. TAhnologijA sAmyntičnA mrAžA pri ryčunylniško intAgriryni gryxitvi. Doktorsky xisArtycijy. Ljubljyny, UnivArzy v Ljubljyni, FykultAty zy g ryxbAništvo in gAoxAzijo. 171 Viri Uporabljeni viri Adamku, G., Stuckenschmidt, H. 2005. Implementation and Evaluation of a Distributed RDF Storage and Retrieval System. V: Pr oc. 2005 IEEE/WIC/ACM International Conf. Web Intelligence (WI 05). IEEE CS Press: str. 393–396. Adeva, J.J.G., Calvo, R. 2006. Text Mining with Pim iento. IEEE Internet Computing 10, 4: 27–35. Allen, G., Angulo, D., Goodale, T., Kielmann, T., M erzky, A., Nabrzysky, J. in sod. 2002. GridLab: Enabling Applications on the Grid. V : Grid Computing – GRID 2002: Third International Workshop. Baltimore, 18. november 2002. Lecture Notes in Computer Science 2536: str. 39–45. Alonso, J.M., Hernandez, V., Lopez, R., Molto, G. 2 006. Experiences using grid services in structural dynamics. V: Martinez, M. (ur.), Sche rer, R. (ur.) Proc. 6th European Conference on Product and Process Modellin g. ECPPM 2006. e-Work and eBusiness in Architecture, Engineering and Cons truction. Valencia, 13.–15. september 2006. London, Taylor & Francis Group plc: str. 359–366. Antonioletti, M., Atkinson, M., Baxter, R., Borley, A., Chue Hong, N.P., Collins, B. in sod. 2005. The design and implementation of Grid da tabase services in OGSA– DAI. Concurrency and Computation: Practice and Expe rience 17, 2–4: 357–376. Aristoteles. 1992. Metafizika. Zagreb, HSN. Baker, M., Apon, A., Ferner, C., Brown, J. 2005. Em erging Grid Standards. Computer, IEEE Computer Society 38, 4: 43–50. Barton, T., Basney, J., Freeman, T., Scavo, T., Sie benlist, F., Welch, V., Ananthakrishnan, R., Baker, B., Goode, M., Keahey, K. 2006. Identity Federation and Attribute-based Authorization throug h the Globus Toolkit, Shibboleth, GridShib, and MyProxy. V: Making PKI Ea sy to Use. Gaithersburg, 4.–6. april 2006. Proc. 5th Annual PKI R&D Workshop . Beetz, J., van Leeuwen, J.P., de Vries, B. 2005. An Ontology Web Language Notation of the Industry Foundation Classes. V: Scherer, R.J . (ur.), Katranuschkov, P. (ur.) in Schapke, S.–E. (ur.). Proc. 22nd CIB W78 C onference on Information Stynkovski, V. 2008. TAhnologijA sAmyntičnA mrAžA pri ryčunylniško intAgriryni gr yxitvi. Doktorsky xisArtycijy. Ljubljyny, UnivArzy v Ljubljyni, FykultAty zy g ryxbAništvo in gAoxAzijo. 172 Technology in Construction. Dresden, Technical Univ ersity of Dresden. CIB publication 304: str. 193–198. Berners–Lee, T., Fischetti, M. 1999. Weaving the We b. San Francisco, Harper. Berners–Lee, T., Hendler, J., Lassila, O. 2001. The Semantic Web. Scientific American 284, 5: 34–43. Björk, B.-C. 1989. Basic structure of proposed buil ding product model. Computer Aided Design 21, 2: 71–78. Bourdeau, M., Giraud–Carrier, F., Rezgui, Y., Zarli A. 2001. Knowledge Management in the Construction Industry: the e–COGNOS approach . V: e.2001 – eBusiness and eWork 2001. Venice, Italy, 17.–19. oktober 2001 . Broekstra, J., Kampman, A., van Harmelen, F. 2002. Sesame: A Generic Architecture for Storing and Querying RDF and RDF Schema. Proc. International Semantic Web Conf. (ISWC 02). LNCS 2342, Springer-Verlag: st r. 54–68. Brooke, J.M., Parkin, M.S. 2008. Enabling scientifi c collaboration on the Grid. Future Generation Computer Systems, (v tisku). Bubak, M., Gubała, T., Kapałka, M., Malawski, M., R ycerz, K. 2005. Workflow composer and service registry for grid applications . Future Generation Computer Systems 21, 1: 79–86. Buyya, R., Venugopal, S. 2004. The Gridbus toolkit for service oriented grid and utility computing: an overview and status report. Proc. 1st IEEE International Workshop on Grid Economics and Business Models, 200 4 (GECON 2004): str. 19–66. Cai, M., Frank, M. 2004. RDFPeers: A Scalable Distr ibuted RDF Repository Based on A Structured P2P Network. V: Proc. 13th Internation al World Wide Web Conf. (WWW 04). ACM Press: str. 650–657. Camarinha–Matos, L.M., Afsarmanesh, H. 2005. Collab orative networks: A new scientific discipline. Journal of Intelligent Manuf acturing 16,4–5: 439–452. Camarinha–Matos, L.M., Afsarmanesh, H., Lima, C. 19 99. Hierarchical Coordination in virtual enterprise infrastructures. Journal of I ntelligent and Robotic Systems 26,3–4: 267–287. Cannataro, M., Talia, D. 2004. Semantics and Knowle dge Grids: Building the Next Generation Grid. IEEE Intelligent Systems 19, 1: 56 –63. Canon, S., Chan, S., Olson, D., Tull, C., Welch, V. 2003. Using CAS to Manage Role– Based VO Sub–Groups. V: Proc. Computing in High Ene rgy Physics (CHEP'03). Stynkovski, V. 2008. TAhnologijA sAmyntičnA mrAžA pri ryčunylniško intAgriryni gryxitvi. Doktorsky xisArtycijy. Ljubljyny, UnivArzy v Ljubljyni, FykultAty zy g ryxbAništvo in gAoxAzijo. 173 Cerovšek, T. 2003. Porazdeljena računalniško integr irana gradnja pri pogojih necelovitosti. Doktorska disertacija. Ljubljana, Un iverza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo: 308 f. Cerovšek, T., Katranuschkov, P. 2006. Active proces s reuse model for collaboration, Special Issue Process Modelling, Process Management and Collaboration. ITcon 11: 467–488. Chen, H., Finin, T., Joshi, A. 2003. An Ontology fo r context–aware pervasive computing environments. The Knowledge Engineering R eview 18: 197–207. Chong, E. in sod. 2005. An Efficient SQL-based RDF Querying Scheme. Proc. 31st International Conf. Very Large Data Bases (VLDB 05) . VLDB Endowment: str. 1216–1227. Churches, D., Gombas, G., Harrison, A., Maassen, J. , Robinson, C., Shields, M., Taylor, I., Wang, I. 2006. Programming scientific and distr ibuted workflow with Triana services. Concurrency and Computation: Practice and Experience 18, 10: 1021– 1037. Cooke, A., Gray, A., Ma, L.S., Nutt, W., Magowan, J ., Oevers, M., Taylor, P., Byrom, R., Field, L., Hicks, S., Leake, J., Soni, M., Wils on, A., Cordenonsi, R., Cornwall, L., Djaoui, A., Fisher, S., Podhorszki, N., Coghlan , B., Kenny, S., O'Callaghan, D. 2003. R–GMA: An information integration system f or grid monitoring. Lecture Notes in Computer Science 2888: 462–481. Corcho, O. in sod. 2006. An Overview of S–OGSA: A R eference Architecture for the Semantic Grid. Elsevier Journal of Web Semantics 4, 2: 102–115. Corcho, O., M. Fernandez–Lopez, and A. Gomez–Perez. 2003. Methodologies, tools and languages for building ontologies. Where is their m eeting point? Data & Knowledge Engineering 46, 1: 41–64. Czajkowski, K., Kesselman, C., Fitzgerald, S., Fost er, I. 2001. Grid Information Services for Distributed Resource Sharing. V: Proc 10th IEEE International Symposium on High-Performance Distributed Computing . IEEE Press: str. 181–194. De Roure, D., Jennings, N.R., Shadbolt, N.R. 2003. The Semantic Grid: A future e- Science infrastructure. V: Berman, F. (ur.), Fox, G . (ur.) in Hey, A.J.G. (ur.). Grid computing – making the global infrastructure a reality. John Wiley & Sons Ltd.: str. 437–470. Decker, S., Fensel, D., van Harmelen, F., Horrocks, I., Melnik, S. Klein, M. Broekstra J. 2000. Knowledge Representation on the Web. V: Pr oc. International Workshop on Description Logics (DL2000). Aachen, Ge rmany. Stynkovski, V. 2008. TAhnologijA sAmyntičnA mrAžA pri ryčunylniško intAgriryni gr yxitvi. Doktorsky xisArtycijy. Ljubljyny, UnivArzy v Ljubljyni, FykultAty zy g ryxbAništvo in gAoxAzijo. 174 Dolenc, M. 2001. Programske komponente za analizo k onstrukcij po metodi končnih elementov. Doktorska disertacija 137. Ljubljana, Un iverza v Ljubljani: 205 f. Dolenc, M., Katranuschkov, P., Gehre, A., Kurowski, K., Turk, Ž. 2007. InteliGrid platform for virtual organisations interoperability . ITcon 12: 459–477. Dolenc, M., Klinc, R., Turk, Ž., Katranuschkov, P., Kurowski, K. 2008. Semantic Grid Platform in Support of Engineering Virtual Organisa tions. Informatica 32: 39- 49. Dolenc, M., Stankovski, V., Turk, Ž. 2005. Grid Tec hnology in Civil Engineering. V: Topping, B.H.V. (ur.). Innovation in Civil and Stru ctural Engineering Computing. Saxe–Coburg publications on computationa l engineering. Stirling, Saxe-Coburg: str. 75–96. Eastman, C., Chase, S., Assal, H. 1993. System Arch itecture for Computer Integration of Design and Construction Knowledge. Automation in Construction 2, 2: 95– 107. Eastman, C., Teicholz, P., Sacks, R., Liston, K. 20 08. BIM Handbook: A Guide to Building Information Modeling for Owners, Managers, Designers, Engineers and Contractors. New Jersey, John Wiley & Sons, Inc . Ekholm, A. 1996. A Conceptual Framework for Classif ication of Construction Works. ITcon 1: 25–50. Fajfar, P. 2000. A nonlinear analysis method for pe rformance based seismic design. Earthquake Spectra 16, 3: 573–592. Fensel, D. 2000. Ontologies: Silver Bullet for Know ledge Management and Electronic Commerce. Berlin, Springer-Verlag. Ferneley, E., Wetherill, M., Rezgui, Y. 2002. Towar d the Construction Knowledge Economy: the e-COGNOS project. V: Proc. ECIS 2002. Gdansk, Poland, 6.–8. junij 2002: str. 1508–1516. Ferraiolo, D.F., Kuhn, D.R. 1992. Role Based Access Control. Proc. 15th National Computer Security Conference: str. 554–563. Foster, I. 2005. Globus Toolkit Version 4: Software for Service-Oriented Systems. V: Jin, H. (ur.), Reed, D. (ur.) in Jiang, W. (ur.). I FIP International Federation for Information Processing, NPC 2005. Lecture Notes in Computer Science 3779: str. 2–13. Foster, I., Kesselman, C. 1997. Globus: A Metacompu ting Infrastructure Toolkit. International J. Supercomputing Applications 11, 2: 115–128. Foster, I., Kesselman, C. 1998. The Grid: Blueprint for a New Computing Infrastructure. Morgan Kaufmann Publishers, 1. ed. Stynkovski, V. 2008. TAhnologijA sAmyntičnA mrAžA pri ryčunylniško intAgriryni gryxitvi. Doktorsky xisArtycijy. Ljubljyny, UnivArzy v Ljubljyni, FykultAty zy g ryxbAništvo in gAoxAzijo. 175 Foster, I., Kesselman, C., Nick, J.M., Tuecke, S. 2 002. Grid Services for Distributed System Integration. Computer 35, 6: 37–46. Foster, I., Kesselman, C., Tuecke, S. 2001. The Ana tomy of the Grid: Enabling Scalable Virtual Organizations. International J. Supercomput er Applications 15, 3: 200– 222. Fox, G. 2003. Data and metadata on the semantic Gri d. Computing in Science & Engineering 5, 5: 76–78. Frey, J., Tannenbaum, T., Livny, M., Foster, I., Tu ecke, S. 2002. Condor–G: A Computation Management Agent for Multi-Institutiona l Grids. Cluster Computing 5, 3: 237–246. Gehre, A., Katranuschkov, P., Scherer, R.J. 2004. A gent-enabled Peer-To-Peer Infrastructure for Cross-Company Teamwork. V: Dikba s, A. (ur.), Scherer, R.J. (ur.) Proc. eWork and eBusiness in Architecture, En gineering and Construction ECPPM 2004. Istanbul, 8.–10. septembra 2004. Balkem a, str. 445–452. Gehre, A., Katranuschkov, P., Stankovski, V., Scher er, R.J. 2005. Towards Semantic Interoperability in Virtual Organisations. V: Scher er, R.J. (ur.), Katranuschkov, P. (ur.), Schapke, S.-E. (ur.) Proc. cib-w78 2005 2 2nd Conference on Information Technology in Construction. CIB Publication, ISBN 3 –86005–478–3: str. 307– 314. Gemmill, J., Robinson, J.P., Scavo, T., Bangalore, P. 2008. Cross-domain authorization for federated virtual organizations using the myvoc s collaboration environment. Concurrency and Computation: Practice and Experienc e (v tisku). Grama, A., Gupta, A., Kumar, V. 1993. Isoefficiency Function: A Scalability Metric for Parallel Algorithms and Architecture. V: Special Is sue on Parallel and Distributed Systems: From Theory to Practice. IEEE Parallel and Distributed Technology 1, 3: 12–21. Gruber, T. 1995. Toward Principles for the Design o f Ontologies Used for Knowledge Sharing. International Journal Human-Computer Studi es 43,5–6: 907–928. Hannus, M. 1992. Information models for performance driven computer integrated construction. V: Vanier, D.J. (ur.), Thomas, J.R. ( ur.) Joint CIB Workshops on Computers and Information in Construction. Montreal , 12. –14. maja 1992. Ottawa, NRC-CNRC & CIB Proceedings, Publication 165 : str. 258–270. Hartmann, D. 2006. Advanced computer methodologies for solving future challenges in engineering and construction. V: Martinez, M. (ur.) , Scherer, R. (ur.) Proc. 6th European Conference on Product and Process Modellin g ECPPM 2006. e-Work and eBusiness in Architecture, Engineering and Cons truction. Valencia, 13.–15. september 2006. London, Taylor & Francis Group plc: str. 359–366. Stynkovski, V. 2008. TAhnologijA sAmyntičnA mrAžA pri ryčunylniško intAgriryni gr yxitvi. Doktorsky xisArtycijy. Ljubljyny, UnivArzy v Ljubljyni, FykultAty zy g ryxbAništvo in gAoxAzijo. 176 Howard, R., Björk, B.-C. 20007. Building Informatio n Models – Expert's Views on BIM/IFC Developments. w78 maribor, str. 47–54. Johnston, W.E. 2004. Semantic Services for Grid-Bas ed, Large-Scale Science. IEEE Intelligent Systems 19, 1: 34–39. Jurič, M.B. 2007. Storitveno usmerjena arhitektura. SRC info 49: 14–18. Jurič, M.B., Heričko, M., Rozman, I. 2007. Raziskav a o uporabi storitvenih arhitektur v Sloveniji. Uporab. inform. (Ljubl.) 15, 1: 4–10. Karvonen, I., van den Berg, R., Bernus, P., Fukuda, Y., Hannus, M., Hartel, I., Vesterager, J. 2003. Global Engineering and Manufac turing in Enterprise Networks (GLOBEMEN). VTT Symp. 2003: str. 224–395. Katranuschkov, P., Scherer, R.J., Turk, Ž. 2001. In telligent services and tools for concurrent engineering? An approach towards the nex t generation of collaboration platforms. Electron. j. inf. tech. co nstr. 6: 111–128. Keahey, K., Welch, V. 2002. Fine-Grain Authorizatio n for Resource Management in the Grid Environment. Proc. Grid2002 Workshop. Keahey, K., Welch, V., Lang, S., Liu, B., Meder, S. 2003. Fine-Grain Authorization Policies in the GRID: Design and Implementation. Pr oc. 1st International Workshop on Middleware for Grid Computing. Kravtsov, V., Stankovski, V., Niessen, T., Schuster , A. 2006. Service-based Resource Brokering for Grid-based Data Mining. Proc of Int’l Conference on Grid Computing and Applications GCA 2006. Las Vegas, CSR EA: str. 163–169. Kumar, V., Gupta, A. 1994. Analyzing Scalability of Parallel Algorithms and Architectures. Journal of Parallel and Distributed Computing (special issue on scalability) 22, 3: 379–391. Laaroussi, A., Fies, B., Vankeisbelckt, R., Hans, J . 2007. Ontology-aided FMEA for construction robots. Lima, C., Wetherill, M., Fies, B., Zarli, A., Rezgu i, Y. 2002a. The e-CKMI: an Ontology- enabled platform to support KM in construction. V: eWork 2002 Conference. Praga, oktober 2002. Lima, C., Wetherill, M., Zarli, A., Bourdeau, M., R ezgui, Y. 2002b. The e-CKMI: the e- COGNOS approach to support Knowledge Management in the Building and Construction Industry. V: Proc. ECPPM 2002 eWork an d eBusiness in AEC. Portorož, Slovenija, september 2002. Litzkow, M., Livny, M. 1990. Experience with the Co ndor distributed batch system. Proc. IEEE Workshop on Experimental Distributed Sys tems: str. 97–100. Stynkovski, V. 2008. TAhnologijA sAmyntičnA mrAžA pri ryčunylniško intAgriryni gryxitvi. Doktorsky xisArtycijy. Ljubljyny, UnivArzy v Ljubljyni, FykultAty zy g ryxbAništvo in gAoxAzijo. 177 Lorch, M., Cowles, B. 2004. Conceptual Grid Authori zation Framework and Classification. GGF Working Group on Authorization Frameworks and Mechanisms. Madduri, R.K., Hood, C.S., Allcock, W.E. 2002. Reli able File Transfer in Grid Environments. Proc. 27th Annual IEEE International Conference on Local Computer Networks (LCN'02). Maly, K., Zubair, M., Li, X. 2005. A High Performan ce Implementation of an OAI- based Federation Service. Proc. 11th International Conference on Parallel and Distributed Systems 1: str. 769–774. Marks, E.A., Bell, M. 2006. Service Oriented Archit ecture (SOA): A Planning and Implementation Guide for Business and Technology. J ohn Wiley & Sons Ltd.: str. 384. Medved, R. 2004. Oblikovanje lokalnih podjetniških grozdov v Sloveniji. Magistrsko delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani: 85 f. Missier, P., Alper, P., Corcho, O., Dunlop, I., Gob le, C. 2007. Requirements and Services for Metadata Management. IEEE Internet Com puting 11, 5: 17–25. Niblett, P., Graham, S. 2005. Events and service-or iented architecture: The OASIS Web Services Notification specifications. IBM Syste ms Journal, Service- Oriented Architecture 44, 4. Ogden, C.K, Richards, I.A. 1994. The Meaning of Mea ning: A Study of the Influence of Language Upon Thought and of the Science of Symboli sm. Orlando, Florida, Harcourt Brace Jovanovich Publishers, (prva edicija 1923). Pazlar, T., Turk, Ž. 2008. Interoperability in prac tice: geometric data exchance using the IFC standard. ITcon 13: 362–380. Pearlman, L., Welch, V., Foster, I., Kesselman, C., Tuecke, S. 2001. A Community Authorization Service for Group Collaboration. Proc . IEEE 3rd International Workshop on Policies for Distributed Systems and Ne tworks. Petrinja, E. 2007. Upravljanje z izvornimi podatki v navideznih organizacijah inženirskega načrtovanja. Doktorska disertacija. Lj ubljana, Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta: 253 f. Petrinja, E., Stankovski, V., Turk, Ž. 2007. A prov enance data management system for improving the product modelling process. Automation in Construction 16, 4: 485–497. Plaszczak, P., Wellner Jr., R. 2006. Grid Computing : The Savvy Manager’s Guide. Moragan Kaufmann, Amsterdam, Boston, Heidelberg, Lo ndon, New York, Oxford, Paris, San Diego, San Francisco, Singapore, Sydney, Tokyo. Stynkovski, V. 2008. TAhnologijA sAmyntičnA mrAžA pri ryčunylniško intAgriryni gr yxitvi. Doktorsky xisArtycijy. Ljubljyny, UnivArzy v Ljubljyni, FykultAty zy g ryxbAništvo in gAoxAzijo. 178 Platon. 1976. Država. Ljubljana, DZS. Porter, M.E. 2000. Location, Competition and Econom ic Development: Local Clusters in a Global Economy. Economic Development Quarterly 14, 1: 15–34. Prelog, E. 1975. Metoda končnih elementov. Ljubljan a, Univerza v Ljubljani, FAGG. Privošnik, M., Marolt, M., Kavčič, A., Divjak, S., Turk, Ž., Stankovski, V., Dolenc, M. 2006. AgentGrid : načrtovanje večagentnih sistemov s pomočjo okolja GRID. Ljubljana: Fakulteta za računalništvo in informatik o: 22 str. Salmelin, B. 2006. European competitiveness, new bu siness and work paradigms supported by the EU research. V: Martinez, M. (ur.) , Scherer, R. (ur.) Proc. 6th European Conference on Product and Process Modellin g. ECPPM 2006. e-Work and eBusiness in Architecture, Engineering and Cons truction. Valencia, 13.–15. september 2006. London, Taylor & Francis Group plc: str. 3–7. Sandhu, R., Coyne, E.J., Feinstein, H.L., Youman, C .E. 1996. Role-Based Access Control Models. IEEE Computer 29, 2: 38–47. Scavo, T., Welch, V. 2008. A grid authorization mod el for science gateways. Concurrency and Computation: Practice and Experienc e (v tisku). Scherer, R.J. 2007. Product Model Based Collaborati on. V: Rebolj, D. (ur.) Proc. Cib– w78 24th Conference on Information Technology in Co nstruction. CIB Publication, 26.–29. 6. 2007, Maribor, Slovenia: st r. 11–20. Schevers, H., Drogemuller, R. 2005. Converting the Industry Foundation Classes to the Web Ontology Language. V: Proc. 1st International C onference on Semantics, Knowledge and Grid, IEEE Computer Society: str. 73. Shadbolt, N., Berners–Lee, T., Hall, W. 2006. The S emantic Web Revisited. IEEE Intelligent Systems 21, 3: 96–101. Shearer, C. 2000. The CRISP–DM Model: The New Bluep rint for Data Mining. Journal of Data Warehousing 5, 4: 13–22. Siebenlist, F., Nagaratnam, N., Welch, V., Neuman, B.C. 2004. Security for Virtual Organizations: Federating Trust and Policy Domains. V: The Grid: Blueprint for a New Computing Infrastructure (druga edicija). Slak, S. 2002. Grozdi ne zrastejo sami od sebe. Lju bljana, 27. 6. 2002, Dnevnik: str. 10. Sotomayor, B., Childers, L. 2006. Globus Toolkig 4: Programming Java Services. Moragan Kaufmann, Amsterdam, Botson, Heidelberg, Lo ndon, New York, Oxford, Paris, San Diego, San Francisco, Singapore, Sydney, Tokyo. Staab, S. (ur.), Studer, R. (ur.) 2004. Handbook on Ontologies. Berlin, Heidelberg, New York, Springer-Verlag. Stynkovski, V. 2008. TAhnologijA sAmyntičnA mrAžA pri ryčunylniško intAgriryni gryxitvi. Doktorsky xisArtycijy. Ljubljyny, UnivArzy v Ljubljyni, FykultAty zy g ryxbAništvo in gAoxAzijo. 179 Stankovski, V. in sod. 2008b. Digging Deep into the Data Mine with DataMiningGrid. IEEE Internet Computing 12, 6: 69–76. Stankovski, V., Debeljak, M., Bratko, I., Adamič, M . 1998. Modelling the population dynamics of red deer (Cervus elaphus L.) with regar d to forest development. Ecological modelling 108, 1–3: 145–153. Stankovski, V., Dubitzky, W. 2007. Special Section: Data mining in grid computing environments. Future Generation Computer Systems 23 , 1: 31–33. Stankovski, V., Gehre, A., Katranuschkov, P., Balat on, E., Turk, Ž. 2005. Ontology Services for the Virtual Enterprise. V: Cunningham, P. (ur.) in Cunningham, M. (ur.). Innovation and the knowledge economy: issues , applications, case studies. Information and communication technologies and the knowledge economy. Amsterdam, IOS Press: str. 254–260. Stankovski, V., May, M., Franke, J., Schuster, A., McCourt, D., Dubitzky, W. 2004. A Service Centric Perspective for Data Mining in Comp lex Problem Solving Environments. V: Arabnia, H. R. (ur.), Ni, J. (ur.) . Proc. International Conference on Parallel and Distributed Processing T echniques and Applications (PDPTA'04) II: str. 780–787. Stankovski, V., Petrinja, E., Dolenc, M., Privošnik , M., Marolt, M., Kavčič, A., Divjak, S., Turk, Ž. 2005. GridForum.si: Grid infrastruktur a za virtualne organizacije. Zaključno poročilo o rezultatih opravljenega razisk ovalnega dela na projektu v okviru ciljnega raziskovalnega programa (CRP) »Konk urenčnost Slovenije 2001–2006« za obdobje od 1. 10. 2003 do 30. 09. 200 5. Ljubljana, UL, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo in UL, Fakulteta za ra čunalništvo in informatiko: 19 str. Stankovski, V., Swain, M., Kravtsov, V., Niessen, T ., Wegener, D., Kindermann, J., Dubitzky, W. 2008a. Grid-enabling data mining appli cations with DataMiningGrid: An architectural perspective. Futur e Generation Computer Systems 24, 4: 259-279. Tangmunarunkit, H., Decker, S., Kesselman, C. 2003. Ontology-Based Resource Matching in the Grid: The Grid Meets the Semantic W eb. Proc. 2nd International Semantic Web Conference (ISWC), Sanib el Island, Florida, USA. Taylor, I.J., Deelman, E., Gannon, D.B., Shields, M . (uredniki). 2007. Workflows for e- Science Scientific Workflows for Grids. XXII, ISBN: 978–1–84628–519–6: 530 str., 181 slik. Trnkoczy, J., Stankovski, V. 2008. Improving the Pe rformance of Federated Digital Library Services. Future Generation Computer System s 24, 8: 824–832. Stynkovski, V. 2008. TAhnologijA sAmyntičnA mrAžA pri ryčunylniško intAgriryni gr yxitvi. Doktorsky xisArtycijy. Ljubljyny, UnivArzy v Ljubljyni, FykultAty zy g ryxbAništvo in gAoxAzijo. 180 Trnkoczy, J., Turk, Ž., Stankovski, V. 2006. A grid -based architecture for personalized federation of digital libraries. Library Collection s, Acquisitions, and Technical Services 30, 3–4: 139–153. Turk, Ž. 1992. Okolje za računalniško integrirano p rojektiranje gradbenih konstrukcij. Doktorska disertacija. Ljubljana, Univerza v Ljublj ani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo: 176, 27 f., Turk, Ž. 2001. Phenomenologial foundations of conce ptual product modelling in architecture, engineering and construction. Artif. intell. eng. 15: 83–92. Turk, Ž. 2006. Construction informatics: definition and ontology. Advanced engineering informatics 20, 2: 187–199. Turk, Ž. 2007. Construction Informatics in European Research: Topics and Agendas. J. Comp. in Civ. Engrg. 21, 3: 211–219. Turk, Ž., Dolenc, M., Stankovski, V., Petrinja, E. 2005. Semantic Grid – Interoperability Solution for Construction VO? V: S elvaraj, H. (ur.), Srimani, P.K. (ur.). ITCC 2005: International Conference on Information Technology: Coding and Computing, 4.–6. april 2005, Las Vegas, Nevada. Los Alamitos, California: IEEE Computer Society: str. 795–796. Turk, Ž., Duhovnik, J. 1995. Slovenia and computer representation of design standards and building codes. International journal of constr uction information technology 3, 1: 55–71. Turk, Ž., Stankovski, V., Dolenc, M., Cerovšek, T. 2004a. Semantic extensions for the virtual enterprise's grid infrastructure. V: Arabni a, H.R. (ur.). Proc. International Conference on Parallel and Distribute d Processing Techniques and Applications : PDPTA '04. 21.–24. junij 2004. L as Vegas, Nevada, USA. Sunnyvale, California: CSREA: str. 788–793. Turk, Ž., Stankovski, V., Dolenc, M., Cerovšek, T. 2004b. Semantic grid infrastructure for AEC virtual enterprise – a research agenda. V: International conference on construction information technology (INCITE 2004): World IT for design & construction. Langkawi, Malaysia, 18.–21. februar 2 004. ISBN 983–2724–17–1: str. 409–416. Vamvatsikos, D., Cornell, A. 2006. Direct estimatio n of the seismic demand and capacity of oscillators with multi-linear static pu shovers through IDA. Earthquake engineering and structural dynamics 35: 1097–1117. Venugopal, S., Buyya, R., Winton, L. 2004. A Grid S ervice Broker for Scheduling Distributed Data-Oriented Applications on Global Gr ids. V: Proc. 2nd workshop on Middleware for grid computing. Toronto, Ontario, Canada: str. 75–80. Stynkovski, V. 2008. TAhnologijA sAmyntičnA mrAžA pri ryčunylniško intAgriryni gryxitvi. Doktorsky xisArtycijy. Ljubljyny, UnivArzy v Ljubljyni, FykultAty zy g ryxbAništvo in gAoxAzijo. 181 Welch, V., Foster, I., Scavo, T., Siebenlist, F., C atlett, C., Gemmill, G., Skow, D. 2007. Scaling teragrid access: A testbed for identity man agement and attribute-based authorization. V: Proc. TeraGrid Conference 2007. Welch, V., in sod. 2003. Security for Grid Services . V: Proc. 12th IEEE International Symposium on High Performance Distributed Computing . IEEE Press. Xing, W., Dikaiakos, M.D., Sakellariou, R. 2006. A Core Grid Ontology for the Semantic Grid. V:. Sixth IEEE International Symposi um on Cluster Computing and the Grid CCGRID 06, May 2006 Page(s). vol. 1, 1 6–19: str. 178–184. Yurchyshyna, A., Zucker, C.F., Le Thanh, N., Lima, C., Zarli, A. 2007. Towards an ontology-based approach for conformance checking mo deling in construction. V: Rebolj, D. (ur.) Proc. Cib-w78 24th Conference on I nformation Technology in Construction. CIB Publication, 26.–29. junij 2007, Maribor, Slovenija: str. 195– 202. Zhuge, H. 2004. Semantics, Resource and Grid. Futur e Generation Computer Systems 20, 1: 1–5. Spletni viri ABAQUS. http://www.abaqus.com/ (12. 6. 2008). Adida, B., Birbeck, M. RDFa Primer 1.0: Embedding R DF in XHTML. W3C working draft, maj 2006. http://www.w3.org/TRxhtml-rdfa-pri mer/ (12. 6. 2008). AgentGrid. Načrtovanje večagentnih sistemov s pomoč jo okolja grid. http://www.agentgrid.org/ (17. 4. 2008). AIM. Instant Messenger. http://dashboard.aim.com/ai m (12. 6. 2008). ANSYS. http://www.ansys.com/ (12. 6. 2008). ARPANET. Advanced Research Projects Agency Network. http:/en.wikipedia.org/wiki/ARPANET (12. 6. 2008). AUTODESK. http://usa.autodesk.com/ (17. 4. 2008). Axelsson, J. in sod. XHTML 2.0. W3C working draft, julij 2006. http://www.w3.org/TR/2006/WD-xhtml2-20060726Overvie w.html (12. 6. 2008). Bergman, M.E., Feser, J.E. Industrial and Regional Clusters: Concepts and Comparative Applications. http://www.rri.wvu.edu/We bBook/Bergman- Feser/contents.htm (12. 6. 2008). Boca. Boca RDF shramba. http://ibm–slrp.sourceforge .net (17. 4. 2008). Stynkovski, V. 2008. TAhnologijA sAmyntičnA mrAžA pri ryčunylniško intAgriryni gr yxitvi. Doktorsky xisArtycijy. Ljubljyny, UnivArzy v Ljubljyni, FykultAty zy g ryxbAništvo in gAoxAzijo. 182 BPEL4WS. Web Services Business Process Execution La nguage. OASIS Standard WS- BPEL 2.0. http://docs.oasis-open.org/wsbpel/2.0/OS/ wsbpel-v2.0-OS.html (12. 6. 2008). Cactus. An Open Source problem solving environment. http://www.cactuscode.org/ (12. 6. 2008). Condor. Condor Version 6.8.2 Manual. http://www.cs.wisc.edu/condor/manual/v6.8/ref.html (17. 4. 2008). CORBA. Common Object Request Broker Architecture. http://www.omg.org/gettingstarted/corbafaq.htm (12. 6. 2008). CoreGRID. The European Research Network on Foundati ons, Software Infrastructures and Applications for Large Scale Distributed, Grid and Peer-to-Peer Technologies. http://www.coregrid.net/ (12. 6. 2008 ). CRISP–DM. http://www.crisp–dm.org/ (17. 4. 2008). CSF. Community Scheduling Framework. Programska opr ema. http://sourceforge.net/projects/gcsf/ in http://www.globus.org/Grid_software/computation/csf .php (17. 4. 2008). Data Design System. http://www.dds–cad.co.uk/ (17. 4. 2008). DataGrid. VOMS Architecture version 1.1. 2003. http ://grid–auth.infn.it/docs/VOMS– v1_1.pdf (29.6.2007). DataMiningGrid. 2008. Data Mining Tools and Service s for Grid Computing Environments. http://www.datamininggrid.org/ (17. 4 . 2008). DC. Dublin Core Metadata Glossary. http://library.csun.edu/mwoodley/dublincoreglossary .html (17. 4. 2008). DCOM. Distributed Component Object Model. http://www.microsoft.com/com/default.mspx (12. 6. 2 008) DEISA. Distributed European Infrastructure for Supe rcomputing Applications. https://www.deisa.org/ (17. 4. 2008). DMTF. Distributed Management Task Force. http://www.dmtf.org/home (12 . 6. 2008). EAD. Encoded Archival Description. http://www.loc.g ov/ead/ (17. 4. 2008). EGEE. http://www.eu–egee.org/ (17. 4. 2008). EPM Technology. http://www.epmtech.jotne.com/ (17. 4. 2008). ETSI firms up on GRID. 2006. ETSI news release (6. 6. 2006). http://www.etsi.org/pressroom/Previous/2006/2006_07 _grid.htm (17. 4. 2008). Stynkovski, V. 2008. TAhnologijA sAmyntičnA mrAžA pri ryčunylniško intAgriryni gryxitvi. Doktorsky xisArtycijy. Ljubljyny, UnivArzy v Ljubljyni, FykultAty zy g ryxbAništvo in gAoxAzijo. 183 FaCT. Fast Classification of Terminologies. http://www.cs.man.ac.uk/~horrocks/FaCT/ (12. 6. 2008). FaCT++. The FaCT reasoner implemented in C++. http://owl.man.ac.uk/factplusplus/ (12. 6. 2008). FIRE. The European FIRE: Future Internet Research a nd Experimentation Activities. http://www.panlab.net/fileadmin/documents/FIRE/FIRE _report_14_June_2007_ distribution_info_day.pdf (12. 6. 2008). Flickr. http://www.flickr.com (12. 6. 2008). Foster, I. 2002. What is the Grid? A three point ch ecklist. Grid Today. http://www.gridtoday.com/02/0722/100136.html (17. 4 . 2008). Foster, I., Kishimoto, H., Savva, A., Berry, D., Dj aoui, A., Grimshaw, A., Horn, B., Maciel, F., Siebenlist F., Subramaniam R., Treadwel l J., Von Reich J. GWD–I (draft–ggf–ogsa–spec–1.5–008). The Open Grid Servic es Architecture, Version 1.5. http://www.ogf.org/Public_Comment_Docs/Documen ts/Apr–2006/draft–ggf– ogsa–spec–1.5–008.pdf (17. 4. 2008). Foster, I., Liming, L. 2004. The Role of Standards In The Grid. Software Tech News, Volume 7, Number 1 – Grid Computing. http://www.softwaretechnews.com/stn7–1/grid–standar ds.html (17. 4. 2008). Foster, I., Maguire, T., Snelling, D. GWD–R (draft– ggf–ogsa–wsrf–basic–profile–043). OGSA WSRF Basic Profile 1.0. http://www.ogf.org/Public_Comment_Docs/Documents/Oc t–2005/draft–ggf– ogsa–wsrf–basic–profile–v43.pdf (17. 4. 2008). Future for European Grids. GRIDs and Service Orient ed Knowledge Utilities, Vision and Research Directions 2010 and Beyond. Next Gener ation GRIDs Expert Group Report 3. Cracow Grid Workshop 2006. http://www.cyfronet.pl/cgw06/agenda.html (17. 4. 20 08). Gehrig, D. 2004. Guide to the NEESGrid Reference Im plementation. Tehnično poročilo. NEESGrid. http://NEESGrid.ncsa.uiuc.edu/documents/T R_2004_04.pdf (17. 4. 2008). GEODISE. Grid Enabled Optimisation and Design Searc h for Engineering. http://www.geodise.org/ (12. 6. 2008). gLite. Lightweight Middleware for Grid Computing. h ttp://glite.web.cern.ch/glite/ (12. 6. 2008). Globus Toolkit. http://www.globus.org/toolkit/ (17. 4. 2008). GLUE. European Efforts Usable Ontology of Grid Reso urce Descriptions. http://www.semanticgrid.org/GGF/ggf13/ggf13-semanti c.ppt (12. 6. 2008). Stynkovski, V. 2008. TAhnologijA sAmyntičnA mrAžA pri ryčunylniško intAgriryni gr yxitvi. Doktorsky xisArtycijy. Ljubljyny, UnivArzy v Ljubljyni, FykultAty zy g ryxbAništvo in gAoxAzijo. 184 GRAPHISOFT. http://www.graphisoft.com/ (17. 4. 2008 ). GridBus. Grid Service Broker – a grid scheduler for computational and data grids. http://www.Gridbus.org/broker/ (17. 4. 2008). GridForum.si. Grid infrastruktura za virtualne orga nizacije. http://www.gridforum.si/ (17. 4. 2008). Gridipedia. The European Grid Marketplace. http:/ww w.gridipedia.eu/ (12. 6. 2008). GridLab. http://www.gridlab.org/ (17. 4. 2008). GridPortlets. http://www.gridsphere.org/ (17. 4. 20 08). GRMS. GridLab Resource Management System. http://www.Gridlab.org/WorkPackages/wp–9/ (17. 4. 2 008). GRO. Grid Resource Ontology. http://www.stankovski. net/gro/gro.owl (17. 4. 2008). GSI. The Globus Security Team, Globus Toolkit Versi on 4 Grid Security Infrastructure: A Standards Perspective. http://www.globus.org/toolkit/docs/4.0/security/GT4 –GSI–Overview.pdf (17. 4. 2008). GT4. Globus Toolkit 4. http://www.globus.org/toolki t/docs/4.0/ (17. 4. 2008). Herman, I. Semantic Web Adoption and Applications. http://www.w3.org/People/Ivan/CorePresentations/App lications/Applications.pdf (12. 6. 2008). HPC-Europa. http://www.hpc-europa.org/ (12. 6. 2008 ). IAI. International Alliance for Interoperability. h ttp://www.iai–international.org (17. 4. 2008). ICH. Interoperability Clearinghouse Glossary of Ter ms. http://www.ichnet.org/glossary.htm (17. 4. 2008). ICQ. I seek you. http://www.icq.com/ (12. 6. 2008). IETF. The Internet Engineering Task Force. http://www.ietf.org/ (12. 6. 2008). IFC. Industry Foundation Classes. http://www.fiatec h.org/projects/idim/ifcs.htm (17. 4. 2008). iLane. www.intellimec.com/news/ (17. 4. 2008). InteliGrid. Interoperability of Virtual Organisatio ns on a Complex Semantic Grid. http://www.inteliGrid.com/ (17. 4. 2008). ISTforCE. Intelligent Services and Tools for Concur rent Engineering. http://cib.bau.tu– dresden.de/istforce/ (17. 4. 2008) in http://istfor ce.eu–project.info/ (17. 4. 2008). Stynkovski, V. 2008. TAhnologijA sAmyntičnA mrAžA pri ryčunylniško intAgriryni gryxitvi. Doktorsky xisArtycijy. Ljubljyny, UnivArzy v Ljubljyni, FykultAty zy g ryxbAništvo in gAoxAzijo. 185 Jena. A semantic web framework for Java. http:/jena .sourceforge.net/ (12. 6. 2008). KAON2. Infrastructure for managing OWL-DL, SWRL, an d F-Logic ontologies. http://kaon2.semanticweb.org/ (12. 6. 2008). Kepler. Kepler Project. http://kepler-project.org/ (12. 6. 2008). Kowari Metastore. An Open Source, massively scalabl e, transaction-safe, purpose-built database for the storage, retrieval and analysis of metadata. http://www.kowari.org/ (12. 6. 2008). K-WfGrid. Knowledge-based Workflow System for Grid Applications. http:/www.kwfgrid.eu/ (12. 6. 2008). LCG-2. http://lcg.web.cern.ch/LCG/ (17. 4. 2008). LHC. Large Hadron Collider Beauty Computing Grid – Technical Design Report. http://lcg.web.cern.ch/LCG/tdr/LCG_TDR_v1_04.pdf (1 7. 4. 2008) in http://lhc– new–homepage.web.cern.ch/lhc–new–homepage/ (17. 4. 2008) in http://lhcb– public.web.cern.ch/ (17. 4. 2008). MARC. http://www.loc.gov/marc/ (17. 4. 2008). MDS4. Monitoring and discovery in a web services fr amework: Functionality and performance of Globus Toolkit MDS4. Technical Repor t. Mathematics and Computer Science Division, Argonne National Laborat ory. http://www– unix.mcs.anl.gov/~schopf/Pubs/mds4.hpdc06.pdf(17. 4 . 2008). MPI. The Message Passing Interface (MPI) standard. http://www- unix.mcs.anl.gov/mpi/ (12. 6. 2008). MSC.NASTRAN. http://www.mscsoftware.com/ (12. 6. 20 08). NEES. http://www.nees.org/ (17. 4. 2008). NEESit. NEES Cyberinfrastructure Center. http://it. nees.org/ (17. 4. 2008). Next Generation Grids 2. Requirements and Options f or European Grids Research 2005–2010 and Beyond, Expert Group Report. ftp://ftp.cordis.europa.eu/pub/ist/docs/ngg2_eg_fin al.pdf (17. 4. 2008). NG4J. Named Graphs for Jena. http://sites.wiwiss.fu –berlin.de/suhl/bizer/ng4j/ (17. 4. 2008). Nimrod/G. http://www.csse.monash.edu.au/~davida/nim rod/ (17. 4. 2008). Nimrod/G. Tools for Distributed Parametric Modellin g. http://www.csse.monash.edu.au/~davida/nimrod/nimrod g.htm (12. 6. 2008). NorduGrid. http://www.nordugrid.org/ (12. 6. 2008). Stynkovski, V. 2008. TAhnologijA sAmyntičnA mrAžA pri ryčunylniško intAgriryni gr yxitvi. Doktorsky xisArtycijy. Ljubljyny, UnivArzy v Ljubljyni, FykultAty zy g ryxbAništvo in gAoxAzijo. 186 OAI–PMH. The Open Archives Initiative Protocol for Metadata Harvesting. Protocol Version 2.0 of 14. 6. 2002. http://www.openarchives.org/OAI/openarchivesprotoco l.html (17. 4. 2008). OASIS. http://www.oasis–open.org/ (17. 4. 2008). OGF. Odprti forum za mrežo = Open Grid Forum. http: //www.gridforum.org/ (17. 4. 2008) in http://www.ogf.org (17. 4. 2008). OGSA. Open Grid Services Architecture. http://www.g lobus.org/ogsa/ (17. 4. 2008). OGSA–DAI. http://www.ogsadai.org.uk/ (17. 4. 2008). OGSI. Open Grid Services Infrastructure Version 1.0 . http://www– unix.globus.org/toolkit/draft–ggf–ogsi–gridservice– 33_2003–06–27.pdf (17. 4. 2008). OMII-Europe. http://omii-europe.org/OMII-Europe/ (1 2. 6. 2008). OntoGrid. http://www.ontogrid.net (12. 6. 2008). Ontoprise. http://www.ontoprise.de/ (12. 6. 2008). OpenSees. http://opensees.berkeley.edu/index.php (1 7. 4. 2008). OWL. The Web Ontology Language. http://www.w3.org/T R/owl–features/ (17. 4. 2008). OWL–FEATURES. http://www.w3.org/TR/owl–features/ (1 7. 4. 2008). OWL–GUIDE. http://www.w3.org/TR/owl–guide/ (17. 4. 2008). OWL-S. Semantic Markup for Web Services. http://www .w3.org/Submission/OWL-S/ (12. 6. 2008). Pellet. Pellet OWL-DL Reasoner. http://pellet.owldl .com/ (12. 6. 2008). Pipes. http://pipes.yahoo.com/pipes/ (17. 4. 2008). Poročilo DJRA1.1. EGEE Middleware Architecture. https://edms.cern.ch/file/476451/1.0/architecture.p df (17. 4. 2008). Poročilo DNA4.1. EGEE Application Deployment Plan. https://edms.cern.ch/document/722131/1 (17. 4. 2008 ). Protégé. The Protégé ontology editor. http://proteg e.stanford.edu/ (12. 6. 2008). ProvenanceGrid. Enabling and Supporting Provenance in Grids for Complex Problems. http:/www.gridprovenance.org (12.6.2008). QosCosGrid. Quasi-Opportunistic Supercomputing for Complex Systems in Grid Environments. http://www.qoscosgrid.eu/ (12. 6. 200 8). RacerPro. RacerPro – an OWL reasoner and inference server for the Semantic Web. http://www.racer-systems.com/ (12. 6. 2008). Stynkovski, V. 2008. TAhnologijA sAmyntičnA mrAžA pri ryčunylniško intAgriryni gryxitvi. Doktorsky xisArtycijy. Ljubljyny, UnivArzy v Ljubljyni, FykultAty zy g ryxbAništvo in gAoxAzijo. 187 RBAC. Role Based Access Control (RBAC) and Role Bas ed Security. http://csrc.nist.gov/groups/SNS/rbac/ (12. 6. 2008) . RDF. Resource Description Framework. http://www.w3. org/RDF/ (17. 4. 2008). RMI. Remote Method Invocation. http://java.sun.com/javase/technologies/core/basic/ rmi/index.jsp (12. 6. 2008) Rossiter, N. The challenge of Interoperbility: The Grid, Semantic Web and Categories. http://computing.unn.ac.uk/staff/cgnr1/ (17. 4. 200 8). RPC. Remote Procedure Call. http://www.opengroup.or g/onlinepubs/9629399/ (12. 6. 2008). SAML. Technical Overview of the OASIS Security Asse rtion Markup Language V1.1. http://www.oasis-open.org (17.4.2008). SciX. Open, self organising repository for scientif ic information exchange. http://www.scix.net (17. 4. 2008). Sesame2. http://www.openrdf.org (17. 4. 2008). Sibboleth. http://symlabs.com/ (17. 4. 2008). SiGNet. Pilotna postavitev tehnologije Grid v Slove niji. http://www- f9.ijs.si/egee/signet.html (12. 6. 2008). SIMDAT. Grids for Industrial Product Development. http://www.scai.fraunhofer.de/simdat.html (12. 6. 2 008). SIMULIA. http://www.simulia.com/ (17. 4. 2008). SNIA. Storage Networking Industry Association. http://www.snia.org/home (12 . 6. 2008). SOA Institute. http://www.soainstitute.org/ (17. 4. 2008). SOAP. Simple Object Access Protocol ver. 1.2. http: // http://www.w3.org/TR/soap/ (12. 6. 2008). SOFISTIK. http://www.sofistik.com/ (17. 4. 2008). Sparql. Protokol Sparql. http://www.w3.org/TR/rdf–s parql–protocol/ (17. 4. 2008). STEP. Standard for the Exchange of Product model da ta. ISO 10303. http://www.iso.org/iso/ (12. 6. 2008). Taverna. Taverna Workbench. http://taverna.sourcefo rge.net/ (12. 6. 2008). TLS. The Transport Layer Security (TLS) Protocol Ve rsion 1.1. RFC 4346. http://tools.ietf.org/html/rfc4346 (17. 4. 2008). Triana. http://www.trianacode.org/ (17. 4. 2008). Stynkovski, V. 2008. TAhnologijA sAmyntičnA mrAžA pri ryčunylniško intAgriryni gr yxitvi. Doktorsky xisArtycijy. Ljubljyny, UnivArzy v Ljubljyni, FykultAty zy g ryxbAništvo in gAoxAzijo. 188 UDDI. http://www.oasis–open.org/committees/tc_home. php?wg_abbrev=uddi–spec (17. 4. 2008). UniGrids. Uniform Interface to Grid Services. http: //www.unigrids.org/ (12. 6. 2008). W3C. The World Wide Web Consortium. http:/www.w3.or g/ (12. 6. 2008). Wikipedia. http://www.wikipedia.org (12. 6. 2008). WS-Addressing. Web Services Addressing 1.0 – Core, W3C Recommendation 9. 5 2006. http://www.w3.org/TR/2006/REC–ws–addr–core–20060509 / (17. 4. 2008). WSDL. Web Services Description Language ver. 1.1. h ttp://www.w3.org/TR/wsdl/ (12. 6. 2008). WS-Eventing. Web Services Eventing. W3C Member Subm ission. http://www.w3.org/Submission/WS–Eventing/ (17. 4. 2 008). WS-I. Web Services Interoperability Organization. http://www.ws-i.org/ (12. 6. 2008). WSMF. The Web Service Modeling Framework. http://ww w.swsi.org/resources/wsmf- paper.pdf (12. 6. 2008). WSMO. Web Service Modeling Ontology. http://www.wsm o.org/ (12. 6. 2008). WSN. Družina specifikacij OASIS WSN. http://www.oas is– open.org/committees/documents.php?wg_abbrev=wsn (17 . 4. 2008). WSRF. OASIS Web Services Resource Framework (WSRF) TC. http://www.oasis– open.org/committees/ (17. 4. 2008). WSRF. Web Services Resource Framework. OASIS. Prime r v1.2. http://docs.oasis– open.org/wsrf/wsrf–primer–1.2–primer–cd–01.pdf (29. 6. 2007). X.509. Internet X.509 Public Key Infrastructure (PK I) Proxy Certificate Profile. RFC 3820. http://www.ietf.org/rfc/rfc3820.txt (17. 4. 2 008). XACML. Extensible Access Control Markup Language. h ttp://www.oasis– open.org/committees/xacml XML. eXtensible Markup Language. http:/www.w3.org/X ML/ (12. 6. 2008). XPath. XML Path Language (XPath) Version 1.0. http: //www.w3.org/TR/xpath (12. 6. 2008). XQuery. W3C XML Query (XQuery). http://www.w3.org/X ML/Query/ (17. 4. 2008). XtreemOS. Building and Promoting a Linux-based Oper ating System to Support Virtual Organizations for Next Generation Grids. ht tp:/www.xtreemos.org/ (12. 6. 2008). YouTube. http://www.youtube.com (12. 6. 2008). Stynkovski, V. 2008. TAhnologijA sAmyntičnA mrAžA pri ryčunylniško intAgriryni gryxitvi. Doktorsky xisArtycijy. Ljubljyny, UnivArzy v Ljubljyni, FykultAty zy g ryxbAništvo in gAoxAzijo. 189 Prilogi Priloga A Ontologija mrežnih virov Ontologijy mrAžnih virov (Grix RAsourcA Ontology, G RO) jA xostopny tuxi ny splAtnAm nyslovu: http://www.stankovski.net/gro/gro.owl . Grid Resource Ontolo gy. Developed by Vlado Stankovski. (c) 2004-2008. Stynkovski, V. 2008. TAhnologijA sAmyntičnA mrAžA pri ryčunylniško intAgriryni gr yxitvi. Doktorsky xisArtycijy. Ljubljyny, UnivArzy v Ljubljyni, FykultAty zy g ryxbAništvo in gAoxAzijo. 190 1 Stynkovski, V. 2008. TAhnologijA sAmyntičnA mrAžA pri ryčunylniško intAgriryni gryxitvi. Doktorsky xisArtycijy. Ljubljyny, UnivArzy v Ljubljyni, FykultAty zy g ryxbAništvo in gAoxAzijo. 191 1 Stynkovski, V. 2008. TAhnologijA sAmyntičnA mrAžA pri ryčunylniško intAgriryni gr yxitvi. Doktorsky xisArtycijy. Ljubljyny, UnivArzy v Ljubljyni, FykultAty zy g ryxbAništvo in gAoxAzijo. 192 1 1 The environment variables to be set at the exe cution machine before execution. Stynkovski, V. 2008. TAhnologijA sAmyntičnA mrAžA pri ryčunylniško intAgriryni gryxitvi. Doktorsky xisArtycijy. Ljubljyny, UnivArzy v Ljubljyni, FykultAty zy g ryxbAništvo in gAoxAzijo. 193 1 Stynkovski, V. 2008. TAhnologijA sAmyntičnA mrAžA pri ryčunylniško intAgriryni gr yxitvi. Doktorsky xisArtycijy. Ljubljyny, UnivArzy v Ljubljyni, FykultAty zy g ryxbAništvo in gAoxAzijo. 194 Stynkovski, V. 2008. TAhnologijA sAmyntičnA mrAžA pri ryčunylniško intAgriryni gryxitvi. Doktorsky xisArtycijy. Ljubljyny, UnivArzy v Ljubljyni, FykultAty zy g ryxbAništvo in gAoxAzijo. 195 1 1 1 Stynkovski, V. 2008. TAhnologijA sAmyntičnA mrAžA pri ryčunylniško intAgriryni gr yxitvi. Doktorsky xisArtycijy. Ljubljyny, UnivArzy v Ljubljyni, FykultAty zy g ryxbAništvo in gAoxAzijo. 196 1 1 1 Stynkovski, V. 2008. TAhnologijA sAmyntičnA mrAžA pri ryčunylniško intAgriryni gryxitvi. Doktorsky xisArtycijy. Ljubljyny, UnivArzy v Ljubljyni, FykultAty zy g ryxbAništvo in gAoxAzijo. 197 Stynkovski, V. 2008. TAhnologijA sAmyntičnA mrAžA pri ryčunylniško intAgriryni gr yxitvi. Doktorsky xisArtycijy. Ljubljyny, UnivArzy v Ljubljyni, FykultAty zy g ryxbAništvo in gAoxAzijo. 198 An OAI-PMH compliant digital library harvester . Stynkovski, V. 2008. TAhnologijA sAmyntičnA mrAžA pri ryčunylniško intAgriryni gryxitvi. Doktorsky xisArtycijy. Ljubljyny, UnivArzy v Ljubljyni, FykultAty zy g ryxbAništvo in gAoxAzijo. 199 1 1 1 Stynkovski, V. 2008. TAhnologijA sAmyntičnA mrAžA pri ryčunylniško intAgriryni gr yxitvi. Doktorsky xisArtycijy. Ljubljyny, UnivArzy v Ljubljyni, FykultAty zy g ryxbAništvo in gAoxAzijo. 200 Stynkovski, V. 2008. TAhnologijA sAmyntičnA mrAžA pri ryčunylniško intAgriryni gryxitvi. Doktorsky xisArtycijy. Ljubljyny, UnivArzy v Ljubljyni, FykultAty zy g ryxbAništvo in gAoxAzijo. 201 1 Stynkovski, V. 2008. TAhnologijA sAmyntičnA mrAžA pri ryčunylniško intAgriryni gr yxitvi. Doktorsky xisArtycijy. Ljubljyny, UnivArzy v Ljubljyni, FykultAty zy g ryxbAništvo in gAoxAzijo. 202 1 1 Stynkovski, V. 2008. TAhnologijA sAmyntičnA mrAžA pri ryčunylniško intAgriryni gryxitvi. Doktorsky xisArtycijy. Ljubljyny, UnivArzy v Ljubljyni, FykultAty zy g ryxbAništvo in gAoxAzijo. 203 1 Stynkovski, V. 2008. TAhnologijA sAmyntičnA mrAžA pri ryčunylniško intAgriryni gr yxitvi. Doktorsky xisArtycijy. Ljubljyny, UnivArzy v Ljubljyni, FykultAty zy g ryxbAništvo in gAoxAzijo. 204 1 1 1 Stynkovski, V. 2008. TAhnologijA sAmyntičnA mrAžA pri ryčunylniško intAgriryni gr yxitvi. Doktorsky xisArtycijy. Ljubljyny, UnivArzy v Ljubljyni, FykultAty zy g ryxbAništvo in gAoxAzijo. 206 Provenance meta data is attached to each singl e job. Each grid-enabled application has an Applicati onDescription. Some resources can be grid enabled. Stynkovski, V. 2008. TAhnologijA sAmyntičnA mrAžA pri ryčunylniško intAgriryni gryxitvi. Doktorsky xisArtycijy. Ljubljyny, UnivArzy v Ljubljyni, FykultAty zy g ryxbAništvo in gAoxAzijo. 207 Status of the WS-GRAM service. Provenance metadata. Currently, the job manager can be Fork or Cond or. posint double boolean list Stynkovski, V. 2008. TAhnologijA sAmyntičnA mrAžA pri ryčunylniško intAgriryni gr yxitvi. Doktorsky xisArtycijy. Ljubljyny, UnivArzy v Ljubljyni, FykultAty zy g ryxbAništvo in gAoxAzijo. 208 string float int Options for parameter sweeps. Tool tip for the various user interfaces. At most three sentences long description of th e executable. Name of application parameter. Stynkovski, V. 2008. TAhnologijA sAmyntičnA mrAžA pri ryčunylniško intAgriryni gryxitvi. Doktorsky xisArtycijy. Ljubljyny, UnivArzy v Ljubljyni, FykultAty zy g ryxbAništvo in gAoxAzijo. 209 javaExecution unixExecution pythonExecution cExecution Execution mode. Currently supported: Java, C, Unix, Python. String value. Version of the build, e.g. 5222. Stynkovski, V. 2008. TAhnologijA sAmyntičnA mrAžA pri ryčunylniško intAgriryni gr yxitvi. Doktorsky xisArtycijy. Ljubljyny, UnivArzy v Ljubljyni, FykultAty zy g ryxbAništvo in gAoxAzijo. 210 Datatype property "label" is used in a number of services. ALL WINNT51 LINUX Operating system needed for execution. ALL - i f binary is in Java, WINNT51 for Windows applications and LINUX for linux binaries. Architecture, needed for execution of the bina ry. ALL PPC ITANIUM INTEL Version of the source code, e.g. 2.4.11. Parameter sweep definition. E.g., in "from x=1 to A", toValue equalls to A. Parameter sweep definition. E.g., in "from x=1 to A step B", step equalls to B. Date when the software (e.g. application or da ta) was grid-enabled. Version of the software, e.g. 2.2. GB TB MB Stynkovski, V. 2008. TAhnologijA sAmyntičnA mrAžA pri ryčunylniško intAgriryni gryxitvi. Doktorsky xisArtycijy. Ljubljyny, UnivArzy v Ljubljyni, FykultAty zy g ryxbAništvo in gAoxAzijo. 213 Needed disk space is measured in units: MB, GB and TB. Two remote, data access protocols are supporte d: gsiftp and http. http gsiftp Parameter sweep definition. E.g., in "from x=A to B", fromValue equalls to A. Data access protocol. gsiftp Stynkovski, V. 2008. TAhnologijA sAmyntičnA mrAžA pri ryčunylniško intAgriryni gr yxitvi. Doktorsky xisArtycijy. Ljubljyny, UnivArzy v Ljubljyni, FykultAty zy g ryxbAništvo in gAoxAzijo. 214 http Software vendor. Item in a list. Globally unique application ID. It is set auto matically. Input/output data type. Stynkovski, V. 2008. TAhnologijA sAmyntičnA mrAžA pri ryčunylniško intAgriryni gryxitvi. Doktorsky xisArtycijy. Ljubljyny, UnivArzy v Ljubljyni, FykultAty zy g ryxbAništvo in gAoxAzijo. 215 Directory Parameterfile Datafile Long description of the algorithm. Provenance data. Provenance data. Stynkovski, V. 2008. TAhnologijA sAmyntičnA mrAžA pri ryčunylniško intAgriryni gr yxitvi. Doktorsky xisArtycijy. Ljubljyny, UnivArzy v Ljubljyni, FykultAty zy g ryxbAništvo in gAoxAzijo. 216 From grid perspective, required library(-ies) is a remote file or directory. Provenance data. Stynkovski, V. 2008. TAhnologijA sAmyntičnA mrAžA pri ryčunylniško intAgriryni gryxitvi. Doktorsky xisArtycijy. Ljubljyny, UnivArzy v Ljubljyni, FykultAty zy g ryxbAništvo in gAoxAzijo. 217 Priloga B Prevod citata na začetni strani RuprAht MygistAr xoctissimA! VArjAmitA mi, xy jA prAx vymi AxAn izmAx vyših nyjbolj prAxynih učAncAv. Oxkrito mi povAjtA, kyj jA mygijy: rAsnicy yli zybloxy, jA znynost yli ni? Agripy RAsničny mygijy jA znynost vsAh znynosti, pojysnitAv vsAh mistArijAv, ki sA ryzoxAvyjo mygom skozi vAkA v vsAh xAžAlyh in nyroxih. Dialog iz opere Ognjeni angel Sergeja Prokofjeva na podlagi istoimenske novele Valerija Briusova.