PRIMORSKI DNEVNIK le začel Izhajati v Trstu 13. maja 1946, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakril nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 6. dp 17. septembra 1944 se |e tl-•kal v tiskarni «Doberdoba v Govcu pri Gorenji Trebu-U. od 18. septembra 1944 do 1. maja 1946 v tiskarni «Slovenljaa pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi
^r™rx:r°vln' Cena 500 lir - Leto XL št. 63 (11.786)
Trst, četrtek, 15. marca 191
C- "0	O
!> ►	i-S
O "0	73
o ►	n
-*	o
io	:z
X •>*	i—.
O	1>
"T!	03
ri	x	ri
vi
li-« 4>
n
2>
Na ameriških primarnih predsedniških volitvah
Senator Hart prepričljivo vodi a niti Mondale ni brez možnosti
Ostali kandidati demokratske stranke zaostajajo - Republikanci zmedeni
NEW YORK — Senator Gary Hart je nekoliko zavrl svoj pohod k predsedniški kandidaturi demokratske stranke, medtem ko se je Walteh Mondale uspel obdržati v »tekmovanju«, za kar se mora zahvaliti svojim zmagam na jugu države.
Tako so včeraj opisovali potek »su-pertorka«, ko so volivci v devetih a-meriških zveznih državah glasovali o strankinih kandidatih za predsendiške volitve letos jeseni. Senator Gary Hart je prepričljivo zmagal v Massachusettsu, Rhode Islandu, Floridi in Oklahomi, napovedujejo pa mu tudi zmage v Washingtonu in Nevadi (glasovnic teh zahodnih držav zaradi časovne razlike včeraj zjutraj še niso prešteli). Bivši podpredsednik Walter Mondale je prepričljivo zmagal v Alabami in zelo tesno v Georgiji. Na oddaljenih Havajih sta se kar dve tretjini volivcev odločili, da bodo na strankino konvencijo v San Franciscu poslali delegate, ki se vnaprej ne bodo o-predelili za nobenega kandidata.
Po prvih včerajšnjih analizah je senator Gary Hart nadaljeval svoj zmagoviti pohod na ameriškem Severo-
vzhodu in verjetno tudi na Zahodu, zataknilo pa se mu je na Jugu. V Massachusettsu je prejel 40 odstotkov glasov, proti 26 odstotkom, ki so šli Wal-terju Mondalu in 21 odstotkom za Georga McGovema (predsedniškega kandidata demokratske stranke, ki je leta 1972 v boju z Richardom Nixonom zmagal samo v tej zvezni državi, nato pa se je — ko je na istem področju prispel na tretje mesto — umaknil iz »konkurence«). Gary Hart je dobil na Floridi 40 odstotkov glasov, prod 33 odstotkom za Walterja Mondala, v Oklahomi — edini zahodni državi, kjer so do včeraj zjutraj vsaj delno prešteli glasove — pa je zmagal s 43 odstotki glasov proti 38 odstotkom za Walterja Mondala. V Alabami na Jugu, kjer je zmagal Mondale s 34 odstotki glasov, pa Gary Hart ž 21 odstotki glasov praktično deli drugo mesto s senatorjem Johnom Glennom (ki ima prav tako 21 odstotkov glasov) in Jessejem Jacksonom, edinim črncem v tem »tekmovanju« (19 odstotkov glasov). V Georgiji, kjer je Jimmy
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Uo. § o globalni
V v • j •
zaščiti
RIM — Minister za stike z deželnimi upravami Romita je v dolgem intervjuju, objavljenem v glasilu ženskega gibanja socialdemokratske stranke, govoril o zakonu za globalno zaščito slovenske manjšine v Italiji. Minister Romita v bistvu ponavlja že znana stališča, ki jih je zastopala večina v Cassandrovi komisiji in po katerih obstajajo velike razlike med Slovenci na Tržaškem in Goriškem ter med Slovenci ali »Slovani« v videmski pokrajini. Zato, pravi Romita, mora biti tudi zaščita drugačna, pri čemer naj bi se zaščitna določila za videmsko pokrajino izvajala predvsem na področju šolstva, toponomastike in' kulturnih organizacij. Romita tudi poudarja, da je to najtežje vprašanje in ko ga bodo rešili bo postopek za odobritev zakona mnogo lažji. Kar zadeva zakonski osnutek je Romita povedal, da je besedilo v bistvu sestavljeno in ga bo morala sedaj odobriti vlada.
Poleg intervjuja ministra Romite objavlja socialdemokratsko glasilo o vprašanju zaščite slovenske manjšine še daljši članek odgovorne za človečanske pravice pri PSDI Orette Bello.
NA 3. STRANI
Delegacija KD iz naše dežele na obisku pri SZDL Slovenije
Podtajnik Fioret obišče Jugoslavijo
RIM — Italijanski podtajnik za zunanje zadeve Mario Fioret b° prihodnji teden obiskal Jugoslavijo. V ponedeljek bo' v Beogradu, kjer se bo razgovarjal z namestnikom zveznega sekretarja za zunanje zadeve Mirkom Ostojičem, naslednjega dne pa bo imel v Ljubljani pogovore s Predsednikom zveznega izvršnega sveta SR Slovenije Janezom Zemljaričem. Govorila bosta Predvsem o sodelovanju med Italijo in Jugoslavijo s posebnim Poudarkom na izvajanje osimskega sporazuma, govor pa bo ludj o manjšinah. Fioret bo tako vrnil Zemljaričev obisk v Ulmu ob koncu lanskega leta.
(bbr)
JURE PENGOV
LJUBLJANA — Na obisku pri SZ DL Slovenije se je včeraj mudila delegacija krščanskodemokratske stranke Italije za Furlanijo - Julijsko krajino, ki jo je vodil deželni sekretar in član direkcije krščanske demokracije Italije Adriano Biasutti. Predstavnike SZDL Slovenije je vodil predsednik Franc Šetinc, pogovorov pa se je udeležil tudi generalni konzul SFRJ v Trstu Drago Mirošič. To je bilo še eno v seriji rednih srečanj med SZDL Slovenije in krščansko demokracijo Furlanije - Julijske krajine, priložnost za medsebojno informiranje o tekočih družbenih, političnih in gospodarskih razmerah v obeh državah in deželah.
V ospredju zanimanja pa so bila seveda vprašanja, ki so skupna, torej ki neposredno zadevajo interese sosed. Glede gospodarskega sodelovanja so znova izrazili zanimanje za povečanje obmejnega sodelovanja, kjer je možnosti veliko, pobud pa premalo.
Pri tem so predstavniki krščanskodemokratske stranke sporočili svoja prizadevanja, da bi si pri rimski vladi izposlovali stimulacije za gospodarski razvoj Trsta in Gorice.
Drugo področje zanimanja je bil seveda položaj slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, pri čemer je bilo s slovenske strani izraženo prepričanje, da bo kmalu sprejet globalni zaščitni zakon, da bo sprejet v sodelovanju z manjšino in da bo enakopravno obravnaval njen položaj v vsej deželi. Predstavniki krščanske demokracije iz Furlanije - Julijske krajine so povedali, da bo njihova stranka v parlamentu branila svoj zakonski predlog, da pa bo pri oblikovanju dokončnega predloga dovzetna tudi za druge predloge, ki bodo omilili težave. Sodi, da bi poenotenje pravic vsem Slovencem povzročilo določene težave, kdr bi skalilo sedanje vzdušje v videmski pokrajini, ko se z določeno strpnostjo priznava obstoj manjšine, česar pred leti še ni bilo. Povedali so tudi, da bo videmska pokrajinska
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Ranjen katoliški voditelj
Neznanci, najbrž protestantski teroristi so včeraj streljali na vodjo političnega krila IRA Gerryja Adamsa. V atentatu je Adams bil lažje ranjen, kot so bili ranjeni tudi štirje njegovi pristaši. Policija je kasneje aretirala tri oborožene moške. Na sliki je kraj, kjer je prišlo do streljanja, na tleh pa sta dva ranjenca	(Telefoto AP)
Predsednik predsedstvu SFRJ v Avstriji
Med Špiljakovim obiskom govor tudi o manjšinah
p DUNAJ — Avstrijski kancler dr.
Sinowatz s soprogo je včeraj Poredil slovesno kosilo predsedniku Predsedstva SFRJ Miku Špiljaku in Jegovj soprogi. Na kosilu, ki je mi-i o v zelo prisrčnem vzdušju in na Val rem sta S06! in gostitelj nadalje-st ^ ^Pnldanske dvourne pogovore, zdraSblowatz *n Spiljak izmenjala
«.Avstrijski kancler je poudaril, da sk °n’ k* Je PO rodu z Gradiščan-^ga, ocenjuje obstoj slovenske in vaške manjšine kot obogatitev av-kulture. »Kar zadeva želje anjsin, sj bomo nenehno prizadevali Poiskati rešitve«, je dejal. V j ®21 s svojim nedavnim obiskom v goslaviji je" Sinowatz poudaril, da
je nanj naredila velik vtis odkritost, ko so govorili o vseh problemih, prav tako pa tudi gotovost, ki je prisotna pni reševanju teh težav. Ob koncu zdravice je Sinowatz posebej podčrtal sodelovanje na mednarodnem področju,
Predsednik predsedstva SFRJ Mika Špiljak je prav tako izrekel zadovoljstvo zaradi pogostih srečanj v zadnjem času. »To dokazuje, da so v dobrososedskem sodelovanju, kakršno je naše, osebni stiki tudi na najvišji ravni postali del jugoslovansko - avstrijske varnosti,« je dejal špiljak.
»Seveda obstajajo tudi številne druge skupne dejavnosti, da bi naše sti-
NADAUEVANJE NA 2. STRANI
Uspeh splošne stavke na Tržaškem
Včeraj je bila v tržaški pokrajini splošna stavka, s katero je koordinacijski odbor delavskih svetov potrdil zahtevo, naj vlada umakne odlok o premični lestvici in se loti pravičnejše socialne ter gospodarske politike. V sprevodu, ki se je razvil po mestu, je bilo dobrih 15.000 oseb, delavcev —■ aktivnih, brezposelnih in parkiranih v dopolnilni blagajni, uradnikov, upokojencev, študentov, predstavnic ženske^ ga gibanja. In vendar je sindikat CISL izdal tiskovno sporočilo, v katerem piše, da udeležba ni bila omembe vredna (»adesione irrilevante«). Kako to? Naloga vsakega demokrata je podpirati delavsko in sidikalno enotnost, toda predstavnik delavskega sveta tržaškega arzenala Komel je dejal: »Če .Tam je enotnost omogočila velike pridobitve, to ne pomeni, da se jim moramo zanjo spet odpovedati!«
NA 4. STRANI
Partikularizmi prevladali nad splošnimi interesi
V Lausannu se je zataknilo ob vprašanju revizije libanonskega »nacionalnega pakta«
LAUSANNE — Kljub sirskemu vplivu in bržkone tudi pritiskom so na konferenci o libanonski nacionalni spravi butnili na dan vsi partikularizmi libanonskega verskega, ideološkega in etničnega kaosa. Udeleženci niso namreč predstavili dveh dokumentov o morebitni reformi »nacionalnega pakta« iz leta 1943, kot bi lahko vsak pričakoval, temveč kar štiri. Opozicija se je namreč razbila na dve kriti, na eni Beri in Džumblat na drugi pa sunit Rašid Karame in zmerni maronit Sulejman Franžije. Tudi vladajoča garnitura je doživela nekaj podobnega, saj ni Camille Samim podprl Amina Džemajela.
V taki pat poziciji ni konferenca bistveno napredovala. Nalogo usklajevanja štirih dokumentov so poveriti ožjemu krogu izvedencev, a le redki upajo, da je to uresničljivo brez odločnih posegov. Vodja druzov Džumblat in voditelj šiitov Beri bi hotela popolnoma odpraviti dosedanjo konfesionalno ureditev v državi. Suniti, ki so biti nekoč druga sila po kristjanih, se sedaj kljub zavezništvu z druži in šiiti čutijo ogrožene, saj
sta obe muslimanski verski skupnosti na bojnem polju dokazali večjo moč in politično sposobnost, zato se prosirski sunit Karame boji, da bodo suniti potegniti krajši konec. Tudi Franžije je kljub osebnemu sovraštvu do Džema jelovega klana, ki mu je ubil sina, snaho in vnukinjo, sedaj spoznal, da se v Lausannu kuje usoda Libanona in se boji, da bi ga včerajšnji zavezniki pustili na cedilu.
Amin Džemajel seveda hoče na vsak način ohraniti predsedniški stolček, pripravljen je na celo vrsto kompromisov, vklenil se je diktatom Sirije, a vseeno ne more pretrgati vseh vezi s privilegi jami, kj jih je deležna maronitska skupnost. Toliko bolj, ker ga zapušča celo njegov oče Pierre Džemajel, ki se vedno bolj približuje zahtevam najradikalnejšega predstavnika krščanske desnice 83-letnega Camilla Šamuna.
»Bogovi vojne« so torej v Lausannu potegnili vsak za svojo nit pri odvijanju libanonskega klop-čiča, nihče ne bi hotel potegniti krajšega konca, saj bi to lahko pomenilo že res pomiritev v dr-
žavi, a skoraj gotovo politično smrt za vsako-kogar, ki bi popustil pred sovražnikom.
Meje zavezništev so se torej v Lausannu ponovno zapletle. Navsezadnje je to tragična libanonska stvarnost. Nekdaj proizraelski Valid Džumblat je sedaj mož Damaska, kljub temu, da so mu Sirci ubiti očeta. Podobni prehodi iz enega v drugi tabor so navsezadnje le libanonska politična dialektika, katere logiko sedaj na svoji koži občuti tudi Sirija.
Damask si trenutno na vse kriplje trudi, da bi dosegel vsaj utrditev premirja.
Včerajšnje vesti iz Bejruta in Libanona so nekoliko bolj obetavne kot dan prej. Bombardiranje in streljanje se nadaljuje, toča izstrelkov pa ni tako gosta kot v prejšnjih dneh. Tu je meja med prijatelji in sovražniki nekoliko jasnejša, a se lahko že v prihodnjih urah zamegli. Libanonci se pa sedaj bojijo predvsem izraelskih pobud, saj je lahko vsakomur na dlani, da je dovolj le malenkost, pa bo v Libanonu ponovno zavladal kaos.
Ameriški dolar v krizi včeraj spet pod 1.600 lir
Po tragičnih dogodkih na šoli »Ignazio Silone«
• Hart vodi
NADALJEVANJE S 1. STRANI
Carter podprl svojega bivšega podpredsednika, pa je Walter Mondale s 30 odstotki glasov odnesel tesno zmago nad Garyjem Hartom (28 odstotkov) in Jessejem Jacksonom (21 od-strotkov).
Politični ocenjevalci menijo, da je najpomembnejše tisto, kar se včeraj ni zgodilo: senator Gary Hart ni serije svojih predhodnih zmag spremenil v »knockout«, kot so splošno pričakovali po presenetljivo prepričljivih zmagah v vseh državah Nove Anglije. »Pustil je pri življenju« Walterja Mondala, kot tekmeca, katerega upi še niso potopljeni. Tega zaključka ne spremeni niti zmaga Garyja Marta na Floridi, za katero pravijo, da je le v zemljepisnem smislu, ne pa v političnem, ena izmed južnih držav.
Prve analize kažejo, da so se volivci opredeljevati po imovinskem stanju: siromašnejši so, splošno vzeto, dali največ glasov Walterju Mondalu, ld si je črnce »razdelil« z Jessejem Jacksonom, medtem ko so imovitejši glasovali pretežno za Garyja Marta, ki je glasove teh slojev, vsaj v Georgiji, delil s senatorjem Johnom Glen-nom. Generacijsko vzeto pa mladi svet (volivci med 18. in 44. letom starosti) še naprej pretežno hodi za Garyjem Hartom.
Včeraj so vsi poznavalci teh dogodkov po vrsti vložiti vse svoje sile v to, da bi razkrili pomen množice raznih številk: od volilnih rezultatov do neštevilnih anket med voltici o tem, kako so in zakaj so komu dati glasove.
Rivalska republikanska stranka, ki nima tovrstnih problemov, ker je njen kandidat že znan in brez tekmeca, še ne ve, kako naj oceni to, kar se dogaja med demokrati. Del republikanskega vrha meni, da jim je »bratomorna vojna« med demokrati v prid, toda ne manjše število meni prav nasprotno: da se ogromna večina Američanov zanima zdaj le za to, okrog česa se prepirajo demokrati in jih to drži v središču ameriške pozornosti, medtem ko je Ronald Reagan, vsaj začasno, potisnjen v ozadje.
Mnogi republikanci pa so si včeraj nekoliko oddahnili, ker kaže, da je popustil »val« Garyja Marta, ki je do včeraj kazal, da bo potopil stare politike obeh strank.
□ MOSKVA — Italijanski veleposlanik v Moskvi Giovanni Miglinolo se je včeraj sestal s premierom ruske federacije Vitati jem Vorotnikom, s katerim je izmenjal mnenja o dvostranskih odnosih.
RIM — Ameriški dolar je po nekaj dnevih spet močno padel na vseh evropskih deviznih tržiščih. V Italiji je včeraj kotiral 1534,25 tire, se pravi 24 tir manj kot v torek. Tudi v Frankfurtu je ameriški denar izgubil na vrednosti ter padel za štiri pfennige.
Po mnenju gospodarskih operaterjev gre pripisati negotovost v kotiranju dolarja predvsem politični negotovosti v ZDA, ki je v zvezi s predvolilno kampanjo. Ne nazadnje je najbrž treba ositytev dolarja pripisati tudi spodletelim poskusom, da bi zmanjšati primanjkljaj v ameriški plačilni bilanci. V torek
se je tudi razširila vest, da je močno padla prodaja potrošnega blaga v Združenih državah. Vse to je vplivalo na tržišče, ki je že nekaj časa navajeno na velik porast industrijske proizvodnje v ZDA. Izjave ministra za trgovino Malcolma Bal-dridga, češ, da je padec potrošnje pozitivno znamenje, kar pač omogoča povečanje varčevanje in torej več denarja na razpolago za naložbe, oči vidno niso prepričale finančnih operaterjev v tujini. 'Prevladuje vsekakor mnenje, da je a-meriški dolar že dalj časa prevrednoten na denarnem tržišču in da bo njegova vrednost v prihodnjih mesecih nujno padla.
RIM — Za	500 učencev
rimske predmestne mBje srednje šole »Ignazio Silone« se bo pouk po vsej verjetnosti ponovno začel šele v ponedeljek. Do takrat bi morati preboleti šok torkovih dogodkov, ko je neuravnovešenec vdrl v njihovo šolo, ubil 48 letnega hišnika Ernesta Chio-vinija in preko šest ur imel za talce učence 1. b razreda.
Sodeč po včerajšnjih izjavah pa so učenci kar hitro preboleti dramatične trenutke, kar pa seveda ne moremo trditi za njihove profesorje, ki so jih dogodki huje prizadeti. Resnici na ljubo pa so sedanje »počitnice« čisto tehnične narave. V torek je bilo na šoli toliko ljudi, da je treba sedaj šolo razkužiti, tak posel pa vzame precej časa.
Vsekakor bo na šoti v ponedeljek malo slavje, ki se ga bo udeležil tudi rimski župan Ugo Vetere, saj se je treba le njegovi prisebnosti in požrtvovalnosti zahvaliti, da je neuravnovešeni Ernesto Chiovini izročil svoje smrtonosno orožje.
Časnikarji so seveda včeraj inter-vjuvali številne učence, ki so v prvi osebi občutili torkove dogodke. Iz njihovih besed je predvsem razvidno, da so sinovi sedanjih burnih časov, ki jih taki dogodki ne iztirijo.
□ RIM — Z današnjim dnem bodo morali ugasniti grelce in kurilne naprave po stanovanjih raznih južno-italijanskih mest: v Mesini, Reggiu Caiabrii, Milazzu in Tropei.
• Delegacija KD v Sloveniji
NADALJEVANJE S 1. STRANI
uprava začela raziskovati delo in življenje Ivana Trinka in da je tudi imenovanje Marina Quatizze, avtentičnega predstavnika manjšine, za župnika stolnice v Vidmu, priznanje ljudem slovenskega jezika.
Gostje iz Furlanije - Julijske krajine so se zanimati za delovanje frontne organizacije, kot je socialistična zveza, obojestransko pa je bilo izraženo zanimanje za še boljše stike in sodelovanje krščanskodemokratske stranke in socialistične zveze v obmejnem območju.
Dogovoriti so se za popestritev stikov, v ta sklop sodi tudi povabilo Francu Šetincu, naj še letos vrne o-bisk. Delegacija krščanskodemokratske stranke si je med obiskom v Ljubljani ogledala Cankarjev dom, zvečer pa se je v Bujah sestala s predsedstvom Unije Italijanov za I-stro in Reko.
JURE PENGOV
• Spil jak
NADALJEVANJE S 1. STRANI
ke dvignili še na višjo raven. V zgodovinski in kulturni tradiciji, ki povezuje naše narode, je še veliko neizkoriščenih možnosti. V službi teh ciljev vidimo tudi pripravljenost, ki jo je izrekla vaša vlada, da slovenski in hrvaški narodnostni manjšini v Avstriji zagotovi vse pravice iz državnega sporazuma in s tem zagotovi pogoje za nadaljnjo integriteto in narodnostni razvoj. Z zaupanjem pričakujemo rezultate pogovorov avstrijske vlade s predstavniki teh manjšin.«
Moramo se tudi zavedati, je poudaril Spil jak, da je rezultate jugoslovansko - avstrijskih stikov čutiti tudi na širšem mednarodnem področju. Naša celina in svet v celoti sta premalo časa uživala sadove detanta. Da bi oživiti helsinški duh, je posebnega pomena, da je spodbuda dana prav v Evropi, kjer so blokovska nasprotja in zaloge orožja največje. Obnovitev pogovorov na Dunaju o zmanjšanju konvencionalnega orožja vliva upanje, pa tudi zaupanje v boljšo prihodnost.
Po sklepu kasačijskega sodišča bo moral Antonov spet v zapor
RIM — Sergej Antonov vodja rimske podružnice bolgarske letalske družbe Balkan Air, ki ga turški terorist Ali Agca obtožuje, da je sodeloval pri organizaciji atentata na papeža Janeza Pavla M., se bo najbrž moral vrniti v zapor. Kasacijsko sodišče je namreč po dobri uri posvetovanj sk.enilo, da odobri razsodbo sodišča svobode, ki se je izreklo proti izpustitvi bolgarskega funkcionarja. Sergej Antonov je odšel iz zapora v Rebib-bii 23. decembra lani zaradi slabega zdravstvenega stanja. Funkcionar Balkan Aira, za katerega trdi turški terorist, da se je udeležil ne samo atentata na papeža temyeč da je koval tudi atentat na voditelja poljskega sindikata Soidamošč, je namreč močno shujšal in je zavračal hrano.
Antonov pa je vedno trdil, da so obtožbe Alija Akce izmišljene. V okviru preiskave o domnevnem atentatu na Waleso pa so preiskovalci ugotoviti, da je izmišljena in v zvezi s tem obtožiti Turka obrekovanja. Tudi kar zadeva obtožbo, da se je udeležil organizacije atentata na Janeza Pava M. je Antonovu uspelo dokazati, da vsebuje pričevanje Atija Akce vrsto netočnosti, še zlasti kar zadeva srečanja, na katerem naj bi organizirati atentat in do katerega naj bi prišlo v stanovanju Anto-
nova, dva dni pred dogodkom. Prisotna naj bi bila tudi njegova žena Rožica, za katero pa so dokazati, da je tistega dne bila že v Bolgariji.
Preiskovalni sodnik mu je iz zdravstvenih razlogov pa tudi zato, ker so ugotoviti vrsto netočnosti v pričevanju njegovega obtoževala, dovolil, da odide v hišni pripor. Po sklepu kasacijskega sodišča pa bo generalno pravdništvo izdalo nov zaporni nalog in Antonov se bo moral vrniti v Rebibbio.
D RIM — Višji sodni svet je imenoval Marca Boschija za novega rimskega državnega pravdnika. Boschi je bil izvoljen soglasno in bo tako sledil v tej odgovorni in nehvaležni funkciji Achilleju Gallucciju, ki se je umaknil, ker je šel v pokoj.
□ ATENE — Grška policija je predvčerajšnjim aretirala nekega domnevnega palestinskega terorista, ki je baje načrtoval atentat na izraelskega veleposlanika v Atenah Ješekela Bameo. Grki so terorista odkriti na podlagi informacij, ki so jih prejeti od ameriške in izraelske tajnoobveščevalne službe.
V ospredju decentralizacija in borba proti terorizmu
PARIZ — Včeraj je dopotovala v Pariz delegacija zveznega sekretariata za notranje zadeve SFRJ pod vodstvom Staneta Dolanca, ki se bo zadržala kot gost francoskega ministra za notranje zadeve in decentralizacijo Gostom Defferra v Franciji štiri dni in s tem obiskom vrnila prejšnji obisk francoske delegacije v Jugoslaviji.
Stane Dolanc in Gaston Defferre sta začela razgovore o vzajemnem sodelovanju m področju notranjih zadev, varnosti in emigracije z vidika dveh prijateljskih držav že sinoči, m slovesni večerji, ki jo je pri redil v čast jugoslovanske delegacije Gaston Defferre, jutri pa se bodo nadaljevali uradni pogovori o polnem sestavu delegacij in nato dopolnili z individualnimi srečanji m raznih ravneh.
Pokazalo se je, da se Francozi, zlasti sam, minister Defferre, zadolžen v vladi za decentralizacijo, močno zanimajo za izkušnje decentralizacije v Jugoslaviji. Obe strani sta v duhu polnega vzajemnega razumevanja in vzajemne pomoči v razgovorih načeli vprašanja nadaljnjega sodelovanja vseh svojih služb na področju boja proti mednarodnemu terorizmu in kontrole md tihotapljenjem orožja in mamil, (bp)
Zagotoviti preskrbo za turistično sezono
BEOGRAD — Kot je včeraj dejal pomočnik zveznega sekretariata za tržišče Tomislav Jovanovič, bo preskrba na jugoslovanskem tržišču letos zadovoljiva. S tega vidika je tudi pozitivno ocenil priprave na letošnjo turistično sezono. Sprejeti so bili vsi ukrepi za izboljšanje preskrbe z nekaterimi deficitarnimi artikli, zvezni sekretariat pa si bo prizadeval tudi za nekoliko širši uvoz blaga, ki sicer ne sodi med osnovne življenjske potrebščine, je pa z vidika turistične ponudbe gotovo nujno. Tako naj bi po besedah pomočnika ministra za tržišče že letos v jugoslovanske trgovine spet prispela uvožena kozmetika, bela tehnika, barvni televizorji in ostalo. Kasneje so v razpravi predstavniki trgovine, s katerimi se je Jovanovič pogovarjal, pre cej skeptično ocenili takšne napovedi.
O VERONA — Nobene podrobnosti se še ne ve o aretaciji dveh mladeničev, ki so ju zalotiti, ko sta skušala zanetiti požar v diskoteki Melamara v kraju Castiglione. Gre za Marca Furlana in za nemškega državljana Wolf-ganga Abela, za katera sumijo, da sta člana zloglasne neonacistične organizacije Ludwig, ki je že izvedla celo vrsto umorov.
v Od 25. marca dalje
Letošnja poletna ura bo trajala 189 dni
RIM — Letošnja legalna ura, ati bolje rečeno poletna se bo začela že 25. marca in bo trajala celih 189 dni, kar je pravi rekord. V tem obdobju bomo vsi deležni uro več sonca, kar pa se bo bolj malo poznalo pri energetskem varčevanju, saj vse dosedanje statistike potrjujejo ugotovitev, da je prihranek malenkosten.
Povsem drugače pa je za turistične delavce in operaterje, ki si prav od poletne ure največ obetajo. Leto 1983 je bilo s turističnega vidika vse prej kot uspešno, boljše kot leto 1982, a ne tako, da bi biti lahko zadovoljni. Italijanski turizem je že lani napel vse svoje sile, da bi zaustavil nega- ■-
tivni trend. Rezultati bi se morali Pp znati šele letos. Pri tem pa naj bi igrala pomembno vlogo poletna^ ura. Turist bo namreč deležen uro več sonca, kar je dobrodošlo za vse severnjake. Turistični operaterji upajo, da se bo letos povečalo število tujih gostov iz Severne Amerike. Prav tak° se ne bi smelo znižati število zahod' nonemških gostov. Berlinska turistična borza je bila s tega vidika nad vse uspešna. Italijane kot kaže ne skrbi, da ima poletno uro sosednja Jugoslavija, saj so italijanske zgodovinske in naravne lepote ter kakovostna po-nudba dovolj močni aduti, da sc bodo lahko uprti vse močnejši tuji konkurenci.
Uspela splošna stavka v Pordenonu
Tako kot v Trstu je bila tudi v Pordenonu včeraj splošna stavka, ki se je je na vabilo deželne CGIL udeležilo 136 tovarniških svetov, številka pa je verjetno še višja, saj zajema le formalno prijavljene pristope. V središču Pordenona se je ustvarila povorka, v kateri je bilo kakih osem tisoč ljudi in številni šolarji s svojimi profesorji, ki so se v izredno velikem številu pridružili stavkajočim delavcem. Glavni govornik je bil deželni tajnik sindikalne zveze CGIL Padovan.
V	Kopru odprli nov dobrodošel lokal
KOPER — Konec minulega tedna so v novem koprskem poslovnem središču blizu stadiona končno lahko odprli Alpetourov bistro Simon. Odpraviti so morali pomanjkljivosti, ki jih je odkrila, komisija ob tehničnem prevzemu, namreč namestiti ustrezne ventilatorje. Lokal, za katerega je Tozd Simonov zaliv iz Izole namenil 8 milijonov dinarjev, že na začetku mnogo obeta. Zdaj ponujajo v njem take dobrote, ki jih je v drugih lokalih na našem območju težko dobiti. Na primer švicarske rezine po 100 dinarjev, canellone in pasticcio po 95 dinarjev, vipavsko joto po 50, domače klobase z zaseko po 60 dinarjev, gorenjski želodec s hrenom po 220, sladoled s hruškami, breskvami ali marelicami po 80 dinarjev, irsko kavo z whiskyjem Po 200, odprto vino liter je po 200, pivo po 70 in sok po 40 dinarjev. Skratka: skrbijo, da imajo sit alno dovolj raznovrstnih jedi, primernih za tople malice in okrepčilo. v naglici. . . Lokal je s svojimi 200 kvadratnimi metri površine nedvomno obogatil koprsko turistično ponudbo, hkrati pa omogoča delavcem bližnjih delovnih organizacij v Kopru primemo okrepčilo. Odprt jo tudi ob nedeljah, torej vsak dan od 6.30 do 21. ure. (B. Š.)
Piran: o novih turističnih taksah
PIRAN — Obiskovalci turističnega Pirana, predvsem seveda tisti, ki bodo v tamkajšnjih zmogljivostih prenočili, bodo od 1. januarja v naslednjem lotu plačevali po 20 dinarjev komunalne takse na dan, gostje od drugod pa po 50 dinarjev. Gre za turistično takso, kjer so mnenja o njeni Porabi še vedno deljena, kjer pa se vendarle nabere precej sredstev, člani piranskega izvršnega sveta so namreč na zadnji seji sprejeli predlog odloka o tej taksi, niso pa sprejeli predloga Turistične zveze Slovenije, da bi celotno območje Slovenije razdelili glede na opremljenost krajev v tri območja in bi v prvem, kjer so Bled, Ljubljana in Portorož, plačevali domači gostje po 30 dinarjev takse za nočitev. Prevladalo je prepričanje, da omenjeni davek precej vpliva na ceno bivanja in bi to pomenilo še vočje upadanje obiska turistov iz Jugoslavije.
Po predlogu odloka, ki ga seveda morajo obravnavati še delegati vseh zborov piranske občinske skupščine, bodo sredstva namenili za vzdrževanje m gradnjo novih komunalnih naprav, pa za splošne turistične storitve kot so Prireditve, turistična propaganda in drugi prijemi za privabljanje gostov, (zd)
Za večjo vlogo Italijanov v Pulju
PULJ — V teh dneh sprejemajo člani italijanske narodnostne skupnosti
Y	Pulju svoj novi pravilnik, saj je dosedanji veljal od leta 1977. Sprememba ie bila potrebna zaradi novosti, ki jih je prineslo lanskoletno delovanje Unije Italijanov Istre in Reke. Italijani iz Pulja namreč menijo, da bo njihova skupnost morala imeti poslej večjo težo znotraj Unije glede na razvejano dejavnost, ki so jo uresničili v zadnjem obdobju.
V zadnji številki revije Donna Oggi
Predstavnika PSDI in PSI izrazila svoji stališči do globalne zaščite
»Že približno 1.400 let živijo Slovenci v tržaški, goriški in videmski pokrajini; po njihovih ocenah jih je 120 - 140 tisoč, na ozemlju 35 občin. Že desetletja, vse od osvoboditve, čakajo na zakon, ki bi zajamčil njihove pravice. . .« Tako se začenja dolg članek, ki ga je odgovorna za državljanske pravice pri vsedržavnem vodstvu socialdemokrat ske stranke Oretta Bello objavila v zadnji številki revije Ženskega gibanja PSDI Donna Oggi, o vprašanju zaščite slovenske manjšine v Italiji. Gre pravzaprav za tri ločene članke: uvodni zapis Orette Bello ter intervjuja z ministrom za dežee Pierluigijem Romito in odgovornim za državljanske pravice pri vsedržavnem vodstvu socialistične stranke Albertom Benzonijem.
Zakaj z Benzonijem? Oretta Bello to pojasnjuje v uvodnem zapisu, ko pravi, da se njer.u stranka loteva tega vprašanja sporazumno s socialisti in obe stranki poudarjata upravičenost zahtev, ki so bile pred kratkim iznešene na okrogli mizi enotne delegacije v Trstu. Slovenci poudarjajo — piše še Oretta Bello — da mora do odobritve zakona priti sporazumno z manjšino in da niso sprejemljiva določila, po katerih bi bila stopnja zaščite odvisna od večje ali manjše strpnosti večinskega naroda, vprašanja o postopku za odobritev zakona pa je prepustila ministru Romiti.
Romita je o tej problematiki zelo dolg in ponekod tudi podroben. V svojih odgovorih uvodoma obravnava doslej opravljeno deTo in ugotavlja, da je vprašanje postalo zelo nujno po podpisu in po ratifikaciji osimskega sporazuma ter da je bila v ta namen ustanovljena leta 1977 posebna vladna komisija, ki je preučila razne aspekte vprašanja — rabo slovenskega jezika v javnosti, šolsko ureditev, kulturne institucije, socio-ekonomska vprašanja — ter »izdelala skupne rešitve o nekaterih vprašanjih, o večini Vprašanj pa ni dosega soglasja, kot izhaja iz poročila, predloženega vladi v marcu 1981«.
»Najbolj sporno«, ugotavlja nadalje Romita, »je bilo vprašanje o določilih za prebivalstvo slovenskega izvora obmejnega pasu v videmski pokrajini, ki po nekaterih o-cenah, govori svojstven jezik, mešanico izrazov izvirnega jezika in krajevnega narečja, je že stoletja vključeno v državno skupnost in se predvsem čuti različno od slovenske manjšine v Trstu in v Gorici. Ko bomo našli odgovor na to vprašanje mislim, da bo lažje najti sporazum o celotnem problemu.« Romita nato obnavlja dosedanji parlamentarni postopek v prejšnji in sedanji zakonodajni dobi in pravi, da nekateri predloženi zakonski osnutki vzbujajo »pomisleke«. Tu se ponovno nanaša predvsem na Slovence videmske pokrajine, ko pravi, da ti osnutki ne upoštevajo razlik med slovenskim prebivalstvom tržaške
in goriške pokrajine ter med »prebivalstvom slovenskega, ali. točneje slovanskega izvora«, ki živi v videmski pokrajini ter »predvidevajo enaka zaščitna določila, včasih celo 'prisilnega' značaja, ki jih skupine videmske pokrajine ne sprejemajo, ampak zahtevajo specifična in posebna zaščitna določila.« »Zaradi tega«, pravi Romita »sem ime za potrebno, da predlagam predsedniku vlade zakonski osnutek, ki upošteva zgoraj navedena stališča in usmeritev večine v Cassandrovi komisiji«.
O vsebini zakona se Romita ni spuščal v podrobnosti. Dejal je, da gre šele za predlog, ki ga vlada še ni obravnavala in da se bo besedilo lahko še spremenilo. Sicer pa je Romita naglasil, da zakonski osnutek vsebuje določila »v zvezi z vsemi aspekti zaščite,« upošteva pa razliko med tržaško in goriško pokrajino na eni in videmsko pokrajino na drugi strani. Za prvo skupino so potrebna določila »večjega dometa«, za drugo pa so predvideni »primerni posegi na nekaterih področjih kot so šolstvo, toponomastika in krajevna kultura. O tej hipotezi normativne rešitve smo tudi v preteklosti zabeležili široko soglasje od strani raznih političnih sil,« zaključuje Romita.
V reviji Donna Oggi je, kot rečeno, tudi intervju so cialističnega predstavnika Alberta Benzonija, ki je v glavnem obrazložil stališče PSI o globalni zaščiti in se zlasti ustavil pri zakonskem osnutku socialistične stranke. Dejal je, da integracija slovenskega prebivalstva v italijansko stvarnost v nobenem primeru ne sme pomeniti tudi asimilacije, poudaril je, da je za slovensko manjšino zaradi zgodovinskih, kulturnih in političnih okoliščin potreben poseben zakon in je torej ni mogoče združevati pod skupni zakonski klobuk z jezikovnimi skupnostmi, zaustavil se je tudi pri vprašanju Slovencev videmske pokrajine o katerih je dejal, da so polnopravni sestavni del slovenske manjšine (govoriti o Slovanih je isto, kot če bi govorili o »neolatincih« namesto o Italijanih) ; dejal je tudi, da razlike v govorici sicer obstajajo, kar pa je posledica pomanjkanja slovenskih šol v tistih krajih. Ob koncu je Benzoni še odgovoril na vprašanje recipročnosti, o kateri je dejal, da je ne gre pojmovati kot sekiro pod geslom »zob za zob«, ampak da je pomen recipročnosti, kar zadeva Italijo ta, da zahteva za italijansko manjšino v Jugoslaviji tiste pravice, ki jih uživajo o-stali prebivalci te države. Dodal je, da boljši življenjski pogoji Slovencev v Italiji lahko pomenijo tudi boljše življenjske pogoje za Italijane v Jugoslaviji in »taka recipročnost nam je pri srcu.«
BOJAN BREZIGAR
V Postojni odpro kiparsko razstavo Lovka Erika
y Knjižnici Bena Zupančiča v Postojni “»do drevi ob 18. uri odprli razstavo ■■kovnih del akademskega kiparja Lovka Erika. Razstava bo odprta od 15.
do 24. marca 1984
Na obalno-kraškem področju občutno znižali cene plina
KOPER — Malokdaj se pripeti, da jugoslovanski proizvajalci ali pa trgovci znižajo ceno kateremu blagu. Tokrat pa se je to le zgodilo. Cene plina so Ljubljanske plinarne samo na obalno - kraškem območju občutno znižale, če je bil prej plin v de-setkilogramski jeklenki 726 dinarjev, je zdaj za 114 dinarjev cenejši, torej 582 dinarjev, cena avtomobilskega plina pa je pri litru 12 dinarjev cenejša, torej stane zdaj 55 dinarjev. Zahvala za nenavadno znižanje gre konkurenci — INA plinu Tozd Kozina. Že konec lanskega leta so bili slovenski distributerji zaradi višje strukture uvoženega plina prisiljeni občuteno podražiti plin. Hrvaški di-stibuterji pa tega niso storili. Tako se je zgodilo, da so imeli v štirih obalno-kraških občinah nenadoma dvojne cene plina. Ker so bile razlike v ceni precejšnje, so kupci vse bolj kupovali plin le pri Tozdu Kozina. Take konkurence pa najprej
niso vzdržali v koprskem Istrabenzu, ki se je kljub dogovorom s slovenskimi distributerji moral povrniti že 1. februarja na cene, ki jih je na tem območju diktirala Tozd Kozina. Delavci ljubljanske plinarne enote v Izdi, ki oskrbuje tudi piransko občino, pa so zaradi višjih cen ostali križem rok, tako ni preostalo drugega, kot da so v začetku marca tudi oni znižali cene. Tako ima zdaj del južne Primorske daleč cenejši plin kot v drugih slovenskih krajih. Ves zaplet je še enkrat pokazal na neurejene razmere, ki vladajo med rafinerijami in distributerji in opozoril na neenotnost jugoslovanskega trga. Eni morajo kupovati več uvoženega in dražjega plina, drugi pa imajo na razpolago več domačega, cenejšega. S pocenitvijo plina na obalnem območju pa problem ni rešen. Tu so zdaj cene sicer bolj ali manj e-notne, v Sloveniji pa so še zmeraj dvojne cene.
Posodobljeni šolski prostori
S skromno slovesnostjo so v torek odprli nove prostore Srednje kovinarske in prometne šole v Kopru. V slabem letu so pri stari šoli, znani po tem, da je imela doslej najslabše pogoje v občini in verjetno tudi širše, dogradili sedem namenskih učilnic, eno manjšo učilnico, tri učne delavnice, konstrukcijsko sobo s kopimico, šolsko knjižnico za približno 20.000 knjig, mladinsko sobo, mladinski klub, klub za učitelje in sanitarije. Do konca aprila bodo zgradili še dve učni delavnici. S temi novimi prostori bodo lahko celoten šolski objekt tako preuredili, da bodo pridobili še dve učilnici, večjo zbornico, fotografsko temnico in prostor za sprejem staršev.
(Foto: Z. Primožič)
V Berlinu se je zaključila mednarodna turistična borza
Ugodni turistični obeti za Italijo in Jugoslavijo
BERLIN — Letošnja turistična be-*a P\ morala biti uspešna za večino Uristično razvitih držav. To dajejo '? uBti optimistične napovedi, ki jih m°ò pogosto slišati na naj ecji mednarodni turistični borzi, ki v? je konec minulega tedna zaklju *.a v Zahodnem Berlinu. Skorajda ul..žave, ki letos ne bi pričakovala Mojega turističnega obiska in za-ti’\z*Ca od turizma, kar pa bi bilo •!ti razu7nljivo, glede na slabe lan tim'P-e rezultate. Podlaga za op-mistične napovedi so predvsem 'Poznanja, da se gospodarski polo-aJ nekaterih razvitih držav letos *epi ~ hitreje narašča družbeni zmanjšuje se število brezpo-■ • Vse te napovedi potrjujejo ai precej večje zanimanje za po-; niCe v tem času, kot je to bilo v oskem marcu. Samo v ZRN, ki je Por $«*» turistov in za počitnice silna-enem tenorju svetovna vele ža°7 7euilfca ena" so ianuaria prodali k 7:‘ odst. več turističnih paketov, ,	meseca v letu 1983.
tiir-1'Pi 50 teili na mednarodni etični borzi v Berlinu previdni da n,apovedih rn so trdili samo to, bodo letos zabeležili »opazno«
(un netto) povečanje turističnega priliva. Cene se bodo v lirah sicer povečale za 10 do 18 odst., toda za Nemce, ki ustvarjajo približno 43 odst. vseh tujih prenočitev v Italiji, te cene ne bodo tako visoke.
Po podatkih komiteja za turizem držav OECD so imeli leta 1982 največji zaslužek od turizma v ZDA — 11,3 milijarde dolarjev, sledila je Italija z 8,3 mrd, Španija s 7,1 in Francija 6,9 milijarde dolarjev. Jugoslavija je v tem letu zaslužila le 781 milijonov dolarjev od turizma. Za turistična potovanja pa je tega leta največ porabila ZRN —■ 16,2 milijarde dolarjev, ZDA 12,3, Velika Britanija 6,3, Francija 5,1, Japonska 4,1 in Nizozemska 3,3 milijarde dolarjev.
saj naj bi lira proti marki še nekoliko devalvirala in podražitve potem ne bi tako prizadele najpomembnejšega turista v Italiji — Nemca. »Italija mora bolj izkoristiti svoje kulturno zgodovinske vrednote.
Pripravljamo vrsto programov in izletov po manjših zgodovinsko prav tako ali še bolj zanimivih itali jan skih krajih, ki jih zdaj turisti sploh ne poznajo. Italija niso samo Benet ke, Firence, Pisa in Neapelj. Naša država ima še nešteto manjših podobnih krajev. Predstaviti in ponuditi želimo drugačno Italijo, manjšo, skrito, izvirnejšo, bogato z naravnimi in zgodovinskimi biseri. . .,« je odkril svoje načrte novi italijanski minister za turizem, Tržačan po ro du, Lelio Lagorio. Hkrati je pouda ril, da v Italiji ni več tako hudih socialnih nemirov, ki so vznemirjali turiste predvsem v sedemdesetih letih in da bodo morali cariniki delati po 24 ur na dan. Za tujega tu rista bo v Italiji bencin z boni 200 lir cenejši, a bo kljub temu kar drag — 1,82 nemške marke (trenutno stane v Nemčiji super 1,39 nem ške marke), k temu pa bodo dodali še dva popusta za avtoceste — 10 tisoč lir za avtoceste do Rima in 26 tisoč lir za avtoceste južneje od italijanskega glavnega mesta. Hkrati je Lelio Lagorio že napovedal, da bo Italija po vsej verjetnosti v kratkem odpravila protekcionistično ome-
jitev iznosa lir iz države (1,6 milijona lir). V času poletnih olimpijskih iger pa naj bi v Los Angelesu pri pravili dve veliki razstavi, ki naj bi čez lužo ponesli sloves o italijanski kulturi in zgodovini.
Napovedi dobro kažejo tudi Jugoslaviji. Iz Nemčije naj bi v Jugoslavijo letos pripotovalo vsaj 10 odst. več turistov, kar pa bi le popravilo lanskoletni izpad. Približno 40 odst. večje zanimanje za počitnice v tej državi je v Veliki Britaniji. Jugoslavija je letos pridobila svoj nekdanji ugled predvsem z nekoliko red-nejšo preskrbo in predvsem z uspelo organizacijo zimskih olimpijskih iger v Sarajevu. Glede na storitve, ki jih ponuja, pa je najcenejša počitniška država v Evropi. Nemškega turista bo (z obveznimi boni, seveda) bencin v Jugoslaviji stal le 1,28 nemške marke. Nemška marka je po podatkih tamkajšnjih študijskih in štitutov v Jugoslaviji vredna 40 odst, več (v Italiji 14 odst., v Španiji in Grčiji pa 5 odstotkov več). Kaže, da ima letos Jugoslavija več vročih želez v ognju, s katerimi naj bi dodobra segrela turistični utrip v svojih krajih. Jugoslavija bo letos
bogatejša za približno 16 tisoč turi stičnih ležišč, zgradila bo 18 novtič-nih središč s 6000 novimi privezi, do sezone bodo posodobili mednarodni mejni prehod Šentilj, od prvega a-prila dalje pa bodo tudi tujim gostom na voljo (za počitnice in iz lete) Brioni, najnovejši jugoslovanski nacionalni park. Precej gostov bo letos privabilo zdaj že slavno Sarajevo, ki se ponaša z lepimi zimskimi športnimi tereni (ti lahko na dan sprejmejo po 100 tisoč ljudi). Cene za tuje turiste naj bi bile v olimpijskem Sarajevu za 50 do 60 odst. nižje, kot so bile v času olimpiade.
Seveda pa na mednarodni turistični borzi ni bilo slišati samo hvale turistično razvitim državam. Tuji turistični delavci očitajo Jugoslaviji predvsem prepovršen odnos do gostov in premalo prijaznosti, Italijanom pa, da so preveliki zaslužkarji. Tako je na primer nemške novinarje zanimalo, kdaj neki bodo Italijani nehali posebej zaračunavati še po-grnjek (coperto) in postrežbo (servizio) in kdaj jim bo uspelo zavarovati severni Jadran pred onesnaženjem.
BORIS ŠULIGOJ
V podkrepitev zahteve po pravičnejši socialni in gospodarski politiki vlade
Množičen odziv k včerajšnji splošni stavki
Na sindikalnem shodu spregovorili Žarko Hrvatič (v slovenščini), Luciano Komel in Roberto Treu
»Današnji dan boja pomeni samo člen v verigi širokopoteznih pobud, ki jih bomo sprožali vse dotlej, dokler vlada ne umakne dekreta. Hudo se motijo tisti, ki v vladi in parlamentu, pa tudi znotraj CISL in UIL nočejo videti močnega nasprotovanja delavcev vladnemu odloku o draginj-ski dokladi in gospodarski politiki vlade nasploh. Vsi ti naj vedo, da delavstvo, ki je sedaj zbrano na tem trgu, predstavlja temelje, na katerih je vselej slonel in bo slonel še naprej boj v obrambo zaposlenosti, mezd in delovnih pogojev.«
Tako je naglasil pokrajinski tajnik CG1L Roberto Treu na dopoldanskem shodu na Trgu Goldoni ob priliki štiri-urne splošne stavke v tržaški pokrajini, ki jo je oklical koordinacijski odbor tovarniških svetov. Mobilizacija delovnih moči je sledila dolgi vrsti delavskih skupščin na delovnih mestih (kaže, da jih je bilo nad 120), med katerimi se je večina navzočih z referendumom odločno izrekla proti vladnim ukrepom; in to ne le v proizvodnih obratih, ampak tudi, denimo, v trgovstvu in drugih panogah (uslužbenci veleblagovnice Stantìa so npr. soglasno obsodili vladni odlok o premični lestvici, enako velja tudi za nameščence v blagovnici Lavoratore) .
Roberto Treu je na shodu vzkliknil: »Uspelo nam je izprazniti tovarne in napolniti trge!« V resnici je v sprevodu, ki se je izoblikoval po združitvi treh skupin udeležencev (zbranih pred Lloydovim stolpom, na Trgu Garibaldi in na Šentjakobskem trgu) in ki se je razvil po mestnem središču, bilo nad 15.000 oseb, delavcev, brezposelnih, upokojencev, uradnikov, študentov in žensk ter delavcev v dopolnilni blagajni. Nekateri govore, da jih je bilo skoraj 20.000. Vsekakor je bila udeležba takšna kakršne se še marsikdo med pobudniki stavke ni nadejal, sicer pa nam je neki sindikalist rekel, da toliko ljudi ni bilo mogoče spraviti vkup niti tedaj, ko so podobne demonstracije bile v enotni režiji CGIL, CISL in UIL.
V sprevodu smo videli pristaniščni-ke, kovinarje, gradbince, gasilce, delavce in uradnike Tržaškega Lloyda, štivanske papirnice Cartimavo, podjetja Italcantieri, škedenjske železarne Terni, uslužbence avtobusnega konzorcija ACT, občinskega podjetja Acega oziroma družbe ENEL, nadalje tovarn VM, GMT, Telettra, Sadoch in seveda Tržaškega arzenala Sv. Marka, pa tudi podjetja Smolars, poštne uprave, Italijanske srednje šole »San Sergio« ter dolinske, miljske in tržaške Občine, tržaške Pokrajine in Dežele. Marsikoga smo’ morebiti spustili, ker smo gornje navedli zgolj na podlagi transparentov tovarniških in siceršnjih predstavniških svetov. Mnogo jih je bilo dvojezičnih, tako npr. transparenti CGIL dolinske Občine, upokojencev, gradbenih tesarjev ter enotne družbe luških delavcev. Na čelu sprevoda so stopali podpredsednik de-
želnega sveta Tonel, tržaški občinski svetovalec Monfalcon, deželni tajnik CGIL Gialuz, že omenjeni Treu in član šolskega sindikata CGIL Žarko Hrvatič (ki je tudi spregovoril na shodu), dalje smo zapazili pokrajinskega tajnika KPI Polija in druge vidne predstavnike partije, kot npr. bivšega predsednika deželnega sveta Gollija, deželnega svetovalca Iskro, člana pokrajinskega tajništva Spetiča in nazadnje devinsko - nabrežinskega župana Škerka, dolinskega župan Švaba in miljskega župana Bordona. Navzoč je bil tudi voditelj gibanja Movimento Trieste Parovel.
Sprevod se je pomikal v najlepšem redu in niti bučen ni bil, kot bi bilo misliti, če izvzamemo tradicionalno delavsko bobnanje, vzklikanje Ester Pacorjeve in drugih žensk, ki so imele hudo v zobeh .Craxija ter pozive javnosti prek zvočnikov k udeležbi na shodu, oziroma seznanjanje prebivalstva z vzroki demonstracije.
Na Trgu Goldoni je prvi poseg imel Žarko Hrvatič, seveda v slovenščini. Po obsodbi postopka, s katerim je vlada vsilila delovnim ljudem odlok o draginjski dokladi in ugotovitvah, da nekateri sindikalni vrhovi nočejo demokratičnega preverjanja stališč ter da se predsednik vlade boji mnenja
delovnih ljudi, »kot je sam priznal pred milijoni televizijskih gledalcev«, je Hrvatič rekel: »Strah me prevzema ob misli, da bi se lahko sedanjega protidemokratičnega postopka za uvedbo t.i. 'ekonomskega dekreta’ vlada poslužila tudi pri uvedbi zakona o globalni zaščiti slovenske manjšine. To hi gotovo bil konec demo-
kracije v naši državi in začetek nove dobe zatiranja Slovencev, ki so veliko prispevali za nastanek današnje demokratične Italije.«
Predstavnik delavskega sveta Tržaškega arzenala - Sv. Marka Luciano Komel je označil delavske svete kot nezamenljivo bazno strukturo sindikata s pripombo, da koordinacijski
odbor teh svetov ni alternativa sindikatu, ker sindikat pač sestavljajo delavci. Le tej osnovi, ki je ostala enotna (kar dokazuje dejstvo, da so med demonstranti bili v lepem številu tudi pripadniki CISL in UIL, op. ur.), gre zasluga, da vladi z znanim odlokom ni uspelo razbiti delavskega gibanja, ampak kvečjemu sindikalne vrhove.«
Roberto Treu je med drugim poudaril nujo po nadaljnji enotnosti in avtonomiji sindikata, toda kakšni? Sindikat mora biti samostojen nasproti vladi, parlamentu in delodajalstvu, ne pa nasproti delavstvu. Pokrajinski tajnik CGIL je izrecno naglasil velik prispevek delavcev v boju zoper terorizem in za demokratizacijo družbe in pripomnil, da bo delavstvo še naprej podpiralo samo takšno vlado in takšno državo, ki bo ukrepala res demokratično in v korist družbene skupnosti.
DRAGO GAŠPERLIN
• Občinska odbornika za javna dela in za šolstvo, Jagodic in Vattovani, sta se v torek srečala z delegacijo rajonskega sveta za Valmauro - Naselje sv. Sergija. Predmet razprave je bila zlasti gradnja hitre ceste Padriče - Pomol VII. in nadvoz, ki bo prečkal Ul. Valmaura.
Na račun zadržanja vodstva podjetja
Še ena ostra kritika delavskega sveta Terni
Med delavstvom tržaške železarne Temi, ki se, kot vemo, že dolgo časa sooča s hudimi problemi, je spet završalo od razburjenja. Negodovanje je povzročil dogodek, ki ga je delavski svet železarne ostro kritiziral. Zgodilo se je naslednje: tajništvo delavskega sveta, seznanjeno z dejstvom, da je podjetje Nuova Italsider iz Taranta zaprosilo tržaško železarno Temi, naj mu pošlje določeno količino koksa za potrebe proizvodnje, je vprašalo vodstvo tržaškega podjetja, če je bila ta prošnja upoštevana in izpolnjena. Vodstvo podjetja pa je odgovorilo, da prošnje ni moglo izpolniti iz tehničnih razlogov (koks tržaške železarne naj bi namreč ne ustrezal značilnostim talilne peči v Ta ran tu).
Delavski svet Temija izraža veliko začudenje nad to utemeljitvijo, ker je na podlagi neke raziskave ugotovil, da je tržaška železarna v preteklosti večkrat dobavila koks tovarni iz Taranta in ni prišlo jiikoli do posebnih tehničnih težav. Obrazložitev za takšno zduržanje je po mnenju delavskega sveta lahko samo ena: dogodek še enkrat dokazuje, da vodstvo podjetja Temi vztraja pri svoji stari težnji postopnega zmanjševanja proizvodnje in ima kot končni cilj zaprtje podjetja.
V teku je namreč postopek, ugotavljajo sindikalni predstavniki delavcev
Temija, da bi ukinili tudi dejavnost tretje peči, ki deluje na koks. Zato bi ugoditev prošnji tarantske železarne pomenila zaustaviti ta postopek in to bi istočasno pomenilo ukiniti dopolnilno blagajno. Skratka za podjetje bi to bila prava nesreča. Bolj e-nostavno je bilo odpovedati dobavo koksa tarantski železarni. Najhujše pri vsej zadevi pa je, pravi delavski svet, da prihaja do takšnega zaskrbljujočega dogodka ravno v trenutku, ko se sindikati in krajevne uprave pogajajo z IRI, kako bi rešili smrti tržaško podjetje. Še en dokaz torej pomanjkanja politične volje v vodstvu Temija.
Delavski svet se zato še enkrat obrača na vso tržaško javnost z željo, da bi podprla njegov boj za rešitev železarne in zahteva od vodstva pod jet j a popolno jasnost.
•	Včeraj se je sestala deželna komisija za kmetijstvo, ki je pod predsedstvom socialista Sara obravnavala vprašanja zaščite narave in okolja. Na seji je tekla beseda tudi o ustanovitvi službe prostovoljnih gozdarjev.
•	Tržaški občinski svet se bo sestal v torek, 20. marca, ob 18.30. Na dnevnem ledu ima številna upravna vprašanja.
V torek v openskem Prosvetnem domu
Vrabičeva razstava in nastop Celjskega godalnega kvarteta
V torek je bila v Prosvetnem domu na Opčinah otvoritev svojevrstne razstave srbskega zdravnika - umetnika Mladena Vrabiča. Razstavljena dela vzbujajo res pozornost. Zanimive so kovinske tapiserije — že ime samo je nekaj posebnega, saj smo vajeni ta piserij, ki so iz bombaža, volne in temu podobnih materialov. Vrabiče-ve tapiserije so gladke in hrapave, z viticami, ravnimi in poševnimi črtami ter s skrbno izbranimi kovinami, ki delujejo urejeno, saj je ta umetnik pozoren na barvitost in skladnost po sameznih kovin in njihovega značilnega leska, ki ga ovrednoti s skrbnim patiniranjem.
Kiparja je predstavila Milena Mo-škon, umetnostna zgodovinarka iz Celja. Vrabič je vsestransko nadarjen, poleg svojega zdravniškega poklica igra tudi violino v Celjskem godalnem orkestru, svoj umetniški čut pa je presenel tudi na kiparstvo, s ka terim se je začel ukvarjati že v gimnazijskih letih.
»Najprej zariše točne zasnutke, potem pa jih izvrši v materialu, ki se mu zdi najbolj primeren. Ko opazi posebne oblike v kiparskem gradivu samem, jih obdela s posebno pozornostjo,« je poudarila Milena Moškon.
Vrabičeve plastike so iz kovine,
Norčije vojaka Svejka
Priljubljeni Haskov vojak Švejk je za en dan zapustil svojo praško pivnico in je prišel v Trst, da bi povedal nekaj svojih modrih misli. Piva mu sicer lu nismo dali, sorazmerno skromno občinstvo pa mu je naklonilo vso svojo ljubezen in veliko navdušenje, ki se je pokazalo v ploskanju, kateremu ni hotelo biti konca.
Kabaret. Beseda, ki ima tudi v naših časih svoj čar in ki je postal, kabaret namreč, ena izmed možnosti, da človek pove sočloveku bridke resnice brez dlak na jeziku, neposredno in pristno. Tak je bil tudi »Občinski svetnik Josef Švejk«, ki je na besedilo Toneta Fornezzija - Tofa in v izvedbi Janeza Hočevarja - Rifleja zaživel v torek v Mali dvorani našega hudo bolnega Talilnega hrama. Priljubljeni igralec Janez Hočevar je spet opozoril na svoje velike kvalitete in natresel med občinstvo pahljačo najrazličnejših vicev, domislic in songov, ki so občinstvo do solz zabavali. Tako bo najbrž tudi naprej, saj bo Švejk gostoval še po naših vaseh, kot je v uvodnem pozdravu povedal tudi ravnatelj SSG Miroslav Košuta.
Konec tedna volitve v Križa in Nabrežini
Referendum za mir v Verdiju
V devinsko - nabrežinski občini tečejo zadnje priprave za samoupravni referendum za mir in za razorožitev, ki ga prireja tamkajšnji enotni odbor za mir. Referendum bo na sporedu v soboto in v nedeljo, drevi ob 20. uri pa se bodo na nabrežin-skem županstvu sestali vsi skrutina-lorji, ki bodo sodelovali na teh volitvah. Referendum za mir bo v nedeljo tudi v Križu.
Podobne volitve pa so bile prejšnji teden tudi med delavci občinskega gledališča Verdi. Proti na mestitvi ameriških jedrskih raket na Siciliji se je izreklo 158 uslužbencev (skoraj 93 odst.), za namestitev raket pa 12 (7,1 odst.). 155 delavcev (91,2 odst.) se je izreklo tudi, da bi moralo o namestitvi evroraket odločati ljudstvo s pomočjo referen-
duma, medtem ko se je izreklo proti temu, trije vzdržali.
12 volilcev pa so se
Vprašanje obmejnih služb na seji
Trgovinske zbornice
Odbor Trgovinske zbornice, ki mu predseduje Marcello Modi ano je preučil na svoji zadnji seji pomanjkljivosti in težave, ki nastajajo na ob-
mejnih prehodih. Predvsem so ugotovili, da pesti obmejne službe slaba koordinacija med raznimi upravami, ki imajo opravka s prekomejnimi prevozi (financa, železnice, veterinarska služba, KZE, oddelek za higieno, observatorij za rastlinske bolezni). Vse te službe so namreč soudeležene pri kontroli blaga, ki gre preko meje.
Poleg slabe koordinacije ovira tekoč prekomejni promet pomanjkanje osebja. Zaradi tega se veliko prometa preusmerja. Zgovoren primer je ta, da tovore suhih gob, ki sodijo med dragoceno blago, preusmerjajo na go-riške mejne prehode, kjer lahko gobe pregledajo in zacarinijo v teku jutra.
Odbor Trgovinske zbornice je tudi sklenil, da bo stopil v stik z jugoslovanskimi obmejnimi službami, da bi prišlo tudi v tej smeri do koordinacije.
Poleg tega so na seji odbora preučili vlogo avtonomnih računov. Pregledal je sodelovanje tržaških proizvajalcev na mednarodnem velesejmu, ki bo maja meseca v Budimpešti. Govor je bil tudi o tržaškem velesejmu.
• Danes se na Opčinah sestane rajonski svet za vzhodni Kras, ki ima med drugim na dnevnem redu razpravo o varianti k občinskemu načrtu za ljudske gradnje. Danes ob 18.15 se sestane tudi rajonski 'svet za Rojan, Greto in Barkovlje.
kamna in lesa. »Stilizirano žensko figuraliko s pritajenim simboličnim pomenom« predstavlja tako imenovani »Afriški ciklus«. »Grobo« zasnovane ženske figure v temnem lesu morda res daljno spominjajo na oblikovalno tradicijo črnega kontinenta, a te Vrabičeve plastike imajo povsem drugačne poteze in popolnoma svojo izraznost.
Vrabičeva dela so razstavljena v Prosvetnem domu do 24. marca. O njih bodo sodili obiskovalci...
V	drugem delu sporeda je nastopil Celjski godalni kvartet, ki ga sestavljajo absolventi in študentje Akademije za glasbo. Predstavili so Hayd-nov »Godalni kvartet v G duru op. 45 št. 1« in Dvorakov »Godalni kvartet v F duru op. 96«. Izvajalci so skladbe sicer dosledno izvežbali, manjka pa jim še uglajenosti in prave inter-pretacijske dimenzije, kar pa bodo s časom in vajo lahko dosegli...(H.J)
»Prešeren na obisku« v Cankarjevi dvorani
V	Cankarjevi dvorani (Ul. Montec-chi 6) bo drevi zanimiv kulturni dogodek. Člani in članice kulturnih društev Vzhodnega Krasa, Primorca jz Trebč, Slovana s Padrič in Lipe to Bazovice bodo uprizorili grotesko »Prešeren na obišku«, ki sta si jo zamislila pesnika Ace Mermolja in Marij Čuk. Oba sta hkrati tudi igralca, Mermolja v vlogi našega največjega pesnika, ki obišče zamejstvo, Čuk Pa kot njegov inkvizitor. Igra je na raznih gostovanjih na Tržaškem in na Goriškem doživela zelo lep uspeh, za to jo res toplo priporočamo vsem, ki. se je niso še ogledali. Dre višnje gostovanje prireja šentjakobsko KD P van Cankar.
DREVI V CCA
Profesor Pozzetto o delu M. Fabianija
V	dvorani Krožka za kulturo k1 za umetnost (Ul. San Carlo 2) o° drevi prof. Marco Pozzetto s tržaške univerze govoril o ustvarjalnost
velikega kraškega arhitekta Max Fabianija. Pozzetta, ki je got°v. med najboljšimi poznavalci Fabian1 jevega življenja in dela, bosta stavila arhitekt Boi co in kritik Da nelutti.
Naši izletniki dospeli v ZDA
Iz New Yorka se je včeraj j a rito skupina 33 naših bralcev, ki predvčerajšnjim odpotovali v "P ' Izletniki, ki potujejo pod okrllJ®	,
izleta Primorskega dnevnika sP° . čajo, da so srečno prispeli in daJ vse v najboljšem redu. Po 'to1 New Yorka bodo odpotovali se: Florido, prihodnjo sredo pa se D vrnili v Trst.
Včeraj na tržaški univerzi
PREDAVANJE PROF. SCHAERFA 0 STVARNI JEDRSKI NEVARNOSTI
Včeraj so študenti znanstvene fakultete tržaške univerze priredili v konferenčni dvorani inštituta za botaniko zanimivo predavanje na temo: »Jedrsko orožje«, ki spada v sklop predavanj, ki ga ta teden prireja univerzitetni odbor za mir. Predaval je Prof. Carlo Schaerf z rimske univer-z°, ki je eden izmed največjih italijanskih poznavalcev svetovnega jedrskega problema, saj je med drugim ravnatelj mednarodne šole o razorožitvi in raziskavi o vojnah, napisal P^ je tudi znano knjigo o informiranju jedrske nevarnosti z naslovom »Razorožitev in nadzorstvo«.
Schaerf, ki ga je polni dvorani študentov predstavil ravnatelj znanstvenega inštituta tržaške univerze prof. Costa, je svoje predavanje razdelil na tri dele, v katerih je nazorno ter brez govorniških zanosov opisal vsestransko svetovno jedrsko stvarnost. v prvem delu predavanja je v bistvu razložil glavna načela nastanka jedrske energije, nato pa je zbrani publiki nakazal tisto, kar je bilo do še Pred kratkim skrivnost — kako se namreč zgradi atomska bomba!
. v drugem delu svojega predavanja Jc Prof. Carlo Schaerf nakazal možne Posledice atomske vojne, torèj tretje svetovne vojne, ki nikakor ne bi bila zadnja, saj bi človeški rod po njej Preživel, vendar pa bi po njegovih računih umrlo kakih 130 milijonov Rusov, 140 milijonov Amerikancev in »samo« 100 milijonov Evropejcev. Toda le pod pogojem, da bi se taka vojna končala v trenutku, ko bi se sprotna! Schaerf je nato ironiziral nad »usodnim zgodovinskim trenutkom«, v katerem se je ameriški predsednik 1 ruman odločil, da naj se odvržeta atomski bombi na Hirošimo in Nagasaki, in ne na Kyoto, saj bi vendar s tem mestom uničili tudi njegov zgodovinski pomen! Kakšna tenkočutnost!
V tretjem delu svojega izvajanja je ochaerf razložil svoje »čisto osebne« Pbglode na nebrzdan oboroževalni boj nied obema največjima svetovnima velesilama. Sam namreč predlaga, da naj bi ali Amerikanci ali pa Sovjeti zmanjšali svoj jedrski potencial za 10 odstotkov, saj bi po svojih dialektičen trditvah nasprotniki bili vseeno Jedrsko močnejši, temu zgledu pa bi toorala nujno slediti druga velesila. Nekoliko san jaška in utopična rešitev, k' Pa čudežno temelji na stvarnih Podatkih, saj so številke varljive in
goljufive in vsaka od obeh velesil lahko namreč dokaže drugi, da jo ta pač v jedrskem potencialu nadkrili, to pa je pretveza za še nadaljnje oboroževanje, za katerega se je izkazalo, da ga noče pravzaprav nihče, (dj)
• Odbor XXII. oktobra vabi občane, da se udeležijo samoupravnega referenduma o evroizstrelkih in oddajo svoj glas na volišču, ki bo odprto do sobote na Trgu Goldoni, in sicer od 8. do 20. ure.
Zanimiva modna revija v deželnem centru za rehabilitacijo mastektomije
Modne revije niso v tem času nič kaj posebnega, saj potekajo v vseh večjih mestih tu pri nas, pa tudi v drugih državah. Modna revija pa, ki smo si jo sinočj ogledali v Trstu, je vse nekaj drugega, tako zaradi njenih organizatork, kot tudi zaradi ambienta, v katerem se je odvijala.
t
Gre namreč za modno revijo, ki so jo pripravile članice deželnega centra za rehabilitacijo žensk, ki so imele operacijo na prsih in ki deluje že kakih pet let v Trstu v Ul. Ferraris 2. Več kot 700 članic šteje omenjeni center, ki ga vodi več strokovno usposobljenih žensk, nekatere od teh imajo tečaje za šivanje, krojenje, za risanje in slikanje, druge pa vodijo tečaje terapije tako v samem krožku, enkrat na teden pa tudi v pokritem bazenu. Tu se torej ženske med seboj srečajo, pogovarjajo o svojih problemih, istočasno pa se s primemo zdravstveno terapijo usposabljajo za povsem normalno življenje, brez velikih kompleksov, ki jih sicer takšni operacijski posegi prav gotovo zapuščajo v ženski psihi.
To je že drugo leto, ko so najbolj aktivne članice centra, pod strokovnim vodstvom učiteljic za krojenje, šivanje in risanje, pripravile modno revijo in bile tudi same manekenke
za modele, ki so jih izdelale. Če u-poštevamo, da večina žensk prej ni znala šivati, da se ni ukvarjala s slikarstvom, da je pravzaprav živela samo v svojem družinskem krogu, po operaciji pa se morda celo zaprla vase in se hotela odmakniti aktivnemu udejstvovanju, potem lahko razumemo, kako pomembno in za njen lastni občutek koristno je bilo nastopanje na reviji, ki so si jo ogledale v glavnem tudi redne članice omenjenega centra.
Bila je to modna revija v pravem smislu besede, saj smo videli modele za jutranja in dopoldanska opravila, pa popoldanske obleke, kostume in bluze in seveda še večerna oblačila. Vse obleke so bile last članic - manekenk, torej niso bile v prodaji. So pa organizatorke še posebej poudarile, da so na razpolago vsem, ki bi se hotele vključiti v tečaje za krojenje in šivanje.
Poglavje zase je bil prikaz kopalnih oblek, ki jih izdeluje posebna tovarna iz Brannenburga v Zahodni Nemčiji. Izdelani so bili tako precizno, da se je vsaka od improviziranih manekenk v njih dobro počutila. No, vse se je zaključilo s čašo čaja in s pecivom, ki so ga prijazne organizatorke ponudile vsem udeleženkam.
Izvedeli smo še, da imajo ženske v tem centru razna predavanja, koncerte in druga srečanja, da delajo tudi skupne izlete in da skušajo nasploh živeti kar najbolj normalno življenje. Videti je bilo, da jim to uspe.
Sovjetski tenorist jutri v SKD Barkovlje
Jutri zvečer bo solist gledališča Bolso], tenorist Georgij Selesnev, priredil za člane in prijatelje Združenja Italija SZ večer operne glasbe. Pri klavirju ga bo spremljala Nataša Kerševan. Večer bo na sedežu SKD Barkovlje v' Ul. Cerreto 12 z začetkom ok 20.30.
Seja odbora PSI
Na sedežu tržaške federacije PSI se bo drevi ob 19.30 sestal pokrajinski odbor ob navzočnosti sekcijskih tajnikov, občinskih in pokrajinskih svetovalcev in socialističnih sindikalistov. Govor bo o pogajanjih za sestavo novih odborov na tržaški občini in pokrajini.
Pester in bogat spored ricmanjskega tedna
Nastop dua Kuret-Godnič in mladinskega zbora GM
Prireditve ob ricmanjskem tednu se uspešno nadaljujejo. V torek je bil na vrsti »komorni večer«, na katerem sta nastopila Igor Kuret z violino in Klavdij Godnič pri klavirju (na sliki). Mlada glasbenika sta zelo dobro in učinkovito izvedla zelo zahtevno Tartinijevo Sonato v g molu za violino in klavir. Nato je Igor Kuret z velikim čustvom in ubranostjo zaigral nekaj skladb J. S. Bacha za volino solo, za zaključek pa sta spet oba skupaj podala Koncert št. 1 v a-molu za violino in klavir, ki ga je uglasbil J. S. Bach. Navzoči so bili s koncertom zelo zadovoljni ter nagradili naša mlada ìconcertista z dolgotrajnim aplavzom.
Sinoči pa je v Ricmanjih nastopil mladinski mešani zbor Glasbene matice, ki ga vodi Stojan Kuret, z zelo zahtevnim sporedom. Mladi pevci so predstavili zborovsko literaturo številnih evropskih klasikov, med njimi skladbe Codalyja, Certona, Hindemitha, Stravinskega in Bardasa. Od slovenskih avtorjev pa so v spored, ki ga je napovedovala Damjana Kralj, uvrstili Gallusa Adamiča, dve skladbi Brede Ščekove, pesmi tržaških rojakov Merkuja in Vrabca in nekaj slovenskih ljudskih priredb. Koncertu je sledilo številno občinstvo, ki je od nastopa mladih pevcev odneslo lep vtis.
Danes večer šansonov in kitare
Med letošnje novosti in glavne privlačnosti ricmanjskega kulturnega tedna spada prav gotovo večer šansonov in kitare, ki je na vrsti drevi.
Večer se ponaša z imeni kot sta Bojan Adamič, torej eden od stebrov slovenske lahke glasbe, ki je pred leti dosegel velike uspehe po celem svetu, in Meri Avsenak. Bojan Adamič je avtor glasbe vseh šansonov in seveda spremlja pevko Avsenakovo pri klavirju. V ansamblu igrajo še Djuro Pen-zeš - bas kitara, ki sodeluje pri raznih ansamblih, pri plesnem ansamblu RT V Ljubljana, pa tudi pri snemanjih na radiu, za filme in podobno; bobne igra Dušan Popovič, ki je tudi bil član mnogih ansamblov, trenutno igra v »Naslovni strani«, sodeloval pa je dolga ata pri ljubljanskem jazz festivalu.
Za drugi del sporeda skrbi kitarist Vladimir Makuc, ki spada med najbolj nadarjene kitariste iz šole prof. Ljud mila Rusa. Makuc, za katerega bi bilo težko navesti kje povsod nastopa, igra akustično - špansko kitaro. Rad izvaja španske avtorje, seveda se pa ne o-mejuje samo na te.
Šansone gojijo pravzaprav vsi narodi, čeprav se vedno ne imenujejo tako. Razlikujejo se po melodični strukturi, na kateri slonijo, lahko pa tudi po vsebini ali načinu, kako so prika zani. Pri šansonih je vsebina navadno zelo važna in ji je glasba nekoliko podrejena. Skupina bo drevi predstavila ob glasbi Bojana Adamiča tekste znanih slovenskih pesnikov, kot so Branko
V trčenju lokomotive ranjen 28-letni strojevodja
Šomen, Dušan Bižal, Ervin Fritz, Franček Rudolf, Janez Menart.
Pripravlja se torej poslastica za ljubitelje lahke glasbe, vendar tudi za tiste, ki so jim pri srcu slovenska poezija ali novosti sploh (nak)
Sklepi občinskega odbora
Tržaški občinski odbor je na svoji zadnji seji sprejel vrsto upravnih sklepov, o katerih se bo moral sedaj izreči občinski svet. Prvi sklep zadeva preosnovo paviljona F bivše psihiatrične bolnišnice pri Sv. Ivanu, v katerem bodo uredili scenografski laboratorij gledališča Verdi. V ta namen bodo nakazali 160 milijonov lir. Sklenjeno je bilo tudi, da se dodeli 38 milijonov lir za ureditev in vzdrževanje mestnih vodnjakov, 120 milijonov lir za postavitev nove kuhinje in pralnice v domu za onemogle Serena ter 31 milijonov lir za vključevanje handikapiranih v delovni proces.
Meglena bodočnost Tržaškega Lloyda
Četudi bi se razmere v svetovnem tovornem prometu po morju takoj izboljšale, bi jim Tržaški Lloyd z drugimi poldržavnimi plovnimi družbami ne bil kos, ker so ladje drage in močno vplivajo na letne amortizacijske stroške. Vsekakor je potreben smotrn srednjeročni program za ponoven razmah tržaške plovne družbe.
Železniška nesreča
V bližini openske železniške postaje. Pri odcepu enotirne proge, ki skozi j sto pelje v tržaško pristanišče, se včeraj zjutraj nekaj pred deseto rfP Pripetila železniška nesreča, v kari je bil ranjen strojevodja. Iz še /Pojasnjenih raz ogov je namreč di-n?,	. lokomotiva, ki je vlekla 13
P 'aznih tovornih vagonov, med red-Sj,m manevrom na slepem tiru z vso i ° trčila v železni drog, ki označuje nec proge. Mrtvi tek lokomotive je
trajal več sto metrov, pred si’ovitim trčenjem je stroj porušil drog električne napeljave in poškodoval kar približno štiristo metrov žice, zatem se je dobesedno dvignil ter se zaril v zemeljski nasip nad progo.
Pri trčenju so se nekateri vagoni močno nagnili proti mednarodni progi Trst - Ljubljana, ki so jo organi državnih žeieznic takoj iz previdnosti zaprli za promet, mednarodne vlake za in iz Jugoslavije pa so preusmeriti
pri openski postaji
na staro postajo pri Sv. Andreju. Materialna škoda je zelo velika, železniški promet na redni progi proti Trstu pa je lahko redno stekel le pri-bižno ob 17. uri, ko so železničarji spet postavili na tire poškodovano lokomotivo.
Kot smo omenili v začetku je bil v nesreči ranjen 28-letni strojevodja Fabrizio Meneghel, doma iz Palmanove, a stanujoč v kraju San Giorgio di No-garo v videmski pokrajini. Pri trčenju se je Meneghel! močno udaril v razne dele telesa. Sprejeti so ga na ortopedskem oddelku glavne bolnice, kjer bo ozdravel v približno dvajsetih dneh. Vzrokov nesreče niso še ugotovili, domnevajo pa, da so dizelski lokomotivi odpovedale zavore, ne izključujejo pa možnosti, da je strojevodjo zajela nenadna slabost in da je zaradi tega izgubil nadzorstvo nad težkim strojem.
Policija prijavila lastnika disko-kluba
Policija je včeraj ■ prijavila sodišču 39-letnega Gcnnara De Si mone ja in njegovo 30-lctno ženo Milko Vuketič,
ki sta lastnika disko-kluba »Princep's club« v Ul. Junker 2. Policija ju obtožuje, da nista ime'a ustreznega dovoljenja za vodenje plesne dvorane, v katero sta poleg tega prepuščala dosti več ljudi, kot predvideva pravilnik tržaške kvesture.
Avtomobil zbil mlado študentko
Na nevrokirurškem oddelku glavne bolnice so včeraj popoldne sprejeli 20-letno študentko Loano Petrocelli, doma iz Ul. D'Azeglio 19. Delce je prečkalo Miramarski drevored, ko jo je na prehodu za pešce zbil ford tau-nus, ki ga je upravljal 53-letni Claudio Ghez, stanujoč v Ul. Ti mi gnano 52. Petrocelli je va, ki se je močno udari’a «v glavo, bo okrevala v približno 20 dneh.
• V Ul. Montasio so začasno uvedli enosmerno vožnjo ker so v teku pripravljalna dela za gradnjo hitre ceste. Iz istega razloga bodo uvedli omejitev hitrosti na 30 kfn na uro v Ul. Alpi Giulie.
Tako je naglasil pooblaščeni upravitelj Tržaškega Lloyda dr. Colonello .med včerajšnjim sestankom s člani VIL stalne komisije deželnega sveta (prevozi, promet, turizem), ki so poudariti nujo, da ostane vloga tržaškega podjetja neokrnjena. Pripomnili so še, da je potreben širši načrt o razvoju državnega trgovskega ladjevja, ki mora biti povezan z ustreznim programom za ladjedelništvo.
I	Po dolgi bolezni nas je za-
pustil naš predragi mož, oče, nono in brat
Anton Bandi
Pogreb bo jutri, 16. t.m., ob 13. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v dolinsko cerkev.
Žalostno vest sporočajo: žena, sinova in hčerki z družinami, vnuki, sestra ter drugo sorodstvo.
Prebeneg, Trst, Dolina, Bol junec, 15. marca 1984
Razgovor s kulturnimi društvi s Tržaškega
Srečanje o poročanju dnevnika
Uredništvo našega dnevnika se je v torek zvečer srečalo s predstavniki kulturnih društev in skupin s Tržaškega. Na sestanku je tekla beseda o vlogi in seveda v prvi vrsti o poročanju Primorskega dnevnika o življenju, dejavnosti in tudi o težavah, s katerimi se vsakodnevno srečujejo naša društva. Prišle so na dan pripombe in tudi kritike do našega poročanja, pa tudi zelo koristni nasveti, ki so še kako dragoceni pri našem vsakdanjem delu. Torkovega sestanka so se udeležili tudi zastopniki Zveze slovenskih kulturnih društev.
SKD SLAVEC	RICMANJE
3. RICMANJSKI TEDEN
DANES, 15. t.m., ob 20. uri v prireditveni dvorani večer slovenskih šansonov in kitare, igra ansambel BOJAN ADAMIČ iz Ljubljane, solo kitara VLADIMIR MAKUC, poje MERI AVSENAK.
V TRSTU
KULTURNI DOM
Edward Albee
GOSPA IZ DUBUOUA
V soboto, 17. marca, ob 19.30
gledališča
AVDITORIJ
V	petek, 23., soboto, 24., torek, 27., in sredo, 28. marca, ob 11. uri baletna predstava »Pravljica o Ostržku«. Vstopnina 500 lir. Vstopnice so na prodaj pri blagajni gledališča (tel. 631-948), vsak dan razen ob ponedeljkih.
ROSSETTI
Danes, 15. t.m., ob 20.30, red četrtek, bo v gledališču Rossetti gostovala gledališka skupina Teatro Eliseo z delom L. Pi randella »Non si sa come«. Režiser: Gabriele Lavia. V abotltnaju odrezek št. 8.
VERDI
Danes, 15. marca, ob 20. uri osma predstava opere M. Musorgskega: »Ho-vanščina«. Dirigent B. Podic, režiser M. Sablič; red H/B.
V	mali dvorani gledališča Verdi so spet na sporedu koncerti komornega ansambla, ki ga vodi Saverio Zannerini. Koncerti so namenjeni šolam, ki lahko rezervirajo po tel. 631-948.
CANKARJEV DOM - Ljubljana
Mala dvorana
Do 26. marca vsak ponedeljek in četrtek ob 18. in 20. uri: Retrospektiva filmov Franceta Štiglica.
Velika dvorana
Jutri, 16. marca, ob 19.30: Simfonični orkester Slov. filharmonije.
Izredna koncerta simfoničnega orkestra Slov. filharmonije z I. Pogoreličem, ki sta odpadla 6. in 7. januarja, bosta 24. in 25. marca ob 20. uri.
Velika sprejemna dvorana
Danes, 15., in 17. t.m.: Modni bazar.
PRIMORSKO DRAMSKO
GLEDALIŠČE
Danes, 15. t.m., ob 20. uri: S. O’Ca-sey »Pravljica za lahko noč«. Premiera v gledališki dvorani v Solkanu.
kino
La Cappella Underground 18.00, 20.00 in 22.00 »Jimmy Dean, Jimmy Dean«. Režija Robert Altman.
Maxivideo 18.30 — 21.00 »Video rock«. David Bowie, Soft Celi, Gary Numan. Ariston Zaprto. Jutri:	17.00 — 22.00
»Bianca«. Režija Nanni Moretti.
Eden 16.00 — 22.00 »La chiave«. S. San-drelli. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Fenice 15.30 — 22.15 »Don Camillo«. T. Hill.
Nazionale Dvorana št. 1 15.30 — 22.15 »Fox trot«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Dvorana št. 2 15.45 — 22.00 »Furyo«. Prepovedan mladini pod 14. letom. Dvorana št. 3 15.30 — 22.00 »Cuyo«. Prepovedan mladini pod 14. letom. Grattacielo 16.30 — 22.15 »Essere o non essere«. Režija M. Brooks.
Mignon 17.00 — 22.15 »I guerrieri della notte«. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Capitol 16.30 »II console onorario«. R. Gere.
Aurora 16.30 »Vibrazione erotica«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Moderno 18.00 — 22.00 »War games«. Vittorio Veneto 16.00 — 22.00 »II bersaglio«. Alain Delon in Catherine De-neuve.
Lumiere 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Montenegro tango«. Režija : Dušan Maka-vejev. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Radio 15.30 — 21.30 »II mondo perverso di Beatrice«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Alcione 16.00 — 22.00 »I cacciatori del cobra d'oro«.
Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij
KD Kraški dom organizira koncert godbe na pihala Prosek - Kontovel v nedeljo, 18. t.m., ob 17.30 v občinski telovadnici v Repnu.
Zveza slovenskih kulturnih društev obvešča, da deluje njena pisarna po novem urniku, in sicer: dopoldne vsak delavnik od 8.30 do 12.30, popoldne pa ob ponedeljkih, sredah in petkih od 14.30 do 17. ure, ob torkih in četrtkih pa od 14.30 do 19.30.
KD Ivan Cankar - M. čuk in A. Mcr-molja: »Prešeren na obisku«. Danes, 15. marca, ob 20.30 v dvorani v UJ. Mon-tecchi 6.
NAROČNINA ZA PRIMORSKI DNEVNIK ZA LETO 1984
CELOLETNA.................. 75.500	lir
POLLETNA .................. 54.500	lir	•
MESEČNA.................... 10.000	lir
Celoletna naročnina za PRIMORSKI DNEVNIK 75.000 lir + 500 lir kolka velia za tiste, ki |o poravnajo do 31. marca. Po tem datumu bo celoletna naročnina znašalo 120.000 lir + 500 lir kolka.
Vsem naročnikom bomo še naprel nudili brezplačno MALE OGLASE In ČESTITKE.
včeraj-danes
Danes, ČETRTEK, 15. marca KLEMEN
Sonce vzide ob 6.17 in zatone ob 18.11 — Dolžina dneva 11.54 — Luna vzide ob 15.35 in zatone ob 5.39.
Jutri, PETEK, 16. marca
HILARIJ, GORIŠKI PATRON
Vreme včeraj : temperatura zraka 10 stopinj, zračni tlak 1020,4 mb pada, veter severovzhodnik 8 km na uro, vlaga 52-odstotna, nebo jasno s slabo vidljivostjo. morje skoraj mimo, temperatura morja 7,3 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Daniele Purich, Ivana Gantar, Sara Digiovanni, Fabio Maržam
UMRLI SO: 7l-letni Antonio Bandi, 83-letna Giovanna Peciar, 45-letna Erminia Trovato por. Zupi, 84-letna Teresa Corona vd. Bordon, 64-letna Maria Radovani por. Gherba, 65-letna Maria Fucic por. Dvornicich, 55-letni Giorgio Spadaro, 82-letna Bianca Squartini vd. de Marco, 79-letna Sofia Cobalti por. Fratte, 88-letna Gisella Koemer vd. Giacomelli, 92-letna Libera Baschiera vd. Cante, 91-letna Amalia Kumar vd. D’Ambra, 87-letna Luigia Pierina Zotti vd. Milocco, 95-letni Antonio Ragusin, 53-letna Emma Berteli por. Di Gallo.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Ul. Settefontane 39, Trg Unità 4, Ul. Commerciale 26, Trg 25. aprila 6, Fernetiči, Milje (Lungomare Venezia 3).
(od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30)
Drevored XX. septembra 4, Ul. Bernini 4.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Drevored XX. septembra 4, Ul. Bernini 4, Fernetiči, Milje (Lungomare Venezia 3).
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure ln praznična od 8. do 20. ure.
LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124, Bazovica: tel. 226-165, Opčine: tel. 211-001, Zgonik: tel. 225-596, Nabrežina: tel. 200-121, Sesljan: tel. 209-197.
čestitke
Danes praznuje rojstni dan RENZO MILIČ. Vse najboljše in da bi bil vedno tako nasmejan mu želita Sonja in Boris.
Danes bo IRINA SANCIN ugasnila 4 svečke. Ob tej priliki le dve besedi »Bodi srečna«, a z željo eno »Sreča bodi večna«. To ti iz srca želijo tata, mama in Peter.
Danes praznuje v Repnu 60. rojstni dan ANGELA RAVBAR. Vse najboljše in izpolnitev vseh želja ji želijo mož Stano, sin Branko z družino ter hčeri Nadja in Marija z družino.
prispevki
Ob priliki praznika žena v Domu Mangart in prijetnem presenečenju daruje Ema Kerševan 20.000 lir za SPDT.
Ob obletnici smrti dragih staršev Ivana in Alojzije Zobec daruje hči Olga z družino 10.000 lir za PD Slovenec in
10.000	lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz Boršta in Zabrežca.
-V spomin na Ivana in Alojzijo Zobec daruje prijatelj 20.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz Boršta in Zabrežca.
V	spomin na Alfonza Čača daruje sestra Marija Miklavec vd. Kette 50.000 lir za Dijaško matico.
V	spomin na Giorgia Rebulo daruje Milka Daneu 20.000 lir za Godbeno društvo Prosek.
V	spomin na Giorgia Rebulo daruje Vinko Furlan 10.000 lir za Godbeno društvo Prosek.
V	počastitev spomina Jurija Rebule daruje Lidija Kapun 30.000 lir za KD Prosek - Kontovel.
V	počastitev spomina Guglielma Tortola darujeta družina Ostrouška in Olga
15.000	lir za Skupnost družina Opčine in 15.000 Ur za KD Vesna iz Križa.
V	spomin na Danila žagarja daruje Srečko Grgič 10.000 lir za KD Slovan.
Namesto cvetja na grob Giorgia Rebule daruje GiuUo Gulič 50.000 lir za ŠD Kontovel.
menjalnica
14. 3. 84
Ameriški dolar............... 1.570.—
Kanadski dolar................ 1.230.—
Švicarski frank............... 747.—
Danska krona.................. 166.—
Norveška krona............... 211.—
Švedska krona.................... 204.—
Holandski fiorini................ 547.—
Francoski frank............... 198.—
Belgijski frank................... 26.—
Funt šterUng................... 2.320.—
Irski šterUng.................. 1.870,—
Nemška marka..................... 618,—
Avstrijski šiling............. 87 —
Portugalski eskudo................ 11.—
Japonski jen....................... 6.—
španska pezeta.................... 10.—
Avstralski dolar............. 1.425.—
Grška drahma ................ 11 —
Debeli dinar..................... 11.50
Mali dinar....................... 11.25
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
s. P. A.
THST - ULICA F. FILZI 1Q - ’ t*^?
Beli vlak za Trbiž
Tudi vnedeljo, 18. marca bo v Trbiž vozil beli vlak za ljubitelje zimskega športa. Tako je sklenilo vodstvo železnic upoštevajoč veliko povpraševanje javnosti.
razna obvestila
KRUT - Krožek za rekreacijsko udejstvovanje na Tržaškem obvešča vse, ki so se prijavili za plavanje v Strunjanu, da je odhod avtobusa danes, 15. t.m., ob 14.30 s Trga Perugino.
Glasbena matica vabi na nastop svojih gojencev, ki bo danes, 15. marca, ob 18. uri v Gallusovi dvorani, Ul. R. Manna 29.
koncerti
V mali dvorani gledališča Verdi se
prihodnjo nedeljo ponovno pričnejo »nedeljski koncerti«. Nastopil bo komorni orkester gledališča Verdi pod vodstvom Severina Zannerinija v sodelovanju s solisti Alessandrom Bonellijem (oboa), Gilbertom Grassijem (fagot), Igorjem Dražilom (violina) in Lucianom Giovino (oboa). Na sporedu Telemannove, Vivaldijeve in Bachove skladbe. Vstopnice pri blagajni gledaUšča.
razstave
. V soboto, 17. t.m., ob 18. uri bodo v galeriji N. Bassanese na Trgu Giotti 8, I. nadstr., odprli razstavo sUkarja Uga Carrege.
V	galeriji Cartesius je odprta razstava slikarja Eura Sponde.
V	TK galeriji - Ul. sv. Frančiška 20 je odprta samostojna razstava Božidarja Jakca.
Za zaščito vaših zgradb podjetje
ZANUSSO SILVANO
Castelfranco Veneto
izvaja plastične zidne obloge, pleskanje, izolacije teras in popravi«. Garancija 15 let. Možnost ogleda že opravljenih del na Krasu. Telefonirajte ob večernih urah na 0423/492386.
mali oglasi
PRODAM BMW 316, letnik 1979, bele barve v dobrem stanju. Tel. na št. 040/232-295.
V	NAJEM oddam trisobno stanovanje: jedilnica, kuhinja, soba in kopalnica. Tel. 040/299-285.
OSMICO je odprl Karlo Sancin iz Loga. Toči belo in črno vino.
PODJETJE s sedežem v Gorici išče knjigovodkinjo, po možnosti s prakso. Zainteresirane naj pošljejo pismeno prošnjo na uredništvo Primorskega dnevnika v Gorici (Ul. 24. maja 1) pod šifro »Knjigovodkinja«.
V	SKEDNJU je naprodaj prijetno majhno stanovanje, primemo za mlad par: soba, dnevna soba, majhna kuhinja, kopalnica in garaža. Za informacije tel. 040/224-426.
15-LETNI FANT išče kakršnokoli zaposlitev kot vajenec. Tel. 040/220-488.
KUPIM voz za drva. Telefonirati na št. 227-240.
OSMICO je odprl Mirko Bandi iz Doline 110. Toči belo in črno vino. Vabljeni !
OSMICO je odprl Ivan Antonič - Ce-rovlje 34. Toči črno in belo vino.
TRIČLANSKA DRUŽINA išče nujno dvosobno stanovanje na kraški planoti. Ponudbe na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika - Ul. Montecchi 6, 34137 Trst - pod šifro »Tričlanska družina«.
UVOZNO - IZVOZNO podjetje v Gorici išče izkušenega trgovskega potnika z znanjem slovenščine, srbohrvaščine in italijanščine. Ponudbe poslati na u-pravo Primorskega dnevnika v Gorici. Drevored 24 maggio 1.
V	GORICI iščem v najem mini stanovanje po možnosti opremljeno. Telefonirati od 19. do 20. ure na štev. 0481/882281.
KMETIJSKI kombinat Grudina prodaja prašiče za rejo in koline. Dostavljamo tudi na dom, štradalta pri Rupi - občina Sovodnje - tel. 0481/882-343.
PRODAM rabljeno kombinirko za obdelavo lesa v odličnem stanju (cirku-larka in rezkalka). Telefonirati na št. 226-283.
KRZNA — JOPE — NAŠITKI
PELLICCERIA CERVO
Trst, Drev. XX. septembra 16 Telefon: 796-301
PELLICCERIA ALBERTI
Ulica delle Torri 2
Priporočeni trgovini za vaše nakupe.
SAMOPOSTREŽNA TRGOVINA »DESPAR«
G. Pontari & C.
Vam nudi vsak teden posebne ponudbe
OPČINE . Narodna 63 - Tel. 212-197
e
ENTE NAZIONALE PER L’ENERGIA ELETTRICA DRŽAVNA USTANOVA ZA ELEKTRIČNO ENERGIJO
Roma — Via G. B. Martini 3
OBVESTILO LASTNIKOM OBVEZNIC
OBVEZNIŠKA POSOJILA S ŠESTMESEČNIMI OVREDNOTENIMI OBRESTMI IN POVIŠANJI GLAVNICE
Sporočamo, da sta v smislu pravilnikov spodaj navedenih posojil, vrednost kupona in povišek kapitala v izplačilu sledeča:
	Izplačljiv kupon 1.10.1984	Povišek	kapitala
POSOJILO		6-mesečna razlika 1.10.1983 31.3.1984	Skupna vrednost dne 1.4.1984
1977-1984 ovrednoteno I. emisija (GALILEI)		+ 3,517%	+ 47,464%
1977-1984 ovrednoteno II. emisija (KELVIN)	8,50%	+ 3,517%	+ 45,272%
		6-mesečna razlika 1.4.1984 30.9.1984	Skupna vrednost dne 1.10.1984
1982-1989 ovrednoteno IV. emisija (GILBERT)	8,00%	— 0,139%	+ 2,869%
1983-1990 ovrednoteno 11. emisija (ARTOM)	7,85%	+ 0,861%	+ 4,17%
Podrobnejše obrazložitve zgoraj navedenih vrednosti so objavlie ne v Uradnem listu.
______jenska in njena stvarnost_
Poslanica jugoslovanskih žensk ob osmem marcu
radiotelevizija
ITALIJANSKA
Osmi marec je sicer že za nami, vendar pa se vrsta proslav ob mednarodnem dnevu žensk še ni iztekla. Že pred časom smo poudarili, da je bila osrednja tema proslav zavzemanje za mir in za razorožitev. Posebej smo seveda omenili le pobude, do katerih je prišlo v Italiji ter še bežno stališča žensk držav Evropske gospodarske skupnosti. Prav pa je, da Podčrtamo izrecno tudi poslanico jugoslovanskih žensk, ki so jo ob osmem marcu poslale sekretariatu konference o ukrepih za krepitev zaupanja, varnosti in razorožitve v Evropi.
Poziv je seveda naslovljen na stockholmsko konferenco in tudi na vse države udeleženke, ki razpravljajo o razorožitvi in krepitvi varnosti v mednarodnih odnosih; izdelala pa ga je Konferenca za vprašanja družbenega položaja žensk Jugoslavije. »Ko ženske socialistične, samoupravne in neuvrščene Jugoslavije letos obeležujejo 8. marec — mednarodni dan žensk zavedajoč se zelo težavnega in napetega mednarodnega položaja, vse hujše oboroževalne tekme in zaradi tega očitne ogroženosti evropske varnosti in miru, pozdravljamo zbor v Stockholmu in podpiramo vse tiste, fci iščejo rešitve za boljši duh sodelovanja, za zaupanje med narodi in državami, za popuščanje napetosti a Tako se začenja dokument jugoslovanskih žensk, ki takoj nato ugotavljajo, da človeštvo že skoraj 40 let živi brez svetovne vojne in da smo zaradi ustvarjalnega dela in miru pri-('1‘ velikanskih dosežkov človeškega uma, domišljije in rok. Že smo vstopili v jedrsko obdobje, vendar pa se ledrska energija namesto v miroljub-
ne namene vse več uporablja za izdelovanje atomskega orožja in za tekmovanje velikih sil. Zato, pravi poslanica jugoslovanskih žensk, se ljudje upravičeno sprašujejo, če bodo naši in naslednji rodovi neprestano živeli v strahu pred vojno, ki bi pomenila tudi konec naše civilizacije.
K dodatni napetosti med državami, podčrtuje pismo, je prispevalo tudi poslabšanje svetovnega ekonomskega položaja. Vendar pa se še vedno več govori o problemih razvoja, kakor pa se praktično dela za vzpostavitev nove mednarodne ekonomske ureditve. Industrijsko in tehnološko revolucijo, menijo jugoslovanske ženske, bi bilo bolje izkoriščati za humanizacijo življenja kakor pa za nevarna tekmovanja. Kljub vsemu pa so prepričane, da bo na konferenci prevladal zdrav razum in da bo dominiral duh sodelovanja in zaupanja.
Jugoslovanske ženske, zatrjuje nadalje dokument, so življenjsko zainteresirane za popuščanje mednarodne napetosti v Evropi; razumljivo pa je, da se še posebej zavzemajo, da bi Balkan in Sredozemlje postala coni miru in sodelovanja, območji brez jedrskega orožja. Prepričane so, da so vprašanja miru, varnosti in sodelovanja v Evropi neločljiv del svetovnega miru in varnosti ter da so neposredno povezana s sedanjimi dogajanji v Sredozemlju in na Bližnjem Vzhodu.
Svojo poslanico stockholmski mirovni konferenci so jugoslovanske ženske zaključile z željo, naj vojne ostanejo sence preteklosti in s pozivom na na daljnja prizadevanja za mir v Evropi in na svetu, (hip)
Prvi kanal
10.00	- 11.45 Televideo - pagine dimostrative
12.00	Dnevnik 1 - Kratke vesti
12.06 Pronto. . . Raffaella? opoldanski spektakel
13.30	Dnevnik
14.00	Pronto. . . Raffaella? - zadnji poziv
14.05	II mondo di Quark
15.00	Kronike
15.30	šola in vzgoja - Guido Gozzano
16.00	Cartoni magici
17.00	Dnevnik 1 - Kratke vesti
17.05	Forte fortissimo TV top
18.00	Tuttilibrj - knjižne informacije
18.30	Per favore non mangiate le margherite - TV film
19.00	Italia sera dogodki in osebnosti
19.40 Almanah in vremenske razmere
20.00	Dnevnik 1
20.30	Te lo do io il Brasile - 3. oddaja
21.45	Dnevnik
21.55 Africa dove - zapisj poti Alberta Mora vie
23.15 Artisti d’oggi: Ennio Calabria
23.45	Dnevnik in
Drugi kanal
10.00	- 11.45 Televideo
12.00	Che fai, mangi? Oddaja o prehrani
Ljubljana
8.50, 10.35, 16.50 TV v šoli 17.50 Poročila
17.55	Odprava zelenega zmaja - rešitev
18.25	Posavski obzornik
18.40	Čas, ki živi: Deseti brat
19.10	Risanka
19.24	TV in radio nocoj
19.26	Zrno do zrna 19.30 Dnevnik I
19.55	Vremenske razmere 20.00 Tednik
21.05 Borgijci - angleška nadaljevanka
21.56	Dnevnik II.
22.10	Retrospektiva domače TV drame - Cikel Staneta Severja
Zagreb
16.45	Videostrani 16.55 TV v šoli
17.40	Poročila
17.45	Smogovci - otroška oddaja 18.15 TV koledar
18.25	Kronika občine Split
18.45	Želeli ste - poglejte - poučno
zabavna oddaja 19.30 Dnevnik
20.00 Spektakel - politični magazin
CANALE 5
10.00	Come risparmiare sul riscaldamento
10.30	Alice - TV film
11.00	Rubrike
11.40 Help - glasbena igra 12.15 Bis - vodi Mike Bongiorno 12.45 D pranzo è servito - nagradna igra
13.25	Sentieri - nadaljevanka
14.25	General Hospital - TV film
15.25	Una vita da vivere - nadaljevanka
16.50	Hazzard - TV film
18.00	L’albero delle mele - TV film
18.30	Popcorn - glasbeni spektakel
19.00	Giorno per giorno - TV film
19.30	Zig zag - vodi Raimondo Via-nello
20.25	Superflash - nagradna igra
23.00	I Jefferson - TV film
23.30	Šport
RETEQUATTRO
9.00	Operazione sottoveste - TV film
9.30	Casa dolce casa - TV film
10.00	Chico	TV film
10.30	Fantasilandia.	TV film
11.30	I giorni di Brian - TV film
12.30	M’ama non m’ama - ponovitev
13.30	Maria Maria TV film
14.00	Magia - TV film
14.50	II gioco del pigiama - filmska komedija
17.20 Master, i dominatori del uni verso - risanke
17.50	La famiglia Bradford - TV film
18.50	Marron Glacé - TV film 20.25 1990 i guerrieri del Bronx -
film
22.30	A team - TV film
28.30	Šport 0.30 Film
ITALIA 1
8.30	Arrivano le spose - TV film
9.30	Pensando a te - filmska komedija
11.30	Phyllis - TV film
12.00	Gli eroi di Hogan - TV film
12.30	Strega per amore - TV film
13.00	Bim bum barn Risanke
14.00	Operazione ladro TV film
15.00	Harry 0’ - TV film
16.00	Bim bum barn Risanke
TELEVIZIJA
13.00	Dnevnik 2 - ob 13. uri
13.30	La duchessa di Duke Street 14.20 Tandem. . . in partenza - vest»
in radovednosti
14.30	Dnevnik 2 - flash
14.35	16.30 Tandem
16.30	Šola in vzgoja - adolescenza e linguaggio
17.00	- 18.30 Vediamoci sul due
17.35	Iz parlamenta
18.30	Športni dnevnik
18.40 Cuore e batticuore - TV film 19.45 Dnevnik 2
20.30	Mixer
21.50	Dnevnik 2 - večerne vesti
22.50	Dnevnik 2 - šport Ob koncu Dnevnik
Tretji kanal
10.00	- 11.45 Televideo
16.00	Šola in vzgoja arheologija
16.30	Giochi di composizione e scomposizione
17.00	Le mie prigioni - zgodovinska nadaljevanka
18.05	Sto mest Italije: Bari
18.25 L’orecchiocchio - glasbena oddaja
19.00	Dnevnik 3
19.30	Deželni program
80.05	Šola in vzgoja :».30 Starš
21.30	Dnevnik 3
22.05	Un bacio e una pistola - film 23.55 Rockoncerto - 4. del
21.05 Berači in sinovi - TV nadalje vanka
22.00	Dnevnik
Koper
14.00	in 16.30 Odprta meja
Danes bodo v oddaji Odprta meja tudi naslednje vesti :
TRST — Manifestacija CGIL TRST — Visoka šola za prevajalce SKEDENJ — Kulturna prireditev ob 8. marcu
OPČINE — Odprtje razstave Mladena Vrabiča
GRADEŽ — Presnavljanje odpadkov GORICA — študijske štipendije blagajne gradbincev
17.00	TVD novice 17.06 TV šola
17.30	Slovenski narodni plesi
18.(X) Ryan	serijski film
18.50	Risanke
19.30	TVD vse danes
19.50	Deset minut glasbe
20.00	Z nami pred kamero
20.30	Rumpole - serijski film 21.20 Turistični vodič
21.30	TVD nocoj
21.40 Videomix - glasbena oddaja
17.00	Vita da strega - TV film
17.40	Una famiglia americana - TV film
18.40	L’uomo da sei milioni di dollari - TV film
19.50 II mio amico Arnold - TV film 20.25 I camionisti - film
22.30	Be Bop a Lula - glasbeni spektakel
23.30	I due pompieri - film 1.15 Šport
TELEPADOVA
12.00	Movin’on - TV film
13.00	Risanke
14.00	Peyton Place - TV film
15.00	The 7th Avenue - TV film
16.00	TV film
17.00	Risanke
19.00	L'incredibile Hulk - TV film
20.00	Risanke
20.20 La ripetente fa l’occhiolino al preside - film
22.00	Charlie’s angels - TV film
23.00	Doc Eliot - TV film
24.00	Film
TRIVENETA
11.30	Sherlock Holmes TV film
12.00	Risanke
12.30	Horoskop
12.40	Ispettore Bluey - TV film
13.30	Risanke
14.00	Sport e brivido - dokumentarec
14.30	La sfida degli implacabili -film
16.00	Filmski program
16.30	TV film
17.30	Risanke
18.30	Parliamo di pesca rubrika
20.30	II campo dei maledetti - film
22.00	fl soffio del diavolo - TV film
22.30	Asta di tappeti
TELEFRIULI
13.30	Risanke
14.00	Anche i ricchi piangono - TV film
15.00	Un assassino per un testimone
- film
17.00	Space games
18.00	Risanke
18.30	Detective anni 30 - TV film
19.00	Dnevnik
19.30	Anche i ricchi piangono - TV. film
20.25 Film 22.15 Goal
23.30	Polizia militare - filmska komedija
RAMO
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 7.40 Pravljica; 8.10 Almanah: Trim za vsakogar; 8.45 Glasbena matineja ; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.00-11.20 Oddaja za drugo stopnjo osnovne šole; 11.30-13.00 Opoldanski zbornik: Beležka; 12.00 Zdravniški nasveti - Glasbeni potpuri; 13.20 - 17.00 Radijsko popoldne: Glasba po željah; 14.10 Otroški kotiček: »To je pa laž!«; 14.30 Pop - Magazin; 16.00 Na goriškem valu; 16.30 Tja in nazaj ; 17.10 Mi in glasba ; 18.00 Četrtkova srečanja; 18.30 Glasbene podobe: ljudski zvoki.
RADIO KOPER
(Slovenski program)
6.30, 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Otvoritev - glasba za dobro jutro - Jutranji koledar; 6.15 Vremenska napoved - Cestne razmere - EP - Objave; 6.45 Prometni servis - Napoved radij-
Ob 14.40 bomo predstavili novo premiero primorskega dramskega gledališča iz Nove Gorice »Pravljica za lahko noč«. Gre za komedijo irskega avtorja Deana O’Kasseya, ki se z odkrito ironijo spoprijema z moralo malomeščanskega sveta. Ob 17. uri pa bomo neposredno prenašali še zadnje polfinalno tekmovanje Upoma Primorska, ki bo v koprskem gledališču. Pomerile se bodo ekipe srednjih šol o-balnokraških občin.
skega in TV sporeda; 7.00 Zaključek;
13.00	Otvoritev Danes na valu Radia Koper - Glasba, zanimivosti, reportaže, koledar dogodkov; 13.35 Objave. kino spored, EP; 13.45 Glasbeni utrinki iz; zamejstva; 14.00 Oddaja brez naslova; 14.35 Objave, EP; 14.40 Zanimivosti, reportaže; 15.15 EP; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 16.45 Objave, EP; 17.00 Javna radijska oddaja iz Kopra : Kviz »Upoma Primorska«.
RADIO KOPER
(Italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 17.30 Radijski dnevnik; 6.00 Jutro ob glasbi; 7.00 Jutranja glasba ; 8.45 Su e zo per le contrade; 9.15 Casadei sonora; 9.32 Luciano vi dopisniki; 10.10 L’aquilone; 10.35 Vrtiljak; 11.00 Kirn, svet mladih; 11.30 Na prvi strani;
12.00	Glasba po željah; 14.00 Glasbeno popoldne; 14.00 Bazar jugoslovanske glasbe; 14.32 Popolari e dintorni;
15.00	L’aquilone - ponovitev; 16.00 Jugoslavija - vse o počitnicah in turizmu; 16.15 Edig Galletti; 18.00 Zaključek sporeda.
RADIO 1
7.00,	8.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 15.00, 19.00 Poročila; 6.00 - 9.00 Jutranja oddaja ; 9.00 Radio tudi mi;
11.00	Odprti prostor; 11.10 Io Claudio nadaljevanka ; 11.30 Top story -lahka glasba; 12.03 Via Asiago Tenda; 13.20 Karavana; 15.03 Radiouno za vsakogar; 16.00 Aktualnosti; 18.30 Lirični arhiv; 20.00 La sorpresa del signor Milberry - ponovitev; 20.25 Variete; 11.00 Danes tvoj glas; 23.05 Telefonski poziv.
LJUBLJANA
6.00,	6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00,
14.00	Poročila; 6.20 Rekreacija ; 6.45 Prometne informacije; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Druga jutranja kronika; 7.35 Prometne informacije; 7.50 Iz naših sporedov; 8.05 Radijska šola za višjo stopnjo; 8.35 Igraj kolce; 9.05 Glasbena matineja ; 10.05 Rezervirano za ... ; 11.05 Ali poznate? ; 11.35 Naše pesmi in plesi ; 12.00 Na današnji dan; 12.10 Znane melodije; 12.30 Kmetijski nasveti ; 12.40 Od vasi do vasi; 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov; 13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba; 13.30 Od melodije do melodije; 14.05 Za mlade radovedneže; 14.20 Koncert za mlade poslušalce; 14.45 Naš gost; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.10 Obvestila in zabavna glasba; 15.25 Minute za EP; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Obvestila in zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak; 17.00 Studio ob 17.00; 18.00 Z ansamblom Bratov Avsenik; 18.15 Jezikovni pogovori; 18.30 Nova posnetka za oboo in harfo; 18.55 Minute za EP;
19.00	Radijski dnevnik; 19.25 Obvestila in zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Minute z ansamblom Jožeta Privška ; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 21.00 Poročila; 21.05 Literarni večer - Ob 80-letnici rojstva Srečka Kosovela; 21.45 Lepe melodije; 22.00 Našim rojakom po svetu; 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini; 22.25 Iz naših sporedov; 22.30 Večerna podoknica; 23.05 Literarni nokturno - E-skimska balada o Šamanu in Sigvani; 23.15 Paleta popevk jugoslovanskih avtorjev ; 00.05 - 4.30 Nočni program. "
Natečaj italijanske RAI »Mladina srečuje Evropo«
Italijanska radiotelevizijska ustano-Va bo tudi letos v sodelovanju z Evropskim parlamentom in s komisijo EGS priredila natečaj »Mladina srečuje Evropo«. Natečaj bo vezan na radijsko oddajo »Europa ’84« (GR 3 ob četrtkih ob 19. uri) in na televizijsko oddajo Giorno D’Europa (Dan Evropi;) (RAI 2 ob sobotah ob 10. uri), od 1. aprila do 15. maja, to je v obdobju priprav na evropske volitve.
Pobudo bodo letos izvedli že tretjič, dosedanji uspehi pa so bili vsekakor spodbuda za ponoven razpis nateceli V prvih dveh letih je bilo udeležencev natečaja namreč kar 41.000 iz m evropskih držav. Kakih sto časopi-•*>v vSe Evrope je poročalo o tej po-oodi, zmagovalci pa so za nagrado o-Pravili vrsto študijskih potovanj, sejmarjev, srečanj itd.
Predlanskim in lansko leto so od u-•(,®?encev natečaja zahtevali, naj v «ahjanskem jeziku v 35 vrstah povejo svoje mnenje o kakem evropskem Problemu. Dejstvo, da je bilo torej Potrebno znanje italijanskega jezika Je seveda hudo omejevalo krog udeležencev, kljub temu pa je bila udeležba iz tujine znatna, tudi zato, ker sta ®s svojimi oddajami v italijanščini Pobudi pridružili angleška in nemška radijska ustanova.
rudi letos se bo natečaja lahko u-oeležila mladina med 14. in 25. le-starosti, ki obvlada italijanski je-Udeležba bo tokrat omejena na esoterico EGS in na obe državi, Špa-
nijo in Portugalsko, ki sta že zaprosili za vstop v evropsko skupnost. Tudi oblika natečaja bo tokrat drugačna, saj bo treba najprej izpolniti vprašalnik z desetimi vprašanji o evropski tematiki (nipr. kateri dve državi sta zaprosili za vstop v EGS, katere države sestavljajo Evropski parlament, ima EGS več prebivalcev kot SZ in ZDA itd.), ki bo dal sliko o poznavanju evropske tematike s strani mladine, nato pa bodo morali udeleženci natečaja v sintetični obliki - v desetih vrsticah napisati »vprašanje za Evropo«, torej navesti problem ali vrsto problemov, za rešitev katerih bi po njegovem mnenju Evropa lahko posegla. Odgovore bo treba poslati na rimski sedež RAI najkasneje do 15. maja, imena nagrajencev pa bodo sporočili najmanj teden dni pred evropskimi volitvami, ki bodo, kot znano, 17. junija.
Tudi nagrade so v glavnem «evropske«: potovanja s posebnim vlakom na otvoritveno zasedanje novega Evropskega parlamenta, potovanja v London in v druge evropske prestolnice, bivanje v Rimu itd.
Pobuda italijanske radiotelevizije je Vsekakor hvalevredna in lepo bi bilo, če bi naletela na odziv tudi med našimi dijaki, saj smo tudi mi sestavni del Evrope in se je, konec koncev, Evropski parlament že pobliže ukvarjal z manjšinsko problematiko, ki je nam tako zelo blizu.
(BBR)
L. Spacal — Kraška ograda
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
ZASEBNE POSTAJE
Klestenje javnih izdatkov za zdravstvo: zaprtje bolnišnic v Gradežu in Krminu
Več oddelkov naj bi prekinilo z delovanjem
Sekira, s katero je deželni odbornik za zdravstvo Renzulli oklestil javne izdatke za zdravstvene storitve v naši deželi, je najgloblje segla prav v goriški Krajevni zdravstveni enoti, kjer je v osnutku zakona za zdravstveni načrt v obdobju 1984/86 predvideno zaprtje bolnišnic v Gradežu in Krminu, poleg skrčenja števila postelj in nekaterih oddelkov v drugih bolnišnicah. Ukrep je bilo sicer pričakovati, saj so tudi sindikalne organizacije še pred dvema letoma opozarjale na neustrezno in negospodarno ureditev zdravstvenega sistema, še posebno pa bolnišnic, ki so med zdravstvenimi strukturami najdražje, čeprav v velikem 'številu primerov tudi nepotrebne (vsaj ne v takem obsegu), če na teritoriju dobro delujejo decentralizirane službe.
Poglejmo, kaj predvideva zakonski osnutek, o katerem se bo moral izreči deželni svet. V treh letih naj bi se število postelj v bolnišnicah skrčilo približno za eno tretjino, od sedanjih 15 tisoč 433 (na deželni ravni) na 10 tisoč 333. To pomeni 8,4 postelje na vsakih tisoč prebivalcev, medtem ko znaša sedaj to število 12,5 in je kot
tako med najvišjimi v Italiji in precej daleč nad evropskim povprečjem.
Vsedržavni zdravstveni načrt, ki gre po določilih mednarodne organizacije za zdravstvo, pa predvideva 6 postelj na vsakih tisoč prebivalcev. Kako u-resničuje načrt ta cilj? Zelo drastično. Poglejmo, kaj predvideva za go-riško KZE. Zaprli bodo (menda tokrat zares dokončno), psihiatrično bolnišnico, v kateri je bilo leta 1980 300 postelj, in jo nadomestili z zunanjimi centri za mentalno higieno. Podobna usoda bo doletela tudi gradeško in terminsko bolnišnico. V Gradežu, kjer delujejo oddelki za splošno medicino, splošno kirurgijo in ginekologijo, je bilo leta 1982 na razpolago 106 postelj, od katerih pa je bilo izkoriščenih le 66 odstotkov. V bolnišnici v Gradežu je zaposlenih 147 oseb, od katerih je 22 zdravnikov. Vedno v istem letu se je v tej zdravstveni ustanov > zdravilo 2.499 bolnikov, leta 1981 p.i so bili izdatki za vzdrževanje bolnišnice nad 4 milijarde lir. Bolnišnico naj bi predvidoma spremenili, oziroma preuredili v zdravstveni okraj in večnamensko ambulanto. Krminska bolnišnica, gre za zelo sodobno strukturo, delovati je namreč začela pred 4 leti,
zaposluje 223 uslužbencev od katerih je 21 zdravnikov. V njej je poleg oddelkov, ki so v Gradežu, še pediatrični oddelek, skupno s 120 posteljami. Bolnike bodo predvidoma preusmerjali v Gorico, iz modeme strukture pa naj bi ustvarili eksperimentalno zavetišče za ostarele.
V goriški glavni bolnišnici, kjer je izkoriščenih, po podatkih za leto 1982, le 55,7 procenta vse zmogljivosti, bodo predvidoma ukinili tri oddelke: pnevmološki, okulistični, in ototoški. V tržiški pa naj bi ukinili pediatrični oddelek. Tu bodo ustanovili departma za nujne primere, kolikor razpolaga tržiška bolnišnica z nekaterimi oddelki, kot so kardiologija in podobno.
Kdaj naj bi se te radikalne rešitve uresničile? Načrt predvideva do konca tekočega leta skrčenje števila postelj za okrog 30 procentov, do konca leta 1985 za nadaljnjih 35 odstotkov, v tretjem letu pa za preostalih in odvečnih 35 odstotkov. Res je, da bo o-snutek načrta sprožil v prihodnjih dneh veliko polemik in nasprotovanj, tudi zato, ker za alternativne rešitve pri zapiranju bolnišnic ni pravih in točnih predlogov.
Komorni orkester RTV Ljubljana

Goriškemu občinstvu se bo drevi ob 20.30 v Kulturnem domu predstavil Komorni orkester RTV Ljubljana, ansambel, ki sodi v sam vrh jugoslovanske glasbene poustvarjalnosti. Nastal je nekako pred tridesetimi leti kot temelj Simfoničnega orkestra RTV Ljut/jana.
Kot orkester, ki deluje v okviru radijske in televizijske hiše, je kajpak svojo dejavnost usmeril predvsem v snemanje glasbe za potrebe radijskih programov, čeprav ob tem ne zanemarja koncertne dejavnosti. Pri vodstvu ansambla se je v teh letih vr-
stilo nekaj pomembnih glasbenikov in skladateljev. Zadnji dve leti je umetniški vodja Anton Nanut. V Gorici pa bo Komorni orkester RTV koncertiral pod vodstvom primorskega rojaka Marka Muniha. Orkester se bo predstavil z zelo zanimivim sporedom skladb v glavnem domačih avtorjev.
(Na sliki: orkester z umetniškim vodjo Antonom Nanutom).
Tokrat menda zares park pri Pevmi
Varstvo okolja v Sabeljskem jezeru
Doberdobska občina bo zahtevala dosledno spoštovanje pogodbe
Precej pozornosti so na zadnji seji občinskega sveta v Doberdobu, v ponedeljek < zvečer, namenili vprašanju varstva okolja, zlasti na območju Sa-beljskega jezera. Na vprašanje so v zadnjih mesecih že večkrat opozorili predstavniki slovenske skupnosti v občinskem svetu, o tem je tekla beseda tudi na zadnjem posvetu z občani v Jamljah, ki je bil sicer namenjen obravnavi čisto drugega vprašanja. Razprava v občinskem svetu je bila potrebna in koristna, da se vprašanje postavi v pravi okvir in da se preprečijo nepotrebne polemike.
Povedati je treba ob tem, da so bili prvi koraki za gradnjo novega tržaškega vodovoda storjeni že pred leti, vsekakor še v prejšnjem mandatnem obdobju, ko je bito izstavljeno tudi soglasje občine. Drugi načrt, nekakšna varianta prvemu, je bil predložen pred štirimi leti.
Z napredovanjem del, zlasti lani, pa so upravitelji sami ugotovili, da je poseg v naravno okolje precej večji, kakor je bito mogoče razbrati iz predložene dokumentacije, ki jo je dostavilo podjetje Acega. Občinska uprava namerava, kakor je ob koncu daljše razprave povedal župan Lavrenčič, sprejeti potrebne ukrepe pri deželi, da se podjetje Acega prisili k točni izpolnitvi pogojev za katere se je obvezalo in da se omeji na najnižjo možno stopnjo ekološka škoda, ki pa jo je s številkami težko opredeliti.
Sicer pa je podjetje Acega položilo jamščino v višini 40 milijonov lir. ki bi jo deloma ali v celoti lahko upo-
rabila občina, kolikor bo ugotovila, da dela niso bila opravljena na najboljši način.
Vsekakor, je zagotovil župan, namerava občina ravnati dovolj ostro pri zagovarjanju splošnih koristi. Na ponedeljkovi seji občinskega sveta so vzeli v pretres še nekaj drugih vprašanj.
Jutri občni zbor KD Briški grič
Jutri zvečer ob 20.30 bo v društvenih prostorih na Bukovju redni občni zbor kulturnega društva Briški grič. Skupščina bo med drugim pokazala. če so briški kulturni delavci uresničili program, ki so si ga začrtali na prejšnjem občnem zboru, obenem pa bo priložnost, da se med seboj podrobno porazgovorijo o trenutnem položaju na kulturrio-prosvetnem področju ter načrtujejo pobude za bodočnost. Med temi gre v prvi vrsti omeniti prvomajsko praznovanje, ki ne pomeni le uvod v poletne prireditve na Goriškem, saj ima po membnejšo vsebino.
Prav gotovo pa bo petkov občni zbor priložnost, da se člani pomenijo tudi o marsičem drugem, kar je v zvezi z društvenim sedežem, kakor tudi glede skupnih pobud v vasi in ena med temi je prav gotovo postavitev spominske plošče padlima domačinoma nc pokopališču na Jazbinah.
Policija aretirala žensko ki je hudo žalila agenta
Zaradi žalitve javnega funkcionarja (v obtežilnih okoliščinah) je policija aretirala predsinočnjim 40-letno Rarni-zo Pardo, ki se je rodila v Sarajevu, stanuje pa v Vidmu. Do ukrepa je priš o okrog 19.30, ko je Pardova odhajala s svojim avtomobilom izpred parkirišča pri Rdeči hiši in je pri tem iz nepazljivosti poškodovala dva par kirana avtomobila. Ker se sploh ni zmenila za škodo, jo je policijski a-gent, ki je sledil dogajanju, ustavil in hoteč identificirati.
To pa je Pardovo tako razburilo, da se je zlila iz njenih ust reka psovk in žalitev na račun agenta, tako da le-ta ni imel izbire: poklical je še druge kolege, ki so ji zataknili lisice in jo odpet jali v zapor.
Primorska poje v soboto v Tržiču
Enajst zborov z obeh strani meje se bo v soboto zvečer ob 20. uri zvrstilo v kinodvorani Excelsior v Tržiču na jubilejni, 15. reviji pevskih zborov Primorska poje. Gre za dru gi koncert izmed 12 ki se bodo do 8. aprila zvrstili v krajih ob meji. Začelo se bo namreč v petek v Postojni, potem pa se bo po Tržiču nadaljevalo v Ajdovščini, Ilirski Bistrici, Trstu, Idriji, Tolminu, Gorici. Braniku, na Opčinah, v Divači in Šmar jah.
V Tržiču bo Primorska poje prvič in tradicionalnima prirediteljema, Zvezi^ slovenskih kulturnih društev in Združenju pevskih zborov Primorske, se je pridružilo še Javno večnamen-
Včeraj pred sedežem Zveze industrij cev
Protestni shod krminskih delavcev
S povorko po mestnih ulicah in s protestno manifestacijo pred sedežem industrijcev, so včeraj dopoldne delavej terminske tovarne Soge-tec, skupaj z delavci bivšega podjetja Tecfriuli, ki so še zmeraj v dopolnilni blagajni, opozorili javnost na nevzdržen položaj, v katerem se nahajajo. Ob koncu protestne akcije, se je delegacija delavcev, skupaj s sindikalnimi predstavniki, srečala s funkcionarji Zveze industri jcev.
Vodstvo podjetja Sogetec je že oktobra lani predstavilo sanacijski program tovarne, ki predvideva do leta 1988 zaposlitev za 105 delavcev.
S predlagano rešitvijo se sindikati ne strinjajo in so zato z njihove strani predlagali postopno vključevanje v tovarno vseh, ki so trenutno v dopolnilni bagajni. V krminski tovarni je namreč trenutno zaposlenih le 80 delavcev, 120 pa jih je še zmeraj v dopolnilni blagajni.
Težavam, oziroma zamudam v zaposlovanju so se v zadnjem času pridružile še drugačne težave. Ta ko menda namerava lastnik, indu-strijec Costamagna, odkupiti celoten paket delnic, ki so trenutno v ro-
kah deželne finančne družbe Friulia in podjetja Fininda.
Zaradi nastalega položaja so sin dikalni predstavniki zahtevali od deželnega odbornika za industrijo sklic takojšnjega srečanja, do katerega pa še danes ni prišlo. Spričo teh in dodatnih težav v tovarni Tecfriuli, kjer so lastniki zahtevali dodatnih 6 mesecev dopolnilne blagaj-
ne, so se predstavniki delavskega sveta odločili za včerajšnjo stavko in manifestacijo. Protestno akcijo bodo ponovili že v kratkem, če od deželnega odbomištva medtem ne bodo prejeli ugodnega odgovora.
(Na sliki stavkajoči delavci pred sedežem Zveze industri jcev).
sko kulturno središče. Brez dvoma pomembna pobuda, saj na Laškem živi kar precej Slovencev in prav v zadnjem obdobju je prišlo v Ronkah in okoliških krajih do več zanimivih slovenskih manijestacij.
Na sobotnem koncertu bodo v Tržiču nastopile skupine iz Kreda, Opa-tjega sela, s Cola, iz Idrije, Doberdoba, Nove Gorice, Devina, z Rupe Peči. iz Branika.
Nabrežine, Ajdovščine in
V Novi Gorici bodo volili novega župana
V	Novi Gorici bo v ponedeljek, 26. t.m., seja vseh treh zborov občinske skupščine, na kateri bodo izvolili novega predsednika. Za to mesto kandidira Danilo Bašin, medtem ko bo dosedanji predsednik, Zorko Debeljak, prevzel dolžnosti predstojnika Ljubljanske banke v Novi Gorici.
Mednarodni simpozij o letalskem prometu
V	deželnem Avditoriju v Gorici se bo danes ob 9.30 pričel mednarodni simpozij o letalskem prometu na območju Furlanije Julijske krajine. Simpozij prirejata državni svet za raziskave v sodelovanju s konzorcijem za deželno letališče v Ronkah in deželno vlado. Poleg funkcionarjev ministrstva za prevoze in raznih ustanov s področja letalskega prometa se bodo simpozija udeležili tudi funkcionarji Evropske gospodarske skupnosti ter strokovnjaki iz Bavarske in Slovenije. Simpozij se bo zaključil jutri.
Javna skupščina v podjetju AAA
V	podjetju Acciaierie Alto Adriatico v Tržiču bo v ponedeljek ob 19.15 javna in enotna skupščina delavcev v podjetjih Salpa iz Cer-vignana in Acciaierie Alto Adriatico. Na sindikalno zborovanje je sindikat kovinarjev (FLM) povabil tudi parlamentarce iz naše dežele, predstavnike deželne in pokrajinske u-prave ter krajevnih uprav.
Kakor smo že poročali, bo 3. a-prila potekel rok komisarske uprave podjetij skupine Maraldi, kamor sodita tako podjetje Salpa, ki ima sedež v Cervignanu, kakor tržiška jeklarna Alto Adriatico.
• Pokrajinski odbor se je v torek sestal z deželnim odbornikom za promet Di Benedettom. Predstavniki pokrajinske uprave so odbornika seznanili z obstoječimi načrti posodobitve cestnih povezav, kakor tudi s težavami, ki so že dalj časa prisotne v avtoprevozni-štvu. Govor je bil tudi o usklajevanju pristaniške dejavnosti ter o nekaterih drugih zadevah splošnega značaja.
Predsednik deželne ustanove za gozdove Antonio Tripani je s pismom obvestil goriško županstvo o načrtu, da bi gost na območju Šance v Pevmi primerno očistili in opremili s potmi in stezami. To področje naj tii služilo v rekreativne namene. Predvidena je tudi ureditev primernega parkirnega prostora in drugih objektov. V bistvu naj bi območje Šance uredili v nekakšen mestni park, o čemer je sicer že govor vrsto let.
razna obvestila
Slovensko pastoralno središče v Gorici prireja ciklus predavanj na temo Večeri pričevanja in iskanja. Drevi ob 20.30 bo dr. France Dolinar predaval o vlogi koncilov v zgodovini Cerkve. Predavanja bodo še 22. marca, 29. marca in 5. apri’a. Predavali bodo dr. Jurij Bizjak, dr. Lojze Mil-harič in Taras Kermauner.
V Doberdobu bo še danes od 10. do 12. ure in od 17. do 21. ure glasovanje v okviru samoupravnega referenduma. Volišče je odprto v * občinski sejni dvorani.
Na sedežu krožka Circofo fotografico Isontino v Ul. sv. Klare 15 bo jutri ob 21. uri Gino Morelli predaval o tehniki fotomontaže.
čestitke
Pozdrav IGORJU PAHORJU ko stopa v šestnajsto: »Številka je dobra, tako naj bo tudi tvoje leto.« Mu vošči Vijolica.
koncerti
V občinski dvorani v^agraju bo jutri ob 20.30 nastopila harfistka Jasna Corrado - Merlak. Koncert prirejata Avtonomna letovišč arska ustanova in Združenje glasbene mladine Italije v sodelovanju z občinsko knjižnico v Zagraju.
kino
Gorica
VERDI 18.00—22.00 »Mystere«. Prepovedan mladini pod 14. letom.
VITTORIA 17.30-22.00 »Grazie signor P. - Fullerection«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
CORSO 18.00—22.00 »Ai confini delto realtà«.
Tržič
EXCELSIOR 18.00-22.00 »Sotto tiro«.
COMUNALE 10.00 Otroška gledališka predstava.
Nova Gorica in okolica
SOČA Ni predstave.
SVOBODA 18.00-20.00 »Generacija ’84«.	,
DESKLE Ni predstave.
prispevki
Moški pevski zbor Danica z Vrha daruje 100.000 lir v sklad za gradnjo športno-kultumega središča v vasi.
V isti namen daruje nedeljska pustna skupina 115.000 lir.
Ob ob’etnici smrti Terezije Tabaj darujeta Ani in Vence 30.000 lir za vzdrževanje partizanskega spomenika v Štandrežu.
Tudi smeh in zabava je naša kultura domača, pristna, kot kraški pršut
»Ognjišče je zaživelo in spregovorilo« so kulturniki, kot jim radi pravimo, društva »Igo Gruden« iz Nabrežine, imenovali igro, s katero so se v nedeljo, z velikim uspehom kar dvakrat predstavili domačemu občinstvu. O prireditvi sami in o njenem odmevu med ljudmi, smo že pisali, prav se nam zdi, da damo besedo tudi Zvonku Legiši, avtorju igre, režiserju, igralcu in pač »duši« te predstave, ki je ponovno dokazala, da so narečne igre pri nas priljubljene in da še vedno radi
Vpr.: »So vam radi pomagali, so bili pripravljeni na sodelovanje?«
Odg.: »Moram reči, da sem naletel na razumevanje in sodelovanje v vseh vaseh. Izkoriščam, če dovolite to priložnost, da se tudi vsem, ki so mi pomagali, še enkrat iz srca zahvalim.«
Vpr.: »So imeli vaši intervjuvanci že kaj zapisanega, ali pa ste si vi vse zapisovali?«
»Najprej sem jih obvestil, da jih obiščem, takti so me že čakali. Potem sem si zapisoval vse, kar so mi povedali in ko sem zbral do volj gradiva, sem vse to pregledal in potem sestavil igro, ki sem ji dal seveda določeno podobo in vsebino.«
Vpr.: »Potem pa je bilo treba izbrati sodelavce, igralce. So se mladi radi odzvali, je bilo dovolj ve selja 'za vaje, ki jih je moralo biti kar precej?«
Odg.: »No, igralcev je bilo kar kmalu dovolj, tudi veselja ni manjkalo. Sedaj, ko je prva trema za nami in ko so videli, da so se ljv d je zabavali, bo verjetno navdušenje še večje. Smo sicer vsi nekoliko u-. trujeni, saj smo imeli pred premiero kar precej vaj, tudi ob nedeljah. Pa še to moram upoštevati, da je naša mladina že aktivna v športu, pa v pevskih zborih in je bilo to treba tudi pri študiju igre upoštevati.«
Vpr.: »Lansko leto ste lepo uspeli z večerom o obrtniških dejavnostih v vaši občini. S tistim večerom ste nastopili tudi v Ilirski Bistrici, s katero je vaša občina pobratena. Boste tudi s to igro kaj gostovali?«
Odg.: »Mi smo na razpolago. Če bomo videli, da je zanimanje dovolj veliko, bomo igro ponovili in gostovali tudi v drugih vaseh.«
Pa srečno. . .
N. L.
V čast Srečku Kosovelu
V soboto bodo v kinodvorani v Sežani slovesno počastili 80-letnico rojstva Srečka Kosovela. Prireditev bo ob 18. uri. Slavnostni govornik bo dr. Bratko Kreft. Nastopil bo moški pevski zbor Srečko Kosovel iz Ajdovščine, nato bo sledil recital Kosovelovih pesmi. Podelili bodo tudi Kosovelove nagrade in plakete
slišimo o stvareh, kj so se nekoč tu pri nas dogajale, ki so bile za naše dede in pradede pomembne in *ù -je prav, da ne gredo povsem v pozabo.
Zvonko Legiša, ki je lansko leto že pripravil, skupno seveda s člani domačega društva srečanje o raznih °brtniških dejavnostih v devinsko -nabrežinski občini, kot na primer o kamnarstvu, zidarstvu, čevljarstvu, mizarstvu itd., se je tokrat lotil bolj vesele in smešne snovi. Začel je z zbiranjem starih anekdot, pripovedi, stnešnic, vraž in legend, ki jih je nato združil v igro in jo razdelil v stiri dele: prvega, ki je bil bolj Primeren in namenjen otrokom, dru-Sega, v katerem so bile zbrane, ka-ti> bi jih imenovali, pobožne zgodbice, v katerih nastopajo župnik, mežnar in pa farani, pa še prizor s coprnicami, ali Strigami,, kot so j'h imenovali, ki jih je imela, po starih izročilih, vsaka vas in četrtega, ki se dogaja v vaški gostilni Pri »Lacitu«, kjer se zberejo pogrebci, ki najprej žalostno, nato pa vse bolj veselo zalivajo dušo pokojnika, se ga spominjajo v slabem m dobrem, zraven pa še dodajo kaj
svojega.
Vpr, : Zvonko, koliko časa ste po-Tabili za zbiranje vsega gradiva?«
Odg.; »Na eni od naših sej, mi-ri'm, da je bilo to meseca novembru, smo se dogovorili, da bi bilo lepo, če bi pripravili igro vesele Vsebine, gradivo zanjo pa naj bi zbrali kar med našimi ljudmi. Ker sem imel že nekaj izkušenj, sem se kar lotil dela, začel sem hoditi od vasi do vasi, od hiše do hiše in zbirati legende, anekdote in druge vesele, ki so mi jih sami povedali.«
Praznik našega zborovskega petja
Jutri se bo v Postojni pričela tradicionalna zborovska revija Primorska poje, na kateri bo letos nastopilo kar 127 pevskih zborov iz vse Primorske, od teh bo 41 zborov iz zamejstva. Zbori bodo nastopili na dvanajstih koncertih tostran in onstran meje, kar pomeni vsekakor obsežno in masovno prireditev.
Ne bi tu ponovno poudarjal pomena, ki ga ima revija, kot tudi ne vloge, ki jo imajo pevski zbori na Primorskem in v zamejstvu.
Problem, ki se vsako leto ponuja ob tako obsežni prireditvi je stalna dilema med množičnostjo in kvaliteto. Povsem jasno je, da nastopajo na Primorski poje dobri zbori, kot tudi zbori, ki se borijo z najrazličnejšimi težavami, a jim je nastop na nekem pomembnejšem »odru« velika vzpodbuda, če že ne cilj.
Dileme verjetno ne bo lahko reševati, kot tudi ni lahko »reorganizirati« Primorsko poje na način, da ne bi prizadeli posameznih skupin. Verjetno pa bi veljalo revijo »opremiti« s kakim posvetovanjem, seminarjem, ali kaj podobnega o zborovski problematiki. Ob petju naj bi tudi razmišljali o perečih vprašanjih in o tem, kako probleme tudi reševati.
Primorska poje naj bi bila skratka tudi priložnost, da se zberejo predlogi, da se ustvarijo vezi med skupinami. In zakaj ne tudi dogovori o gostovanjih, »izmenjavah« (jaz gostujem pri tebi, ti pri meni), skratka, bilo naj bi svojevrstno »tržišče«, v katerem lahko zbori, tudi manjši, potem računajo na določeno število gostovanj, kar je nujna vzpodbuda za nadaljnje delo. Zelo preprosto, če je morda tekmovalni značaj Primorske poje neprimeren, pa bi lahko bila revija prireditev, ki naj bi razpredla niti čez vse leto in dajala zborom trajnejšo pomoč. (am)
Z uspelim nastopom dramske skupine so Skedenjke praznovale svoj praznik
Letošnje proslave 8. marca, ki so bile številne, a niso še zaključene, so nudile našim društvom, ženskim organizacijam in drugim skupinam, da so si zamislila drugačne oblike tega praznika. Ponekod so organizirali o-krogle mize, drugod pevske nastope, še drugje pa tudi nastope domačih dramskih skupin, ki sicer morda že vrsto let niso delovale.
Takšni prireditvi smo v torek zvečer sledili v dvorani kulturnega društva »Ivan Grbec« v Skednju. Tudi tu so se ženske odločile, da bodo pra znovale svoj praznik, a ne samo z govorom, ali nastopom domačega pevskega zbora, temveč kar s predstavitvijo igre »Doktor Lisjak in njegove ženske«, ki jo je napisala domačinka Vida Werk in jo tudi režirala, v njej pa je nastopilo osem
žensk in en sam moški, Renato Kneipp, ki je imel seveda v igri tudi glavno besedo. Ostale nastopajoče pa so bile Nada Ličen, Laura Sancin, Barbara Korošec, Marta Volk, Elizabeta Uršič, Kristina Vatovec, Bian ka Kneipp in Jole Germani.
Že dejstvo, da se je v Skednju po novno organizirala domača dramska skupina, da je delo napisala doma činka, da so v skupini nastopali trije igralci, ki so že sodelovali v otroški skupini, ki je leta 1968 z lepim uspehom odigrala v Skednju igrico «V kraljestvu palčkov«, da je v igri sodelovalo tako lepo število domačih igralcev, oziroma igralk, je vplivalo, da je bila udeležba na predstavi številna, da so ženske, pa tudi moški, z zanimanjem spremljali dogajanje na odru, ga podkrepili s smehom in
na koncu nagradili vse, od avtorice, pa do igralca in igralk, s toplim a-plavzom.
Vida Werk je avtorica že krajših prizorov in skečev v škedenjskem narečju. Tokrat se je lotila bolj zahtevnega dela in sicer igre, ki govori o doktorju Lisjaku, ki je zaposlen v posvetovalnici za zaposlovanje žensk in je torej v tem svojstvu v vsakodnevnem stiku z raznimi ženskami, ki mu tudi ugajajo, ali pa ne, a si nazadnje le izbere sebi pravo. Igra je lahkotna, vendar je v njej marsikaj resnic o raznih poklicih, kot o šiviljah, prodajalkah knjig itd., ki se danes izgubljajo, ali spreminjajo. No vse se lepo in veselo zaključi, v zadovoljstvo doktorja Lisjaka, njegovih klientk, pa tudi v veselje in zadovoljstvo občinstva.
Društvo »Ivan Grbec«, ki je v letošnji sezoni imelo že kar lepo število prireditev: tako so imeli v gosteh Aljošo Žerjala, pa Maria Magajno, Cvetko Miloš z njenimi tapiserijami, kurdskega slikarja Azada Ka-rima, slikarja Stojana Zafreda, pa Se kulturne delavce iz Sežane in pevska zbora iz Divače, bo imelo 24. t.m. še eno pomembno prireditev. Pripravilo bo namreč razstavo žensk - ustvarjalk. Ob tej priložnosti bo ponovno nastopil domači ženski pevski zbor, ki je v zadnjem času preživljal hudo krizo, a jo je že prebolel, ter šteje sedaj okrog 20 pevk.
Na torkovi prireditvi je imela kra tek priložnostni govor Devana Černič, med družabno prireditvijo, ki je sledila, pa so mnoge udeleženke tudi izpolnile obrazce v zvezi z referendumom proti nameščanju jedrskih raket na področju države, ki poteka v zadnjem času tudi v drugih krajih našega področja.
TONE SVETINA
Med nebom in peMom
_______________90. __________________
Kati je gledala mater in mati njo.
»Kaj jo gledate, mati?! Moja nevesta je! Prišla SVa zato, da blagoslovite najino zvezo!«
Bečanka se je nasmehnila s kotički ust in v očeh Se U je vžgal dobrohoten plamen. Všeč ji je bilo, da Se je sin držal družinskega izročila, ki ga je večkrat Poudarjal oče: pri nas bomo delali tako, da bomo vsi Za onega in eden za vse in vsi za vse!«
Stopili so v hišo. Mati je postregla. Ko so pojedli ln se odžejali, je mati z očmi objela dekle, ki je bila nienemu sinu podobna kot sestra. Vedela je, da gre Za ljubezen na prvi pogled, kakršna se človeku težko Posreči. Brez ovinkarjenja je rekla:
»Blagoslavljam vaju in vama želim vso srečo! ama sta izbrala drug drugega, zdaj pa skrbita, da . 0 ljubezen ostala in vama pomagala živeti. Priha-,aio težki časi za ljubezen... sovraštvo med ljudmi je na Pohodu!«
Frane je bil srečen. Mnogo mu je bilo do tega, ua bi bila Kati mami všeč. In če je njej, bo tudi vsem , ^ugim v hiši. Oče je takoj privolil. Samo to mu je . P° žal, da zdajšnji čas ni primeren za svatbo. Frane ,e imel že sedemindvajset let, dekle pa triindvajset, naslednjih dneh in nočeh sta Frane in Kati ob-_	Bečanovo domačijo. Bečanovim je bila dekle
Seč; tudi ona je bila kmečkega rodu, iz družine z eč otroki, ki so morali vsi razen prvega drugje slu-
hodila
žiti kruh. Postala je delavka, kot je bil delavec tudi Frane. Načrtovala sta, da si bosta na oni strani, v bližini presihajočega jezera, postavila hišo. Bečanovi so obljubili, da bodo pomagali. Kati je bila srečna, da je naletela na tako topel sprejem. Spoprijateljila se je s Kristino, ki je bila njenih let, in tudi z Marijo.
Na srenjski gmajni pod vasjo je Frane izbral skrivališče za orožje in razstrelivo, pri čemer mu je pomagal Edvin. Tu sta Lojze in Pavle dva dni delala po bratovih navodilih, dokler ni bilo skladišče obloženo z bruni in zamaskirano. Sem so neke temne noči spravili orožje iz cerkvenega zvonika in vse, kar sta prinesla Frane in Truden. Frane je mladeničem obljubil, da jih bo, ko se vrne z novim tovorom čez mejo, na dnu grape naučil streljanja. Obljubil jim je še več letakov, ki naj bi jih otroci raztresli v mestu ob reki, in jim na kratko ter po domače spregovoril o Osvobodilni fronti. Poučil jih je o partizanskem čuvanju tajne in o partizanski prisegi. Obljubili so mu, da o vsem tem ne bodo nikomur črhnili niti besede.
Zvečer se je pred Bečanovo hišo ustavil voz. Zdaj je tudi Osojnik prihajal samo v zavetju noči. Nabral je nekaj novic, ki jih je moral povedati prijatelju. Bil je vesel, ko je uzrl še Franeta, Katico in Trudna, enega prvih upornikov, katerega je bil spoznal že pred polomom. Osojnik se je najprej odžejal. Potem je povedal, kaj je zvedel pri reških tigrovcih in komunistih. V vseh pokrajinah Jugoslavije se je začela vstaja. Pokazal jim je letak v srbohrvaščini, s katerim je centralni komite komunistične partije Jugoslavije pozival vse prebivalce v boj. »Na Hrvaškem vre,« je povedal. »Ustaši, ki so pomagali uničiti Jugoslavijo, divje strahujejo narod. Koljejo komuniste, Srbe in pravoslavce... v cerkvah jih najprej nasilno prekrstijo, potem pa pobijejo.« Naštel jim je nekaj vasi, kjer so ustaši s pokoli zdesetkali prebivalstvo.
Bečanka je dejala:
»Kdove, kaj bo z nami? Saj Italijani komaj čakajo in iščejo vzrok, da bi se nas lotili...«
»Pepca, res ne vemo, kaj bo z nami. Vemo pa, da se bomo branili! Ne bodo nam rezali vratov kakor ovcam!« je pribil Osojnik.
Frane, ki je pazljivo poslušal, je rekel:
»Na Gorenjskem in Štajerskem že izseljujejo Slovence. Največ jih gre v Srbijo, nekaj pa na delo v Nemčijo. Baje ima Hitler nekje v Ukrajini že pripravljen prostor, kamor namerava izseliti vse Slovence, da mu bodo hlapčevali.«
Takšne vesti so prinašale ne le skrb in strah, ki sta spremljala njihovo vsakdanje delo, temveč tudi neko posebno napetost, naraven občutek ogroženosti. Osojnik je menil:
»Jaz zaupam v Ruse! Ne bodo pustili, da bi nas sovražnik uničil!«
»A zdaj so v hudih škripcih! Nemci prodirajo že proti Moskvi. Pomagati si bomo morali sami,« je menil Frane.
Oče je pritrdil s skrbjo v glasu:
»Tu pri nas je največ italijanske vojske. V borbo pojdemo s pametjo... in treba je še mnogo priprav, ali ne, Osojnik? Midva sva bila v Galiciji... vojskovanje zahteva hrano, bolnišnice, municijo, skladišča, vse, česar mi še nimamo...«
»Oče, zato pa pripravljamo vstajo! Ne da se udariti že jutri!«
Lojze, Pavle, Edvin in Kristina so samo poslušali. Tudi Janezek in Vera sta vlekla pogovor na ušesa, dokler ju ni mati odpeljala spat.
Pozno v noč so premlevali položaj v vasi. Večina, posebno tisti, ki imajo sorodnike onstran meje, so z vsem srcem za upor, so menili. Tudi župnik je na njihovi strani. Bali so se le dveh sovaščanov pa na učiteljico se niso povsem zanesli.
Košarkarski pokal pokalnih prvakov
SLAVJE REAL MADRIDA
V sinočnjem finalu je premagal milanski Simac
Četrtfinale evropskega nogometnega prvenstva »under 16«
Jugoslavija zasluženo premagala Italijo
Real Madrid — Simac 82:81 (34:38)
REAL MADRID: Robinson 14, Ro-may, F. Martin 12, Corba]an 7, Rul-lan 12, Lopez Iturriaga 10, Jackson 27, Simon, Velaseco, A. Martin.
SIMAC MILAN: Boselti 6, Lam-perti 21, D'Antoni 12, Bariviera 4, Premier 27, Meneghin 8, Gallinari 3, De Piccoli, Blasi, Pignolo.
SODNIKA: Richardson (VB) in "Petrovič (Jug.). PM:	Simac 21:26;
Real 18:23. PON: Bariviera (33), Meneghin (35), Gallinari (38), Lopez Iturriaga (38).
OSTENDE — Špansko moštvo Real Madrid je osvojilo letošnji naslov evropskega prvaka pokalnih prvakov. Madridčani so namreč sinoči v O-stendeju po izredno izenačeni tekmi premagali milansko moštvo Simaca, ki je nastopilo le z enim Amefiča-nom, poleg tega sta Meneghin in Bo-selli sicer igrala, nista pa bila povsem nared po poškodbi.
Kljub temu pa so Milančani celo
imeli možnost, da zmagajo, saj so Španci dosegli zmagoviti točki z Jacksonom tri sekunde pred koncem tekme iz prostih metov.
Naj omenimo, da je v vrstah Reala dobro igral tudi Robinson, ki je že nastopil tudi pri tržaškem prvoligašu.
FINALE KORAČEVEGA POKALA
Drevi v Parizu Orthez-C. zvezda
PARIZ — V velikem finalu košar-skega evropskega pokala R. Korač se bosta drevi ob 21.30 v Parizu spopri jeli francoska peterka Orthezin beograjska Crvena zvezda.
Za to srečanje vlada v- Franciji izredno zanimanje, saj bo v velikem finalu nastopilo domače moštvo Orthe-za, pri katerem velja omeniti Američana McCullogha, Andersona in mladega Ortego.
Jugoslavija — Italija 1:0 (0:0)
STRELEC: v 54. min. Mirkovič
JUGOSLAVIJA: Veseličič, Stanič, Rajkovič, Lesjak, Andrijaševič, Tufek, Mirkovič, Stevanovič, Radosavljevič (Gudelj), Lončar, Komočar.
ITALIJA:	Caiazzo, Bellardinelli,
Monti, Cardelli, Luppi, Civeriati, Giunta, Dell'Anno, Vidone (Verracciano), Bortoluzzi, Menegazzi (Labardi).
SODNIK : Vesaras (Grčija).
UMAG — Jugoslovanska nogometna reprezentanca se je z včerajšnjo zasluženo zmago proti Italiji uvrstila v polfinale evropskega prvenstva »under 16«. V prvi četrtfinalni tekmi v Montevarchi ju so Jugoslovani igrali proti Italijanom neodločeno z 1:1, z včerajšnjo zmago so se tako uvrstili v polfinale.
Srečanje pred lepim številom ljubiteljev nogometa na prenovljenem stadionu v Umagu ni bilo na dokajšnji kakovostni ravni. Nogometaši obeh e-kip so namreč preveč zadrževali žogo, tako da je bila igra raztrgana. Poleg tega so bili napadalci obeh reprezentanc zelo neučinkoviti in vratarja sta bila praktično brez dela;
Tekmo je odločil Markovič, ki je spretno izkoristil negotovost obrambe »azzurrov« in premagal italijanskega vratarja Caiazza.
Nogometno EP »under 21«
»Azzurri« tesno proti Albaniji
Albanija — Italija 0:1 (0:0)
STRELEC : v 90. min. Monelli.
ITALIJA: Rampolla, Calia, Bonetti, leardi, Galli, Renica, Mauro, Battisti-ni, Mancini, Vignola, Monelli.
TIRANA — Pred 25.000 gledalci je včeraj italijanska nogometna reprezentanca v prvi četrtfinalni tekmi evropskega prvenstva »under 21« premagala Albanijo, ki je tudi v tem srečanju dokazala, da se ni naključno uvrstila v četrtfinale in izločila kar ZRN.
»Azzurri« so namreč imeli veliko te žav proti požrtvovalnim Albancem in so zmagali le z zadetkom, ki ga je
prav v zadnji minuti dosegel Monelli.
Povratno srečanje bo 4. aprila v Brescii.
Škotska — Jugoslavija 2:1
(1:0)
ABERDEEN — V sinočnjem četrtfinalnem nogometnem srečanju evropskega prvenstva »under 21« je Škotska premagala Jugoslavijo z 2:1 (1:0).
Strelca za Škotsko sta bila Johson in McClair, za Jugoslavijo pa je bil uspešen Smajič. Tekmi je prisostvovalo 12.000 gledalcev.
•	MIMA JAUŠOVEC ZMAGALA. V
prvem kolu mednarodnega teniškega turnirja v Palm Beachu je Jugoslovanka Mirna Jaušovec premagala Švicarko Jollissaintovo s 6:1, 6:4. Italijanka Raffaella Reggi pa je odpravila Čehoslovakinjo Ivo Buda rovo s 6:4, 6:4.
•	BRIEGEL K NAPOLIJU? Neki odbornik zahodnonemškega nogometnega kluba Kaiserslautern je izjavil, da je italijanski prvoligaš Napoli ponudil približno dve milijardi in 200 milijonov lir, da bi najel branilca Briegla.
NAMIZNI TENIS
Kras - Recoaro 24. 3. v Brescii
Sinoči je vendarle padla dokončna odločitev glede dodatne tekme med Krasom in Recoarom za državni e-kipni naslov v namiznem tenisu. Po telefonskem razgovoru s predsednikom namiznoteniške zveze FTTET se je podpredsednik Krasa Zvonko Simone-ta dogovoril, da bo ta odločilni dvoboj na sporedu v soboto, 24. t.m., ob 20. uri, v Brescii, kjer se bo naslednjega dne odvijal še državni namiznoteniški turnir. Tako se je na najboljši način končala ta »miniafera« glede datuma, saj je bocenski Recoaro taktiziral in je hotel prenesti to tekmo na april ali celo maj. Krasovke imajo tako še slabih 10 dni časa, da izpilijo formo in taktiko pred tem odločilnim dvobojem, ki naj bi jim prvič navrgel toliko pričakovani državni naslov. (B.S.)
M. Cergol v Moskvo
Namiznoteniškega turnirja v Moskvi od 14. do 22. aprila se bo z italijansko državno reprezentanco udeležila tudi Krasova igralka Marina Cergol.
Kolesarstvo: Šved Prim končni zmagovalec
SAN BENEDETTO DEL TRONTO (AscoU Piceno) — Šved Tommi Prim je osvojil 19. mednarodno kolesarsko dirko od Tirenskega do Jadranskega morja. Švedski kolesar je sicer v včerajšnji zadnji etapi na kronometer, dolgi 12,50 km, osvojil le sedmo mesto, vseeno pa mu je uspelo ohraniti dve sekundi prednosti nad drugouvrščenim Švicarjem Maechlerjem in tako tudi doseči končno zmago. V včerajšnji etapi na kronometer pa je zmagal Italijan Roberto Visentini pred Američanom in svetovnim prvakom Gregom Lemondom.
Vrstni red včerajšnje zadnje etape: 1. Visentini (It.) 15T1" (poprečna hitrost 47,618 km na uro) ; 2. Lemond (ZDA) 15T8”; 3. Maechler (Švi.) 15’21” ; 4. Gisiger (Švi.) 15’22”; 5. Van der Poel (Niz.) 15’24”.
Končni vrstni red: 1. Prim (Šved.) 28.24'41”; 2. Maechler (Švi.) po 2”; 3. Visentini (It.) po 5”; 4. Van der Poel (Niz.) po 14”; 5. Lemond (ZDA) po 23”.
Disciplinski ukrepi: več izključitev
MILAN — Disciplinska komisija italijanske nogometne zveze je glede nedeljskih prvoligaških tekem ostro ukrepala proti klubu Catanie zaradi izgredov, do katerih je prišlo na srečanju proti Avellinu. To tekmo so igrali na nevtralnem igrišču v Mesini, ker je bil teren Catanie diskvalificiran. Tudi v Mesini pa set se navijači Catanie »proslavili« z izgredi, tako da bo morala Catania še dve tekmi igrati na nevtralnem igrišču. Od nogometašev pa so dobili prepoved igranja za eno kolo (v A ligi) Mandorlini (Asco-11), Vinazzani (Lazio) v B ligi pa: Bigliardi (Palermo), Cerone (Pescara), De Nadai (Pistoiese), Misuri (Varese), Paolinelli (Cremonese), Vavassori (Cagliari) in Garrìtano (Pistoiese).
V sinočnjem derbiju ženske odbojkarske C-1 lige
Po vodstvu Brega zmaga Sloge
Sloga — Breg 3:2 (8:15, 7:15, 15:12, 15:9, 15:2)
SLOGA: Mira in Neva Grgič, Milena, Ticijana in Lučka Križmančič, Kalan, Malalan, Hrovatin in Vidali.
BREG: Rauber, Klemše, Ksenija Slavec, Ksenija in Danica Kocjančič, Franka, Lajris in Elizabet Žerjal.
S sinočnjo zmago je Sloga na skupni lestvici dohitela Brežanke, letošnji o-bračun derbijev pa z 2:1 vzpostavila sebi v korist. Lahko rečemo, da je bil sinočnji derbi boljši od drugega v Dolini, v katerem je Sloga odigrala povsem podrejeno vlogo, a daleč slabši od prvega, ki se je končal z enakim izidom in je bil navdušil številne gledalce. Tokrat je bila raven igre vse prej kot dobra, popolno od sotnost navijačev (morda tudi zaradi zgodnje ure) pa je bila povsem v
skladu s sedanjo motiviranostjo obeh šesterk, ki jima prvenstvo nima več kaj nuditi. Skratka, igralo se je le za prestiž.
Bolj kot vrline je tako derbi pokazal predvsem slabosti ekip, ki jih lahko strnemo v dve točki: 1. nezanesljiv sprejem servisa, 2. ogromna nihanja v igri. Ob splošnih pa še priložnostni ugotovitvi, da je Sloga sinoči zmagala tekmo predvsem z boljšo igro v polju, tako v ožji obrambi, kot tudi zaradi večje gibljivosti in da je Breg prekomerno plačal davek številnim odsotnostim (bolezni, službene obveznosti) svojih igralk, da so na klopi za menjave sedele same članice Jurkičeve ekipe «under 15«, ki so celo stopile na igrišče.
V prvih dveh setih ni Breg našel pri Slogi nobenega odpora. Varovanke trenerja Drasiča so preko mreže po-
šiljale le »lahke« žoge, tako da je Breg lahko mirno organiziral protinapad, predvsem preko Ksenije Slavec, ki je bila za Slogin (ne) blok neustavljiva.
Od tretjega seta dalje je prišlo do preobrata. Brežanke so vidno popustile, Sloga pa je iz točke v točko pridobivala na samozavesti. Razigrala se je predvsem Ticijana Križmančič, ki je bila tako v napadu, kot obrambi najboljša na igrišču in končni izid ni bil več v dvomu.
Pomožnega trenerja Sloge Petra De Waldesteina smo vprašali, kako to, da je prišlo do preobrata: »Odločilen je bil doprinos Ticijane Križmančič, ki je po dolgem času spet zaigrala tako, kot zmore, medtem ko je Breg popustil, morda tudi zato, ker je po vodstvu z 2:0 že mislil, da ima zmago v žepu.« (ak)
komentar trenerja andreja žagarja
Odločilen utegne biti boj za odbitimi žogami
Prvenstvo počasi prehaja v končnico, saj je ostalo do konca samo še sedem kol.
Nas čakajo še štiri gostovanja in tri tekme na doma čem igrišču. Za u-vrstitev v »play-ofj« bi moralo zadostovati še deset točk, v najslab-sem primeru dvanajst. Zato nas čaka izredno naporno obdobje in prav do zadnjega kola bo potrebno počakati razplet.
V nedeljo gostujemo v Fidenzi proti ekipi Faraboli. Naše prvo srečanje v Trstu smo dobili z rezultatom 105:82.
Nepoučeni bi pomislili, da nas čaka lahko gostovanje, kjer sta točki že vnaprej rezervirani za nas. Žal pa ni tako! Ne smemo pozabiti, da je Faraboli uspel od dveh točk, ki jih je imel takrat, do danes zbrati 18 točk in se še vedno krčevito bori za obstanek. Prav take ekipe pa so na svojem igrišču izredno nevarne. Dokaz, da v Fidenzi niso obupali, je tudi kar šest zaporednih zmag v drugem delu prvenstva.
Srečanje v Trstu smo začeli zelo živčno in gostje so povedli kar z 10:2. Do polčasa smo uspeli proti njihovi obrambi »mož-možo« in :široki coni ».2-1-2« rezultat izenačiti in smo vodili v polčasu s 43:39. Tekmo smo odločili v začetku drugega dela, ko smo v treh minutah uspeli vodstvo povečati na 14 točk.
V nadaljevanju moram opozoriti na element, ki nam je prinesel visoko zmago, vendar ne po naši zaslugi, temveč ob povsem slučajnem spletu okoliščin. Imeli smo namreč veliko sreče pri odbitih žogah, saj jih nismo pridobili s skokom, pač pa so po sreči ostajale v naši posesti. Uspeli smo vse te žoge reali-
TAKO V TRSTU Jadran — Faraboli 105:82 (43=39)
JADRAN: Žerjal 4, Ban 40 (10:12), Gulič 2 (2:2), Vitez 32 (2:2), Rauber 4 (0:3), Klavdij Starc 13 (7:7), Sosič 4, Daneu 2 (2:2), Vremec 2 (2:3), Kojancc 2 (0:2).
BASKET FARABOLI FIDENZA: Azzoni, Castellani, Pietrai unga 13 (1:4), Benassi 2 (2:2), Calzettj 9 (1:3), Marchinoli 15 (7:11), Trevi-san 5 (1:3), Minotti 12 (8:12), Lazzari 20 (4:6).
SODNIKA: Scattolini in Mondaini (oba iz Pesara).
zirati, če pa bi bila sreča na strani gostov, b% bil končni rezultat lahko veliko tesnejši. Zato bo v nedeljski tekmi prav skok pod košema- o-snovno vodilo za zmago.
Prav vsi igralci in ne samo centri, bodo morali skakati za odbitimi žogami in nato ob preciznih podajah prehajali v hitre protinapade, da razbijemo consko obrambo Faraboli ja.
V obrambi pa bo potrebno veliko pozornosti posvetiti njihovemu najboljšemu strelcu Lazzari ju, ki nam je dal kar dvajset točk, čeprav si je že v 33. minuti prislužil pet o-sebnih napak.
Treningi potekajo normalno, danes pa bomo v Vidmu odigrali trening tekmo z Abitare jem, da bi se za srečanje v Fidenzi kar najbolje pripravili.
Kasparov vodi
VILNIUS — V tretji partiji finalnega meča izzivalcev za šahovskega svetovnega prvaka je včeraj Kasparov z belimi figurami premagal Smi-slova v 41. potezi in tako je sedaj stanje 2:1 v korist Kasparova.
V zaostali tekmi 1. amaterske lige
Kriški Vesni točka
obvestila
Muggesana — Vesna 0:0
MUGGESANA: D’Orlando, Rados, Gandolfo, Ceppi, Apostoli, Pobega, De Rossi, Hiibner, Rados, Potasso, Puma.
VESNA: Savarin, Gotti, Sodomaco, Somma, Penco, Jerman, Bruno, Zucca, Ludwig, Pipan, F. Candotti.
Križani so včeraj igrali zaostalo tekmo proti Muggesani, ker je bila le-ta pred dvema tednoma prekinjena pri neodločenem izidu zaradi neuporabnega igrišča. Tekma je bila že od vsega začetka »pripisana« remiju, saj sta obe ekipi prikazali skromen in neučinkovit nogomet. V prvem polčasu je bila torej igra na obeh poljih precej povprečna, saj priložnosti za zadetek skoraj ni bilo, če izvzamemo edino priložnost, ki se je ponudila Pi-
panu. Slednji je namreč izvedel prosti strel na levi strani igrišča in ga poslal čez obrambni zid v desni kot. Vratar Maggesane pa je z izrednim posegom žogi preprečil pot v mrežo.
V drugem polčasu se je stanje na igrišču nekoliko spremenilo, saj so Križani prevzeli vajeti igre v svoje roke in s hitrimi protinapadi spravljali v škripce domačo ekipo. Za dva taka protinapada sta poskrbela Zucca in pa Jerman. Zaključek njunih akcij pa, žal, ni obrodil zaželjenih sadov. Vesna je v tem drugem delu nekoliko izboljšala svojo igro na sredini igrišča, tako da so vezni igralci res učinkovito izvajali akcije, ki pa so se žal v napadu izjalovile. (Andrej)
ZAOSTALA TEKMA 2. AL Domio — Prisco C. Elisi	0:1
Športna šola Trst
sporoča, da zaradi velikega števila ebolelih otrok v soboto ne bo na sporedu predvidenega turnirja v igri med dvema ognjema. Nadaljnji razpored tega tekmovanja bo objavljen v kratkem.
Športno združenje Bor
sklicuje v petek, 30. marca 1984, s prvim sklicem ob 19.30 in z drugim ob 20. uri REDNI OBČNI ZBOR z naslednjim dnevnim redom:
1. otvoritev; 2. izvolitev delovnega predsedstva; 3. izvolitev volilne komisije; 4. predsedniško poročilo; 5. razprava in pozdravi gostov; 6. poročilo nadzornega odbora in razrešnica staremu odboru; 7. volitve novega odbora; 8. razno. Občni zbor bo v Borovem športnem centru, Vrdelska cesta 7.
SK Devin
priredi v nedeljo, 18. 3., ob priliki zimskih športnih iger avtobusni izlet
v Ravasclctto. Odhod ob 6.15 iz Nabrežine in ob 6.30 iz Sesljana. Informacije in vpisovanje pri B. Škerku (tel. 200236) in L. Sosiču (tel. 208551).
ŠD Mladina
smučarski odsek obvešča tekmovalce in izletnike, da je v nedeljo, 18. t.m., odhod avtobusa za Ravasclctto ob 6.15 z Opčin in ob 6.30 iz Križa.
ODBOJKA
Drevi Naš prapor - Libertas
Odbojkarsko srečanje prve moške divizije med Našim praporom in Liber-tasom iz Gorice ni bilo včeraj, temveč bo drevi ob 20. uri v telovadnici Kulturnega doma v Gorici.
DEČKI
Val — Naš prapor 3:0 (15:7, 15:3, 15:1)
MINIBASKET
Borovci zmagali
Bor A — Don Bosco A 86:7? (47:23)
BOR:	Pavlica, P. Dazzara 12.
K. Dazzara 12, Oberdan 40, Pregare 16, Jelerčič, Gregori, Milone.
Bor A se je v prijateljskem srečanju pomeril z ekipo Don Bosca A. kj je bila prva v prvi jakostni skupini turnirja »Zini & Rosenwasser«.
torej z najmočnejšo ekipo miniba-sketa. Obe ekipi sta stopili na igrl" šče brez nekaterih ključnih igralcev.
Po hitri in lepi tekmi je Bor A zasluženo zmagal. Ob koncu prvega polčasa so »plavi« vodili že za vec kot dvajset točk, vendar je Don B°; sco z močnim »pressingom« skoraj dohitel naše. Nato pa so borovci prestregli nekaj žog in zaključili s Pr°" tinapadom. Pohvaliti moramo vse, nedvomno pa je bil najboljši na igr'o šču Oberdan in presenetljivo dobr pa sta se izkazala dvojčka Dazzara-
(Luka)
Na mednarodnem tekmovanju v Splitu
L. Bogateč (TPK Sirena) 19.
Zakaj ne prihaja redno do atletskih dvobojev med Slovenijo in našo deželo
Od petka do nedelje se je jadralec Tržaškega pomorskega kluba Sirena Lorenzo Bogateč, ki je sicer tudi član italijanske mladinske državne reprezentance v razredu finn, mudil v Splitu. Na regatnem polju v Bračkem kanalu se je namreč odvijalo mednarodno jadralno tekmovanje za veliko nagrado Jadrana, ki se je je udeležilo kar 87 posadk iz Jugoslavije, Grčije, Madžarske in Italije v razredih finn, laser in 470. Jadralci so morali izvesti kar pet regat. Močan veter je vseskozi nagajal, najhuje pa je razsajal v prvem dnevu, ko so jadralci imeli vtis, da jih bodo žuboreči valovi in sila vetra vsak hip pognali z jadrnic v morje. Pa tudi nizke temperature jim niso prizanašale. Skratka regata je bila zahtevna, konkurenca pa zelo močna. V razredu finn je prišla do izraza premoč jugoslovanskih jadralcev, kot tudi v raz-
redu 470, v katerem so se uveljavili Koprčani, Italijani pa so se izkazali v razredu laser.
Član TPK Sirena Bogateč je na končni lestvici zasedel 19. mesto, bil pa je najboljši od italijanskih mladincev. Poleg njega sta se regate v razredu finn udeležila še dva jadralca IX. cone in sicer kadeta tržiškega jadralnega kluba SVOC Walter Riosa in Renzo Zuricich, ki sta osvojila 22. oziroma 23. mesto. V razredu finn je tekmovalo skupaj 28 jadrnic.
Vrstni red prvouvrščenih jadralcev je naslednji:
Razred 470: 1. dvojica Fundak - Za-lai (Madž.), 2. Kosmina - Sosič, 3. Čer-konja - Pistotnik (obe JK Koper).
Razred laser: 1. Les tri (It.), 2. Ra-, dolfi (It.), 3. Burazer (Split).
Razred finn: 1. Righi, 2. Viali, 3. Mrduljaš (vsi Split), 19. Bogateč (TPK Sirena), (ad)
Konec zimske atletske sezone in prva pregledna tekmovanja na stadionih so oznanila bližnji začetek prave sezone. Ta se bo začela v prvih dneh aprila in v širši qbliki ob koncu istega meseca.
Pri urejevanju dokumentacije iz lanske sezone je pogled nujno padel na lestvice najboljših iz naše dežele. Za primerjavo so bile pri roki tudi lestvice iz Slovenije in hitro je bil prirejen dvoboj »na papirju«.
»Le kako, da do takih dvobojev ne prihaja redno?«, je bilo več kot obvezno vprašanje.
Številke na lestvicah so povsem jasne, okoliščine pa ne povsem. Značilnost atletike v F JK je močna prisotnost »plačancev« v vrstah videmskega »Libertasa-Banca del Friuli«, kar prikriva marsikatero slabost. Isto-
časno pa je tudi veliko deželnih atletov »zaposlenih« pri klubih izven dežele, predvsem vojaških. V Sloveniji takega pojava ni in lestvice nudijo realno sliko moči.
Pri moških je »papirnati« dvoboj dal jasno prednost Sloveniji. V kla sičnem programu dvajsetih panog bi predstavniki Slovenije zmagali 12 krat, naša dežela pa 7-krat. Ena pa noga bi se zaključila z delitvijo prvega mesta. Atleti iz Slovenije bi bili boljši v tekih, iz FJK pa v tehničnih panogah. Izid dvoboja bi bil 124:93 za Slovenijo.
Za FJK so bili vzeti v poštev sicer samo atleti, ki so resnično iz dežele in tudi tekmujejo za klube iz dežele. Povratek »vojakov« v matično deželo bi pomenil močno okrepitev za FJK in končni izid blizu izenačenosti.
Brezupno pa je stanje za FJK pri dekletih, kjer bi tudi povratek deželnih »plačank« iz milanskih in turin-skih klubov ne mogel popraviti bistveno negativne slike, ki jo lestvice uokvirjajo v izid 101,5:60,5 za Slovenijo. V programu 15 panog bi bili samo dve na razpolago atletinjam iz FJK.
Problem pa ostaja v tem, zakaj do takih dvobojev ne prihaja redno.
Anketa je povedala, da bi bili klubi iz FJK s pobudo zelo zadovoljni, deželna atletska zveza pa je postala zgolj upravna ustanova brez lastnih pobud. Popolno nezanimanje vlada tudi pri Atletski zvezi Slovenije in kljub temu, da klubi med seboj redno sodelujejo, se obe zvezi dejansko med seboj ne poznata.
kb
ob robu naših nogometnih igrišč______
Stani Kalc še vedno koristi svoji ekipi
Prisebnejše v končnici setov
Za Stani ja Kalca, dolgoletnega nogometaša padriško-gropajske Gaje je zgledalo, da bo že pred leti opustil nogomet. V zadnjih sezonah pa je vseeno igral nekaj prvenstvenih tekem. Kar pa najbolj preseneča je, oa medtem ko lani ni igral, kar je oalo misliti, da je zaključil svojo nogometno kariero, smo ga pred tremi tedni ponovno videli na igrišču v dre-:su Gaje. Zato smo se obrnili do 35-letnega aktivnega nogometaša in mu zastavili nekaj vprašanj.
»Kako to, da si letos ponovno začel igrati?«
»Čeprav lani nisem igral, sem vse-(>n° redno treniral, saj razgibalne vale in kondicija vedno koristijo. Letos Pa Je Prišlo v vrstah Gaje do pomanjšaj0 nogometašev in zato me je tre-y6r Kralj vprašal, ali bi zopet igral. Vabilo sem seveda rade volje sprejel m prvo tekmo sem igral 19. 2. (Gaja-Sagrado 1:1)«.
»V nedeljo proti Campanellam si Prišel tudi do gola. Kakšen občutek si imel?«
»Doseči gol je vedno veliko zadoščenje za vsakega nogometaša, posebno če nisi več mlad, ker take priložnosti se ti redkokdaj uresničijo. Kaj naj rečem? Bil sem zelo Zadovoljen, da sem po dveh letih ponovno zatresel mrežo nasprotnika in s tem obenem pripomogel k nedeljski zmagi Gaje. (Op. ur. Kalc je zadnji gol za Gajo dosegel 21. 2. 1982 Gaja-GMT 2:1).«
»Kaj meniš o letošnji Gaji?«
»Na splošno lahko rečem, da vsa naša društva več let stagnirajo, oziroma v zadnji letih smo opazili celo viden padec kvalitete in kvantitete. Od naših ekip je morda le Zarja nekoliko napredovala. Temu pojavu se ni izognila niti Gaja. V naši ekipi je sicer nekaj dobrih mladih nogometašev, ki bi lahko naredili mnogo več. Ti mladi pa so premalo požrtvovalni, delati bi morali bolj resno in igrati bolj zagrizeno za svojo ekipo.«
»Kaj se ti zdi letošnje prvenstvo z vključitvijo goriških ekip?«
»Zdi se mi zelo pozitivno, ker je pr-
venstvo postalo bolj privlačno in izenačeno. Tržaške ekipe imajo morda boljšo tehniko, Goričani pa polagajo veliko bolj pozornosti na fizično pripravo. Torej dve različni šoli, tehnika proti kondiciji in kot rezultati dokazujejo je v premoči kondicija, saj na lestvici zanesljivo vodijo goriške ekipe.
»Kdaj si začel igrati?«
»Začel sem pri 14-15 letih v ekipi G. Viani, skupaj s Križmančičem, Žagarjem, Marcom in Krasno. Nato sem igral pri Triestini, prej med naraščajniki in nato z junior ji, nakar sem prestopil k Zarji in tam igral 5 let. Od tedaj dalje igram vedno pri Gaji.«
»Koliko let pa nameravaš še vztrajat?«
»Dokler lahko treniram in igram, predvsem pa dokler vidim, da lahko še koristim ekipi, ne mislim nehati. Letošnje prvenstvo bom gotovo izpeljal do konca, nato pa bomo videli, saj prej ali slej vsakdo mora nehati. Za enkrat pa mislim le na treninge in igranje.«
BRUNO RUPEL
Četrtoligaški derbi med Friulexportom in Slogo se je končal z zmago združene ekipe, ki je bila v ključnih trenutkih izenačene tekme bolj prisebna
Z občnega zbora v Barkovljah
Občnega zbora TPK Sirena se je udeležilo lepo število članov
mladinske igre
Start turnirja v ženski odbojki
V okviru dijaških iger za višje srednje šole se je v teh dneh v Trstu pričel tudi ženski odbojkarski turnir, ki je v minulih letih vselej prinesel precej zadoščenja slovenskim šolam. Letos so se vpisale tri naše šole: trgovski zavod Zois, licej Prešeren tigrata v skupini A) in učiteljišče Slomšek (skupina B). Danes bodo kot prve na igrišče stopile prav učiteljišč-nice, ki so se lani prebile do finala, kjer pa jih je izločila šola Da Vinci, ki je tudi letos, skupaj z našimi dijakinjami, kandidat za prvo mesto. Slomšek bo igral proti šoli Galilei, tekma pa bo ob 16. uri v telovadnici šole Da Vinci.
Prešeren in Zois bosta s tekmovanjem pričela v začetku aprila.
KOŠARKA
Manzoni — Levstik 66:88 (24:50)
LEVSTIK: Rupel 12, Prašelj, Cingerla 20, I. Pertot, A. Pertot, A. Sterni 2, P. Sterni 48, Žagar 6.
V okviru mladinskih iger so dijaki srednje šole »Levstik« s Proseka, gladko premagali šolo »Manzoni«. Premoč naših je prišla do izraza'že v prvem delu igre, ko so mladi košarkarji z odličnim »pressingom« pobrali nasprotnikom nekaj žog in zaključili prvi polčas s 26 točkami prednosti. V vrstah šole Levstik sta se tokrat posebno izkazala P. Sterni in Cingerla (M. R.)
Lep uspeh tekačev Olympie
Smučarski tekači goriške Olympie po se z uspehom udeležili v nedeljo tekmovanja za trofejo Malagutti, ki so ga pripravili v Žabnicah. Najboljša je bila Veronika Tominec, ki je zmagala na 5-kilometrski progi; med najboljše pa so se uvrstile še Ada Gaier, Tiziana Zitteri in Piera Dru-fuka.
Smučarski odsek Olympie bo v nedeljo pripravil člansko tekmovanje, ki bo na smučiščih v Forni di Sotto.
Tudi Sovodenjci
V okviru škofjeloškega sindikalnega smučarskega tekmovanja je bil v soboto na Soriški planini veleslalom, ki so se ga udeležili tudi občani občine Sovodnje. Zvečer je bilo v Železniku srečanje, ki je potekalo v prijetnem vzdušju in na katerem so bili tudi občani s pobratenih Sel na Koroškem, z županom na čelu.
Miro Kuzmin
°an žena SPDT
SPn 's°k°to in nedeljo so članice ,,,	11(1 svojevrsten način prazno-
vale svoj Dan žena. Skupina 28 žensk 'e je v soboto zjutraj odpravila iz Tsta y Trbiž, kjer so se nekaj časa lavile in sprehodile, proti večeru ?? so se podale v planinski Dom angart, kjer fih je čakala slavno-DUa ve.čeria- Proslava planinskega , neva žena je dosegla svoj vrhunec. 0 je na dan prišla torta, s katero 00 članice SPDT proslavile 70-letnico cigoletne odbornice in aktivne za-p*e Prosvetne delavke Eme Ker-^’’an- Proslava Dneva žena se je na j - l]evala še naslednjega dne, v nede-dni «o se v idiličnem okolju po-2Ple Pe,i* P° zasneženi ravnini do Zaj-„,re- Ob slovesu so si članice SPDT
qLj.	OIWVÒU ÒU	L. Itili
ni n 6’ b° tak način praznova-cion j£eva žena odslej postal tradi-
sPel zimski vzpon ”a Snežnik
Sn	jubilejni zimski vzpon na
0aCznik je vsestransko uspel, saj se le to soboto in nedeljo udeležilo
iz planinskega sveta
kakih 4 tisoč planincev. V soboto so bile zelo slabe zimske razmere z močno burjo, naslednjega dne, prav takrat ko so se planinci SPDT podali na Snežnik, pa je bilo lepo sončno vreme, ki je opozarjalo na bližajočo se pomlad.
To nedeljo bodo 18. ZŠI
To nedeljo se bodo končno odvijale 18. zimske športne igre, ki bodo tokrat še posebno slavnostne, saj praznuje letos SPDT svojo 80 letnico. Program je že znan, žrebanje pa je bilo že sinoči, skupno pa se je nanj vpisalo preko 200 tekmovalcev. Tekmovanje se bo začelo v Ravasclettu točno ob 9.30, saj je program začrtan točno za cel dan. Drugi spust, veljaven za trofejo 80-letnice SPDT, pa bo na programu ob 13. uri, le-tega, ki bo nekak težji veleslalom, pa se bodo lahko udeležili trije najboljši s prvega jutranjega spusta vsakega društva, vendar pa mora biti skupno v vsaki kategoriji največ po 15 tek-
movalcev. Nagrajevanje bo ob 17. uri v dvorani »Kur Saal« v Arti Terme, organizatorji pa so tudi pripravili kulturni spored, med katerim bo nastopila Tržaška folklorna skupina »Stu ledi« s spletom svojih plesov.
Odhod obeh avtobusov SPDT (eden za tekmovalce, drugi pa za sodelavce in člane folklorne skupine) bo točno ob 6. uri izpred tržaške sodnijske palače (Foro Ulpiano). Dodamo naj še, da so po tolikih vremenskih neprili-kah, snežne razmere v Ravasclettu odlične in sploh idealne za tako tekmovanje.
Povratek
slovenskih alpinistov
iz Škotske
V nedeljo zvečer so se vrnili domov slovenski alpinisti, ki so se pred kratkim za dva tedna podali na zahtevno plezanijo na pobočje Ben Nevisa na Škotskem, da bi vadili ledno tehniko. Slovenske alpiniste so povabili člatii angleške planinske organizacije,
ob slovesu pa so jih pohlavili, da so se na ledu najbolje izkazali od vseh povabljenih alpinistov iz prejšnjih let, celo bolj od izkušenih Japoncev. Naši alpinisti, med katerimi je bil tudi Igor Škamperle iz Trsta, so med drugim preplezali nekaj skrajno zahtevnih ledenih sten.
Tretja številka Planinskega vestnika Tudi marčna številka Planinskega vestnika je po svoji vsebini pestra in raznolika. Marjan Lipovšek je prispeval dolg. tretji del, svojih »Nekaj pripomb, pojasnil in spominov«, nakar si sledijo trije izredno zanimivi članki, ki opisujejo tri slovenske izven-evropske alpinistične odprave. Prvega je napisal Stane Belak in sicer tehnično poročilo o uspeli odpravi, ki jo je priredilo PD Ljubljana Matica na himalajski vrh Gangapurno. Na slednji prispevek je spisal Matevž Lenarčič, govori pa o nam dobro znani himalajski odpravi na Anapurno I,
Marčna številka Planinskega vestnika
ki se je odpovedala vrhu zaradi slabega vremena in katere se je udeležil tudi Igor Škamperle, tretji alpinistični prispevek z naslovom »Bolivija '83 — po inkovskih poteh«, pa govori o odpravi članov dveh alpinističnih odsekov (iz Gori j in Radovljice) v južnoameriške Ande.
DUŠAN JELINČIČ
Naročnina: Mesečna 10 000 lir - celoletna 120 000 lir V SFRJ številka 15.00 din. naročnina za zasebnike mesečno 180.00. letno 1800.00 din. za orga-mzociie in podietia mesečno 250.00. letno 2.500.00
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Za SFRJ - Ziro račun 50101 603 45361 ADIT - DZS 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/II. nad. - telefon 223023
Oglasi Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš 23 mm) 43.000 Finančni in legalni oglasi 2 900 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 550 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST Trst. Ul Montecchi 6 tel 775-275. tlx 460270 EST I. Iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
M.	dnevnik
TRST Ul Montecchi 6 PP 559
Tel (040) 794672 (4 linije) - Tlx 460270
GORICA Drevored 24 maggio 1
Tel (0481)83382 85723
ČEDAD Stretto De Rubeis 20
Tel (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja	ZTT	iFìrfl] ^lan italijanske
in tiska	Trst	IrHlH 'veze časopisnih
založnikov FIEG
15. marca 1984
Domnevni mafijec Virgilio zbežal iz milanske bolnice
MILAN — Podjetnik Antonio Virgilio, ki ga je policija aretirala lani, ker ga je sumila zvez z mafijo, le prejšnjo noč zbežal s kardiološkega oddelka milanske univerzitet-
ne bolnišnice. Virgiliov beg je nemalo presenetil preiskovalce, kajti v zadnjih časih so dobivali zdravniška poročila, da je njegovo stanje zelo slabo. Poleg tega pa sta bila pred njegovo sobo dan in noč dva karabinjerja.
Antonia Virgilia, ki je star 56 let, že dalj časa zdravi znani kardiolog De Backey, ki ga je v Houstonu tudi že dvakrat operiral. Možakar >e tudi v Milanu večkrat izrazil željo, da bi ga prepeljali v ZDA. Prav o tem razmišljajo tudi preiskovalci
Po včerajšnjem dogodku je Vir gilia zapustil tudi njegov odvetnik, ki je sicer prepričan v nedolžnost podjetnika, a ne odobrava njegovega bega.
PREPLAH, A MALO ŠKODE
Potres v Neaplju zamajal hiše
NEAPELJ — Včeraj ob 12.03 so v Neaplju začutili potresni sunek, ki je povzročil v mestu, zlasti v njegovih višjih predelih, precej preplaha in razburjenja. Sunek, ki je imel svoj epicenter 10 km globoko na področju Solfatare, je bil šeste stopnje, najbolj pa je stresel prebivalce višjih nadstropij. Bil je sicer kratkotrajen a precej močan, pred njim pa se je čulo iz globine zemlje zamolklo bobnenje.
Gasilci so po tem sunku dobili kakih 30 pozivov za odstranjevanje poškodovanih dimnikov, napuščev in ometa, vendar hujše škode, če odštejemo prekinitev električnega toka v nekaterih okrajih, kot kaže ni bilo. Poleg glavnega« so včeraj zabeležili aparati še en sunek tretje in in osem sunkov druge stopnje Mercallijeve lestvice.
»Invazija« morskih psov
SYDNEY — Medtem ko se pri nas poslavljamo od zime, se v daljni Avstraliji poslavljajo od poletja.
Toda v teh dneh je komaj kakih 100 m od obale avstralskega »surfers paradisa« obalna straža opazila tik pod površjem morja ogromno jato kakih 300 morskih psov, med katerimi je bilo več primerkov ljudo-žerskega »tigra« in pa skupino velikanskih tridesetmetrskih kitov, katerih že več let niso opazili ob teh obalah.
Oblasti so takoj zaprle vse plaže in prepovedale izpluti manjšim čolnom, nepričakovani pojav množice morskih psov pa bo gotovo prinesel avstralskemu tu rizmu precej škode.
Olajšana sprememba spola
TEL AVIV — Izraelcem, ki bodo odslej odšli v tujino, da bi si z operacijo spremenili spol, se ne bo^ treba več sleči pred konzularnimi uradniki svoje dežele, da bi dokazali svoj novi status. Tako je sklenilo izraelsko notranje ministrstvo, ki bo odslej terjalo od prizadetih le zdravniško potrdilo.
Madžarski avtostop stopa v novo obdobje
BUDIMPEŠTA — To je skoraj čudež! Na Madžar skem bodo uvedli novost, po kateri bodo tisti, ki imajo avtomobil, rade volje ustavili tistim, kj s palcem čakajo, da jih kdo popelje v zaželeno smer. Zato pa bodo madžarski avtostoparji dobili od Mladinske zveze posebno izkaznico, ki jih bo -»ločevala«, od ostalih avtostoparjev.
Po pravilih, ki veljajo od začetka leta, lahko vsak državljan med 14. in 35. letom starosti dobi izkaznico, ob njej pa še dvajset srečk, ki jih bo dal avtomobilistu prijatelju avtostopa. Avtomobilist bo nato te srečke shranil in jih ob koncu leta poslal na turistično zvezo, kjer bodo izžrebali veliko nagrad, med katerimi je najpomembnejša avtomobil »škoda«.
Poleg teh »revolucionarnih« novosti, pa je še ena. Na vseh cestah bodo posebne čakalnice za štoparje, tako da le ti ne bi trpeli mraza. Skratka, avtoštoparji si nadejajo, da se bo s tem njihov položaj izboljšal, predvidevajo pa, da jih bo kar 50 tisoč, ki bodo »vihte ti« svoje izkazice na cestah.
Prodajamo pisane kravate
Angležinja Marie Harper propagira kravate in najbrž ji je verjeti, da bo take »okraske« kupilo veliko moških z Otoka	(Telefoto AP)
Injekcija strupa za morilca
Drouet, hiater petih otrok, ko ga je v majhni trgovini z živili, v mestecu Port Arthur v Teksasu, zasačila, ko je skušal ukrasti šest pločevink piva, vrednih tri dolarje.
Autryja, ki je bil potepuh in je kot odrasel večino svojega življenja preživel za rešetkami, so justifici-ralj s pomočjo injekcije, s katero ro mu v žilo vbrizgali strupeno tekočino.
Autry je že 14. oseba, katero so rodno usmrtili v ZDA, potem ko je tamkajšnje vrhovno sodišče leta 1977 ponovno uvedlo smrtno kazen. Ob-codbo bi morali izvršiti že lani ok labra, a so tedaj njegovi zagovorni ki izposlovali odlog, 30 minut pred potekom roka, ko je že imel v žilah nastavljene injekcijske igle.
Dela ob berlinskem zidu
BONN — Oblasti Vzhodnega Berlina so sklenile ojačiti berlinski zid. Vsaj tako se dozdeva, potem ko so na zahodni strani opazili velike žerjave, ki polagajo dodatne cementne bloke.
Prav od včeraj pa je vest, da sta dva vzhodnonemška obmejna stražnika zbežala v Zahodni Berlin. Prelisičila sta svoje kolege s tem, da sta jim rekla, da sta opazila nekega ubežnika, ki je skušal pribežati na zahodno stran. Sama sta potem dobila dovoljenje, da gresta na kontrolo tik ob meji, a od tam sta smuknila v emigracijo...
Granata eksplodirala v šoli
BUDIMPEŠTA — En učenec mrtev, eden v smrtni nevarnosti in šest ranjenih. To je obračun eksplozije granate v neki madžarski osnovni šoli
Po podatkih policije naj bi do tragedije prišlo potem, ko je neki 14-letni dijaK našel protitankovsko granato in jo prinesel v šolo, kjer je eksplodirala na dvorišču.
Španska ladja se je potopila
MADRID — Mala španska 370-tonska tovorna ladja »Sonia Gema Masi-ques« se je včeraj najbrž potopila v Sredozemskem morju. Predvčerajšnjim ie posadka še zadnjič poslala SOS in od takrat ni o ladji, kot niti o osmih članih posadke, ne duha ne sluha, kljub vztrajnemu iskanju.
HUNTSVILLE — V huntsvillski jet-nišnici So včeraj opravili smrtno obsodbo nad 29 letnim Jamesom Davi dom Autryjem. Na smrt so ga ob sodili, ker je leta 1980 umoril v Port Arthurju 43-letno prodajalko Shurley
Policija aretirala »prikazen iz Firenc«
FIRENCE — Jaz sem grozna prikazen iz Firenc. Tako je rekel 21-letni Calogero Salenti iz Agrigenta neki 23-letni švicarski študentki — in j° je posilil.
Salenti je dekletu najprej ponudil, da jo popelje z avtom čez mesto, 3 njegova pot je vodila drugam: peljal jo je na odprto polje in ji tam grozil z nožem,- češ da je prikazen iz Firenc in je ubil že 12 deklet. Mlado Švicarko je posilil in jo nato odpeljal v mesto.
Dekle je takoj prijavila Salemi' ja policiji, ki je po krajšem zašle; dovanju brutalnega posiljevalca tudi izsledila in ga aretirala.
Ciril Gale Vladimir Herceg
Desperado Joaquin Muriella
(18.)
MOŽJE SO SE NAPOTILI
DVE URI »O1NE0E
2DA3. KO VSI VESTE, DA NAS I HOČE MURIETTA VSE POBITI, LAHKO BEŽITE! RAZŠLI SE BO MO V RAZLIČNE SMERI! h"	ADI OS!
PREPRIČAN SEM, DA NAM
K VRATOM
NE BO MOG,EL SLEDI Tl V VSE. SMERI HKRATII GREMO!
NAJVEČJA SKUPINA JE KRENILA
V MESTO NI VEČINA lž TE SKUPINE NIKOLI PRISPELA,KER JE MURIETTINI ŽA SEDI UŠLA LE CETVORICA...
PROTI MISSOURI HILLU..
Tihotapljenje mamil v svetu
Razvita »turška mreža«
ANKARA — Vse poti, po katerih potujejo mamila proti svetovnim Prf' stolnicam, imajo za štartno točko Daljni vzhod. Manj pa je znano, da j® »turška zveza« ena med najbolj razvitimi v svetu in da po njenih poteh potuje največji del mamil, namenjenih na evropsko, pa tudi na ameriško tržišče. Zato so tudi turške oblasti v boju proti temu velikemu zlu sodobnega sveta (kar raznim organizacijam tihotapcev pogosto prinaša bajne zaslužke) zelo aktivne in budno spremljajo vsako sled, ki bi jih lahko dovedla do »velikega plena«. To pa ne le zato, ker potuje preko Turčije največji del mamil z Daljnega vzhoda, ampak tudi zato, ker je v državi sami veliko število tajnih »tovarn« za predelavo surovine v dragi heroin ali morfij. Prav v tem leži razlog, zakaj lahko v tukajšnjem tisku vsak dan prečitamo vesti 0 zaplembi mamil ali odkritju tajne »tovarne«.
Policija je v teh dneh ujela v Diarbarkiru devet tihotapcev in zaplenil3 67 kg heroina v vrednosti okrog 5 milijard turških lir (16,5 milijona dolarjev). Guverner te pokrajine je izjavil, da je surovina prišla iz ali preko Irana, dodatke za predelavo v »čisti« heroin pa so pretihotapili iz Sirije.
Čeprav je takih in podobnih primerov na pretek, »posel« z mamili ®e \edno teče naprej in droge še vedno prihajajo na zahodna tržišča.
Ankarska policija je bila nemalo presenečena, ko se je' pred nekaj č333 javil štiridesetletni Delidere in zaprosil za pogovor z načelnikom policijsse postaje. Vsa stvar je postala kmalu jasna. Delidere je bil že dolgo časa znan kot član »podzemlja«. Bil je vmešan v razne tihotapske posle in tudi »švercanje« mamil. Pred nekaj leti so ga ujeli, a je pobegnil iz zapora v inozemstvo, kjer je nekaj časa nadaljeval s svojim »poslom«, potem pa je spet vrnil v Turčijo. No, niti tega ni storil brez »bussinesa«: po lastnem priznanju je skrivaj pripeljal v Turčijo 12.000 pištol, katere je prodal v raznih delih države, v glavnem v Anatoli ji. Toda nenadoma se ni več mogc ukvarjati s »poklicem«, ki je sicer prinašal zaslužek, a tudi vsakodnevn strah za lastno življenje. Sklenil se je predati. »Utrudil tem se zaradi skrivanja in bežanja. Temu ni nikoli konca,« je dejal ob predaji. Pa ne smo y>-Delidere je odkril policiji, da ima svojo »tovarno« in v njej ogromno količin 217 kg predelanega heroina, pripravljenega za »izvoz«.
Delidera čaka krepka kazen, turškim oblastem pa preostane, da še n3 prej budno sledijo vsem sumljivim premikom na poteh »turške zveze«.