210. številka.
Ljubljana, v soboto 12
septembra 1903.
XXXVI. leto.
P
1
\,-.
■
j'soaj*   vsak dan svsčer, Izimfii  nedelje In praznike, ;ter velja po pošti prejama*.       avstro- t a»  u K, +*> i*>t        lb K, *» cetn .aft b K 60 h, za edeu mesec 8 K 80 h.  Z& Ljubljano a posUjanjszs
p« đom za vse leto S4 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 8 K ea eden mesec 2 K Kdor hodi **m ponj, veliš *» oe^ <eu. z> K m po» leta 11 K; sa Cetn leta 6 K 50 ht za eden mesec 1 K 90 h - Za tuj« dežele tolika fofi, kolikor znaša poštnina. =- Na nsroCbo brez istodobne vpofiiljatve naročnine se ne ozira. — Za »**snlls ^»Cnjt se od peteruetopne |iotit-mte po 12 h, ce se oznanilo enkrat tiska, po 10 h, Ce se dvakrat, m po 8 h, 6* se trikrat ali veCkrat tiska. ~ Dopisi naj se izvoio frankovati. — Rokopisi se ne vračajo — Ursdneat*© le •i*r«vn!*tvo je na Kongresnem trga st. 12. - DpraraStvn naj se blagovolijo   pošiljati naročnine, reklamacija, oznanila
t. j. administrativne stvari. — Vhod v aredn'fttvo U m v*govfe aiice si. 2, vhod v apravnistvo pa s Kongresnega trga ftt. 12.
Pos^esu« dicevilke po IO h. „Narodna tiskarna'1 telefon 6t. 85.
Slovenski Iffarod" telefon št. 34.
njegovi spreobrnitvi. Proti njemu je bil celo dr. ŠuBteršič, ki je hotel doseči, da bi se proglasil kandidatom dobrepoljski Jaklič, o katerem je bil prepričan, da bo v njegovih rokah zgolj marijoneta in mrtvo, za vae po-r&bno orodje.
Šusteršič ni mogel prodreti z Jakličem in šele potem se je sprijaznil s Šukljejevo kandidaturo.
Tudi duhovniki niso marali šuk-ljeja. Kandidirali bi radi kanonika dr. K ar i ina, toda tudi duhovniki niso prodrli, in tako je postal Šuklje kandidat.
Šuklje je izvoljen, vesel pa ne more biti te zmage, zakaj število glasov, ki jih je dobil, kaže, da ga celo klerikalni volilci ne uvažujejo mnogo, da ga — prezirajo.
Naša stranka se volitve ni udeležila. Navzlic temu in navzlic živahni agitaciji so duhovniki le z veliko težavo spravili nekaj ljudi na volišče, a še ti s silo prignani klerikalci niso oddali vsi svojih glasov edinemu oficijelnemu kandidatu Šuk-Ijeju, ampak so volili raje druge može — nekandidate.
Šuklje je dobil 2492 glasov, na druga imena pa se je glasilo 141 glasovnic.
Na prvi pogled je to pač veliko število. Ako se pa upošteva, da je prilično 8000 volilcev v tem okraju, se pa mora udeležba imenovati naravnost minimalna, saj je prišlo od prilfčno 8000 upravičencev le dobra čjetrtina   na   volišče. Naravnost
i mlačna udeležba se še tembolj raznem življenju. Proti njemu postaviti j '
...j. k; j~ ~ ;   i vidi, ako primerjamo resultate z zad-
»zani&andidata« — Dl značilo, da pripisujemo Šukljeju kako posebno v&ž-
Državnozborska volitev.
Šukjejev povrate k v politično življenje se ni izvršil pod srečno zvezdo.
Šuklje je bil, kar je samo ob sebi umevno, izvoljen, toda oddani glasovi govore dovolj jasno, da ni bilo za dvornega svetnika v pokoju prav ni-kakega navdušenja, dasi se je pričakovalo, da bode udeležba pri volitvi ogromna že z ozirom na to, da sta »Sloveneca in »Domoljuba na vse pretege rotila svoje somišljenike, da naj skrbe za kar najštevilnejšo udeležbo, da se sijajno pokaže, kako zelo cenijo volilci spreobrnjenega Šukljeja in da se mu da častno zadoščenje za baje neosnovane napade, katerim je bil izpostavljen v zadnjem času s strani bivših svojih političnih prijateljev. In navzlic temu razmeroma tako malo glasov!
Naroduo-napredna stranka ni postavila nobenega kandidata, zakaj vedela je dobro, da bi bili duhovniki v tem okraju, kjer je tako malo zavednosti, v vsakem slučaju zmagali. Čemu bi naj torej naša stranka brez-vspešno razvnemala strasti, razburjala narod in povzročala nepotrebne borbe?
Mi bi lahko, kakor pri drugih volitvah, postavili svojega kandidata, ako ne zbog drugega že zaradi tega, da bi se razvideio število uaših glasov. Mi tega nismo storili, dasi bi Las pri ti priliki sigurno dosegli dosti več gl&sov, nego kdaj preje. Šuklje ni nikaka, potenca več v jav
nost, kar bi pa ni malo ne odgovarjalo dejanskemu položaju. Za našo stranko je vse eno in brez vsakega pomena, ali je poslanec Šuklje, ali pa kak mežnar.
Šuklje  ni  dobil   lahko svojega mandata. Še prodno je postal kandi dat,  je  moral   čutiti,  da  ga gotovi krogi   nič   prav   ne   marajo navzlic
njo volitvijo.
Pri zadnjih državnozborskih volitvah je dobil Vencajz, ki se ne more ponašati niti s svojimi niti s tujimi zaslugami, kakor Šuklje, 5411 glasov, torej 2919 več, kakor predvče-rajšnim Šuklje.
A kaj šele vidimo,  ako si ogledamo udeležbo po raznih občinah! V občinah, ki imajo po 150, 200
do 300 volilcev, je dobil Šuklje jedva par glasov.
V Zagorju, kjer je gotovo najmanj 150 volilcev, se je oddalo samo 10 glasov, v Mobtah tudi 10, v Loškem potoku pa se je od prilično 200 upravičencev udeležilo samo 55. V trgu Sodražici, kjer je gotovo precejšnje število volilcev, jih je Šukljeja volilo samo 27, v Dolenji vasi jih je prišlo za šukljeja na volišče 30, nad 200 se jih je vzdržalo volitve, na Jezici 23, v Medvodah 43, na Igu 19, pri Dev. Mariji v Polju 19, v Litiji 40 itd.
Spodnja Šiška, ki ima približno 500 volilcev, izkazuje samo 8 oddanih glasov za Šukljeja.
Posebno značilna pa je volitev v Gorenji Šiški. To je velika občina, ki ima mnogo volilcev, ne takih, kakor so pri Sv. Gregorju, nego tukaj so volilci z malimi izjemami prav razumni in zavedni možje. Od vseh volilcev v Gorenji Šiški jih je prišlo samo 7 na volišče. A še od teh je oddalo 6 prazne listke in le eden je volil Šukljeja.
Taka izredna ostentativna neudeležba navzlic vsej duhovniški agitacaiji je pač zadosten dokaz preziranja, katere a je bil deležen gosp. dvorni svetnik v pokoju s strani klerikalnih volilcev in katerega si je tudi pošteno zaslužil.
Šuklje je dobil dobro lekcijo. Uvidi sedaj lahko, da je še vedno veljavna prastara resnica, da uskoka, deserterja nikjer ne marajo, da ga ne spoštujejo, ampak prezirajo.
Šuklje, ki se sam proglaša za najimenitnejšega slovenskega politika, za prvi talent na Slovenskem, za moža, ki je več storil, kakor vsi drugi Slovenci, bi moral, če bi hotel biti sam sebi zvest, tak mandat odkloniti. Prestopil je v tabor prejšnjih svojih nasprotnikov in najmanj, kar je mogel zahtevati, bilo je to, da se mu na sijajen način izkaže zaupanje. Sedaj pa taka izvolitev! To je najhujše, kar se je mogli Šukljeju
zgoditi v novi karijeri, da, slabo znamenje za prthodnjoat.
O socializmu in njegovi bodočnosti.
V zadnjem Času so socialistične težnje neobično napredovale. Na Nemškem so si socialisti pri letošnjih volitvah izvojevali kolosalnih vspehov. Zato prevladuje ne samo v strankarskih krogih, ampak tudi med paznimi motriici političnega in socialnega gibanja prepričanje, da je socialni demokraciji določena še velika bodočnost Zanimivo je, da mnogi prosvit ljeni možje s svetovnim imenom baš nasprotno sodijo. Najslavnejši sedaj živeči španski pisatelj Jose Echegarav, ki je obenem tudi politik, je mnenja, da ne bode socializem nikdar zmagal. Ako bi pa kedaj zmagal, bi bil s tem uničen ves kulturni napredek, ki ga je ustanovilo 19 stoletje in katerega bode še oživotvonl 20. vek. Socializem ni ničesar drugega, kakor absolutizem v največji potenci. Noben tiran ni delal toliko na to, da bi uničil posameznika kot takega, kakor socializem. Socializem se je svoje dni že pojavil in je povzročil množico zla in gorja. Jakobinci za Časa francoske revolucije so se ravnali po socialističnem sistemu in so hoteli vse po tem prikrojiti; s tem so oživotvorili ono simetrijo moderne države, koje sledovi se še dandanes lahko opazujejo. In kako je končal ta socializem Jakobincev, ta blaznost enakosti, ta delirij simetrije? Završil se je z vojaško diktaturo Napoleonovo, katera je zopet vrgla človeštvo v najstrašnejšo hlapčevanje . . .
V socializmu izgine posameznik, uniči se popolnom*. In individuval-nost je največja pridobitev revolucije. Brez nje bi bili še sedaj v temnem srednjem veku, bili bi brez luči svobode in pravice, katera nas edino vodi in nam omogoČuje življenje na našem planetu. Individij bodi svetišče,   posvečen   hram,   kateri   bi se
cnečastil, ako bi se ga država hotela samo dotakniti. Moda se spreminja in ž njo se bode zavrgel tudi socializem kot nenaravna utopija. JNa-vzlic temu pa bo mu mora šteti v zaslugo, da je povzročil s svojim nastopom obilo kritike. Kritika pa, celo taka, ki se izvršuje mala fide, je potrebna, koristna in mnogo izdatna na svetu; ona povzroča, da se nedo-statki, na katerih še boleha človeška družba, odpravljajo in da padajo še zadnji okovi, v katere je se uklonjeno človeštvo. {Socializem ima dr -sedaj to zaslugo, da je pospeševal asocijacije.
Ideal bodočnosti je v najvišji meri razvita stanovska združitev, toda samo prostovoljna in neprisiljena asocijacija brez okov in verig zakonodajstva. Socializem pa ni taka asocijacija; sličen je marveč vojašnici, v kateri se vse veličanstvene pred-pravice individuvalnosti in osebnosti spremene v pokorščino napram državi. Mi pa nismo broji in ne številke; naš prosti, ustvarjajoči duh sa odlikuje po svoji individuvalnosti, se ne da ukleniti in rabiti kakor stro,. Na to pa deluje socializem. Z ozirom na to njegovo stremljenje pa ne more imeti prave bodočnosti!
Škof Bonornelli o oer-kvi in duhovnikih.
[ Jeremias Bonornelli, škof v Kre-moni, je pravkar izdal imenitno in zanimivo delo, naslovljeno »Novo stoletje«. Ta razprava je velevažna in se odlikuje po nepristranski, pogumni sodbi, po odkritosrčnem stremljenju, moderno kulturo sprijazniti s cerkvijo. Dve tretjini človeštva, pravi pisatelj, ne priznavata Krista kot svojega odrešenika, veliki del tretje tretjine pa se je ločil od katoliške cerkve. Ia od približno 230 milijonov katolikov — koliko pa jih je katolikov samo po imenu? Kako je temu odpomoči? Z besedo, ne   z    nasilnostjo!    Prepoveduje sa
Belokranjci.
Belokranjci žive v mali, komaj 546 hm2 obsežni (toliko meri namreč črnomaljsko okrajno glavastvo, in Belo-krajina je jednaka temu pojmu), od drag in nizkih grebenov razorani rav-ninici. V nepopolnem polukrogu se spuščajo k nji Gorjanci in kočevski hribi, a tem nasproti ji brani prost dohod širok, vijugast pas, ki ga imenujemo Kolpa . . .
546 km-\ Mala, da najmanjša od upravnih političnih jednot Kranjskega, ako odštejemo Ljubljana (35 km1) kot mesto z lastnim statutom in vendar ima dve na tihem, globoko v svojih srcih med seboj tekmujoči, a na zunaj prijazno sirokepoda-jajoei mesti, Črnomelj in Metliko (Anton Medved, ki je pasel nekdaj belokranjske ovčice, je prištel med naša mesta v „Dom in Svetu" celo Semič), in poleg manjših gradičev od stolpov obdano Kropo, pomnik nekdanjih časov, ko so se se poigravali po kozaško njegovi lastniki z našimi dekleti. Vse drugo je vas, dolga, ob cesti raztegnjena vas ali pa iz par hiš in koč sestavljena vasica. Tu in tam se ti svetlika   nasproti izza
griča belorjavkasto zidovje, in na strehah se rdeči gosposka opeka, na drugem mestu pa se skriva skromno v senci sadnega drevja spretno Liz lesa zgrajena hiša s slamnato, z mahom ob-rastlo streho. In tam gori sredi gozda opaziš lahko po noči trepetajočo lučko; včasih izgine, pa se zopet prikaže, zdi se ti, da malo dalje kot prej . . . Ljudje, ki hodijo pozno v noči domov, trdijo, da si svetijo copernice, dasi dobro vedo, da leži ondi Plavičičev dom . . .
Med Kolpo, Črnomljem, Kopro in Metliko se vrste njive, travniki in loze, a od Krope in Metlike se raztezajo tja do Gorjancev sami steljniki. Stelja pri stelji in nič drugega, le tam na robeh, tam na krajih kak kostanjev ali hrastov gozdič, kakor da bi jih bilo odmaknilo , odrinilo z rokami mogočno bitje, da bi lažje dihalo pod tem jasnim, vedrim nebom, ali pa da bi solnce raz-grevalo svobodneje in sigurneje, brez tihih opazovalcev sivo kamenje sredi praproti, da bi drzneje grabilo s smehljajočim obrazom zemeljske soke, in bi se v solnčnem svitu bolj in bolj belila snežnobela koča posameznih, na stelj-nikih rastočih brez . . .
Toda na obodu raste vinska trta od Tanče gore do Radovice (nekaj sester se je  ločilo in se  naselilo bližje
Kolpe okrog Prelesja, Vinice, AdlešiČ in Podzemlja); nevidoma se prikrade na eni strani v nižino, na drugi pa se vzpenja visoko v hribe, kot da bi hotela pokazati pogum, češ mene ni strah pred grmovjem! No, Gorjanci ji ne store ničesar, odmaknili so svoje glavice v stran, da bi tem hitreje zorilo božje solnce, odmaknili so jih, da bi prisluhovalij neopaženi vinskim duhovom in pravili njihove bajke svojim ljubljencem, one bajke, ki jih je čulo tanko Trdinino uho . . .
To je belokranjska zemlja, kjer so našteli leta 1900. 26.300 prisotnih ljudij. Od teh jih je bilo 25.952 pristojnih v deželah, ki so zastopane v državnem zboru.
Sodevčan Kobe je pisal o svojih rojakih, a njemu so bili pred očmi skoro zgolj Poljanci (prebivalci belokranjske Švice: Predgrađa, Starega trga in sosednjih vasi), o belokranjskih vražah in navadah je poročal Metličan Navratil in o jezikovnih posebnostih adlešički župnik Šašelj.
| Čitali ste že o belokranjskem kolu in drugih šegah, a nekaj vam niso povedali: kola, zelenega Jurija in ivanjske noči ni več! Tudi vile izginjajo in ž njimi pripovedke; celo naše coprnice jahajo le redko še na metlah na Klek,
ki nas gleda ponosno, skoro prezirljivo, in se ne bašejo več v tuje sobe skozi luknje pri ključavnicah.
Neki zlod je razodel našim ljudem, da je onkraj atlantskega oceana lepši, srečnejši svet. Ostali Kranjci so se komaj menili o njem, ko so odrinili od nas že dva, trije možje. Nič več kot dva, trije . . . Kraj je daleč, nepoznan, in nihče ne tvega rad svojega življenja, tudi Belokranjec ne. Pa minilo je osem . . . deset . . . petnajst let — pi-jonirji nove dežele so se vrnili . . . Niso jih pokopali viharji, ni jih požrlo morje. Čvrsti in zdravi so prišli domov, toda mogočnejši ... v žepu jim je žvenke-talo 5—10.000 K.
Pravili so svojcem o novi deželi, 0 njeni krasoti in velikem zaslužku. Dva tolarja na dan in še več! Ljudje božji, krščanski, to ni mala reč!
Vse so jim povedali, še več, kot so znali. Gledali so namreč s štirimi očmi . . . Le o trdem delu, o naporu, o načinu, kako so si priborili denar, niso zinili. Toda kaj vse vam ne pride na misel! Ali vam naj pravi B e 1 okraujec o znoju, smradu, globokih in temnih rovih, Če ima črno obleko, čez telovnik zlato verižico, v žepu pa amerikanski denar?! Mislite-li, daje pal na glavo?
V Ameriki smo bili gospodje; jeli in pili smo, delali skoro nič in služil denar. Oj, tam ga je v izobilju! Poglejte nas! Ali je ta obleka iz domačega platna, ta klobuk zajčak, ali so ti čevlji podobni vlaškim opankom? Dragi sosedje! mi se vam čudimo, da se hočete pariti na solncu za nič iu zopet nič. Vidite: mi se vsedemo v senco pod hruško in počakamo, da dozori njen sad. Saj imamo — hvala Bogu ! — denarja dovolj !
Tako so govorili naši Amerikanci. In ko so zapravili, pod hruško sedeč, denar, so se vzdignili v drugič in ž njimi drugi. No, vsi, ki so se vrnili, so bili polni hvale o novih pokrajinah. Vedno več in več jih je odrinilo. Glas Amerike je šel od hiše do hiše. Vsi oni, ki so menili, da si ne morejo opolnoči tu, so odšli. Izprva le možje, za njimi fantje, počasi ženske z družinami.
To pohajanje Amerike je izviralo isprva iz potrebe. Ljudij je bilo dosti, delavcev dovolj, zaslužek težakov majhen. Na malih posestvih (k večjemu imajo 1 ! zemljišča) ni mogla živeti velika rodbina. A če je bilo kje kaj več, je skrbel oče, da je razdelil med otroke. Osebeuiki (posestniki same hiše in koščka vrta) se pa že itak niso mogli preživeti z dnevnim zaslužkom.
naj o Bogu, o veri, o nađi na Boga in o ljubezni do njega. Povrniti se moramo nazaj k staremu, živemu krščanstvu! Proč z modo budnih propovedij, ki so polne prazno-doneČih fraz in se nanašajo ponajveč samo na posvetne stvari. Ni pa umestno, da se duhovniki bojujejo zoper znanosti. Kristus ni zavrgel vede in umetnosti. Takisto se sv. pismo ne sme smatrati kot pisano z matematično točnostjo. Ali ni baš ta knjiga polna življenja, polna simbolov, metafer in poezije ? Človeškemu razumu ni dobro staviti določene meje, ker, kjer ni svobode in živahnega delovanja, tam se pojavi splošna apatija duha in vgnjezdi se duševna lenoba. O razmerju duhovnikov z moderno omiko, pravi Bonomelli, da je d u hovnik, ki je sicer dobro podkovan v svetih vedah in v sv. pismu, a nima svetne izobrazbe današnje človeške družbe, cerkvi, kakor javnosti občeškodljiv. Nevednost je največja škodljivka veri in cerkvi. Čast cerkve zahteva, da duhovnik ni ignorant. Duhovniki na deželi se pred vsem naj čuvajo brezdelja in lenobe ter se skrbno ogibajo s svojim dostojanstvom prikrivati osebne napake in slabosti, češ, »jaz zem duhovnik, mene mora vse spoštovati, meni se mora vse pokoriti.« Duhovnik, ki misli, de je zadostil svoji dolžnosti, ako je opravil mašo in druga cerkvena opravila kakor spoved, krst itd., je v zmoti. To ne zadostuje; duhovnik naj bode kot oče med otroci, od vseh ljubljen in spoštovan. Nikdar pa se naj ne da zapeljati grdi pohlepnosti po denarju, katera uniči vsako versko čustvovanje. Nadalje pravi škof Bonomelli doslovno: »Meni je mučno, jaz to priznavam odkrito, ako vidim duhovnika, ki sc vrže v politično vrvenje in se udeležuje volitev, s katerimi v tesni zvezi je toliko osebnih koristi, toliko jeze in Bovraštva, toliko obtožb in strankarskih obrekovanj. Duhovniška suknja se pri tem zmečka, ako se ne strga docela. Duhovnika v pravem duhu Kristusovem smatram kot moža miru in očeta vseh. Zato se on naj ne vmešava v politične borbe, naj ne podpira te ali one stranke, tega ali onega kandidata, ker dušni blagor tega ne dovoljuje in njegov d u š-nopastirski in očetovski poklic se ne more strinjati s takim postopanjem«. Ali si čul škof Bonaventura, te zares apostolske besede svojega sobrata v Kristusu? Kaj pa učiŠ ti in kaj počenja pod tvojim pokroviteljstvom posvečena duhovniška druhal?!
Boj med tirolskimi klerikalci.
Povedali Brno že, da  so kardinal Katsohthaler in oba tirolska škofa
odredili posebne molitve po vaeh cerkvah za pomirjenje med katoliškimi konzervativci in krščanskimi socialci. To je najznačilnejši pojav v katoliški organizaciji, kjer bi naj vladalo geslo: »ljubi svojega bližnjega, kakor samega sebe.« Kako daleč je dospel strankarski fanatizem med klerikalci, pojasnuje sledeči slučaj, ki ga je prinesel list »Tiroler«: »Neki konzervativni dekan je prišel v W. k svojim sorodnikom. Ondotni krščansko-socialni župnik ga je sprejel najljubeznivejše ter ga bogato pogostil. Ko pa zagleda dekan pri župniku glasilo krščanskih social-cev, »Brixener Chronik«, vzame list v roke ter — pljune nanj! In to pred očmi svojega dobrega gostitelja. Noben pobalin bi se ne spozabil tako daleč, časopisje obeh klerikalnih strank se pobija na najostud nejši način. Ne prizanaša se niti ugledu duhovnikov niti veri. Proti taki podivjanosti pač ne bodo pomagala pastirska pisma vseh treh škofov. Ž njimi se bo razpor le še bolj zanesel v zadnjo gorsko vasico. Prižnice bodo tudi za pobožne Ti-rolce v bodoče le politične tribune. Nam je pač vseeno, ako se črni bratci na Tirolskem pošteno lasajo, povedati smo hoteli le našemu »Slovencu«, da je prepirov in bojev tudi tam, kjer ni »pregrešnih« liberalcev.
Vstaja v Macedoniji.
Vedno bolj se bliža nevarnost, da napoči vojna med Turško in Bolgarsko. V turških poslanskih krogih smatrajo za edino magočo rešitev macedonske krize, ako turške čete prekoračijo bol-barsko mejo. V političnih krogih opazujejo dogodke na Balkanu kot skrajno usodne ter se splošno sodi, da je vojna med imenovanimi državami neizogibna. Iste nazore imajo tudi v dunajskih političnih krogih. Velesile pošiljajo vojne ladje v Sredozemsko morje. Tako imata svoje brodovje tam doli že Nemčija in Italija, a tudi Francija je odredila takoj poslati 4 vojne ladje v varstvo Francozov v Macedoniji. — Po turških uradnih poročilih so se vršili zadnji čas sledeči boji: dne 5. in 6. t. m. sta se borili v okraju Monastiru dve ustaški četi; ena Četa je izgubila 22, druga pa 27 mož. Na planini Vicu sta bili baje dve vstaški četi popolnoma uničeni. V vasi Rakne (solunjski okraj) so vstaši z dinamitom razstrelili več hiš ter u morili krajevnega predstojnika. Konzularna poročila pravijo,da je v okraju Mjona-stirskem 80 do 100 vasi požganih in opustošenih, v okraju Kirkilise pa 20 do 30  vasi. —  Na  železnici v Drino-
polju med postajama Čobaukoi in Koi-semedid se je razpočila bomba ter raz-djala progo na več metrov. — Ameriški Macedonci se zbirajo v polk ter odrinejo pod vodstvom nekega bivšega bolgarskega poročnika na pomoč bratom v domovino.
Politične vesti.
— Državna potpora vsied ujm prizadetim krajem. Danes izide cesarska naredba, ki dovoljuje 15 milijonov kron državne podpore prebivalstvu v deželah, ki so b le prizadete po elementarnih nezgodah. Oi teh dobi Č -ska 6 miti|onov. Šie-zija 3 milijone in Galicija 2 900000 kron.
— Manevri v Galiciji. N*<i vojvoda  Fran Ferdinand  je prišel v Chlopv. Z* sijajen sprejem cesarja je že vse pripravljeno.
— Zoper prid ržanje tretje-letnikov v vojaški službi sta se izrekla občinska zastopa v Gradcu in Welsu.
— Trgovinske pogodbe. Tozadevne razprave med Avstrijo in Nemčijo se bodo pričele v na|kraj-šem času v Berolinu. Med Rusijo in Nemčijo se bodo razprave kmalu završile.
— Za hrvatsko poveljevanje se je začelo gibanje po celi deželi. Hrvatska opozicija je edina, da imajo hrvatski p« 1 k > po § 2. zakona XL 1868 in po § 1. zakona XLI. pravico do hrvatskega poveljevanja. Opozicija ne bo tega vprašanja razvila, ako ostane poveljevanje nemško, toda stoji pa tudi na zakonitem temelju, da so hrvatski pi-lki skupni le z monarhij", ne pa z Ogrsko. Bati se je. da se bo gibanja za hrvatsko poveljevanje razštriio z isto naglico in odločnostjo po c-li deželi, kakor se je razširilo gibanje za ii naučno samostojnost.
— Bukovinski deželni zbor se je otvonl včeraj z »imo«-klici na cesarja.
— Pu n t v o j a k o v -1 re t j e 1 et n i k o v.   Kak< r   poročajo madiarski list«, se javno punta vojaštvo uri top-ničarjih v Kološvaru   in   pri 46. p^-s polku v Šzegedinu.
— Častniška zarota v Srbiji. V Nišu in Belgradu bo zopet zaprli več nižjih častnikov. Novo zaroto so razkrili v Kr*gujevcu. Za prte častnike so prepeljali v betgraj-sko trdnjavo. V Nišu je cela garni zija na strani zarotnikov ter se je bati, da vdere v BHgrad ter uprizori z ondotno garnizi|0 klanje.
— Bolgarski knez Ferdi nand jeprišel vhudo nasprotje s Cankovisti. Vse Cankoviste je dal knez odstaviti z državnih služb. Okoli kneza so stroge varnostne od redbe in vsaka straž* se preišče, preden se sme približati knezu
— Bavarska princa Ludvik in Arnulf sta imenovana general* nim feldmaršalom.
Dopisi.
Iz Moravč. Tri leta je že pre teklo, odkar se je začelo govoriti, da se otvori v Moravčah trorazrednica, a danes imamo vedno šele — dvorazred-nico. Cuje se, da bodo vprašali še Županstvi v Drtiji in Pečah, ako ste zadovoljni z otvoritvijo III. razreda, ako-ravno sta oba župana v okrajnem šolskem svetu. To je že Škandal! Tam, kjer se ljudstvo za Šole ne poganja, se jim iste ponujajo, z nami se pa postopa ravno nasprotno, torej krivično. Stariši, ki žele, da bi se njihovi otroci nekoliko bolje izobrazili, so skrajno nezadovoljni s tem ravnanjem. Pri tako velikem številu otrok, kakor jih je v moravski okolici, pa ne bi bilo vsaj trorazrednice ? Naši otroci so ravno tako potrebni šole, kakor kruha, toda nekateri organi tega ne razumejo oziroma nočejo razumeti. Radovedni smo, kje tiči vzrok? Potrpežljivost nas je minila, in zahtevamo, da se lil. razred, kakor hitro mogoče, otvori.
S Koroškega. Kolikor redki so glasovi, ki dojdejo od severne meje naše Slovenije v slovensko ljudstvo, toliko bolj nas veseli voakojaki pojav v narodnem življenju za svoj obstanek se borečih koroških Slovencev. Kadi tega nas iznenadi prav radostno vest, ki jo donašamo danes. V Brnci, mali a mični vasi pri Beljaku, vrvelo je uže dokaj Časa nekaj skrivnostnega. Kaj je bilo, doznali smo 6. in 8. septembra, ko so nam brnška dekleta in brnski fantje predstavljali narodno igro „Divji lovec" v prostorih A. Poglič-a. Igre posrečila se je popolnoma in s tem je mnogo rečeno. Skromni čisti dobiček pa so namenili vrli diletantje v nabavo nekojih tamburaških instrumentov, ki jim še primanjkujejo do popolnega tambura-škega zbora, katerega mislijo Brnčani vstanoviti v kratkem. Tako si bodo priborile Brnce čast posedovati eno prvih tamburaških društev. — Vi vat, crescat, lioreat! — mn. —
Važnost ljudske Izobrazbe
Da so klerikalci bili in bodo nasprotniki šole, to ni nič novega. Pa tudi med naprednimi strankami je žal tudi le preveč takih, kateri se nočejo sprijazniti z mislijo, da je š da t. j. ljudska izobrazba prvi in zadnji pogoj za obstanek naprednih strank, pole? tega pa edini temelj ljudskega blagostanja. Narod brez zadostne izobrazbe hira in peša ter postane vsled te.a podlaga tujčevi peti dočim se pa narod, kateri v izobrazbi napredu|e z duhom časa, postavi na lastne noge ter si prido-b va s pomočjo šole vedno novih moči. da mu je moar če tekmovati z drugimi naprednimi narodi. Z ozi rr-m na to dejstvo |e pa posebno še nas rt-vni narod potreben največje naobrazbe, zakaj omika in blagostanje sta tesno zdraženi med sabo; kjer pojema om<ka, tamkaj gre tudi blagost»n|e narodovo rakovo pot. Da pe temu r<-s takn, nas je poučil zo pet Pol|ak dr. Stanislav Trzeciak v svoji socijalni studiji: »Prosveta in blagostanje«.
T stim krocrom, ki poudarjajo, da
Š
1
lic
p
odvaja šola ljudi od dela, kaže au',i i revščino, ki kraljuje v nižjih, neoijj kanih galiških slojih. V revnih k ,. ki so kar naravnost škandal in gr& mota za človeštvo, stanujejo Mu4k skupno z domačimi živalimi. Vsi g reveži na duhu in telesu se z naj. boljšo voljo ne morejo povspeti d boliše eksistence, ker jim manj^ omike. Energijo, navdušenje do dej| je mogoče vzbuditi pri takih slojih le s pomočjo šole. V industriji im4 delo inteligentnih in omikanih i«., lavcev vse drugačne, boljše vspeh^ kakor pa enako delo analfabetov.
Na Angleškem, kjer stoji omika ljudstva na visoki stopinji, produci rajo 3 delavci v bombaževi industrij enako delo, kakor 13 delavcev v Ita liji, kjer je ljudska izomika na nizki stopinji. Ruski delavec proizvaja 50 ton železa v istem času, v katerem producira nemški delavec 370 ton In to vse edino le zaradi tega, ker stoji v Nemčiji ljudska izobrazba na zelo visoki stopinji.
Statistika dnin dokazuje, da imajo delavci, kateri znajo čitati in pisati, višje dnine, kakor pa analfa beti. Kakor kaže statistika tovarn v Moskvi, so prejeli alfabeti 50% ve{ plačila, kakor pa analfabeti.
In delodajalci vedo predobro zakaj dajo izomikanemu delavcu večjo plačo; njegovo delo je boljše prihrani več na materijalu in prj slučajnih diferencah se ž njim mnogo laglje pogovoriš, kakor pa z neomi kanimi ljudmi.
Omika naroda pa ne vpliva samo na materijelno stran, ampak pose. blagodejno še na moralo.
Med 1264 osebami, ki so bili v letih   1836   do   1838   v Newcastlu Bodnijsko obsojeni,  jih  je   bilo 44 ki niso znali ne Čitati in   ne pisati 233 jih je znalo samo citati in le 30 jih je bilo, kateri  bo  znali dobro čitati in pisati.   Čim bolj se na An gleškem   množe   šole.   tembolj se zmanjšuje   tamkaj   število hudodelstev. Leta 1842 je bilo 31 309 hudo delatev, leta 1875. 15.500 in leta 1894. pa samo  še 5000.    V istem   času (e naraslo število  šolskih otrok od l1 milijona na 5 mihjonov.   V Španiji imata  provinciji  Leon  in Lugo boljše šole, kakor  v   ostalih provin cijah in ljudstvo  teh   dveh provmcij tudi ni klerikalno   kakor   drugod; ti dve provinciji sta tudi bolj obljudeni, kakor katerakoli provincija  in vendar sta   izkazali   med   vsemi španskimi   provinciiami   najmanj hudodelstev; v teh dveh provincijah tudi ni demcralizujočih bojev z biki.
Velik vpliv ima ljudska izobrazba tudi na zdravstvo Potreba ljudske izobrazbe se kaže posebno pri epidemijah, zakaj na kolikor nižjem stališču izobrazbe stoji ljudstvo, tem manjše zaupanje ima do zdravnikov. Kakor dr. Stanislav Trzeciak sam konstatuje, je med gali-škimi kmeti nezaupanje do zdravnikov tako veliko, da smatra gališki kmet zatiralca kužnih in nalezljivih bolezni za zatiralca vere!
Prav nič boljši od gališkega kmeta ni tudi naš kmet, ker stoji, kakor se je s številkami dokazalo, skoro na podobni nizki stopinji izobrazbe kakor gališki kmet. Naši klerikalni ljudski osreČevalci ga hočejo rešiti pogina z ustanovitvijo raznih konsumnih društev in pa —
WV Dalje v oniloai- ~~<2Wr
Čim bolj pa je ginil pri naših ljudeh strah pred daljnimi kraji, pred nepoznano zemljo, pred širokim in globokim morjem, tembolj so se selili. Kdor je spravil skupaj za vožnjo, je pokazal Belokrajini hrbet, če tudi ne za zmerom. Ko so bili možje in mladeniči tam, so šla dekleta za njimi, da zadoste svojemu naravnemu poklicu in se pomože, kajti ženinov ni bilo tu. Tam pa se je po-možilo v nekaj tednih vse, staro in mlado, lepo in grdo, šepaste in grbave, kozave in škilaste.
Nekim je bila sreča mila; pridobili so si hiše in potegnili družine za seboj. Jemali so ostale v hrano in stanovanje. Njihovemu vzgledu so sledili drugi. Vedno več Slovencev je prihajalo. V tujini pa ne zahaja rad Človek k tujcu, posebno Če ne razume njegovega jezika; tudi se rad pomeni o domačih logih. Iz potrebe so vznikli v Ameriki domači trgovci, mesarji, krč-niarji, stavbeniki, rokodelci in drugi. V staro domovino je bilo treba pošiljati često kako pooblastilo in drugo, kar zahtevajo zakoni. Tisti, ki so bili bolj vešči pisanja, so se nastanili kot neke vate notarji in preskrbljevali pri '.konzulatu legalizacije.
Stvar, ki je izšla iz potrebe, je prišla polagoma v modo. Koliko odstotkov  izseljencev   v  Ameriko daje
Belokrajina, se vidi iz sledečih podatkov: 1. 1890 so nas našteli 28.460 (prisotnih namreč), deset let pozneje pa 26.300. Število prebivalcev je palo v teku desetletja za 2160 ali v odstotkih za 7-59%. Leta 1890. jih. je prišlo na km2 52, 1. 1900 pa 48. Nas se je polastil nekak morbus americus. Polovica se jih izseli gotovo brez sile, vsled nekega notranjega nagona. „Ta in ta je tam . . . pojdem pa še jaz." Brat potegne za seboj sestro, oče sina, oba vso družino. Amerika jim leži v krvi. Prej so smatrali to pot za nekaj hudega, silnega, kar se ne podstopi vsak. Gledali so odhajajoče s solznim očesom in se poslavljali dolgo, dolgo od njih. In ko so izginili izpred njih, so zmajevali z glavami in ugibali: „Bog ve, kako jim bo . . Nikdo ni vedel o onih krajih kaj določnega, sigurnega, sama ugibanja — in ta negotovost jih je vznemirjala. Odhajajoči so jemali slovo po sosednjih vaseh teden prej in tisti večer pred odhodom so naredili večerjo. Povabili so sorodnike, prijatelje in znance ... V Ameriki so se vedno spominjali domovine, pisali so topla pisma, da jim naj bi bila sreča vsaj toliko naklonjena, da bi umrli doma; v tujini da je težko umreti. Zdaj so se privadili tudi grobov onkraj morja. Brez slovesa in brez strahu od-
hajajo, kot da bi šli samo do Vrbov skega na Hrvaškem.
Doma ostajajo ženske z otroki. Širom Belokrajine je redka kmečka hiša, kjer bi ne imeli koga v Ameriki.
In korist? Ničevna je.
Sicer prihajajo mesec za mescem lepe vrste denarja iz ameriških krajev. Toda pomisliti moramo: 300—400 K zatroši vsakdo za vožnjo. Te gredo ž njim iz domaČih krajev. Najboljše delavske moči zapuste domovje. Slabiči in pohabljenci ne dosežejo ničesar niti v Ameriki. Mnogi izmed njih ne vidijo več domačije, tisti, ki pridejo nazaj, so večinoma nesposobni za delo doma. Nekateri nočejo iz namišljenega ponosa na polje, lenarijo okoli hiš in najemajo tuje, nekateri, izmučeni od napornega dela v rudnikih (naši izseljenci so večinoma rudarji), si žele strastno počitka, nekateri se vrnejo z boleznijo ali s pohabljenim udom. Temu ne veljajo roke, onemu noge.
Prva stvar, ko pride naš Ameri-kanec domov, je, da podre staro, leseno hišo in začne zidati novo v veliko večji meri, kot je bila prejšnja. Do velikih stavb dobe veselje v Ameriki. Ves denar, kar ga prineso s seboj, zazidajo (zemljišča si redko kedaj nakupijo) in po navadi ne morejo niti dovršiti zidanja.  Tu jih čaka ali posojilo ali —
nazaj v Ameriko. Predno se povrnejo, je poslopje zopet v slabem stanju. Praznih hiš stoji namreč polno. Ljudje so v Ameriki, nikogar ni, ki bi jih popravljal in bival v njih.
Koliko da pomaga Amerika, se je pokazalo najbolj, ko je uničila trtna uŠ docela vinograde. Dokler ni posegla država pod rame, se ni mogel ganiti naš kmet.
Rekli smo: možje, oziroma moški odhajajo v Ameriko. Doma ostale ženske ne morejo gospodarstvu kaj ; njive ostajajo ali neobdelane ali slabo obdelane, in še to z dragim novcem, ker so poskočili vsled pomanjkanja ljudi težaki s ceno. Z vinom se ravna po običaju dedov (Belokraujec je sila konservativen in velik Tomaž), košenice se čistijo slabo. Rodovitnost pada . . .
Mislil bi, da vpliva svobodna Amerika v politični smeri dobro na naše izseljence, toda ameriška svobodomiselnost se jih ne prime. Kot tujci odidejo, kot tujci pridejo. Ponižnost in sveta pokorščina sta se jim zajeli pregloboko v meso. Sicer jih pa Čakajo tudi na ameriških tleh skrbno nastavljene mreže mnogobrojnih bratovščin, ki jim kažejo svet v takovi luči, kakor si same žele ... V narodnem oziru se vračajo skoro bolj mlačni, kot odhajajo. Vsaka druga beseda jim je  „o yestt
in kaka angleška kletvica. Nekateri se delajo, kakor da bi težko razumeli jezik svojih rojakov, češ: „Bogme sem i 1 pozabil po naše — —Pravijo tudi, da se ne pride nikamur z našim jezi kom . . .
Tudi  na nravnost vpliva Amerika ne glede   na to, da   se  priuce tamkaj naši  ljudje  marsičemu.   Ker  ni mož doma, pričenjajo ženske ljubavno i merje z drugimi, celo [nedoraslimi lan-talini. Dokler je bilo vino (in zdaj je zopet), so bile zidanice pogostokrat templji proste ljubezni.
V domovino vniivši se možje najdejo pri hiši često mesto treh pet otrok. Prične se spor, brezdelje in posedanje po gostilnah. Nikdo se neČe truditi za tuje otroke . . .
Belokranjec ni bil doslej pijanec, v zadnjih Časih pa raste nagneuje do pijace. Mesto doma Žgane slivovke umejo uporabljati že špirit . . .
In Belokrajina izgublja svojo ■meh koto; nekaj trdega, odurnega 1 nanjo. Le tam na bregu Kolpe, kjer se še niso navadili v toliki meri na Ameriko, se skriva v kakem kotu njena poezija. S srbskih zemelj smo se naselili semkaj in živeli kot ljudstvo sani'1 zase. Poznali nismo niti Boga, niti hudiča. Bratom onkraj Gorjancev sni^ rekli  Kranjci  (ti  so   nas   nazvali za
jo se -ne smeje? — s splošno vodo pravico. Večjega kontrasta si moremo misliti kakor našega ne-obraženega in alkoholu udanega meta. in pa splošna volilna pravica. .1 dajte ljudstvu, šol in pa dobro kcanih učiteljev, če ste istiniti pri-gteiji ljudstva! Kakor riba vide, ko je potreben naš kmet šole in oker ne bi deležen v polni meri judskošolskega pouka, teh ko časa o udan alkoholu in ee vam bo, liki aUškl kmet, trumoma izseljeval v meriko, navzlic raznim konsumom D, če hočete tudi navzlic epkšni Lini pravici. In kaj pa v Amerik)? [gonj smo dokazali, koliko je vredno e!o alfabetov in an&ifibetov. Ker je nas kmet v primeri z drugimi ne pnrikan, dobi v Ameriki najslabše in najtežje delo, če ga sploh debi. V jar. letih se povrno v domovino ves zstra&an in izžet. Kdo je kriv tega? ST:hče drugi, kakor naši klerikeloi judski osrečevalci, ker mu ne pri reščijo zadostne izobrazbe.
Hvalevredno moramo zato po-iviii vsako stremljenje z* po r iigo omike. S tem mjra iti reka f roki izboljšanje našega šolstva. £ilf da se to važno delo ni začelo Le pred deset-etji. Ko bi se bilo to zgodno, bi danes klerikalna obstruk-v kranjskem deželnem zboru zr-aan zadrževala povišsnje uči tel j-sk h plač. Upamo pa, da ne bo dolgo, bo vztrajnost vseh stremljenj po : ..-rdku. ki hočejo d & ti našemu na i\du pošteno plečanih učiteljev in zadostno število šol, ko bo ta vstraj-razrušiia klerikalno obstrukcijo dala narodu, kar mu gre, namreč: s , šol in zopet šol, zakaj: ljudska izobrazba je edini vir j ^ d s k e g a blagostanja.
Dnevne vesti.
V Ljubijarj. 12 septembra.
— Kranjski deželni zbor.
Pi }gram za otvoritev deželnega z": ra dne 22. t. m. je na3ledaj?: Ob
10. uri   msia   v   stolni   cerkvi, ob
11. uri blagoslovljenje deželnega d", ^rca, ob 12 uri priČetek seje. Ob 6i slih so bo klical božji blagoslov na novi dvorec, opoldne pa se zsčno cbatrnkoija. B'jimo se, da bodo ? BBi b>Žji bligoslovi nekako blamiran', ker se koj v začetku pokaže, da ti blagoslovi niso nič pomagali I: sicer se to pokaže prav na kato-1 ih možeh, ker bodo ti delali ob Btrukcijo, — če se v zadnji uri ne premislijo.
— V velika stiski je bil pred Iec lavnim časom dr. Janez Evang. K ek, v taki stiski,  da je že hotel
— pobegniti v Ameriko, da se iz ebi svojih plačilnih obveznosti. Krek je sicer nestrpen in nad v bojevit fanatik ali koristolovec ni in zato je še danes ravno tak revež, k ur tisti dan, ko je prejel blago-< ~e. Krek je pošten človek ali dasi . jranizira" naš narod na žive in mrtve, u si piše debele knjige in dolge Član-
kako se more narodu pomagati do
- jatstva, vendar nima o gospodarskih
reh niti pojma. Nam niti v sanjab ne prihaja na misel, da bi dr. Kreka
itte), a kar se vbija na desni strani Kolpe, to so nam Hrvati. Mi pa smo i zase, samo naša narodna poezija (pa tndi jezik, zlasti naglas) priča, od kot da smo. Odprite Štrekljevo zbirko in berite belokranjske narodne pesmi!
1 pogled vam priča, da niso vzraslc na Slovenskem, samo še vzliodnosi ujerske lahko primerjate ž njimi.
Pohajanje tujih dežel nam je ugra-I bilo skoro čisto že belo obleko, odko-I der. smo  dobili ime.   Po drugem pa I preže KoČevarji na hribih.   Leta 1000 se> jih je oglasilo baje,  kakor pravi uradna statistika, v črnomaljskem okrajnem  glavarstvu 926 z  nemškim obče-valuim. jezikom, od teh jih  pride na -lomaljski sodni okraj 908.   Kje so jih le vzeli? Ah menite, daje Planina t lika?   Morda  pa  daje šulierajnska Šola  s pravico javnosti  na Mavslenu ondotni okolici  nemški značaj ? S kom pa občujejo v nemščini, ko je vender ves iamnsnji promet  osredotočen na Belokranjsko? No, zato že skrbi biro-kratizem inje skrbel vedno, tudi Če smo imeli slučajno glavarja, čegar sliko z životopisom je prinesel kak slovenski; Li&t.
Zdaj čakamo še železnice.   Ž njo dojdejo novi,  tuji ljudje,  ž njo projde vse tisto, kar občudujete pri Zupančiču ... A« R«
očitali njegovo revščino ali dejstvo, da se je mož zadolžil za kaci h 2 0.000 gld., to je vendar dokaz, da
ne ve, kaj je denar in kako se mora gospodariti. Ne, da bi bil Krek zase napravil dolgove in denar porabil. Ne ! Pač pa je pri katoliškem delavskem stavbinskem društvu prevzel obveznosti za 20.000 gld. in tudi — obvisel. Te obveznosti so spravile siromaka v stra-šuo stisko. Plačati ni mogel, posojila tudi ni mogel dobiti. V tem res obupnem položaju je hotel pobegniti v Ameriko. Različni prijatelji — kakor čujemo tudi dr. Žitnik — so mu v tej stiski priskočili na pomoč. Kako se je stvar poravnala, nas ne zanima. Nismo je omenili, da bi dr. Kreku osebno kaj predbacivali. Prišel je v ta položaj, ker je vzlic vsem študijam, ki jih je posvetil nacijonalni ekonomiji in soci-jologiji ostal popolnoma nepraktičen in naivno neveden kakor kak lemenatar-ček. Samo naivnež prve vrste more prevzeti plačilne obveznosti, glede katerih mu mora zdrava pamet povedati, da jih tudi pri najboljši volji ne zmaga. Dr. Krek sploh ne ve, kaj je denar in kako naj se gospodari. V aktih deželnega sodišča v Ljubljani je dobiti dokaz za to. Krek je svoj čas v Kropi ustanovil konsutn, ki ni rodil druzega sadu, kakor da je bilo nekaj konsu-marjev zaprtih, ker je njihovo društvo prišlo v konkurz. Temu društvu je dr. Krek dal 1000 gld., katere je seveda sam vzel na posodo. Sodišče je dr. Kreka vprašalo, čemu je dal konsumu ta denar in v kak namen, ali kot posojilo ali kot darilo, a dr. Krek tega — sam ni vedel. To stoji črno na belem v sodnih aktih. Dal je denar — in 1000 gld. niso mačkine solze — kako in čemu pa ga je dal, — tega sam ne ve. In pri katoliškem stavbinskem društvu je ravno tako „notri padel", tako hudo, da se najbrže nik dar več ne izkoplje. Pomilujemo dr. Kreka resnično, ker ni sebičnež in koristolovec. Zakopal se je v te razmere, ker je mislil, da pametno in racijonelno postopa, da se vse gladko razvije, da se mu ni bati nikake izgube, seveda se je hudo — zmotil. In ta zmota je vzrok, da smo stvar sploh omenili, kajti vzpričo teh zmot se mora vsakemu vsiliti mnenje: Kaj ta dr. Krek, ki sam tako otročje nerodno in brezpametno gospodari, ta mož naj slovenstvo gospodarski organizira, ta nam p o k a ž e p o t d o b 1 a g o s t an j a, naj nas uči umnega gospodarstva, ko je vendar samega sebe spravil v na j žalostne j ši p o 1 o -ž a j ? Sicer je pa usoda tistih zadrug, katerih duševni oee je dr. Krek, ravno taka kakor je usoda dr. Kreka samega. Konsumi gredo drug za drugim v konkurz — dr. Krek pa je hotel iti v Ameriko in se je le slučajno in tudi le navidezno rešil.
— i-judskošolski otroci in Marijine družbe. Z dežele se nam piše: Med raznimi, po škofu Bona-venturi v življenje poklicanimi in nepotrebnimi društvi, so tudi „Marijine družbe". Kakor druga, tako je tudi te naš vladika zbudil k življenju v svoje agitatorične namene. Pri možeh se ne da vse zlepa opraviti; pa naj pomagajo ženske, oziroma otroci. Ne pečali bi se s temi že več ali manj v srpanu se nahajajočimi in že davno odevelimi devicami dvomljive vrednosti, da ne zavajajo v svojo sredo tudi šolskih otrok. Da ni v teh društvih vse Čisto in nedolžno, to nam pričajo vsakdanji dogodljaji širom naše domovine, očitni pa tudi širji javnosti prikriti, ki so živa priča ne prevelike morale, da ne rečemo hujšega, in ki so prejasna slika 0 sredstvih, ki služijo naši prečastiti duhovščini v dosego njenih smotrov in umazanih špekulacij. In v te, družbe jemljejo se tudi otroci, obiskujoči ljudsko šolo. Oe nas vse ne moti, j e sploh in strogo prepovedano učencem in učenkam srednjih kakor ljudskih šol biti član te ali one družbe. Kakor so vidi je pri Marijinih družbah izjema. Pa kaj hočemo, tc družbe vodijo vročekrvni, bojaželjui kaplani, pred katerimi ima rešpekt tudi naša višja in nižja šolska oblast. Kdor je že kdaj opazoval vse početje teh Marijinih devic in devičarjev, temu je jasno,  — ni mu
treba biti bogvedi kako duhovit — da je vse le humbug, licemerstvo in hi-navšcina. če opazujemo te device in devičnike med kakim cerkvenim opravilom, tedaj vidimo navidezno pobožno, hinavsko farizejsko zavijanje oci, iz katerih se bere hudobija in frivolnost. Njih oči, namreč neskaženih devic, se obračajo pohotno za vsako kretnjo mladega kaplana „luštnega" gospoda Franca. In med to* sodrgo nahajajo se še nedolžni otroci. Njih čista srca se počasi navzemajo tega strupa, ki se javlja v poznejših letih. Pa ne samo to, vsak otrok, ki vstopi v družbo napravi pred oltarjem nekako obljubo ali prisego. Kakor znano, se jih veliko izneveri tej prisegi v poznejših letih in slišati je potem ne posebno laskave opombe o tem in onem in kar nemalo prispeva k dobri morali našega nadvse pobožnega ljudstva. Pa ne samo to. Pomislimo samo, kakšne pojme imajo taki ljudje o prisegi, ko so prvo prisego, storjeno pred oltarjem, prelomili. To da misliti in misliti. Kaj pomagajo vzpričo tega vsi dobri nauki v šoli? Taki otroci postanejo nekako ošabni, da so nekaj več od svojih sotovarišev, češ : „jaz sem v družbi, ti pa nisi!" Se celo proti učitelju hočejo kazati nekako potent-nost, domišljcvaje si, da se jim ne more nič zgoditi, saj so v zavetju gospoda kateheta. Pri gotovih cerkvenih svečanostih se taki otroci odtegnejo skupni vdeležbi in se priklopijo družbenim vrstam z družbenim znakom. Ce učitelj takim zapove, da se imajo s šolarji vdeležiti svečanosti, tedaj sc ti nekako ironično-zaničljivo zasmejo, češ: „kaj nam moreš?" To je tisto, kar se imenuje disciplina. Ne samo, da sc ta pokaže v obliki renitence pri omenjenih otrocih, ampak preide ali vsaj več ali manj vpliva na druge in to ne brez povoda, kajti pri otrocih se zbudi čut, da se ne postopa nepristranski in da imajo oni nekake p r e d p r a v i c e. Če je pa to v interesu šole, potem je pa sploh vse in ni treba več jadikovati o slabi disciplini šolske mladine. Tudi to ne sme ostati tajno, da zbuja vse to pri stari-ših otrok in otrocih samih, ki niso udje Marijine družbe, sum, da v e r o u č i t e 1 j objektivno ne postopa pri klasifikaciji iz verouka. Pri podivjanosti skrajno fanatične mlajše duhovščine se ni Čuditi temu, ako loči otroke v dve vrste, v ovce in kozle. Ni neopravičen sum, ki se je jel zbujati pri tem in onem očetu, dajekatehet pristranski, ker ne pusti otrok pristopiti družbi. To je tudi povod, da tja-insem otroci stariše nadlegujejo, da jih vpišejo, misle, se mi ne bode treba učiti in vendar bodem imel dober red iz verouka. Tudi to je prispevek k slabi vzgoji in lenuharjenju. Iu tako bi se dalo še to in ono navesti v pod-krepljenje slabega vpliva Marijinih družb na šolo obiskujočo mladino kot tako in poznejše iz tega izvirajoče nasledke in demoralizacijo. Da bi oblasti posegle vmes in to strogo prepovedale, te^a ni pričakovati in tudi nc pričakujemo. Pač pa se obračamo na očete in matere, da premislijo vse to in tako obvarujejo nedolžno mladino pred poznejšimi, iz Marijinih družb iz-virajočimi pogubnimi nasledki.
— Cerkev — vsem narodom pravična. nNaša Sloga" pri-občuje pismo, ki so ga župljani v Kan-fanaru odposlali škofu Fiappu v Poreču radi brezobzirnega postopanja tega cerkvenega dostojanstvenika z ogromno večino župljanov kanfanarskik. Pismo je polno grenkobe in boli. „Naša Sloga" spremlja to pismo z daljšim izvajanjem, iz katerega posnemljemo: Blagopokojni biskup Dobrila je vabil v škofijo svečenike iz sosednjih slovanskih dežel, ali pa je podpiral mladeniče iz lastne škofije, da so dovršili šolanje. Biskup Glavina je hotel pomoči narodu in sveče-ništvu s tem, da jc ustanovil konvikt v Kopru, kjer naj bi se vzgajali italijanski in hrvatski svečeniki. Sledil mu je — Flapp ! Ta se je zavzel z vso dušo za vzgojo mladine v koperskem konviktu. Ali ta mladina ni bila naša, to so bili skoro izključno italijanski mladeniči. In taki so menda tudi danes gojenci v onem konviktu. Za hrvatske vernike v škofiji poreško-puljski ne skrbi nikdo. Tako vidimo danes po hrvatskih župnijah in kapelanijah mlade
svečenike, gojence konvikta v Kopru, ki ne znajo ni besedice hrvatski, ali pa govore ta jezik tako, da mora človek bežati, ko jih je cul. Dogaja se tudi, da mora škof še tisto malo naših svečenikov, kar jih je še, često premeščati : bodi da mora to iz nujne potrebe, bodi, da tako zahtevajo naši narodni nasprotniki, ki ne trpe nikogar, ki jim ni slepo pokoren. Tako se je zgodilo nedavno ravno v Kanfanaru. Vsem priljubljenega svečenika Hrvata je škof premestil in je poslal v to hrvatsko župnijo italijanskega duhovnika, ki ne zna ni besedice hrvatski!! To premeščenje je povod gori omenjenemu pismu Župljanov v Kanfanaru Škofu Fiappu. Ni treba še le praviti, da ostane tudi to pismo glas vpijočega v puščavi: srce presvetlega v Poreču je nepristopno klicem užaljenega naroda! Njegovo uho ne čuje teh klicev, ker mora slušati želje svojih zaveznikov in somišljenikov med laško signorio.
— 99Novi boji'*« Piše se nam iz Škofje Loke: Pogodili ste resnico, ko ste rekli, da čakajo n&prednjake po zadnji sinodi novi hudi boji. Ude-ieŽniki sinode so morali menda priseči molčečnost, zato se tako težko kaj izve. »Slovenec« je tajil, da so sklenili na sinodi bojkot »Slovenske Matice«. Ker poznate moralko sv. L^guorija, Vam je znano, da je lahko samo beseda »bojkota v2rok »Slu-venčevemu« tajenja. Morda se je samo sklenilo, polastiti se »Slov. Matice« in pometati iz odbora naprednjake. Saj ima »Slovenska Matica« lepo prem o ž e n j e. Naš župnik Šinkovec je že pred sinodo začel boj proti »Slovenski Mat:ci« in da ga bo nadaljeval, to lahko verjamete. S »j mož ne zna druzega. B >j je njegov element Zadnje tedne je neprestano pridigoval proti »Slov. Narodu«, da je že vse zabavljalo. Naši meščani, tudi če stoje v klerikalnem taboru, so miroljubni, dostojni ljudje, in niso tako hudobni, kakor klerikalci drugod. Zato so jsko nejevoljni radi teh večnih hujakarij. Vsak pošten in dostojen človek pravi, da je sramota za cerkev in za vero, da grozi župnik: »Kdor bere »Slovenski Narod« ne sme biti boter in ne dobi zadnje popotnice«. Te grožnje ne bodo nič zalegle in če bi jih Šinkovec poskusil uresničiti, bi že videl, kak sad bi to rodilo. Vsak pritisk rodi odpor in »aH zu scharf macbt schartig«. Žup nik Šinkovec je ludi poživljal na bojkot vseh trgovcev in gostilničarjev, ki so na »Slovenski Narod« naročen'. Tudi tega sčuvanja smo že siti in ker imamo kazenski paragraf, ki tako početje prepoveduje, vprašamo c. kr. državno pravdništvo: ćemu pa dobivate gospodje svoje plače, pa se vendar ne ganete, dasi se to šeuvanje godi že leti in leta?
— Iz Štajerske se nam piše: Zadnji Čas nastal je prepirček med »Gospodarjem« in »Domovino« radi »Mladeniških družb«, katere goji s tako vnemo in tolikim ponosom go spoda okrog »Gospodarja«. Oikrito rečeno, nas ta prepir veseli, vzbudil bo vsaj tuii pri nas nekoliko življenja. Mir je smrt in nad nami LežJ in nas obdaja že dolgočasa duho morni mir. Radi tega miru ne storimo ničessr v preboj > in okrep-čanje narodi. Kako tudi? Vsaka krep-kejša beseda, ki ne pride iz blagoslovljenih ust je pri nas prepovedana, ker bi se ž njo kalil mir, katerega tako skrbno čuvajo voditelji naši, naj so že tega ali on. ga stanu. Kdor S;i ne klanja slepo duhovnikom, kdor si ne dobi naprej dovoljenja iz farovži, ne sme ničejar storiti, sicer je rogovih ž in neinirnež, kojega je treb% vničiti ket strupeno ksčo. Kateri miskč Človek ee bo pa klanjal v vsem svojem deiarju avtoritetam, ki ničesar ne znajo t*ko dobro, kot ljudi izsesavati? In kdo se bo izpostavljal Furovim in brezobzirnim na-, padom ljuii, kojim dobro služi vsako, še tako podlo sredstvo, če hočejo koga uničiti? Tisti, ki bi lahko, no cejo, tisti, ki bi radi, ne morejo, ker so> v gmotnem oziru prevei odvisni. In tako živimo v miru, v duhomor-nem miru, ki nam sili spanec v oči, nam vtrpnuje vse Čute in ude telesa,
med tem ko naš sovražnik bedi in neumorno tiSči mejo proti našemu srcu in si dela trdnjave v našem ozemlju. Vas za vasjo, trg za trgom so potaplja,, narod naš postaja od dne do dne revnejši in slabejši in mi spimo, to se reče živimo v ljubem miru. In ta mir bo prej ali slej smrt našemu narodu. Kdor tega ne vidi, mora biti slep. Če se hoče narod dvigniti in okrepiti, treba je neumornega in neustrašenega dela, a treba je narod tudi gmotno krepiti. Lačna vreča ne stoji po konci in lačen Človek se ne navdušuje za ideale. In naš narod je lačen. Gospodarske organizacije pa pri nas niso dopustne, če jih ne ustvarijo duhovniki, a ti se razumejo samo na kor.zume. — Kaj bo potem, ko bodo šli vsi konzumi rakom žvižgat, a bodo seboj potegnili marsikatero slovensko kmetijo? Kdo ve? Najbrž bo narod potem krepkejši? Takšen je naš »slavnia mir. Prav hvaiežni smo »Domovini«, da je vspj malo pedregnila v sršenovo gnezdo in vsaj nekoliko skalila ta pogubo-nosni mir Posebno nas je razveselil njen možati nastop. — Le tako naprej! Sicer mislimo, da ne potrebuje ravno naše pomoči in se bo že sama znala pošteno otres i svojih nasprotnikov, vendar ji moramo pritrditi4 da nam »Mladeniške družbe« ne bodo vzgojile krepkih narodnih bojevnikov. Kdor se v pasji ponižnosti do tal priklanja vsakemu duhovniku, kdor sprejme vsako besedo, ki pride iz duhovniških ust kot suho zlato, kdor smatra samega stbj kot ccaiovredno bitje, ki ni vredno, da glavo pokonci nosi, kdor stavi vse svoje upe le v oni svet, pač ne bo nikdar hraber bojevnik. Le samozavestni, samostalno misleči in razumni ljudje, ki hočejo tudi na tem svetu živeti in pravico vživati, so nam potrebni, a takih nam ne bodo vzgojili duhovniki, ker bi s tem kopali grob svojemu brezmejnemu vplivu.
— Jan Lego. V pondeljek, dne 14. t. m. bo praznoval na Ži-ko\e v Pragi veliki prijatelj našega naroda, g. Jan Lego, skriptor biblioteke kralj češkega muzeja v Pragi svoj sedemdesetletni rojstni dan. Kaj je g. J. Lego našemu slovenskemu narodu, ve vsak inteligenten Slove nec. Vse svoje življenje je deloval z ljubeznijo in živo vnemo posebno na to, da bi se češki in slovenski narod b izje spoznavala in se tako razvila med njima prava narodna vzajemnost. Podpiral in pospeševal je, kjer jo le mogel naš narodni razvoj in naše težnje tuli gmotno in je v to svrho razpošiljal mnogo poučnih čeških knjig našim narodnim društvom in šol-m. Poseben prijatelj pa je še g. Lego našemu učiteljvu, za katero ja razpisoval več let nagrade za najboljše izvirne slovenske spise za mladino. Enako pa je bil tudi zasebnim osebam mnogokrat v pomoč in jim je pomagal z dobrim svetom in z dejanjem. Zdto se ga bodo ta dan gotovo 8pcminj%li z hvaležnostjo ne le njegovi bližji prijatelji, temveč tudi naša narodna društva, naši učiteljski krogi in vsi, ki znajo ceniti njegove zasluge. Naš list, ki je prinesel v tekočem letniku štev. 164 kratek životopis njegov, mu za dan njegove sedemdesetletnico še posebno iskreno želi, da ga Bog ohrani še mnogo let čvrstega, zdravega-in či-Uga, ter da mu stoterno vse pogrne, kar je  storil   v  svoji   ljubezni za
nas .
— Mestni svet trža&ki. Iz
Trsta se nam telefonira: Sinoči je imel mestni svet sejo, v kateri je protestiral proti odredbi vojnega ministerstva, da morajo vojaki, ki so doslužili tri leta, še nadalje ostati pod zastavami. — »Edinoet* je ravno včeraj priobčila dober Članek o aferi Cosani. V tem članku je rečeno med drugim; „Marsi-kateri se je vpraševal: Čemu da jc volilni odbor „Patrieu najel toliko „mo-retovu ? Čemu dajih je plačeval? Čemu je držal na njihovo razpolaganje v svojem zbirališču volilne legitimacije tretjih oseb? —\
Čemu je dopuščal, da so „morettiu te legitimacije uporabljali in da so se v lokala volilnega odbora preoblačevali in našem lje val i . . . ?! No, vsa ta vprašanja imajo za nas le podrejeno važnost; veliko bolj zanimiva so za nas neka dejstva,  ki dokazujejo delovanje magistratu i h   uradnikov in  vladnih organov v zelo  čudni luči.   Videli smo ne samo,  da so  nekateri magistratni uradniki,   zanemarjajoči svojo službo, naravnost sodelovali na glasovanju s tujimi glasovnicami in da so posojevali svoje plajšČe in klobuke „uiorettomu, ki so potem  tako  preoblečeni bodili glasovat  za druge,  ampak slišali smo tridi iz ust magistratnega uradnika samega  priznanje,   da so se na anagra-tičnem uradu, kjer so se dobile nedo-stavljene legitimacije, godile nerednosti (seveda le slučajno!).   Slučajno  se je potem večina (ako ne vse)  takih legitimacij   našla na zbirališču volilnega odbora „Patrie" in slučajuo so prišle iste naposled v roke znanih „niorettov". S strani  uradnikov tistega magistrata, ki je   po  zakonu  poklican  skrbeti za vestne in nepristranske priprave za volitve  in  ki   t u n tri ra   namesto državnih organov  kakor   politična   oblast prve instancije, godijo se torej take nerednosti, take nezakonitosti,  da je svobodno izvrševanje volilne pravice sploh nemoŽno.    In po vsem tem   se je upal namestništveni    svetovalec    Jettmar v otvoritveni  seji trditi s precej resnim obrazom, da so bile te volitve izraz svobodne volje volilcev! S tem izrekom je gosp. Jettmar stavil  krono vedenju vladnih   organov   o   zadnjih   volitvah! Za nas ni nič novega to postopanje; mi smo že vajeni na veleprijazne od-nošaje med vlado in irredento! Zanimivo je v našem slučaju le to, da se je sedaj tudi sodno  dokazalo to ljubavno  razmerje mej vlado in progre-sovsko stranko! Ali ni res značilno za naše razmere, ako vladni komisar zavrača Tribussona, ki ga je opozoril na nerednosti na volitvi, z osornimi besedami:   „Vi molčite! — smo mi tu, da pazimo!" — in ako potem isti vladni komisar,   zaslišan  kot priča, izjavlja, da ni zapazil na volitvi niti najmanje nepravilnosti?! Kaj naj porečemo šele o   tistih   dveh   policijskih uradnikih, dr. Pechotschu in de Pasqualiju, katerima je policijski agent Titz naznanil (takoj po volitvah), da je Cosani večkrat glasoval za druge, in katera nista smatrala potrebnim, da bi  to ovadbo vzela na zapisnik?! Ves svet je kričal o gorostasnih  nepravilnostih  in nezakonitostih,  le vladni organi  niso nič videli, oziroma niso nič hoteli vide'i! Tu je dobro spominjati  se zadnjih dr žavnozborskih   volitev   za   V. kurijo. Tudi takrat je vse  mesto še mej vo-litvijo govorilo o volilnih sleparstvih, ki  so  se pripravljale  od   „Patrie" v bivšem „Monte verde", policija je bila opetovano obveščena in se je celo sama prepričala, da se tam ne nahaja samo volilni odbor, temveč da je tudi tam na stotine in stotine volilnih legitimacij, a vkljub vsemu temu je pustila, da so se nadaljevala sleparstva. In vendar je še mej nami ljudi, ki pričakujejo pravice od take vlade! Pravda Cosani nas uči, v kakih rokah smo in kako pazi naša vlada  na pravilnost  volitev!"   — Iz tega Članka je razvidno, da glasilo našega političnega društva, da so magistratni organi  sokrivi  sodno do-gnanega volilnega sleparstva.  Z o žirom  na  ta  Članek  smo smeli pač pričakovati,   da  naši slovenski  mestni  svetniki spravijo to stvar v mestnem svetu na razpravo.  Sinoči menda ni bilo prilike  —  pričakujemo pa,   da se to zgodi v prihodnji seji,   saj zdaj po sodni obravnavi se nihče ne more izgovarjati na svojo   nevednost in mi smo vendar stranka, ki vodi boj . . .
— Okrajni »»topi na Sp.
fitajerekem. so v nevarnosti, da pridejo v nemške roke. Okrajni odbori pa imajo v manjšem okrožju nekako ulogo deželnega odbora. V zastavi okrajnega zastopa je uveljavljeno, kakor v deželnih in državnem mboru takozvano načelo zastopstva interesnih skupin, tako da ogromna večina kmetskega prebivalstva voli le mal odlomek izmed števila vseh zastopnikov, malo število meščanov —- nemdurjev — skoro.enako Število,
veliko obrtništvo zopet nerazmerno veliko   število zastopnikov,  in par desetoric   volilcev    iz veieposestva toliko zastopnikov kakor po 50000 kmetskega prebivalstva. Nemški poslanci v deželnem zboru so se začeli potegovati za sprejetje zakona, s katerim  bi  se  okrajni  zastopi sploh odpravili, ali pa, da bi se okrajnim zastopom odvzele vsaj šolske zadeve. Nemoi bodejo, da bi vsa moč zopet prešla v roke po večini nemškega deželnega  zbora  in deželnega odbora — zlasti šolske zadeve, da bi se iz Gradca vspešneje ponemčevalo. In res, deželni zbor je ob odločnem ugovoru Slovenoev   sprejel prosluli lex Staliner, s katerim  zakonom bi se dal odločilni vpliv in  veČina za stopnikov meščanstvu — nemškemu. Vlada si valed odločilnega ugovora s strani Slovenoev  vendar  ni upala predložiti tega zakona cesarju v po-trjenje.   Ce pa okrajni  zastopi ostanejo, postati morajo na vsak način nemški, to geslo so si Nemoi vsled tega osvojili in žalibog jim v dosego tega cilja krepko pomaga avstrijska vlada — in se bolj nam žalibog Škoduje slučajno skrajno neprijazni raz VOJ   gospodarstvenih   razmer  — v veieposestvu.   Leta 1896. se je sklenil v državnem zboru  znani zakon o osebnem davku in ob ti priliki se je   sklenilo v korist  poljedelcev dovoliti    od    direktnega zemljiškega davka   10° 9 ni  popuat.   Vsled tega je kar cela vrsta prejšnjih slovenskih veleposestnikov,  ker  vsled popusta ne plačajo več   zahtevanega zneska letnih 120 K direktnega davka, bila od vlade oropana  volilne  pravice v veieposestvu,   kar je  za Slovence glede okrajnih zastopov postalo vele-usodno, Iz tega vzroka so Slovenci propadli pri volitvah  v  okrajni za stop v Brežicah   in  v Slovenski Bistrici in ista nevarnost preti še nekaterim našim okrajnim sestopom, Piuj, Celje! Očividno je, daje protipostavno ne vzeti za merilo v resnici predpisani, ampak vsled popusta znižam davek ter  istega  vzeti   za podlogo volilne pravice.   Čc  bi Nemcem nasprotno bilo ugodnejše, gotovo bi vlada smisel zakona razlagala drugače nego sedaj, nasproti Slovencem pa postopa, kakor je bolj prav — za Nemce! Pa še drugače se hoče S.ovence na vsak način oropati večine v veieposestvu. Ako ima kak meščan — nemški seveda — na  kmetih posestvo, v mestu  pa hišo, od katere plačuje najemninski davek, hoče se vse te vo-lilce protipostavno utihotapiti v vele posestvo. V Celju se je vpisalo v vo liini  imenik veieposestva vse polno meščanov, ki plačujejo k večjemu po 50 K davka od zemljišča, in k temu davku se je po krivici prištel najemninski davek od mestnih hiš, ki niso z  zemljišči  v  nikaki  zvezi. Vlada
seveda ni v zadregi za ^izvedence, ki po svoji nemški vesti spoznajo, da taka celjska mestna hiša tvori    gsspodarsko    enoto   s kako
njivo v Vojniku ali na Dobrni. To je prava pravcata lex-Staliner v praksi. In vendar je upravno sodišče celo o istih konkretnih slučajih že davno končno razsodilo, da takim posestnikom ne gre volilna pravica v veieposestvu. Tako delajo avstrijske vlade, tako kršijo zakone, da bi Nemcem pomogli vsaj do začasne zmage, najsi stori potem upravno sodišče, kar si hoče. Kar nam pa v tretji vrsti občutno škoduje, je dejstvo, da gredo za Nemce v boj vsi deželni instituti s svojimi velepo-sestvi, nadalje nemška rudniška in železniška podjetja. Pri nas pa vsled splošnega slabega stanja kmetijstva ni posebne tendence tvoritve novih veiepo-sestev, ki itak malo dobička prinašajo, dočim si tujci — Nemci — lahko kupujejo veieposestva za — zabavo. To smo navedli, da se bode moglo uvideti vzroke nemških zmag glede okrajnih zastopov n. pr. v Brežicah in Slovenski Bistrici. Težki časi so to in treba bode ljutih bojev, da si opomoremo.
— Iz krogov lož ni h najemnikov se nam piše: Od mnogih strani čujejo se pritožbe, da v nekaterih ložah našega gledališča tako vleče, da se večkrat pripeti, da morajo nekateri pred koncem predstave oditi, ker jim vsled silnega prepiha ni mogoče vztrajati. Slavni deželni odbor naj
bi torej Se pred začetkom sezone potrebno ukrenil, da se tema velikemu nedostatka pravočasno in temeljito od-pomore.
— Romarjev s Kranjskega, ki so Šli te dni v Oglej in potem na Sf. Goro, je bilo okoli 900. Ž njimi ae je pripeljal tudi ljubljanski škof in premnogo nunoev! Lep denar je stalo to romanje, denar, ki bi se dal bržčas porabiti z« boliše namene!
— Prof. dr. I. Stoklasa, profesor na češki tehniki v Pragi, znan v Ljubljani izza čass, ko je skupno s prof. Ilr&skim privedel češke akademike na Gorenjsko, v Ljubljano in Celje, je poklican, kakor se nam iz Prage poroča, na tehnično visoko šolo na Dunaju. Stoklasa je navdušen Čsh in ne bo najbrže sledil temu, zanj sicer velečastnemu poklicu.
— Slov. akad. fer. druitvo „Sava" obhajalo je svoj preporod in probujo z veselico dne 8. t. m. Na predvečer veselice se je vršil v restavraciji „Narodnega doma" izreden občen zbor, na katerem je bil izvoljen z vsklikom gospod Jurij Auer, pivovarnar in posestnik v Ljubljani, častnim Članom društva „Save". Drugi dan izročila je deputacija treh članov s predsednikom na čelu novemu častnemu Članu čepico in trak. Ob zvokih društvene godbe se je pričel ob 8. dopoldne zajutrek na okusno okrašeuem vrtu gostilne Auer-jevih dedičev. Predsednik „Save" g. Pran Kandare pozdravi navzočega novega častnega člana, številno navzoče gg. starešine, zastopnike društev dunajskega akad. društva „Sava" iu akad. društva „ Ilirija" v Pragi, navzoče gg. abiturijeute iu zbrano občinstvo, ki je s svojim posetom pokazalo društvu svoje simpatije. Imenom starešiu zahvali se za pozdrav g. dr. Vekoslav Kokalj, ki izreče svoje veselje, da je „Sava" z nova nastopila, in sicer nastopila ravno sedaj, ko predrznost od gotove strani naravnost izziva naš krepki odpor. „Trobojnico, ki jo nosite na prsih in na glavi, to branite vedno in vsikdar!" Navdušenje je sledilo temu govoru in trajalo mej celim zajutrkora, med katerim je si. društveua godba pridno in dobro svirala slovanske komade, in to navdušenje prikipelo jc -do vrhunca, ko se je v zaključitev stoje zapelo pesem, ki druži nas vse Slovane, pri kateri vsplamti vsako zavedno slovansko srce, to je naš „IIej Slovani". Popoldne zbrali so se „Savani" ob 4. na „Zele-nem hribu". Obisk je bil ogromen, in mnogo izletnikov moralo je radi pomanjkanja prostora zapustiti vrt. Zabava bila je vsestranska, pospeševala jo je še si. društvena godba s svojimi izbranimi komadi. Omizje starešin, „Sa-vanov" in drugih akademikov pa jc pokorno strogim predpisom slavnih „križevačkih statutov,., vzdignila stol", s katerim seje končala veselica „Save", ki je manifestirala, da Še živi ter hoče nastopati zvesto geslu: ..Telo in dušo zdravo, narodu v prid in slavo!"
— Slovensko trgovsko društvo „Merkur" priredi, ka kor smo že naznanili, jutri v nedeljo ob ugodnem vremenu popolu-danski izlet v Š nartao ob Savi. Zbirališče točno ob 2. uri popoludne na vrtu hotela »Lloyd« Gospodje člani in prijatelji društva se vabijo k obih udeležbi.
— Pevsko druStvo „Ljubljana" nas prosi konstatirati, da je vedno in povsod pri prireditvah narodnih društev, kjer je sodelovalo, nastopalo brezplačno in drt»ge volje. Ta izjava samo, da se ne bode napačno tolmačil ta odstavek iz notice o veselici odvetniških in notarskih uradnikov.
— Druga vinska trgatev pevskega društva .Ljubljana' se  bode  vršila v nedeljo, dne 4 vinotoka t. 1. v »Narodnem domu« 8 sodelovanjem ljubljanske društvene godbe. Vsak udeleženec I. vinske tr gatve lanskega leta se še dobro spo minja,   kako   je   bila ta  zabavna in prijetna, tudi letos se hoče potruditi odbor, da napravi prav veselo in zanimivo trgatev.    Nastopil   bo, kake r običajno, občinski župan s pisarjem, redarji,  jetnićarp m   ter  viničarji in viničarioami, primerne pesmi se bodo pele in potem se bo rajalo do zgod nega jutra. Vsekakor se bo poskrbelo da bo dovolj zabave.
— Nemška nesramnost. Prijatelj našega lista nam poroča: Te dni izletel sem bil z nekoliko znanci k izviru kamniške Bistrice. Jeza nas je obšla, ko smo dobili tam v turistovski koči v knjigi slovenskega planinskega društva zabele ženo sledečo infamno opazko, ki živo ilustruje impertinenco švabskih izletnikov:
„Krain ist ein schonea Land, VVie ich ein zv/eites noch nicht fand. Doch war'8 nach meinem Wol:en, Miisst alle Slovenen iiber d' Nacbt der
Teufel bolen." Familie \Vblf aus Wien Da sem pritepenega č futka z« lotil  pri   pisanju   teg«  pamfleta in fl igran ti,  popadel bi ga bil po ha rambaševski  za  komat, premikastil mu nekohko nr krščene kosti, potem še-le položil si ga na koleno, ter mu
Um, kjer zgubi hrbet svojo pošteno ime. hajduški napisal s šibo spomin, ki bi mu svedočil, da na slovenskih tleh Abrahamovi pošvabljeni potomci ne smejo pometati vse z nami.
— ,Slovensko kralno društvo v Litiji" priredi v nedeljo dne 13. septembra na vrta gostilne g. Viktorja pl. Wurzbacha veliko ljudsko veselico v prid pogorelcem na Vačah. Vspored : I. Veliki semenj z raznovrstnimi zabavami. Šotori za prodajo raznih jedil in pijač po najnižjih cenah. Čarovnica. Muzej. Velika menežarija. Amerikanski cirkus z najsenzacijonel-nejšimi atrakcijami. Razne ljudske iu otroške igre itd. itd. Iz prijaznosti sviia slavni zagorski orkester g. Luke Habata. Vstop prost. Začetek ob 3. uri popoludne. II. Koncert. III. Kofetarice, Šaljiv muzikaličen prizor. Začetek koncerta ob 8. uri zvečer v dvorani. — Vstopnina : sedeži po 1 K, stojišča po 60 vin.
— Sole v Krškem. Poročilu glede razširjenja meščanske Šole v Krškem je dodati, da je deželni odbor pritrdil razširjenju ljudske šole v Krškem na petrazrednico. Ker učenci iz 4. razreda lahko prestopijo v me-ščausko šolo, bodo 5. razred obiskovale samo deklice, ter bo možno v pouku se posebno na te ozirati. A tudi meščanska šola se bode najbrže že letos razširila za eden razred, tako da bodo učenci te šole lahko prestopali v kadetne in liste strokovne šole, za katere se zahteva spodnja gimnazija ali spodnja realka. Da pa ne bode imel okraj, kateri plačuje učitelje, nikakih stroškov, podarila je gospa Hočevar-jeva v to s vrbo 60.000 K. Sedaj je le pri deželuem šolskem svetu, ali in ke-daj se obe šoli razširita.
— Nesreča v gorah« Turist, o katerem smo porooali, da je ponesrečil v triglavskem pogorju, je adjunkt državne železnice v Beljaku Kuonelt Padel je raz 50 metrov visoke skale ter se ubil.
— Iz Zagorja ob Savi se nam poroča: V nedeljo dne 20 t. m prirede zagorski diletantje v dvorani L. H*bata dramatično predstavo •Zamujeni vlak«, katere prebitek namenjen je pogorelcem na Vačah Po predstavi prosta zabava, pri ka teri svira zagorski orkester.
— Trboveljsko prosto voljno gasilno društvo priredi v nedeljo 20 t. m. povodom blago-slovljenja gasilnega doma veliko alavnost na travntku g. Sab. J*gr* (Parašuha). Vstopnina k veselici 10 vinarjev. V slučaju slabt-gt vremena se vrši alavnost en teden pozneje t. j. dne 27. septembra.
— Strela je udarila  10. t
m. v neko hišo v vasi Dobračevo. H ša je takoj jela goreti in požar se je skoro razširil na sosedna poslopja. Kolikor se dosedaj ve, so pogorela poslopja treh posestnikov. Koliko je požar pnzročil škode, ša ni znano.
— Nesreća. V četrtek 10. t m. je šel 12ietm Janko Bezeljak iz Idrije v Jelični vrh, da bi tamkaj v Grudnovi žagi nabral nekaj žaganice. Ker deček ni dosti pazil, je prišel preblizu žage, ki ga je s tako silo udarila, da je bil na mestu mrtev.
— Vlak je povozil med Tr žičem in Nabreiino 60ietnega ribiča Ivana Variška iz Devina.
— Ptujski „Nemci". V ponedeljek in torek obhajali so ptujski »turnarčki« štir.desetletnico svojega obstanka. Koliko simpatij so si v tem času pridobili, pokazala je pač najboljše navedena alavnost, katera je popolnoma pogorela. Po mestu razobešenih je bilo le pav frank fiirtarskih cunj, in sicer pri županu Ornigu in podžupanu Kaiserju ter pri uredništvu »Štajerca«. Javna telovadba se je vršila v mestnem parku pred hrvaškimi pijonirji in pred slovenskimi hlapci in deklami. Tujcev je bilo petnajst in so ti le večinoma pred telovadbo popihali iz Ptuja. Heil!
— Moža hotela umoriti. Pred mariborskimi porotniki je bila te dni 38 letna Antonija H 51 bi iz Golavebu&e pri Slov. gradcu, obto žena, da je poskušala svojega moža zavratno usmrtiti, ker jo je pretepal zaradi njene zakonske nezvestobe. Prvič ga je zvabila v gozd ter mu dala neki prašek, češ, da je zdravilo za slab želodec Ko je začel mož bljuvati, je zbežala. Mož se je napil vode iz Drave ter strup izbljuval. Žena se je znala zvečer opravičiti, češ, da je tudi sama zaviila prašek. Njegov želodec se le privadil še ni. Drugi dan ga je zvabila k dravskemu prevozu, mu rekla, naj odtrga desko pri mostiču, ker se pod njim sveti denar. Med tem ko je lahkoverni moi trgal desko, ga je žena z obema rokama sunila v Dravo. Vendar se je mož rešil, a žena je zopet sbe tale. Svojo zločinsko namero je priznala ter bila obsojena v 10 letno ječo.
— Poneverjalec. Mariborski porotniki so obsodili 29ietnega Ferdinanda Kliera, ki je poneveril kot mestni oskrbnik v Radgoni  127 K
mestnega denarja, v štiri mesečno ječo.
— Živinski o6im. 411etni Matevž Radič iz Št Jania pri M«-renbergu je bil zaradi zločina po §§ 127 in 132. storjenih nad svojo l21etno pastorko obsojen v l1/* leta ječe.
Velik požar. Včeraj je zgorela skoraj cela BreŽka vas pri Pli-berku na Koroškem Nad 100 prebi-valcav i« brez strehe.
— Izpred sodišča. Kazenske razprave pri tukajšnem deželnem sodišču : 1.) Franc Gregorin, delavec in Andrej Marinka, kajžar, oba iz Uuanjih Goric, sta v tatinski družbi vzela Janezu Pezdirju v Unanjih Goricah, kjer je Gregorin za hlapca služil, raznih poljskih pridelkov in jih branjevki Mariji Čuden, stanujoči ravno tam, v prodaj nosila. Gregorin tatvine odkritosrčno priznava, Marija Čuden pa pravi, da je verjela Gregorinu, ki je rekel, da ga je gospodar poslal prodajati. Gregorin je bil obsojen na 2 meseca težke ječe. Marinka na 3 tedne in Mica Čuden na 6 dni zapora. 2.) Na 5 me secev težke ječe je bil obsojen delavec Ignacij Košir, po domače Škrat, iz Črnega vrha, ker je Jakobu AmbrožiČu v Sori vzel 24 K vredne harmonike iu klobuk vreden 2 K. Košir je tatvino priznal. 3.) Alojzij Bučar, potovalec, je pri Jožetu Čeparju, gostilničarju v Barki, pod pretvezo, da bo vse pošteno plačal, napravil 74 K 02 vin. dolga na jedi, pijači in za stanovanje, in na tihem izginil. Vzel je tudi od 4 strank pred plačila za naročene žepne ure, katere jc zase porabil, obsojen je bil na 2 me seca ječe. 4) Pri tatvini je zasačila Frančiška Lukec v Spod. Kašlju 20 let starega Antona Tiheljna iz Kleč, ko je ravno zbiral po odprtem predalu omare, v kojem se je nahajal denar , zlatninu in obleka. Tihelj se je zagovarjal, da je bil tako pijan, da ni vedel, kaj da je delal, a priča pravi, da je bil po polnoma trezen; obsojen je bil na 4 mesece težke ječe. 5.) Anton Srebot, delavec na postaji južne železnice v St. Petru, je Emila Zelinko, načelnika kurilnice, s palico večkrat po glavi udaril, baje iz jeze, ker jo bil Srebot zaradi zanikrnosti v spolnjevanje svojih dolžnosti iz službe odpuščen. Sodišče mu je zato priznalo 2 meseca ječe. 6.) Marija Kosirnik, delavca žena iz Smarce, je v Lozarjevi gostilni v Rožnih ulicah v svoji sobi spečemu bajtarju izpod zglavja vzela listnico z 90 K nato pa hotela pobegniti. Po krojaškem« pomočniku Mihi Rakar prijeta in v gostilniško sobo pripeljana, vrgla ja skrivaj listnico pod klop, kjer so jo takoj našli. Na vprašanje mestnega stražnika, kako se piše, mu je rekla, da je njeno ime Marija Nastran; ob sojena je bila na 4 mesece težke ječe.
— Utonit je dne 8. t. m. v Savi 15 let stari pastir Josip UŠtar iz Dolskega. Deček se je najbrže pri kopanju ponesrečil.
— Požar. V Kozarjah je danes po neči pogorela hiša posestniku Mtrusteku. Prebivalci so se komaj rež li, kako je požar nastal, se ne ve.
— Tatvine. Danes dopoludno je prinesla neka ženska pesek prodajat Ani Jonkejevi, Pred Škofijo št. 20. Ko ji je le ta plačala, je de narnico no ožila na m:zo in šla posteljo post Ijat. Tujka je priliko takoj perabila ter vzela denarnico, v kateri je bilo nekaj č z 10 K denarja in odšla — Natakarici Tereziji Luzner-jevi je bilo dne 9. t. m., ko je šla na sprehod ukradenih iz miznico v kuhinji do 70 K denarja in dva zlata prstana.
— Nesreča. Jakob Draksler, 51 let s ari tesar iz B zovika, ie včeraj popoludne padel na stavbišču kranjske stavbne družbe z neke lestve, si prebil na glavi žilo in poškodoval desno ramo tako, da so ga morali prepeljati v deželno bolnico.
— Konji splašili. Včeraj po poludne so se pri južnem kolodvoru splašili konji zadružnih pivovarn ter so dirjali po Kolodvorskih ulicah, Sodnijski cesti na Marije Terezije cesto, kjer so jih ustavili. Nesreča se ni nobena zgodila.
— Oslabelost.  Helena Cver gleva. 63 let stara zasebnioa iz Zgor njih HoteČ, se je včeraj popoludne nezavestna   zgrudila   na Karlovski cesti. Prepeljali so jo s rešilnim vozom v deželno bolnico.
— Škorpijon je pičil Marijo
Kušarjevo, 65letno kajžanco iz Mavč pri Kranju, in sicer v levo nogo, ki ji je tako zatekla, da so jo morali pripeljati v deželno bolnioo.
— Izseljevanje. V Ameriko se je včeraj z južnega kolodvora odpeljalo 15 Hrvatov. — Na VVestfal-sko se je odpeljalo 107 Maoedonoev. — Ie Amerike je prišlo 35 Kranjcev in Hrvatov.
— Pogrela se ključarski vajenec Jožef Friderik Lang, ki je 9. t. m. ušel od svojih starišev iz Toplic, vzemši seboj 130 K. Navedeneo je rojen leta 1888. istotara.
Dalja v prilogi.
__:_!_,_
\ \
— Izgubljene reči. Stotnik 27. domobranskega polka Ant Kačič-Dimitri je izgubil dne 5. t. m. srebrno remontoarivro, vredno 60 kron. -— Posestnik Janez Trdina je istega dne izgubil na Pogačarjevem trgu »li pred Kresijo mošnjiček, v katerem j9 bilo 12 kron in nekaj drobiža. — Marija Korbarjeva, trgovčeva žena, je izgubila včeraj na Vodnikovem trgu zlat poročen prstan, vreden 80 kron. — Uršula Pukelsteinova je izgubila danes denarnico s 14 K.
— Nasla je Marija Knobleher-ieva srebrno žensko uro z verižico.
— Pes se je našel. Pri smodnišnici v Kamniku se je pri družil Franu Grahu, gostilničarju pri Sv. Jakobu na Savi, temnorjav lovski pes. Lastnik se naj oglasi pri imenovanem gostilničarju.
— Hrvatske novice. Sita življenja. Dekla knjigoveza Veko-slava Jazbeca je zginila v četrtek, doma pa pustila listek, v katerem naznanja svoji gospodinji, da se boče usmrtiti. — Darilo. Na obletnico smrti pokojne cesarice Elizabete nasitili so človekoljubi brezplačno sto re-vežev v ljudski kuhinji v Zagrebu. — Izložba v umetniške m paviljonu. Društvo umetnosti v Zagrebu se je odločilo prirediti v izložbenem paviljonu javno predavanje in tolmačenje slik po vsebini in tehniki. — Požar. V četrtek zjutraj ob 5. uri je začel goreti paromlin Jakoba Engla v Vinkovcih in je do tal pogorel. Paromlin je bil zavarovan za 85.000 kron.
— Princ Kolibri v Zagrebu. Te dni se mudi v Zagrebu mali 22-letni Finee, ki je komaj 58 cm visok, in B1 > kg težak. Govori štiri jezike, tin-sko", rusko, angleško in francosko in se kaže vsak dan od 10. ure dopoldne do 9. ure zvečer. — Velik požar blizu Zagreba. V vasi Deščevcu je nastal vsled neprevidnosti neke žene ogenj, ki je upepelil 6 hiš z vsemi gospodarskimi poslopji. Skoda je velika. — K usposobnostnim skušnjam na zagrebški pripravnici se je prijavilo 116 kandidatov in kandida-tinj; 95 jih je bilo aprobiranih.
— Ameriške novice. — Dolga železniška proga. V Ameriki so napravili načrt za železnico, ki bo vezala Hudsonov zaliv z mestom Rio de Janeiro v Braziliji. Proga bo 10.000 milj dolga in bo stala 250 milijonov dolarjev. — Napredek v A las ki. Po vseh delih Alaske razpe-ljavajo brzojavne žice. — Guverner na Filipinih postane general Lnke E. Wright. — Viharje podrl odre pri novem mostu  centralne železnice.
štirje delavci so mrtvi. — P o voden j. V Marvsville v Kansasu je 50 hiš pod vodo, ljudje iščejo na strehah zavetja. — Umrl je v Clevelandu za tifusom 281etni Franc BenČič iz Dolj-nega Križa pri Žužemberku. — Južni običaj. Neki zamorec je skušal 16-letno hčerko farmerja Tavlorja posiliti. Deklica je naznanila Joe Sandersa kot napadalca, na kar so ga linčarji jednostavno ustrelili. — Vročina. Po vsej dolini Ohio, kakor tudi v srednjih atlantskih državah in na jugu kazal je toplomer 98°—103u vročine. — Ja-drenica rWillie L. Newtonu se je pri svetilniku Norwalk, najbrže z moštvom vred potopila. Pri Kings Parku v Long Island pa se je potopila trojadrenka   „John C. Whitmoreu.
— Brez dela. V Lawrence Mass. j« nad 17.000 ljudi brez dela. — Buri v Mehiki. Znani burski general Jou-bert namerava v burski koloniji gojiti noje, s Čemer se je pečal tudi v stari domovini. — Pillager — in Bear Island Indijanci vedno očitneje prete belim ljudem. Bati se je ustaje. — Vsled lakote je umrla v Klondiku gospe White, nakar so pojedli njeno truplo volkovi in lisice. Gospa White je bila ženski zobozdravnik. Hotela je priti v kak tabor zlatoiskalcev, a je onemogla vsled hudega mraza.
*Najnovejhenovice. Sodn-komisijo je napadlo prebio valstvo v Gorgenv-Orsovi, k6 je prišla revidirat hranilnico. Člani komisije so bili hudo tepeni ter so komaj ušli. — Kuga v Marzilju je prava indijska črna kuga, kakor je dognala sanitetna komisija. Do-sedaj je 29 slučajev. Kuga se ni za nesla iz Bombava, temuČ iz Carigrada. — Svojo 131etno hčer sta do smrti trpinčila čevliar Maverhofer in njegova žena v Dunajskem Novem mestu. Oba so zaprli. — 18 begunov išče 65 peš polk v Miškolcu. — Nuna umorila otroka. V bolnišnici v Soboti je neka nuna dala dvema otrokoma mesto zdravila karboenove kisline. Otroka sta umrla. — Ustrelil se je kapitan donavske parobrcdne družbe v Zemunu Fran Stand. — Državni poslanec dr. Gess-mann je dobil povodom izstopa iz službe kustosa vseučiliščne knjižnice naslov vladnega svetnika. — Po neverjenje. Poštni asistent Ant. Dom v Neubauu je osieparil erar za 5000 K ter zbežal. — Duhovnik — svinjar,   V Roveredu je
okrožno   sdišče   zaprlo duhovnika Felicettija,  ker je zagrešil več ne nravnih zločinov. — Ustrelila sta se v Pancsovi sina šolskega ravna telja  Litvava,   ko  sta pognala vso dfdščino. — Ustrelil se je bla gajnik   nemške  banke  v Berolinu Schayer,  ki je poneveril  nad 6000 mark. — Škrlatinka in davica razsajate v Prizrendu v Macedoniji. Vsak  dan umrje  nad  20 oseb. — Velika sleparija  se je zgodila pri  kreditnem   zavodu   na Dunaju Na ime dr. E. Merian si je dal neki slepar izplačati 25000 K. — Z gobami se je zastrupila v Graicu cela družina krojača S<*xa. Oče, mati in štir|e mali otroci se bore v bol nišnici s smrtjo.
Devica Orleanska — svetnica. Francoski klerikalci 8 razlagajo kot posebno naklonjenost novega papeža Pija X. nampram francoskemu narodu, da se je že prva kongregacijska seja dne 17. novembra t. 1. določila za kanoniiacij »ki proces junakinje Jeanne d' Are. V ostalem pa je dvomljivo, ah se izkaže francoskemu narodu res tolika zasluga, ako se mu pomnoži število svetnic in svttnikov
Saksonski prestolonaslednik se zopet oženi? Kakor se poroča z draždanskega dvora, prigovarja kralj Jurij svojemu sinu Frideriku Avgustu, naj se zopet oženi, ker ne gre, da bi ostala dežel* en krat brez kraljice Prestolonaslednika pa baje še vedno vleče tolika ljubav k ločeni ženi, princezin|i Lupzi, da se je dosedaj upiral očetovi želji. Splošno se misli, da sili kralj k že-nitvi le zato, da bi se po njegovi smrti ne vrnila prineezinja Lujiza v Draždane, kar želi večina prebivalstva.
* Dragocene ostaline ie dobilo, kakor poroča »Autiqunaten-Rundschau«, mesto Pariz v dar. Ostaline so se nahajale v privatni zbirki Beugnotovi, katere je pa umrli zbiratelj zapustil mestu. Najdragocenejši med njimi je gotevo zvezek aktov glede ustanovitve oziroma sestave velike vojvodine Berg z glavnim mestom Diisseldorf, v kateri je bila vlada poverjena Muratu. Ti akti so zloženi v krasni usnjati list niči okrašeni z Napoleonovim grbom. K zbirki spadajo dalje samokresi, katere je imel Napoleon v bitki pri Friedlandu, več dragocenih škatljic za sladč;ce s slikami Leticije in Je-roma Bonaparte, potem večja množina novcev in kolajn izza časa prvega casarstva ter zelo dragocen Davidov akvarel.
* Železniški vozovi za otroke so seveda ameriška iznajdba. Po vseh glavnih ameriških progah je dobiti že take vozove. Otroški vozovi obstoje iz jedilnice, oblačilnice, spalnice in kopalnice. V spalnici je šest postelj in ravno toliko zibelk. Tudi se v tem prostoru lahko otroci ves dan igrajo, zato so tla pregrnjena z debelimi preprogami, tudi stene so obložene z blazinami, da se otroci ne potolčejo. Poseben prostor je odmerjen varuhinjam, ki pazijo na otroke in jih na končnih postajah izroČe, kamor so namenjeni. Varuhinje nastavi železniška uprava.
* Lepi duhovniki. Dekan Humbolt je bil te dni v Derarden-u na Francoskem obsojen na 12 let ječe, ker je oskrunil 28 otrok. — Te dni pa so prijeli o. Mihaela, profesorja na kongregacijski šoli v Tour'd Aignes-u. Preiskava, ki se je uvedla, je dognala, da sta se orgij, katere je uganjal pater Mihael, tudi udeležila patra Abel in Jožef. Oba sta takisto zaprli. Državno pravništvo je zaslišalo 150 učencev. Skoro vsi so žrtve teh nesramnih čr-noriznikov. Prebivalstvo je silno razburjeno , da morajo orožniki stražiti kongregacijsko šolo, da je ljudje ne napadejo. — Iz Milles-a na južnem Francoskem se poroča, da so tamkaj zaprli vikarja Rybeine-a, ki je že dlje Časa oskriinjeval deklice od 5 do 10 let. Zlorabljal je navadno otroke, ki so prišli k njemu k spovedi, katere je potem izvabil v svoje stanovanje.
* Čudna zabava. Pred porotniki v Birminghamu se vrši te dni obravnava proti nekemu mlademu odvetniku, ki je obdoižt-n, da je na paši konje in krave z žepnim nožem zbadal ter nekatere tudi zaklal. Sum je botel zvrniti na šolarje ter je tudi pisal z otroško pisavo pisma sodišču, toda našli so pri njemu krvav nož, katerega so se še držale dlake dan poprej zaklanega konja. Dasi odvetnik niti ni poznal lastnikov živine, vendar mu pri razpravi niso preiskali možgan, kakor da bi tak »postranski posel« niti ne bilo abnormal pri odvetniku.
* „lz nižin". Naravnost strahovite stvari so se razkrivale te dni pred dunajskim sodiščem v Leopoldo-vem predmestju. Spomladi je prišel v bolnišnico 131etni Jos. B. z gnusno spolno boleznijo. Policija je poizvedovala za vzrokom in dognala, da je deček stanoval v skupnem prenočišču pri neki Feuerstein. Tam je spal za 15 krajcarjev v skupni postelji z dvema enakostarima deklicama.   Bolezen je
dobil vsled spolnega občevanja s 13-letno Italijanko Belo. V kritičnem trenutku je prišla gospodinja v kuhinjo, kjer so bile skupne postelje, ter je vse videla,  vendar je molče zopet odšla. Po tleh so ležali še drugi prenočevalci, največ 13—16 letni dečki. Po dolgem iskanja so našli  imenovano italijansko deklico. Ta je brez sramu priznala, da ima že dlje časa nalezljivo spolno bolezen, ki jo je dobila od nekega častnika, ki jo je večkrat z ulice peljal v svoje  stanovanje.   Vedela je  pač za ulico,  kjer Častnik stanuje,   ne  pa za njegovo ime.   Nadalje je izpovedala, da jo je Feuerstein naprosila, naj pripelje več otrok na prenočevanje ter bo za to  dobila zjutraj  brezplačno kavo. In  tako je   bilo  vedno  dovolj otrok obojega  spola v skupnem prenoČevali-šcu.   Bili so to otroci, ki so ušli staršem  ter se klatili Čez dan po mestu. Za prenočevanje so denar   ali nabera-čili   ali   pa  nakradli.    Feuerstein je bila   obsojena   v   dvomesečni strogi zapor.
* Starost pri različnih narodih. Prej se je vedno mislilo, da znaša povprečna Človeška starost 32 let. Kakor je pa razvidno in neke nove statistike, umirajo v Evropi samo Španci tako hitro, pri njih namreč znaša povprečna starost 32 let in 4 mesece. Vsem drugim evropskim narodom je določeno daljše življenje. Na Bavarskem znaša povprečna starost 36 let, na Pruskem in v Italiji 39 let, v Avstro-Ogrski 39 let in 9 mesecev, na Francoskem 43 let in 6 mesecev; potem sledi Švica, kjer žive ljudje povprečno 44 let in 4 mesece. Belgija s 44 leti in 11 meseci. Najvišjo povprečno starost pa dosežejo &vedi in Norvegi, namreč 50 let.
* Pop — svinjar. V Epinalu v francoskih Voprezih je bil te dni pred porotniki 49ietni dekan Hum-blot iz Gerardmera. Obtožen je bil, da je celo vrsto 9—13!etnih deklic spolno zlorabil. Po trdovratnem tajenju je končno zločin priznal, a ga hotel s tem opravičiti, da je imel na men »rešiti duhovniško ćc.at« in da se ni mogel ustavljati spolnim nagonom. Nič manj kot 2 8 malih deklic je prišlo prič»t, da jih je »prečastiti« zlorabljal. Koliko pa je takih stanšev, ki so zaradi »ramu utajili zločin na svojih otrocih. Lahko se reče, da ni bilo v župniji mladoletne deklice, ki bi ji bil ta blago slovljeni pohotnež prizanesel. Pri ne katerih izpovedih prič je začel svinjar ugovarjati, češ, da mali deklici ni segel pod srajco, temuč je držal roko vrh srajce. Tohko svinjarije je bilo končno predsedniku preveč ter je rekel z gnusom: »V istini ne morem več poslušati.« Blagoslovljeni svinjar je dobil 12 let prisilnega dela za 28 nedolžnih žrtev. Olajšalnega ni bilo ničesar, obtežilno pa se je smatralo to, da je obtoženi duhovnik. A klerikalni listi bodo še nadalje zdihovali o krivičnem preganjanju klerikalizma na Francoskem — in drugod.
* Po nedolžnem obsojeni.
Rimski listi poročajo o groznem justič-nem umoru, katerega žrtve so bili trije bratje, imenom Drago. L. 1873. so bili namreč v Palermu ti trije bratje radi umora na smrt obsojeni. Najstarejšega so že leta 1874 usmrtili. Njegov spovednik pa je izjavil, da je popolnoma prepričan o nedolžnosti usmrčenega. Vsled te izjave si sodnija ni upala drugih dveh bratov usmrtiti, a tudi nova obravnava se ni vršila, ker se je sodnija bala, da se ne bi pri isti izkazala nedolžnost umorjenceva. Zato sta bila brata obsojena v dosmrtno ječo, v kateri je mlajši brat kmalu potem umrl. Sedaj so pa dobili prave zločince in izpustili Vincenca Drago iz ječe, v kateri je zdihoval po nedolžnem celih 30 let.
* Krinolina. Pariški krojači hočejo za prihodnjo zimsko sezono zopet uvesti krinolino. Ker so že bile na vrsti vse variacije od renesance do empire, nameravali so začetkoma uvesti široke rokave iz dobe Lujize Filipine, a tudi ta noša se je bila že enkrat obnovila. Preostaja le še krinolina, ki je že počivala nad 40 let. Seveda novodobna krinolina ne bo tako širok obroč, kakršne so nosile naše babice, toda obroč le pride v krilo, in sicer manjši in koketni. Krilo zimske sezone 1903-04 bo strjeno v spodnjem delu ter bo skozi celi rob napeljana žica. Seveda bo tako krilo kratko ter se ne bo dotikalo nog.
* Narodni dar NI. Konop-nickč. Odl?čni poljski pisateljici Mariji Konopnicki so poljske žene napravile krasen dar. V torek popoludne je poseben odbor odpeljal Marijo Ko nopnicko v vas Žarnovce pri železniški postaji Jedliči. Prei vasjo je sprejel dešlece številen banderij kmetskih fantov in jih ppremil v graščino, poleg katerega je pet oral obsežen park. V lepo opravljeni veliki dvorani to graščine zbral se je omenjeni odbor, občinsko starešinstvo, državna poslanca Bojko in Stapinski ter več drugih čestilcev Marije Konopnioke. Tu je v imenu poljskih žena in deklet gospa Wehslerova imela govor
in je Matiji Konopnicki izročila no taiski akt, s katerim ji hvaležni narod daruje graščino Žarnovce z vsemi zemljišči vred. Denar, s ka terim   se  je   kupila  ta graščina, so nabrale poljske dame.
* Velika kriza v naši državi je spravila v javnost   marsikako jako zanimivo stvar. Tako poroča „Frankfurter   Zeitung",   da  je cesar predno je  zadnjič odpotoval v Budimpešto poklical k sebi nadvojvodo Frana Ferdinanda   in   mu rekel,   naj bo pripravljen,   Če treba,  se takoj vrniti od manevrov na Dunaj,   ker se lahko zgodi, da bo moral prevzeti krono. Nadvojvoda je neki na to rekel, Če se misli cesar odpovedati, naj izroči krono nadvojvodi Otonu.  —   „Pesti Hir-lapu ve povedati, da se v Berolinu žc dolgo pripravljajo na to, da dobe v roke  —   ogrsko krono.   Ta krona je namenjena tretjemu sinu nemškega cesarja princu Eitlu Frideriku. Ime Eitel neki ne pomeni nič dru/ega kakor Etzel, Atila in zanimivo je, da zna ta pruski princ   mnogo   bolje  madjarski, nego avstro-ogrski prestolonaslednik nadvojvoda Fran Ferdinand.   Za kratek čas se pruski princ   —  tako pravi „Pesti Hirlap"   —   gotovo ni učil madjarski. Tega mneja smo tudi mi, a zdi se nam vzlic temu, da ostane ogrska krona za pruskega princa še dolgo — kisel grozd, -a;   * Srečna   Praga.  „Novi Sr-bobran"  piše:  Srce češkega naroda, prestolnica kraljevine Češke, zlata Praga morala se bode v bodoče nazivati črna Praga. Preplavili so jo v zadnjem času številni tuji redovniki in redovnice. Prišel je prvi val in donesel nune iz Francoskega, prišel je drugi in  priplavil katoliške  redovnice  iz Švice.   To se je dogodilo  zaporedno  in  ako  ta naval črnih  tujih  gostov  ne bode prenehal, sinejo se Cehi pač šteti srečne.   In te tujke,  ki niti ne ume Češkega jezika, ki nimajo   niti smisla  za ono,  kar je češko,   kar je  Cehom  milo,  drago in sveto,   bodo   odgojevale   češko deco, delovale bodo v češkem narodu! Gorje vsakemu narodu, v katerem se ugnezdi črni klerikalizem!
* Dragoceno priznanje. Na Tirolskem vlada že nekaj let sem srdit boj med klerikalci in krščanskimi socijalisti. Sedaj so posegli škofje v ta boj in izdali skupni pastirski list, ki se bo jutri, 13. septembra, čital z vseh prižnic na Tirolskem. Škofje so v svrho, da se konča boj med konservativnimi klerikalci in med krščanskimi socijalisti, odredili — molitve pred razpostavljenim Najsvetejšim. Kadovedni smo, Če se obnese ,ta novi način izravnanja političnih nasprotstev. Škofie so v svojem pastirskem listu tudi omenili vzrok razporu med konservativnimi klerikalci in med krščanskimi socijalisti — in ta vzrok je zanimiv. V svojem pastirskem listu pravijo Škofje: „Od kod to, da nam je tako težko ohraniti krotkost pri ugovorih in žalitvah? Zato ker nimamo podlage vsakega nravnega življenja." To je dragoceno priznanje. Podlaga vsakega nravnega življenja je po katoliških naukih vendar vera. Sedaj pa priznavajo tridentski, briksenski in solnograški Škof, da tirolski klerikalci nimajo te podlage, da nimajo vere. In mislimo, da imajo škofje prav, saj vidimo pri nas na Kranjskem, da so ravno klerikalci najmanj krščanski ljudje in da nimajo ne iskriee vere.
* Gospa doktor — kot soproga. Izvrstno predavanje smo čuli dne 27. avg. od fotografa A. DZona, pri policijskem sodišču na Gates Ave., v New Vorku. Fotograf je namreč predaval o -znanstveno izobraženi ženski, kot soprogi." Sodnik je naravnost opro stil ubogega fotografa, kateri je bil ob-dolžen, da se ne zmeni za svoje zakonske dolžnosti. DZon je imel preje svoj atelje na Brodwayu in stanuje sedaj v Passaic, N. J. Njegova soproga in tožnica se imenuje „doktor Annie D' Zon" in stanuje v hiši št. 357, zap. 39. ulica v Nevv Vorku. Na tožbo zakonske polovice odgovoril je fotograf z proti-obdolžitvijo, da ga jc soproga od dneva poroke nadalje najmanj dvajsetkrat ostavila. To pa je storila radi tega, ker se je neprestano bala, da ne postane — mati. Fotograf je dokazal, da je njegova žena navdušena pristaŠinja — „proste vsestranske ljubezni". Bamn tega ljubi ona tudi nečega „princa", toda le „per distance". Gospa DZon je lepa in inteligentna in njene lepe črne oči se niso prav nič spremenile, ko je njen soprog predaval o „prostej ljubezni". Na vprašanje je odvrnila, da je rojena v — Kisenevu in da je študirala na New Yor Eclectic Medical Collcge medicino. Ona je trdila, da ni „anarhi-stinja" in da za uprince" ne mara.
* „Vsenemski" poslanec proti Prusu. V neko vas blizu Trutnovega je prišel nedavno eleganten turist iz Krkonošev ter se zabaval pozno v noč v gostilni. Po polnoči je prišel v gostilno tudi vsenemški poslanec Kasper s tovariši ter začel izpraševati tujca. Ta jc vsiljivcu nalašč povedal neverjetno dostojaustvo, a ko je izpraševanje že postalo resno, predstavil se jc turist kot nadporočnik Morsche 9. pruskega pešpolka. Kasper pa ga je zavrnil, da mu tega ne verjame, temuč je v nje-
govih očeh nevaren pustolovež. Pozvati je dal policaja ter mu ukazal, naj turista na njegovo odgovornost odvede v občinski zapor. Izpustili so ga šele, ko je občina Glogov na brzojavno vprašanje odgovorila, da je zaprti res nadporočnik Morsche ter stanuje njegova soproga s stari š i v Glogovi. Tako se je blamiral Vsenemec proti Nemcu iz Pruske.
• Vojaška subordinacija.
Vojno sodišče v Gdanskem je nedavno sodilo nad Dragoucem Thymianom, ker je zakrivil težko vojaško hudodelstvo zoper subordinacijo. Zatožil ga je njegov podstražmešter. Thvmian je zanikal vsako krivdo ter pripovedoval dogodek prav drastično: Po daljši ježi se je obdrgnil kožo na tistem delu telesa, ki igra pri ježi najvažnejšo vlogo. Njegov tovariš, ki se je spoznal nekoliko na „padarstvo" mu je hotel pomagati ter si je dal rane pokazati, kar je storil toženec pri odprtem oknu, v vojašnici. Nesreča pa je hotela, da je v istem trenotku pogledal skozi okno v nasprotnem stanovanju strogi podstražmešter, ki je slutil, kakor pravi obtožnica, takoj „najhujše" ter je videl v vojaškem obnašanju „demonstracijo". Sodišče si je prostor ogledalo, vendar je dragoncu spregledalo ponoviti kritično „demonstracijo" ter je obtoženca seveda oprostilo.
Kastrirani papeževi pevci. Človek bi mislil, da je * prosvitijenem 20 veku nemogoče, da se godć v civilizovani Evropi taka barbarstva. kakor je kastriranje dečkov. Toda to se ne izvršuje* morda doli globoko v Turčiji, ampak v središču krščanstva, v Rimu, v prestolnici Kristusovega namestnika, v Vatikanu. Sicer je bilo znano, da so se svoje dni v sivih časih srednjega veka vsi dečki kastrirali, ki so bili uvrščeni med papeževe pevce v S.kstinski kapeli. Toda dosedaj se> je obče mislilo, da so se te grozo-vitosti, ki se s krščanskimi načeli absolutno ne dado združiti, že zdavna odpravile. Verodostojni viri pa poročajo, da temu ni tako, ampak da sestoji še dandanes papežev siks-tinski pevski zbor iz samih kast rat o v. Trdi se, da je sedanji vodja pevskega zbora don Perosi prevzel vodstvo samo pod pogojem, da se dečki-pevci ne bodo veČ po-habljevali. To se mu je sicer oblju fa:lo. toda zgodilo se ni nič, da bi se sramotnemu počenjanju napravilo konec. Še sedaj dečke pridno kastri-rajo, don Perosi pa še nadalje z navdušenjem vodi ta »rezani« pevski zbor ter se raduje te^ra imenitnega pevskega materijala! Ta grozodejstva na ubogih, vsake samoobrambe nezmožnih dečkih »v večjo čast božjo« je tako lopovstvo, ki sa niti ne da označiti, to tem bolj, ako se ne godi z dovoljenjem, vsekakor pa z vedno-tjo rimskega papeža. Škoda je samo, da se ne da to oskrunjevanje otrok kazensko zasledovati ;Vatikan je nam reč eksteritorijalen in italijanska sodišča ne morejo ničesar storiti, da bi zabranile to nečuveno, že prostemu čustvu človečnosti in dostojnosti nasprotujoče početje. Ali bi ne bito bolje, da bi se kastrirali raznr božji namestniki, — imen nečemo imenovati, imamo jih pa obilo na razpolago, — da bi ne zastrupljevali rodbinskega življenja, da bi ne zapeljevali deklet in oskrunjevali otrok?! O tem bi naj vatikanski krotri resno razmišljali! Ako Rim že hoče pridržati duhovniški celibat, naj 'se kandidati za ta stan kastri rajo, da se odstrani ono zlo, ki že-stoletja in stoletja tare vse katoliške narode in jim zastrupljuie življenje. To bi pač bilo »v več|o čast božjo«, vsekakor pa bolj, kakor kastracija nedolžnih dečkov, ki morajo čast, da smejo popevati v proslavo božjo, poplačati z oskrunitvijo svojih teles. Škandal!
* Trgovina z dekleti. New-vorška policija je ustavila nadaljno poslovanje dveh „posredovaInicu dela, kateri sta se pa pečali z vse drugimi posli. Prva je last Jos. Gelba in draga F. Georgeia. Oba lastnika posredovalnic dela so zaprli, ker sta obtožena, da sta potom svojih uradov oskrbovala nevvvorške razupite hiše s „svežini blagom". Na ta način sta mnogo nedolžnih in nevednih doklet izročila prostituciji in sramotnemu življenju. Za vsako prodano dekle sta dobila po 10 dolarjev odškodnine. Stvari sta prišla na sled detektiv Lemmon in matrona Ada Clarke. Dne 19. avgusta sta prišla v Gelbov urad, kjer sta se prestavila kot posestnika jedne imenovanih hiš v Philadelphiji in sta ga naprosila, naj jima preskrbi 8 židovskih doklet. Gelb je takoj obljubil človeško blago oskrbeti in je pristavil, da pozna neko mlado češko deklico, katera zamore takoj nastopiti „službo". Lemmon in gospa sta odšla, toda že popoludne sta sc vrnila, na kar jima je Gelb dejal, da je treba stvar dobro plačati in naj prideta v soboto popoludne v njegov urad, da jima izroči dekleta. V soboto popoludne sta bili v uradu dve češki deklic „pripravljeni". Lemmon je dal prodal
jalcu deklet 20 dolarov nagrade in je odšel z dekleti. Na isti način sta postopala detektiva tudi proti Georgeju, kjer sta tudi dobila eno dekle. Na to sta vse tri odvedla k preiskovalnem sodniku, kateri je ukazal oba lopova zapreti.
* Dolga pridiga. Neki mladi duhovnik je imel navado jako dolgo pridigati. Neko nedeljo je pri večerui-eah zopet govoril prav dolgo. Ker je bil pa zelo kratkoviden, ni opazil, kako ljudje drug za drugim na tiho zapuščajo cerkev, in da je cerkev že skoro povsem prazna. Govoril je vztrajno dalje iu dalje — praznim klo-pem. Slednjič pa se priplazi cerkovnik, kateremu se je začelo tudi že zehati, ker ni imel nič druščine, po kolenih na prižnico, in pravi duhovnemu pa stirju: „Prosim, velečastni, da zaprete cerkvena vrata, ko bodete nehali; tu imate ključ, ker grem tudi jaz domov."
* Kako prepodimo muhe iz stanovanja. Najbolje sredstvo proti nadležnim muham je sledeče: v sobi, kuhinji i. t. d zapri okna; vzemi posodo z žerjavico, natresi vanjo bučnega listja, zapri vrata in beži ven, ker bi te sicer bolela glava od dima. Ta dim deloma pomori, deloma prežene muhe. Razne predmete čuvaš pred muhami, ako jih namažeš z lovorovim oljem. Dobra je pa tudi voda, v kateri se je močil nekaj dni česen.
* Kadilci opija na Francoskem. Iz Kitajske se je zanesla razvada, kaditi opij po vseh nbmor skih mestih na Francoskem. Posebno ženske boljših slojev se silno rade udajajo tej škodljivi strasti. Oj\) pa kadijo tudi vojaki in uradnik , ki so bili kdai v Kočinkini. Tam ie ta strast tako razširjena, da je moral guverner odrediti, da vsak uradnik t^koj iz gubi službo, ako bo zdravstvena komisija konstatirala posledic** vsled kajenja opija. V Marzilji in Touloou je mnogo rodbin, v katerih «o vsi člani kadilci opija. Tuli v P**ri*u ;© že več tajnih kadilnic, kjer 8 shajajo kadilci in kadilke opija. Evropejec pač mora sprejeti vsako strast od divjakov.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj 12 sept V nemških parlamentarnih krogih vlada mnenje, da bo zasedanje deželnih zborov trajalo samo do sredi oktobra, češ. da dotlej bo gotovo rešena ogrska kriza
Dun^j 12 septembra. nNeues Wiener Tagblatt" pr javlja dopis nekega nemškega poslanca, v ka terem je rečeno, da, č<m bo poravnana ogrska kriza nastane kriza v Cislitvanski in bo K o r b e r moral odstopiti.
Dunaj 12. septembra „Wie ner Zeitung" prijavlja danes cesarsko naredbo, s katero se dovoljuje 15 milijonov kron za podpero po ujmah prizadetim okrajem
Praga 12. sept Pri Kobnu so včeraj med silnim viharjem vjeli zrakoplov, v katerim pa se nihče ni peljal. Sodi se, da so zrakoplovci ponesrečili.
Inomost 12. sept Danes so se sešla načelstva vseh klubov, da se dogovore glede funkcioniranja dež zbora.
Beligrad 12 septembra Bivša ministra Todorović in Novakov ić in bivši poslanik Marin -kovic izjavljajo v listih, da niso v nobeni zvezi z dogodki v armadi.
Petrograd 12. septembra. Rusko časopisje sodi, da je položaj v Srbiji skrajno kritičen. Ti listi dobivajo poročila, da je med srbskimi častniki nastal pravi punt in da dobiva kralj Peter grozilna pisma, ki mu obetajo isti konec, kakor kralju Aleksandru.
Carigrad 12 septerrbra Turška vlada preplavlja zadnji čas vse evropsko časepisje s pcročili o različnih porazih ustaških čet. To so strne sleparije ambicijozrih turških generalov Tako se je poročalo, da je bilo v Smilevu ubitih sto ustašev. — Turki pa so dobili samo osem pušk, čeprav gledajo predvsem, da ustašem vzemo orožje.
Ate.ie 12 septembra. Poročila konzulov javljajo, da je žetev v
Macedoniji popolnoma uničena in da preti silna lakota.
Rim 12. septembra. Socialni dt*m škratje, na čelu j*m Ferri, ustanove poseben odborza uprizoritev demonstracij proti ruskemu carju povodom njegovega obiska v Rimu.
Pariz 12 septembra. Črna kuga v Marzilji se razširja O bdele so zopet tri osebe Doslej je umrlo že 14 oseb.
Pariz 12 septembra. Francoska vlada pošlje dve vojni ladji v Levanto; ena je že danps tja cdplula.
London 12 septembra. Grška vlada je poslala vsem velesilam okrožnico, v kateri pojasnjuje, : da so Turki v Kruševu vprizorili s t ra š u o klanje ne le med Bolgari nego tudi med Grki.
Poslano.*1
Odgovor na „Poslano11 gosp. Jos. Petnica
odlikovana tovarna
v Ljubljani.
Vaše „Poslano" ni druzega, kot pesek v oči onim, kateri razmer, ki vladajo med nama, ne poznajo. Iu pesek v oči, to je Vase orožje bilo vedno in vedno bo, dokler se od Vas s peskom nasuta očesa ne bodo otre-bila in dotle najbrže ne bode več dolgo.
Na kratko naj Vam odgovorim nastopno: (2392)
Vzrok najinega nasprotja je, ker ste me bili pregovorili, denar kojega bi moral plačati v Vašem imenu drugam, Vam izročiti, ter se je Vas pozneje moralo prisiliti, to poravnati, da se jaz izognem še enkratnem plačevanju.
Naravnost pa lažete če trdite, da najinih pobojev nisem izpolnil, ker sem naj p reje naročil pri tvrdki Pollack in pozueje pri tvrdki Grubbauer.
Šele potem, ko s<e mi Vi dobavo zvezkov ustavili, bil sem primoran naroeevati si drugje. Glede pripombe, da sem naročil blago pri židovski tvrdki, bi se pač izplačalo, če bi istočasno navedli tvrdke, od katerih kupujete Vi, ki niso židovske.
Kar se pa tiče izpolnjevanja pogojev, oziroma pogodb vobče, o tem pa bode najbolje sodil vsakdo, ?7ki Vas pozna". Radi neizpolnjevanja pogodb je dosedaj prišlo z Vami še skoro v vsakem slučaju do Vam neljubega razpora.
Sedaj pa kratek konec:
Rekli ste nekdaj: Kdor me pozna, ta že ve, kaj sem! Dobro, jaz Vas poznam, obžalujem, da sem Vas sploh k«(laj spoznal in če Vas še drugi tako dobro spoznajo, potem ste lahko preverjeni, da Vam zaradi šolskih zvezkov ne bode treba polemizovati z nikomur več. - To je v tej zadevi moja zadnja beseda ! —
Jernej Baliovec.
*> Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakon.
Mnogostranska poraba. Gotovo rn domaČega zdravila, katero se da tako mnogo-8tran8ko porabiti, nego „Molio-vo frair osko žjrHnje in sol", ki je takisto bolesti u tešu joče, ako se namaže ž niim, kadar koga trga, kakor to zdravilo vpliva na mišioe in živce krepilno in je zatorei dobro, da se priliva kopelim. Steklenica K 1-90. Po postnem povzetji pošilja to zdravilo vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni založnik, DUNAJ. Tuchlauben 9. V zalogah po deželi zahtevati je izrecno MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in pod-pibom 6 (10-12)
\ »• prebavljalnf »rami«* se mara puziti, kajti ni nobenega drugega organa v človeškem telesu, ki bi vsled najmanjšega motenja tako obširno uplival na druge organe in istim pripravljal najhujše nasledke. Pazi se na prebavljalne organe ako si prizadevamo njihovo delo olajšati s tem da vzbujamo delavnost prebavijanja in podpiramo Čistilne funkcije prebavljalnih organov z milo odvaiajočim sredstvom. Tako sredstvo imamo in sicer že 40 let najbolj znano dr. Rosa balzam za želodec iz lekarne B. Fragr. er, c. kr. dvorni založnik v Pragi. Dobiva se pa tudi po tukajšnih lekarnah. b
*  Lekarnarja   Julija ftehau-manna hoI  za želode« je pridobila tekom več kakor 20 let najboljši glas kot I dietetično sredstvo. Vpliva točno in zanesljivo pri različnih nerednostih prenavljanja, pri   želodčnih  nadlogah,  pri napravljanju kisline, pri riganju itd., tako da je kot izpričano domače zdravilo jako razširjena in i čislana Da tako izborno vpliva, zato se ima j zahvaliti racijonalnemu skladu, in nebrojna priznanja dokazujejo, kako priljubljenost si je pridobila Schaumannova sol za želodec.
Izplačujoče se postransko opravilo
brez posebnega truda in izgube časa najdejo spoštovane osebe vsakega stanu in povsod 8 prevzetjem zastopa   avstrijska družbe prve vrste, ki sprejema (1463-16)
zavarovanja proti požaru, stekla, proti škodi pri prevažanju. proti tatvini po ulomu in življenja". Ponudbe pod „1798" Gradec, poste rest.
U vina s, Jempel-vrelcem"!
Slasten, rezen okusi
Vzbuja zmerno delovanje srca (2271) in viša slast
Zahtevajte povsod rogaški „Tempel-vreleo".
ff
Le Delice"
cigaretni papir, cigaretne stročnice.
Dobiva se povsod. (705-27) Glavna zalooa: Dunaj, I., Predigergassa 5.
prepišite knjige
2 >btt    < Uurelmelireibbuelier) 5
ea puma, račune, spomenice, dopisnice, naročiine liste it 1. se naruči najbolje pri specijalistu
Josipu Stern, Dunaj IV/X. Margarethenstrasse 44.
^"Itajtne vrste v zalojcp. Izdeluje se tudi posebej .
| No *ost: pisava z oriij- -črnilom, imlitfo-kopij ■•* ueizbrisIji va! |		
Proč s knjigami za kopiranje 1	IPrepisno pero!	Proč s knjigami za kopiranje !
Senzacijo vzbujajoča novost! Zelo dragocena iznajdba!		
le Ne zne«ek naprej pošlje v Eiiamkah:   1   zbirka:   Poskusili zvezki K 2-— za notranje rođatvo trgovine K 2-80		pi ne m s kila lit   p< itovauj t> franko.
Po ceni in izredno dober je Haarmann & Reiiner-jev vanilin sladkor "
ki izpodriva dandanes vedno bolj prej rabljeni vanilin, ki ni samo prav drag, temufi tadi   po  svojem  učinku   dražljiv   in zato
Škodljiv. Čisti vanilin, združen b sladkorjem, pa daje m bor en olets vanHjje, pre»
$i<*i«m /mm j€» *? finosti voj^at;«, t-rrf«cf-mosti in cemem&sti- Za peko in m očna te jedi naj rabi vsaka gospodinja le Haarmann & Reimer-jev tanitoi sladkor v malih izvirnih zavitkih po 21 vin., kar je enako 2 kosoma vamlje. Izvrstno in *ares priporočljivo blago se dobiva po vseh boljših špecerijskih in delikatesnih trgovinah v Ljubljani in Kranju (933—15)
22 L1 -i
dvajsetkronski zlati
5« ne ^uetije teke
kakor luč ideal-žarnic.
Ilustrovane  cenike  pošilja zastonj in poštnino prosto
iiodjetje za izdelovanje ideal-žarnic HUGO POLLAK, Dunaj VI, VVallgasss 34.
lifpo,  kakor clsm t»I bile nove,
se dajo snažiti vsakovrstne kovinske reči z znanim „Globus" snažilnim ekstraktom, ki so ga pred okoli desetimi Jeti iznašli imetniki firme Fritz Schulz jun. v Lipskem in ki slovi kot najpri-liubljenejši preparat te vrste. Z njim se zamore vsaka reč hitro in lepo osnažii brez vsakega truda ter je pridobljen blišč trajen Ta ekstrakt nikakor ne razpraska snažilne snovi, tudi ne umaže in ne izjeda nobene kovine niti v najmanjem, in ie po izjavi sodno zapriseženih kemikov popolnoma neškodljiv Te izvanredne lastnosti tega sna-žilnega ekstrakta je pa iskati največ pri njegovi glavni sestavini, takozvani „kre-menski kredi", katero prideluje firma sama. Zato se pa tudi ni čuditi, da se ga vsak dan razpošlje po 2(j0.00 0 fika tlj ie na vse dele sveta Nančujejo si pa ne le hišne uprave temuč tudi cesarska marina, mnogi vojaški kantini, železniške uprave, cestne železnice, velika obrtnijska podjetja i. t. d., to pa tembolj, ker je „Globus" sna-žilni ekstrakt edini, ki ima prej omenjene lastnosti. Saj je bil tudi oilikovan razun že preišnjih odlikovanj na svetovni razstavi v Parizu leta 1900 z zlato kolajno. Kolik je pomen tega ekstrakta si lahko predstavljamo, ako pomislimo, da ima firma glavnico 51 miljonov mark in v delavnicah obkoli B00 delavcev in 50 trgovsko in tehnično izobraženih uradnikov. Jednake tovarne za snažilna sredstva ni nikjer. Lastno izdelovanje vsakih priprav k izdelovanja snažilneera ekstrakta povspe-šuje zmožnost firme Fric Schulz jun., delniško društvo v Lipskem in Heb-u, ki je na polju izdelovanja snažtlnega sreistva svetovno znana postala. Ker ima pa vse dobro in pristno ponarejalce, zato naj se pazi pri nakupovanju, posebno že vsled slabe ponareditve, tudi sredstvo z znakom „snažilni ekstrakt" naj se prezira, kajti snažilni ekstrakt „Globus" sna"'i bolje, ka kor vsak drugi ekstrakt Zahtevajte vedno v trgovinah špecerijskega blaga le „Globus" snažilni ekstrakt v skatijicah po 10, 16 in 30 vin Pozna se po znamki „Globus" z rudečo povprečno črto.
Proti zobobolu in gnilobi zob
■zborno deluje dobro znana antiseptična
Melusine ustna in zobna voda
katera utrdi dimno in odstranjuje neprijetno i«po Iz u»l.
1 stekleni«« z novodom t §4.
Razpošilja se vsak dan z obratno pošto ne manj kot 2 steklenici.
Edin« zalogi
Zaloga vseli preizkušenih zdravil , medic, mil, medicinalnih vin, specijalitet, najfinejših parfumov, kirurgi enih obvoz, svežih mineralnih vod i. t. d.
Dež. lekarna Milana Leusteka
i Ljubljani, Resljeva cesta št. 1
poleg novozgrajenega Pran Jozetovega
jubil. mosta. (206—34;
Darila.
U^ravniStvu našega lista so posla' : Za družbo sv. Cirila in Metoda : Gosp. I. Mlakar iz Lukovice 8 K nabrano na zabavnem večeru LukovicaPrevoje, na rojstni dan Nj Veličanstva — Gospa Albertina Arko, tajnica podružnice C. M. v Ribnici, 11 K 60 v. iz nabiralnikov: g. Antona Arko 8 K 30 v., g Andreja Podboj 74 v. in g. Filipoviča 2 K 58 v. — G. F. Svetič Hauen-stein Češka 10 K. — Skupaj 29 K 60 vin. — Živeli nabiralci in darovalci !
Za Prešernov spomenik. Prebitek veselice v Prešernovem hrama v Ljubljani z dne 6. septembra 5 K 67 vin. — G F. Svetič, Hauenstein Češka 10 kron. — Skupaj 15 K 57 v. — Živeli prireditelji in darovalec!
Za Ućiteijski konvikt. Gospa Vilma Gangl v Metliki 20 K, nabrala v veseli družbi. — Gospa Vilma Gangl v Metliki 8 K, nabrala cd vrlih rodoljubov. — Skupvj 28 K. — Srčna hvala! Svoto smo izročili blagajniku g. Dimniku, ki s tem hvaležno potrjuje prejem.
„Slovenski Narod"
se prodaja v posameznih izvodih po IO h v sledečih trafikah:
Ljubljana:
L. Blaznik, Stari trg št. 12. M. Blaž, Dunajska cesta št. 14. H. Dolenc, južni kolodvor. M. Favaij Spodnja Šiška pri kolodvoru.
H. Fuchs, Marije Terezije cesta, nasproti Kolizeja.
A. Kališ, Jurčičev trg št. 3. A. Kane, sv. Petra cesta št. 14. A. Koch, Cesarja Jožefa trg(Mahr-ova hiša).
I. Kos, Kolodvorske ulica št. 26. Iv. Kristan, Resljeva cesta 24. A. K u str in, Breg št. 6.
J. Kušar, sv. Petra cesta št. 52. M. Sever, Gosposke ulice št. 12. J. Sušnik, Rimska cesta št. 18. A- Sva tek, Mestni trg št. 25. F. Šešark, Selenburgove ulice št. 1. R. Tenente, Gradaške ulice št 10.
Bled:
Filijala O- Fischer, knjigarna.
Zidani most:
Mary Peterman, trafika na kolodvoru
Št. Peter na Krasu:
A. Novak, na kolodvoru juž. želez.
Gorica :
Josip Schvvarz, trafika, Šolska ulica št. 2 (via scuole 2)
Trst:
M Bevk, P. Barriera vecchia (vogal ulice Bosco št 1).
Mihael Lavrenoič, Piazza Ca-serma št. 1.
M. Majcen, ulica Mramare št 1.
Št. Stanič, ulica Via Mulin pic colo št 8.
Reka:
A Potošnjak, Via dtl Molo.
Umni so v uuot|an»:
Dne 9. septembra: Karol S'rnik, po. sestnik, 63 let, Žabjak št 6, Pyelo« ist'tis-
Dne 10. septembra: Peter Zupančič, delavčev sin, 2 mes., Karolinška zemlja St. 16, Enteritis acuta. — Ivan Hren, posestnik, 63 let, Koleaijske ulice št 14 Cy štitiš hepatis. - Jera Vidic. delavka, 34 let, Poljanska cesta 5t. 23, jetika.
V deželni bolnici:
Dne 7. septembra: Fran Planinšek iz-voščekov sin, 1 dan, življenske slabosti
Dne 9 Beptembra: Marija Kette, mizarjeva žena, 25 let, črevesni katar.
Dne 10. septembra: Andrei Smuk, delavec, 69 let, naduha. — Eran Terkov, posestnikov sin, 24 let, Morbus Brigthi.
Meteorologično poročilo.
Viaina nai monem SOfl'1.   Sreda)! «r* ni tlak 736 o mm
- I Čas ,SKtanJe ♦a t v"*° : baro-
& iOpazo-j
i vanJa|vmm,
šp j
Ve* rovi
(D Bj
M 5 i_
Nebo
11. 9. zv.
12. 7. aj.
.   2. pop
723 9
728 8 7310
16 6 j sr. jug
11 4 j m. vzivz. 11 4 si. svzhod
del. jasno oblačno
Blago
100 05 100 .
I903B
pa m
11*7, 100 75
Borzna poročila.
Ljubljanska
„Kreditna banka'1 v Ljubljani,
'.Jr*dni ^urzidanai. borze 12 septembra 19u.|
Al*lo«b«*nl papirji.
i'29U majeva renta   .  . . {•2Vo srebrna renta  .  . . |% avstr. kronska renta . IV.      „ alata t% ogrska kronska „ \ ,     „    zlata „ 17» posojilo dežele Kranjske *"i°/o posojilo mesta Splieta t'V/o      „ Zadra tl',°/0boa.-herc. žel. pos. 1902 1% češka dež. nanka k. o.
**/•...... 2. o.
I1 V/o zast. pi8. ga!, d. hip. b. tu'0 pest.   kom. k. o. s
, . , pr.....
r,7o zast. pis. Innerst. hr. t4 i°/o    ti     u   ogr. centr.
deželne hranilnice l»/t*fc zast. pis. ogr. hip. b. ',"/„ obl. ogr. lokalne ao-ieznice d. dr. . . . >'V/i *i čeSke ind. banke 4u/0 prior. Trst^Poreč lok. zel. 4 '■ 3 „ dolenjskih železnic Vl9 „ juž. žel. kap. ltt Vi i',,J o av. pos. za žel. p. o.
Nročkei
Jrj3ko od teta 1854 . . . i m ti 18601/, . . *»      k ti
1864 .   . . i.izske .  . ... zemlj. kred. I. emisije
H. „ r greke hip. banke . „    srbske a frs. 100'— m     tarako ..... -J as i lik a srečke     . .
Kreditne . ...
(nomo&ke ,       . .
krakovske m ...
djubljanske „        . .
\vBt.r. rad. križa a ... Jgr. tt i. ■ • • • Rudolf o ve .  . ,
Salcborfike »'•"•• lanajske kom.    »        . .
Delale«, Jažne železnico      .        . ,
Državne železnice .... Av8tro-ogrske baačoe del. \vstr. kreditne banke . . Ogrske       . „
Zivnostenske „      . .
Premogokop v Mosta (Brdx) &lpm8ke mon.an .... PraSke želez  md. dr
^ima-Ma.ranyi.....
Trboveljske prem dražbe . Ivstr. orožne tovr. dražbe v34ke sladkorne dražbe
Vilate
De»«r I
99 Bfi
106*05 12 15; 97 35 11860
99-75
100—1
100
100*3 tf-60 9975|
101
lf 6 — 101 -
100 23
100 -
100-100-25 <** 50 90--302 -100 —
170 -182 60 248 -154-60 288 -277 — 260 —
88 -117 9
18 76 438 —
83-
77
71 — B3 25 26 20 68 -78 — 482 —
80 75 64Q 75
101 35
99 Ho 99x5 101*70
106 -10i> -
10125
101^ 101 25
KMO 304 -101
179 -
184 50
252 -
156 50
29*
282-—
266 90 50
118% 19 75
442 -87-82 -75 -54 25 27-2 J 72 81 -
49J -
61'fiO 65o 75
1570 — 1578-
z cr. cesm , 20 franki Ij marke • Sovereigns *d arke
uaški bankovci Libiji   .   . . Dularji .
641 —
708 — 250 50 660 -
3K5 75
ireo —
452
372 — 349
146 60j
19 i 5
23-47 23 92
117-37 j 95'1'J
253 4 84,
642 -
709 -251-50 660-
363 75 '88-. -453 — 376 — 35<» -147 (9)
ll 39 t9-i (7 235J 24- -
117 57 95 :S0
26375
Žitne cene v 3udimoešti.
dne 12. septembra 19113 T ■■Mala
Pšenica	za	oktober	za	50 kg	K	7-48
	n	april 1904.	m	50 „	n	77(1
Rž	■ n	oktober	n	50 „	n	C 23
Koraza	n	sept 19 »4	tt	50 „		6 9
	tt	maj 19U1 .	a	M .	n	550
Oves	n	oktober	t*	50 .	n	5*48
21/, vinarja višji.
Zahvala.
Za izkazano tolažilno sočutje ob smrti našega ljubljenega brata, gospoda
Karola Jane
trjtrovskricu Motnitlnllia
kakor tudi za preprijazno spremstvo k zadnjemu počitka se vsem najisbrenejse zahvaljujemo. (2381)
Žalujoči bratje in spstre.
Srednja včerajšnja temperatura: 16-1°, aormale: 15 5°. Mnkrina v 24 urah: 0 0 mm.
MATTONI-JEVA
II
alkalična kiselica najboljša namizna in okrepčujoča pijača
preskušena pri kašlju, vratnih boleznih, želodčnem  kataru ter pri katarih v sapilih. (79—6)
V Ljubljani se dobiva pri Mihaelu Kastner-ju in Petru Lassnik-u in v vseh lekarnah, večjih špecerijah, vinskih in delikatesnih trgovinah
Svila za neveste in ženilovanja
v veliki izberi Najmodernejša vrsta bele, črne in barvane po najnižjih cenah |jg| po metru ali za celo obleko na vsakogar poštnine in carine prosto.   Čuda lepa
Poulard-svila že od 120 K naprej.  Vzorci pri napovedbi zahtevanega poštnine '^m
prosto. Poštnina pisem v Švico 25 h. Bi
To varni hi It ta zveza za svileno blago mm
Adolf Grieder * Comp., Ziirich N. IO. I
kraljevski dvorni zalagatelji. (Švica.) 2 (14—1) H
Jzvežbane agente
proti visoki proviziji in doneskom stroškov išče družba, ki ima kupčijo za blago v nunah po celi Avstro-Ogrski. Ponudbe na poštni predal štev. 21, Budimpešta,
glavna pošta. i22H) 3)
5 parov čevljev za
K 5-80
(2280 2
se odda le zaradi velike preobilice na tako nizko ceno 1 par čevljev za zavezovati za gospode, 2 para za dane in 1 par za deklice, z močno   sbitimi podplati, lepe
favone. Dalje 1 par elegantnih komodnih čevljev, zelo prijetni in lahki za nositi Vseh
teh 6 parov za 5 K HO h Pri naridtvi zadostuje številka za čevlje Razpošilja se proti povzetju. Zamenjava dovoljena.
Kazpošiljalnica čevljev
i<: b io i* « o r\
Dunaj VII it. poštni predal.
alfi Utat Jnr \kk"
DUNAJ m Laxenburgerstrass819
tik južm»Kn i" »lriu% iiejftt. kolodvora. riKii.iJ.iiisi'0   električne  resttaie šelei* nit-e 111» vtte <«t run i
Fina meščanska, novo opremljena hiša.
Elektr. razsvetljava, kopalnice, cene zmerne. Postrežba in razsvetljava se ne računa posebej. 1674-12
Fran Kolbeck, hotelir.
eV
i
z dobrimi spričevali,  slovenščine in in nemščine prpolnoma vešča,
se sprejme s 1. oktobrom 1903
v Ljubljani s popolno oskrbo in proti dogovorni   denarni   mezdi   v svrho ??gojevanja trth 4 do 10 Let Marin deklic.
Kje? pove upravništvo »Slovenskega Naroda«. (2309-3)
Reform-klozete
popolne 8 prevlako in trdnim sedežem, brez duha, z vodno napravo ali brez nje, nikake poprave, nikaki stroški za postavljanje, izdeluje 10 Karol Maintlnger, Dunaj I.
LiebeBberf^aMe št. 1
to varna u popolne vodovodne naprave • sesalkami ali motorno močjo. Cenik s obriaki aaatonj.
Mednarodna panorama.
v Ljubljani — Pogačarje? trg.
Fotoplastični umetni zavod.
S   popolnoma   novo briljantno rMZSirtlJavo. (2178)
Danes, v soboto, 12. septembra,  zadnji  razstavni  dan:
Ob slikovitem
Gardskem jezeru.
Jutri, v nedeljo, dne 13. do sobote dne 19. septembra s
Mm elkluNt
Peierbnrs i Jjeoa gradini
Celi Peterburg s svojimi znamenitostmi je razdeljen v štiri cikle
Na Voloskem pri Opatiji
se da v najem
liotel
z restavracijo
na zelo prikladnem mestu.
Natančneje informacije daje uprav nUtvo »Slov. Naroda«. (2318—3)
Triumph-štedilna ognjišča
za   {o *po din j-
8tva, ekonomije i. t. dr. v vsakorSni izpeljavi. Že 30 )et so najbolje priznana. Priznana tudi kot najboljši in naj-trpežn.ej&i izdelek. Največja prihranitev goriva Specijaliteta : Stedllna ognjišča za hotele, gostilne, restavracije, kavarne i. dr. Ceniki in proračuni na razpolago. Glavni katalog franko proti doposlani znamki. 1862—49,
Tovarna za štedilna ognjišča „Triufliph"
S. Goldichmidt Sc sin
sodar 33
Ljubljana. Koiezijske ulio« 16
(v Tznovam)
izdeluje,  prodaja in popravlja vsakovrstne
sode Tešu
po najnlaijlli aeeah.
Kupu|e In prodaja stara vinsko posodo.
«
♦ ♦ ♦
3
a 3
Pri nakupovanju
suknenega
in manufakturnoga = blaga —
sa opozarja na tvrdko
J
Učenec
j« poštene rodbine, 12—14 let star, •e Sprejme v  trgovino  z mesa nim blagom       (2320-3j J. Kranjc v Borovnici.
JVfarija Sever
učiteljica klavirja
na Jurčičevem trgu št. 3 in je doma vsak dan od L—3. ure.
Mesarski pomočnik
se sprejme pri 2208-5
Al. Pavlinu v Trebnjem.
Vfrtop 15 septembra ali pa 1 ok tobra t. 1. Ieučen mora biti v raese kavanju meea. Plt»ć* po dogovora
Trgovski pomočnik
18 let  star,  s dobrim spričevalom, ieli vstopiti v službo v trgovino me ianega  blapra  kje na  deželi. Vstop začetkom oktobra.
Naslov pove upravništvo »Slov. Naroda«. (2316-3)
Bivši trgovec
členjen, brez otrok, v najboljših letih, želi vstopiti v službo v večjo trgovino ali podružnico. Izkaže se lahko z dobrimi referencami. (2316-3;
Ponudbe se prosijo pod naslovom: »Poštenost 500* poste restante, Šmarje pri Jelšah.
Dijaki
ali gospodične  s*   sprejmejo v boljši rodb ni pod zmernimi  p< goji v stanovanje in na hrano
v Ljubljani! Glavni trg št. 25,
I nadstropje. (2187-6)
avgust repič 8 2 ali 3 gospodične
HUGO IHL
v Ljubljani v špitalskih ulioah it. 4.
Velika zaloga
suknenih ostankov. L________i
innnimniiimnTznn \
***************** * ****** **
S
Tovarniške cene!   6n % ceneje   kakor pri prekupcih.
Singerjevi šivalni stroji,
izborna sestava in izvršba,
Singerjevi Šivalni stroji, močna konstrukcija z gonjo na nrgo. z zapiralno oma-iico, vsemi aparati in praktičnimi novostmi, najbolj priljubljen šivalni stroj za domačo rabo (v prodajalnah K 90« stane 49 kron, z gonjo na roko 38—40 kron. Singerjev šivalni stroj z obročnim čolnom z razkošno opremo, vsemi pritiklinami in omarico šiva zanesljivo in hitro, zato ima prednost v industriji in obrti v prodajalnah K 150) stane samo 77 kron. Z velikim obročnim čolnom za krojače mesto K 19') samo 95 kron. Central BobOin 90 kron. Prodaja se samo proti takoi&njemu plačilu s bletmm zanesljivim jamstvom. Na zunaj proti predplačilu 15 kron Ostalo po povzetju. Cenik zastonj. Mnogoštevilna priznanja so na vpogled. TI. It u ■■<! 1» t* I« In, l> u naj Berf-
(2317—1)
3 .i2 «5
mmm ■ Z.
Spredaj ravna oblika«
tišči na želodec, priporoča v največji izberi
jfUojzij Persche
v Ljubljani
Pred Škofijo st. 21.
UManor nuno
Ista
1842.
IftAlt  dan,   ludi   ob  nedelj«la !■• praznikih odprto od  S. ure zju-trmJ do 19. ur« dopaludne In «»«! naaaludne do S« ure zvreer.
Z odličnim spoštovanjem
Tovarna pečij
in raznih prstenih izdelkov
Alojzij Večaj
v X-jubijani, Trnovo, Opekarska cesta. Veliki Stradon 9
priporoča vsem zidarskim mojstrom to stavbenikom svojo veliko zalogo
najmodernejših prešanih ter barvanih prstenih
\ pečij
in najtrpežnejših
Milnih opjišč
lastnega izdelka, in sicer ruj a vi h, »e leni h, modrih, sivih, belih, rumenih itd., |M» naj-»IŽJIh
'Sv
&&&
Oalki   brezplaeno In
tlO—37)
Tovarna in prodaja oljnatih barv, flrneža in lakov.
—*3   Električni obrat. H—
Brati Ebirl
Prodajalna in komptoar:
Miklošičeva cesta št. 6.
Delavnica:
Igriške ulice št. 8.
Pleskarska mojstra e. kr. drž. li e. kr. prlv. luž. želw.
Slikarja napisov.
Stavblnska in pohištvena pleskarja.
Velika izbirka dr. Schoenfeld-ovih
barv v tubah za akad. slikarje.
Kaloaa čopičev za  pleskarja, slikarje in zidarja, štedilnega mazila za hrastovo pode, karbollneja Itd.
Posebno priporočava slav. občinstvu najnovejše, najboljše in neprecenljivo sredstvo za likanje sobnih tal pod
imenom „Rapidol V Priporočava se tudi si. občinstvu za vse v najino stroko spadajoče delo v mesto in na deželi kot priznano reelno in fin » po najnižjih cenah
i
I i I i I I I I I I I I I I I I I I
r«***» as ■
«3
i
!| damski pasovi 1
[i srajce in pasovi j.
za hribolazce !
in (1671-22 [j
otroške obleke i
se radi pozne sezone
prodajajo po znatno j znižanih cenah.
V.pl.Gerhauser
Stari trg št. 13.
Zadnje novosti
ji v modercih
I
sprejmejo se k rodbini brez otrok v stanovanje in hrano. Lepo in zdravo stanovanje, dobra hrana in Ijnbeznjivo občevanje. (2242—3) Natančneje se izve v upravništvu „ Slovenskega Narodau.
Cena vžigalic: owi-4)
1 orig. zaboj s 500 zavitki (normal) K 48.— franko Ljubljana2 % popusta,
r
VŽIGALICE družbe ^v. Cirila in Metoda Zaloga pri jv Perdano v Ljabljani.
OOMiOlA^ALT^^
—fevž igalice^^—^ sov prid družbi sv. Cirila in Mekoda vLJUBLJANI- -
2 orig. zaboj s 500 zav. (Flaming) K 52*— franko Ljubljana, 2% popusta
Iv. Perdan, Ljubljana.
Čudovita novost!
325 komadov za 1 gld. 95 kr.
Krasna ura z jako lepo verižico, toCno idoča, za katero se daje dveletna garancija. Vetikolepa Laterna magica s 25 krasnimi podobami. 1 jako fina kravatna igla 8 simili briljantom, 1 krasen kolije iz orient-bi serov, patentni zaklep, najmodemeji nakit za dame, 1 fin usnjati mošnjiček, jako elegantni nastavek za smotke, 1 garnitura ff. double-Klatih manšetnih in srajčnih gumbov, 1 ff. žepni nožec, 1 ff toaletno zrcalo, belg. steklo v etuiju, 20 predmetov za dopisovanje in še 200 raznih komadov, vse, kar se potrebuje v hiši. Krasnih 3sJ5 komadov z uro, ki je sama tega denarja vredna, pošilja proti poštnemu povzetju za 1 gld. 95 kr. razpošiljalnica
postno predao 99,
Ako ne ugaja, se denar vrne. (23S0)
Franc Wilhelmov
odvajajoči čaj
FRANCA VVILHELMA
lekarnarja, c. kr. zalagatelja
Nennkirchen, Spod. Avstrijsko
se dobiva v vseh lekarnah v zavitkih po 2 K avstr. velj. c (2721-21)
Kjer se ne dobi, se pošlje naravnost. Poštni eolli ssa 15 zavitkov K 24, franko na vsako avstr.-ogrsko poštno postajo.
Kot znamenje priatnosti je na zavitkih vtisnjen grb trsiie občine Neunkirchen (devet cerkva).
Pariška svetovna razstava 1900.
DUDOCTEUR PIERBE
£tAFACVLT£nEMEUm^9t
Svetovnonlavna ustna voda.
Dobiva sa povsod.     (2 05—8)
G.Tonnies
Ljubljana ^1908 8)
tovarna za stroje
priporoča kot poarbnoat t
Žage in
vse stroje
za obdelovanje lesa
Ta r bine
Bencin-
locomobile
posebno pripravne za goniti po-ljedeljske stroje.
Sesalno plinski motori
najcenejša gon 1 na sila, 1 do 3 vin. za konjsko silo iu uro.
Obleke, koce, stare vojaške
HPVIIP 1 dobr,ml podplati na debelo UUffljU tudi proti šestmesečnemu plačilnemu odlogu pri  la. PreHibur^rr Jt
a In, Dunaj XX/1, tovarna Preasburg. 8
Pliiss-Stautor-jev klej T t obolel h ln ateltlenleati večkrat odlikovan a zlatimi ia srebrnimi svetinjami, s katerim se lahko zlepijo zlomljene stvari,   ima na prodaj Fran Kolliuann v IJ ubij oni. (74—18)
Dva dijaka
iz   boljše   hiše,   mlajša srednjašolca se sprejmeta pri učiteljski rodbini na stanovanje. (2237—3) Več  pri   upravništvu  »SI. Nar«.
Odda se
2314—3)
v najem, z vso pekovsko in prodajalno opravo. Termin 1. november t. 1.
Kje pove upravništvo „Slov. Nar."
iz boljših hiš, se sprejmejo na stanovanje s popolno oskrbo.
Vec se poizve na Francovem nabrežju št. 7, I. nadstropje. 2368 2
Dva dijaka
iz boljših hiš sprejmeta se v stanovanje in popolno oskrbo.
Kje? pove upravništvo aSlovenskega Naroda". (2337—2)
Dijaka
iz boljše hiše sprejme učiteljska rod bina na stanovanje in hrano. 2372-2 Kje? pove upravništvo »SI. Nar.4.
Deklice
sprejme na stanovanje in hrano samostojna gospodična, absalventinja dunajske o. kr. strokovne šole.
V Ljubljani, na Bregu št. 29
II nadstropje. 2352—2)
Gostilničar
s koncesijo
se išče za neko restavracijo, ki se bo otvorila v novembru.
Ponudbe pod .Restauration1 poste restante, Ljubljana. (2371)
2 dijaka
iz srednjih šol se sprejmeta na stanovanje in hrano blizu gimnazije. (2347-2)
Marije Terezije cesta St.l
II nadstropje na desno,
Išče se s 1. novembrom ali
1. oktobrom t 1
stanovanje
z dvema sobama in pripadki, eventualno z eno večjo sobo in pripađki. za rodbino brez otrok.
Ponudbe naj se prijavijo upravništvu »Slov. Narodau. (2343—3)
Vinske sode
(belega vina) skori nove, dobre in mečne, cd G20 do 650 litrov, proda
po nizki ceni
Ca
Lifta?
1969-3
MUHU",".
"CTarmdLr*»   ^ > voljena
najstarejša ljubljanska
posredovalnica stanovanj in služeb
G. FLDX
Gosposke ulice št 6 (238?)
S »amfl-aos
vee kuharlr in m o 1» ari«« za Ljubljano in na zunaj, 4 deltliee U. otrokom 6—8 gld , starejšo otro »no varuhinj« za Ogrsko, prodajalka za špecerijsko trgovino, poatlljono, noetjasa in a Iti a; o k gospodi za na zunaj, • nata-narlrl na račun, izvrsten zasluftek. Denar za potovanje tu, več se zve v pisarni.
M+W
trgovski pomočnik
veič v trgovini z manufakturnim in Špecerijskim blagom, želi s 1. oktobrom sedanjo službo pr< meniti.
Ponudbe naj  se blagovolijo po slati upravništvu »S ov. Naroda« pod Šifro „A. N. 502". (2345-2)
V jffokroiio^li sc oddaja radi preselitve večletna, dobro obiskaua
prodajalna
katera se nahaja sredi trga. Eventnelno odda se tudi stanovanje z vsemi pritiklinami. (2340-2
VeS pove lastnik Franc Penca ravnotam.
namizno grozdje
prve vrste 22515
prodajamo v vsaki množini od 5 k? višje. Za 3 K poslemo poštni zaboj po 5 kg na vsako poštno postajo poštnine prosto.
Vinogradna zadruga
Samobor (Hrvatsko).
|te noge
noga, če se nosijo navadni notranji podplati
noga, če se nosijo as-bestovi podplati
pred kurjimi oćesi, turi, mokroto in mrazom. Vso te neprilike, posebno nadležen pot in 8pečen:ne izginejo, če te nosjo dr. Hogyes-ovl patentirani asbestovi podplati.
Par Stana 80 h, K 1 20 in K 240. Pošilja se po povzetju. Prcspekti in priznalna pisma od vojafckih oblasti in najvišjih krogov brezplačno. Bogata izbera vseh asbe-8tovih izdelkov. Centr.: DuiiuJ ■ lio-minikanrrbBMlei 19. (1563-14
L LDSER-jev iž za turiste.
Priznano najboljše sredstvo proti kur-(746)      Jim očesom, žuljem itd. 24
Glavna zaloga:
L. SCHWENK-ota lekarna
Dunaj - M eidling.
obliZ za turiste vaj 4JUWWI Jvm pcKi-20.
Dobiva ae v vseh lekarnah. V Ljubljani: M. Mardet-schlager,  J. Mayr, C. Pic-
coll. V Kran ju . K. Savnlk.
žLosff-Je?
Svati Škerjanee
gostilničar v Ljubljani, Kopitarjeve ulioe štev. 6
priporoča
(2333 - 2)
kranjske klobase
lastnega izdelka, iz zanesljivega prašičjega mesa.  Razpošilja tudi v zavojih po 5 klg-. in višje po pošti proti povzetju.
Vsak pondeljek in četrtek večer dobe se sveže klobase za pečenje, prekajene pa vsak dan g ta m o v lastni ffo mt I In f. kjer se tudi toči pristno, naravno vino.
Dr. Friderika Iienglel-a
Brezov balzam.
2e sam rastlinski sok, kateri teče iz breze ako se navrla njeno deblo, je od pamti veka znan kot najizvrstnejSe lepotilo; ako se pa ta sok, po predpisu izumitelja pripravi kemičnim potem kot balzam, zadobi pa čudovit učinek.
Ako se namaže zvečer 2 njim obraz ali dragi deli polti ločijo se ie drugi dan neznatna luskina od polti, ki postane vsled tega čisto bela In nežna.
Ta balzam zgladi na obrazu nastale gube in kozave pike ter mu daje mladostno barvo; polti podeljuje beloto, nežnost in čvrstost; odstrani kaj naglo pege, žoltavost, ogerce, nosno rudečico, zajedce in druge ne-anažnoeti na polti. — Cena vrču z navodom ▼red gld. 1-50. 1,871 — 11)
Dr. Friderika Iienglel-a
Najmilejse in najdobrodejnejSe milo, za kolo nalašč pripravljeno, 1 komad 6O kr.
Dobiva ae v LJubljani v Ub. pl. Trnk6czy-ja lekarni in v vseh večjih lekarnah. — Postna naročila vzprejema W. Henn, Dunaj, X.
Zahtevajte pri nakupu
chicht-ovo sledilno milo
- z znamko „jelen"
VARSTVENA ZNAMKA.
in brez vsake Škodljive primesi. Pere iavrstno.
nčeno £lsto "V
Kdor hoče dobiti zares |ana6ono  pi-istno9 perilu neškodljivo milo, naj pazi  dobro, da bo imel
vsak komad ime „SCHICHT" in varstveno znamko „JELEN". (931 — 13;
Doniva se p o v
Perje
za postelje in puh
priporoča po najnižjih cenah
P, HITI m4-21
Pred škofijo št. 20. Zunanja naročila se točno izvršujejo.
Izdelcuatelj uczcu
FRAN VVPSJAN
Ljubljana, Rimska cesta št. 11
priporoča   svojo   bogato   zalo«ro novih in že rabljenih ^1459—16)
VOZOV.
Vinarsko in sadjarsko društvo
za BrQo v Gorici
priporoča trg", krčmarjem in zasebni k ona pravo pristro
Briško vino
z  najboljšo  postrežbo  po prav zmernih cenah.
Vino se razpošilja v sodčkih od 56 litrov naprej ter na željo tudi uzorce. (2193-5)
Obenem priporoča
najboljše sadje.
Točna poMti*cikba. Sedež društva je a
Gorica, ulica Barcellini 20.
V Ameriko
je najkrajša, najprijetnejša in najcenejša   vožnja  čez Francosko
Havre — MTew - York ali Antwerpen — New-York, Havre — Fhiladelphia ali Antworpen Pli 11 a de 1 p hi a.
Natančnejša pojasnila in cene na znanja radovoijno in zastonj 1933 8)
Ivan Bihelj
zastopnik generalne agenture za celo Švico v Uuksii (meja zraveu kolodvora).
Likalnik na špirit!
o
<
o
■ *•>»> I <> > no invitrovniui
Najboljše črnilo sveta
m
I
Kdor    hofie obatalo ohraniti lepo bleščeče in trpežno, naj kap a jo samo
Fernolsndt čeveljsko črnilo
za  svetla obntala
FernoleaS crfime za naravno nsnje.
Dobiva «• povaodl.
C. kr. dvorni založnik.
(1340-18;
C kr. pnv.
tovarna ust. 1.1832 ne Dunaji.
To«ariiUliu zalogai
Dunaj, I-, Schulerstrasse2l.
Odlikovanja na Dunaju in Parizu: zlata kolajna. V Londonu, Rimu, Ostende: veliko darilo (Grand prix)
Elegantna Izpeljava,    fino pcnklan.
Plamen ae da urejevati.    3 745-9 Urez <! ti ti ta. Absolutno brez nevarnosti.
Pojasnila O likalniku nSonneu  in kuhal niku na Špirit nOecor.oma brezplačno.
Johannes Ilcuur t
Dunaj  IV.,   Miihlgasse 3.
Premiirano z zlato kolajno na svetovni razstavi v Parizu 1900 iti z zlato kolajno na Dunaju 1902.
Dobiva se povsod. 1 (2374-1) Škatljice po IO, f «» in SO vinarjev.
Gostilniški prostori
na Žabjeku št. 3
se takoj oddajo.
Povpraša  na)  se  pri  O. Dolencu, VVolfove ulice. (2361—2)
Ljudevit Borovnik
I*u »l*u■-    V    Hoi-o\IJuli    ( Ferl *%«•!■ , iih KoronkriM
se priporoCa v izdelovanje vsakovrstnih pušoK za lovce in strelce po najnovejših hi s temin pod popolnim jamstvom Tudi predeluje stare samokresnice, vsprtjema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro
izv.Suje. Vse puftke so na c. kr. preskuSe-valnici in od mene preskušene. — llustro-iSS vani ceniki zastonj. (,}7j
Veliko iznenađenje!
V življenju še ni bilo enake prilike. 500 komadov za gld. 180.
1 prekrasno pozlačena, 36 ur idoča preci-zijska anker ura s sekundnim kazalcem, natančno idoča, za kar se 3 leta jamči, 1 moderna svilena kravata za gospode, 3 komadi ff žepnih robcev, 1 gosposki prstan s ponarejenim žlahtnim kamnom, 1 dulec (ustnik za smotke iz jantarja, 1 elegantna damska broža (novosti, 1 prekrasno žepno toaletno zrcalce, 1 usnjat niLŠnjiček za de nar, 1 žepui nožefc s pripravo, 1 par man četnih gumbov, ■> naprsni gumbi, v>*i iz double zlata s patentiranim zaklepom, 1 tničui album s slikami, obsegajoč >n naj-krasnejših slik, 6 Šaljivih predmetov, ki vzbujajo tako pri mladih kakor pn stanb veliko veselost, 1 jako koristno navodilo za sestavljanje pisem, fcO predmetov, potrebnih za dopidovac.je, in se 400 r&zmh piedmetov, ki so v domačiji neobhodno potrebni. Vse skupaj z uro vred, ki je sama tega denarja vredaa, velja samo glJ. 1 80 Razpošilja proti postnemu povzetju, ali če (VdbJ)       se denar naprej pofije
dunajska razpošiljalna tvrdo
Ch. Jungvvirth, Krakov A115.
NB. Za neugajajoče se vrne denar.
g   £396   2)        Več 5
I mlatilnic f I gepeljnov i
S
s
i
slamoreznic
najboljših vrst odda 5 po znižani ceni 2
Fran Zeman {
I Ljubljana f S Poljanska cesta št. 24. *
Frii Hoffmann
urar
\ Ljubljani, Dunajska cesta
priporoča svojo največjo zalogo vseh vrst
žepnih ur
zlatih, srebrnih, iz tule, i   jekla in nikla kakor tudi
stenskih ur, budilk in salonskih ur
vse samo  dobne do najfinejše kvalitete
po nizkih cenah. Novosti
v Žepnih in stenskih urah so vedno, v zalogi.
Popravila se izvršujejo najtočneje. 7
Dua dijak;«
s«* Fpre;meta na 6t*novanje in hrano. Vrt na razpolago.
Na'arčneje se izvi*: Gradišće Htev. I O. (2351—3)
Dobro urejena.
gostilna v Ugjjj^pj
se da v najem. "M
Vpraša se v U( ravmštvu Si Nar.1.
Prodajalko
iiv, ibano v trgovini mešanega blaga sprejmi^ takoj ali koncem meseca
Anton Faiur 23662 trgovec na Fram u, Notranjsko.
T7"^lilro iz'osro
finih špecijai tet
fficiniiiiietfli
po vsaki ceni od 14        do 14 4»— kilo gram ponudi tvrdka   lil—2^7j
Edmund Kavčič
z= v Ljubljani, mzn
||:| Lekarna M
m pri »Angelu varnu" \%\
J R. Hočev^.r-ja
n .-i
m i
Zaloga vedno svežih in *?: pristnih zdravil.
r* li ti i 1% i.
>io^- (2188-3)
Razne domače in tuje specijalitete. ,
^ Raznovrstna zdravila za živino, jjjj ^        PuSiljatev tudi po poŠti
Cele vagone
storžev igličastega
drevja
in divjih kostanjev
kupuje proti takojšnjemu plačilu
Bela Farago
C in kr. dvorni založnik    .a-d
Zala Egerszeg (Ogrsko)
kamor naj  se  uaslovijo  tudi ponudbo.
Suchard <§> MILKA
čokolada iz čiste smetane v tablicah in zvitkih.
Smetana jako bogata
mlečna čokolada.
Najnovejše iz svctovnoslavne tovarne za čokolaio.
Pl SUCHARD.
Absolv. pravnik
j 2 drž. izpitoma želi vstopiti v od vetnisko ali notarsko pisarno.
Por>udbe se prrs' na upravniStvo pSiov. Naroda« pod S. J. (2346—2)
Gostilna
V Ožji bližini mesta se odda na račun.
Več se izve v posredovalnici služb Ter. Novotny, Ljubljana, Dunajska esta štv. 11. (2396 i)
ki je dovršila sedem razredov, želi vstopiti v kako prodajalno v službo.
Naslov „F. P." poste restante Planina pri Rakeku. (2399—1)
Hupe ia gaspsdičao
d( bijo takoj dober in stalen zaslužek. Sprejema se od 8.—11. ure dopoldne.
Privoz (Prule) št. 3
vrata 5, I  nadstropje 2403-1
3 učence
za ključavničarsko  obrt takoj vsprejme (2404—1)
ključavničar v Ljubljani,  na Rebru.
Pošilja se eolnine prosto.   2388—1)
Janeza Jrdine
^branih spisov
Je pravkar ijšla prva knjiga:
bazarji in Iliri.
Predanim iva epizoda zj jujno-slovanske zgodovine,
Jfnjiga,  vaj na ja vsakega zavednega .S'/ouenca.
Cena Jf 3'—, po pošti /f 3-20.
Založil L. £er)u>entner ^      u Ljubljani. 170)^
Ohranitev zdravega
* ŽELODCA *
tiči največ v ohranitvi, pospeševanju in v urav-
Uivi preb&vljaiiju.   ter odstranitvi   nadležnega   »a-
prtja. V ta namen  naj  se rabi uajpripravnejae
znano   sredstvo   */*•.    J£f>.tf   fm/ztirn   z<t žt-litflrr.
Ta je narejen iz najboljših i/iakuiiih zdravilnih zelišč za lek. Vzbuja apetit in pospešuje prebav-ljanje   in   provzroća   leiiko   odvajanje   tako, da
siuži s najboljšim uspehom za gojenje želodca.
n varilo! -mm
V Vsi deli embalaže t m imajo zraven stoječo
postavno depono-vano varstv znamko.
na zalogu
lekarna B. FRAGNER-ja v Pragi,
c. in kr. dvornega dobavitelja
=   ,,prl   «*rnein   oiluu =
Praga, Mala Strana, ogel Nerudove ulice. Po posti razpošilja   se vsak dan. Proti vposiljatvi K 2 56 se pošlje velika steklenica in za K 150 mala ste klenica na vse postaje avstro-ogerske monarhije poštnine prosto.
Zaloge v lekarnah Avstro-Ogerske.
V Ljubljani se dobiva pri gg. lekarjih: G. Picco.l, U. pl. Trnk6czy, M. Mar-b      detschlager, J. Mayr. (11126)
Dua dijaka
se sprejmeta na hrano in stanovanje v bližini realke. Na razpolago je glasovir.
Naslov v upravništvu „ Slovenskega Naroda**. (?4'X>)
Pred ponarejanjem se hrani z vzorcem in znamko.
Solzaželodec
Julija Schaumanna
«1 lekarnarja v *lorU«*i*H \ 1. (61—5) b
Mnogo let že izpričano dietetično sredstvo za pospeševanje prebavljanja. Odstranjuje takoj želodčno kislino. Neprekošno za uravnanje in ohranjenje dobrega prebavljanja.
Dobiva se v vseh reuom. le kar- 0Qnn I o|/Qf|JipO M l'7R   Razpošilja se po poštnem povzetju nah avstr.-ograke države.        UDIlu I OlVdllJlUO IV I I Ji če se naročita i a j manj a akatljici.
Glavna zaloga: deželna lekarna JULIJA SGHAUMANNA v Stockeravi.
Žrebanje dne 1. oktobra 1903.      Glavni dobitek:
Promese k Tiskim srečkam a K 6'50, K 180*000
se dobe pri
„Ljubljanski kreditni banki" v Ljubljani.
,2401)
* XXXXXXXXKXXXttXXttXXXXKXXXXXtttt
* Kolosalno s
zalogo smo kupili po ceni, torej zamoremo tudi po čuda nizki ceni )C S prodajati.
% Letne in jesenske obleke,  površnike,  haveloke, X
K športne suknje od - ......4 gld. višje X
H damski jopiči jesenski in zimski, ovrat- M
nikl dolgi od   ........ 3    „ ,,
3C jesenski in zimski paletotl od ... 5 .. „ H X nepremočni dež. plašči iz Reithoferjeve X K       proževine (gumi), športne suknje tt
X        v modnih barvah.......7    „     „ )t
X klobuke iz volne in klobučevine od 50 kr. višje. X ^»Jveeja Izbera vlMokemodnejra Niiltiia,  konfrk- X M* olja za dame in soapode v naifiuejel izpeljavi in X S ¥ie le po eutliio nizkih cenah.
S Angleško skladišče blaga *
S 3(apamacsija & 3ondy *|
K Ljubljana, Mestni trg štev 5. K
H  t2339-3) O. Bernatović, poslovodja. £
j   Veliki požar! §
I-    zamore se lahko in naglo pogasiti samo s
*    , Smekalovimj
w      ^jf^^ * briZĐalnicami i
- -   . ^-IH^^^—j^ nove sestave, koje
Mms^      od desne in leve ^; T Jftj^JKT strani vodo vlečejo
V T'c:^^^^^^     in mečejo. V vsakem "^£*?8^*   položaju delujoče, kretanje brizgalnice nepotrebno!
. A. SMEKAL
AAA    Zagreb    AAA (72-20)
skladišče vseh  gasilnih   predmetov,  brizgainic, cevi, pasov, sekiric, sesalk in gospodarskih strojev. ^
Na c. kr. cesarja Franca Jožefa gimnaziji v Kranju se začne šolsko leto 1903/4 ^2283 -2)
dne 18. septembra
s slovesno službo božjo.
Vzprejemne skušnje v I. razred se bodo vršile dne 16. septembra od pol 9. ure dalje. Učenci, kateri žele biti vzprejeti v I. razred, se morajo v spremstvu svojih starisev ali njili zastopnikov 15. septembra dopoldne od 9—12. ure oglasiti pri gimnazijskem ravnateljstvu ter s seboj prinesti krstni list in šolsko naznanilo.
V II.—VIII. razredu se bodo učenci vzprejemali  dne 16. septembra.
Vsak na novo vstopivši učenec plača 4 K 20 h vzprejemniue in 2 K 60 h prispevka za učila in igralna sredstva i zadnji znesek morajo plačati tudi učenci, ki so bili že doslej na zavodu.
Ravnateljstvo c. kr. cesar'a Franca Jiižefa gimnazije v Kranju
dne 2. septembra 1903.
Novo vstopajoči učenci se bodo sprejemali v gremialno trgovsko šolo 21. in 22. t. m. od 3 — 5. ure popoludne v hiši Štev. 5 na Dunajski cesti. tm-v
Jrgovski gremij v Ljubljani.
Pričetek šolskega leta
na mestnih javnih, in zasebnih ljudskih in meščanskih
šolah v Ljubljani.
Na I." II. in III. mestni deški ljudski šoli, na mestni uemški petrazrednici, na mestni slovenski in nemški dekliški osemrazrednici, na dekliških šolah pri uršulinkah, na mestni dvorazrednici na Karolinški zemlji, na dekliških zavodih baronice Lichteiithurnove in Huth-Hanssove, na deški šoli v Marijanišču ter na šoli nemškega Schulvereina začne se šolsko leto 1903 4 v sredo, dne 16. septembra t. I. s klicanjem sv. Daha in rednim šolskim podukom.
Za vpisovanje bivših in sprejemanje novih učencev in učenk so določeni dnevi 13., 14. in 15. september t. I. Vpisovanje se vrši v šolskih poslopjih.
Otroci, ki ne stanujejo v Ljubljani, se ne sprejemajo na novo več v mestne šole. Učenci in učenke, ki so zahajale že doslej v tukajšnje zavode in šole, dasi prebivajo izven mesta, se sprejmo pogojno še dotlej, da zadoste svoji šoloobveznosti. (2354—2,
C. kr. mestni šolski svet ljubljanski
dne 4. septembra 1903.
I Kmetska posojilnica ljubljanske okoii
yff* registrovana zadruga z neomejeno zavezo
H v Knezovi hiši, na Marije Terezije cesti št. 1 as    obrestuje hranilne vloge po 4-*|»w|0
v£ hrrz odhitUit rnitiir^a <lavka. katerega posojil- (L <*> niča sama za vložnike plačuje.
<?>       Uradne ure :  razuu nedelj in praznikov vsak dan od <?£
8.—12. ure dopoludne. (304-56) ^
Poštnega hranilniCnega urada štev. 828.406.   Telefon štev. 57. g
pred skotijo št. i. j, Grobelnik, Ljubljana Mestni ^ «■ 20.
priporoča za
jesensko in zimsko
4&
Okusno izber
zadnjih novosti
v
blap za damske obleke,
modnih barhantih
in
modernem blagu za bluze.
Največjo zalogo
za
obleke, površnike, zimske suknje
v
oddelku za sukno
Pred škofijo 1.
I>ixjlopsio izbero pravih
tirolskih lodnov
v vseh barvah
eeiioli.
(24(j2)
Starišem in varuhom priporočam za šolo obiskujoeo mladino
vseh  vrst  po  1        t nI ceni.
Vzorci se pošiljajo na zunaj brezplačno in poštnine prosto. Pri večjih naročbah primeren popust.
Za dobro blago se jamči.   f| MF~   Cene presenetljivo nizke.
Poduk
y I termi Ju klavirja ca začetnike se daje prav po nizki ceni.
Kje? pove upravništvo „Slovenskega Karoda". 2389-1)
Deklica
od boljše rodbine sprejme se na hrano in stanovanje. Na razpolago je tudi vrt.
Več se izve pri upravništvu „Slov. Naroda". (2390)
Dobro upeljana
pekarija
na Bledu (2289—4)
se da pod ugodnimi pogoji takoj v najem. Vpraša se J. Dežman, Bled 22.
Trgorsli pomočnik
mlad, zanesljiv, le iz dobre hiše, slovenskega in nemškega jezika zmožen, v železninski in špecerijski stroki popolnoma izurjen, se sprejme takoj pod ugodnimi pogoji pri tvrdki Adolf Gustin, Novo mesto. (2391—1)
Učenca
iz dobre hiše, ki je dovršil ljudsko šolo ter je vešč slovenskega in nemškega jezika, sprejme usnjarska trgovina v Ljubljani. <2382)
Kdo pove upravništvo „ Slovenskega Naroda".
Trgovski piit
kateri se izkaže z dobrimi spričevali, je spreten prodajalec, zvest in pošten ter vajen hišnega reda sprejme
(2386-D    T. Tollazzi, trgovec v Logatcu.
Spretnega
stenografa
sprejme (2394—1)
Dr. Josip Jurlan,
odvetnik v Ljubljani.
Dijak
iz boljše družine se sprejme na fino hrano, priporočeno od nekega c. kr. profesorja v bližini vseh srednjih Šol, materinska vzgoja in nadzorstvo, dobra hrana, lepa soba pri neki uradniški vdovi. Cena po zahtevi hrane. Ponudbe pod „Materinska vzgoja" poštno ležeče Ljubljana. (2397—1)
sv Zelo ceni čevlji.
4 pari čevljev za 4 K 25 h
se prodaja vsled prenapolnjenih skladiSč tako dolgo za to neslifiano nizko ceno, dokler jih bode v obilici. 1 par čevljev za gospode, 1 par za dame, 1 par za dečke In 1 par za deklice, vsi štirje pari, zelo dobre kakovosti, elegantni, trpežni in lični, po najnovejšem vzorcu, najlepšega izdelka, se prodajo za bore nizko ceno 4- 14. Va* h. Pri naročanju naj se pove dolgost. Pošiljatev po povzetju.
Razpošiljalnica čevljev
A. G-elb, Krakov, št. 40.
Zamena dovoljena, za neugajajoče  se vrne denar (2379)
„Grilova slavnost"
v Podmatu.
Spodaj podpisani uljudno vabi p. n. slav. občinstvo jutri
v nedeljo t. j. 13. septembra
v svojo že od nekdaj znano gostilno
Postreglo se bode z pristnonaravnimi vini, puntigamskim pivom, različnimi pečenkami in klobasicami s primernimi cenami.
C2o«lba, petje In ples.
VNlop proNl. (2398)
Slavnost se vrši ob vsakem vremenu.
Na mnogobrojni poset vabi z odi. spoštovanjem
Jernej Jelenič,
gostilničar in posest. I
99
LJUBLJANSKA  KREDITNA BANKA"
Akcijski kapital K 1,000.000-—
Hupuje   in protlujn
vse vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij,  srečk, delnic, valut, novcev
in deviz.
Promese izdaja k vsakemu žrebanju.
v Ljubljani, Špitalske ulice štev. 2.
Zamenjava in ekskomptujB Daje predujme na vrednostne papirje.
izžrebane vrednostne papirje in Zavaruje  srežke proti
vnovčuje zapale kupone. kvu:zn.i izgra"bl.
Vinkuluje  in   devinkuluje vojaške   ženitninske kavcije.
En k«»m |» t In i u U mm* o  menic Tt-jj          fEjT   B*»niia  uaroclla. ~&M
Podružnica v SPLJETU.
<32^= llenarne vlo«e m prejemu <EO
v tekočem računu ali na v.ožne  knjižice proti ugodnim obrestim.   Vloženi denar obrestuje od dne vloge do ine vzdiga. (2976-119
Promet s čeki in nakaznicami. KaaKMaaaaaaaaaavaaaaaaaaMHs:
Gričar
Prešernove ulice Stev. 9
Ljubljana
Prešernove ulice štev. 9
uljudno naznanjata, da je za prihodnjo sezono
novosti v konfekciji
dame
v veliki izberi
v zalogi.
Ravno tako so tudi
obleke dečke
obleke
gospode
popolnoma na novo sortirane in posebno opozarjata na zelo praktične
šolarje.
Vsakej obleki pridejane so krpe.
(2383—1)

Petne
v £jtibljani.
tovarniška zaloga papirja in tovarna papirnih izdelkov.
Trgovina na sv. Petra cesti 2.   Tovarna na sv. Martina cesti 20.
Največja zaloga
vsakovrstnega papirja in risalnega orodja po najnižjih originalnih tovarniških cenah.
Edina tovarna na Kranjskem
kotere j« z u^emi  potrebnimi stroji  pc nejncuejšem načina urejene in k°tere le 5i>cje lastne izdelke predaja.
V mojem podjetju izdeljuje se le najboljše blago in tekmujem DaT*  z vsako zunanjo konkurenco, aaj
Posebno priporočam
trgovske in uradne knjige, šolske zvezke, pisemske kasete, noteze, kartonaže patentovane in odlikovane poštne kartone, papirne vreče, pisalni papir, ovojne in pergamentne ter druge vsakovrstne papirje, črnilo, peresa, svinčnike, p^resnice i.t.d.
MT V tovarni nahaja se nad 60 delavcev in delavk in se uporablja
nad 50 raznovrstnih strojev. ~Wf$t
Tovarna je slavnemu občinstvu vsaki četrtek od 2.-4. ure na pogled ter slavno isto uljudno vabim, da si pogleda moje jako zanimivo podjetje. — _ Vzorci in ceniki zastonj in franko ! ==—
m • mmmmmmtMi
[ Jernej Bahovec
j trgovina s papirjem, pisal-| nim in risalnim orodjem
v tjubljam
i Sv. Petra cesta stev. 2
Kilijalka: I Resljeva cesta atev. 7
priporoča:
Najboljše urejeno zaIoko raz-Mnn'ch p h |> I rja, (i-tftM-wl%ih in poMlovnitk Itnjk.
nlr, krnila Itcl. ^  Kutrkl£iii«k in MoUkc UnJI-xa tJii«l**U«* Mole. .VI «»111 vi* nll^e v  raznih vezeh. XImI4«»\ Ine za gospode odvetnike in c. kr. notarje. JFotojcrnIiriit* apamte ter k
temu potrebne predmete. I4lpe mIo % eiiMltlfi lllfratov. nu/mi salanter. t>lujE» itd. Nizke cene, točna in solidna postrežba.
L
W
ho ■-bi nu
o
Lepoto
polti napravi cvetlično milo za umivanje obraza
,Aida'
a 60 vin.
Dobiva se samo
v lekarni „pri orlu"
mag. pharm. Mardetschlager
nasled. Svobode v Ljubljani.
Istotam se dobivajo tudi ceniki (knjižice) s kratkim navodilom o negovanju zob, las in polti, z malim koledarjem zastonj in po pošti.
Jv. Seumg j
trgovec z usnjem na drobno in debelo 38
v Ljubljani, Stari trg št. 7
■ ■ priporoča
olje zoper pran
dosedaj najboljše, prosto bencina, smole, petroleja ter kislin
brez konkurence, brez vsacega duha
po nainižlilt cenah: 1 lty. Ml li, .»O k«, it 9 a It, pri
nakupu večje množine šo ceneje.
JfOVO! Patentirano Jlovo!
nepremocljivo mazilo
počrnenje rujavih čevljev, usnja itd.
R/^^
Št 10(51.
Otroška vrtca.
(2363 2)
L mestni slovenski otroški vrtec v Komeuskega ulicah in II. mestni sio-eiiski otroški vrtec v Cerkvenih ulicah se otvorita
v sredo dne 16. septembra t. 1.
Vpisovalo  se  bode v obeh  zavodih  due 14. in 15. septembra  v šolskih
rostorih.
C. kr. mestni šolski svet ljubljanski
dne 4. septembra 1903.
FRAN CHRISTOPH-ov
svetli lak za tla
je brez duha, se hitro suši in dolgo traja.
[Christoph-ovo zrcalno svetlo voščilo
K za trde parkete, najboljši vpuščevalni izdelek, se ne prileplja po vporabi, ne diši neprijetno; doseže se z njim lepa zrcalnosvetla tla.
V Ljubljani: A »ton *titt*ul: — v Kranju: I'r. Ihiirn/.;
Fr. Itoleiiz; — v Postojini: C ■»!•*
v Skofji Loki:
yj*9 -9)
:cccccc©::cer*::»:ixi:®:i:©:i:e:ixx:*>::c»:
Ces. kr. avstrijske
državne železnice.
C. kr. ravnateljstvo dr2. Železnice v Beljaku.
veljaven od dne 1. majs 190;*. leta.
Odhod iz Ljutljane juž. kol. Praga ž«2 Trbiž. Ob V± uri 24 in ponoći uaocm viau Xxbi2, Beljak. Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakov«;, Ljubno, Cez Selzthal v Au&soc lnograd, čez Klein-Reifling v Steyr, v Line na Dunaj via Anistotten. — Ob 5. uri zj. osebni ab: v Trbiž od 1. julija do 15. septembra ob nedeljah in pravnikih. — Ob 7. uri 5 m ntraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Golovec, Franzensto^te, Ljubno, Dunaj, čez Izthal v Solnograd, Inomost, čez Klein-Reiliing v Šteyr, Line, Budjevice, Plzen, Marijine ire, Heb, Francove vare, Prago, Lrpsfco, čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. ari 51 m »poldiit? osobru vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak Celovec, Ljubno, SelzthaL Dunaj. — Ob uri 40 min. popoldne osobni vlak v Lesce-,Bled, samo ob nedeljah in praznikih od maja. — Ob b*. uri 56 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, ocakovo. Ljubno, čez SeJztheJ v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bre lc, Curib, Genevc, ParLs, čez Klein-Rc-itling v Steyr, Line, Budejevice, Pizon, Marijine re, Heb, Francove vare, Karlove vare. Prago (direktni voz 1 in II. razr.;, Laosko, n*> uuaj čez AmBtetten. — Ob 10. uri ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franaensfoste ciLOBt, Monakovo. i Direktni vozovi I. it il. razreda.) — Proga v Novo mesto ln v Kočevja tonsi vlaki: Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novomesto, Straža, Toplice, Kočevje, ob 1. un m popoludne istotako, ob 7. uri 8 m zvečer v JNovo mesto, Kočevje. Prihod v Iju Dijane 1 . i. Prcga is Trbiža. Ob 3. uri 25 m zjutrzj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Mo ovo. Inomost (direktni vozovi L in II. razreda), Franzenaieste, Solnograd, Line, Steyr. abnoi Celovec, Beljak. — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni viak iz Trbiža. — Ob 11. ur. g m dopoldne osobni vi?.k z Dunaja čez Amstetten, Prago (.direktni vozovi I in II i2T), Karlove vare, Heb, Marijine vare, Plzen, Budijevice, Solnograd, Line, Steyr, Pariz ;ti.evo, Curin. Bregenc, Inomost, Zeli ob jezeru. Lend-Gastein, LjuDno, Celovec, Šl. Mohor, SotabeL — Ob 4« uri 44 m popoludne osobni vlak z Dunaja, LjuDua, Selzthala, Beljaka Bovca, Monakovega. inomosta, Franzonsiesta, Pontabla. — Ob ti. uri 51 ua zvečer obouq: tk z Dunaja, Ljuona, Beljaka. Celovca, Pontabla črez Selzthai iz inomosta, čez Klein iiHuzg iz Steyr, Linca, Buujevic, Pizna, Marijimn varov, H^ba, Franc->vih varov, Prage, pskega — Uu ti. uri od m zvečer osobni vi&k iz Lesce-Bied samo ob nedeljah m praz ikin cd al. maju. — Ob 10. uri 43 m ponoči osebni viak iz Trbiža od 1 julija do lo. septembra b nedeljah in pr izmkih. — Pioga ix Novega me»ata m Socovja. Osobni vlaki: Od 8. uri 44 m zj [Novega mesta uu Kočevja, oD 2. url o2 m popoldne iz Straže, Toplic, Novega mesta ocevja m ob 8. uri bo m zvečer istouuto. — Ofiiiod 12 Izubijane drž. kol. v Kamnik ttaui viaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoludne, ob 7 uri iO m in oL 1 uri 45 m ponoči eamo ob neueJjah in praznikih, — Fnhcd v I^ubijAn« drž. kol- L -L »Mešani via*«* Ui- b- ur' *** l4i ^-;traj. ob 11. uri b* m dopoiuda« on »j. ari 10 m I -k W- uri 55 m zvečer satno ob nedeijau 111 prazMKih. u719
Prva kranjska mizarska zadruga
v Šent Vidu nad Ljubljano
se priporoča si. občinstvu v narocitev raznovrstne temne in likane no Ime oprave iz suhega lesa solidno izgo-tovljene po lastnih in predloženih vzorcih. Veli K it zaloga raznovrstne izdelane oprave xt* malone, spalne ln Jedilne sobe je na izbero cenjenim naročnikom v lastnem skladišču tik kolodvora v Vižmarjih.
V prav obilno narocitev se priporoča
Jos. firhar
načelnik.
.81-36
Pozor!
RŽ
Pozor !
Priporočam svojo bogato zalogo pa«k nuJnovcjMlIi ililemov in naj no-veji©  vrate,  revolverjev  i. t d.,   vseh   pripadajočih   rekvizitov in
municije, posebno pa opozarjam na
p^rtrocevne puške ts«
katere izdelujem v svoji delavnici in katere se zaradi svoje lahkote in priročnosti vsakemu najbolje priporočajo.
Ker se pečam samo z izdelovanjem orožja, ae priporočam p. n občinstvu za mnogobrojna naročila ter izvršujem tudi v svojo itr > k > spadajoče nnroebe in poprav« točno, solidno in najceneje.
Z velespo&tovanjem
(643 37;
Fran Sevčik
puškar v Ljubljani, v Židovskih ulicah.
Iluatrovan cenik  se pošilja no sohtevo aootonj.
P. ZAJEC
l0 ubijana
Stari trg štev. 28
urar,  trgovec s zlatnino in srebrnino in z vsemi optičnimi predmeti.
Nikeinasta remontoar ura od gld. i-oo. Srebrna cilinder rem. nra od gld 4-—. Ceniki zastonj in franko. ~W
MODERCE
natančno po životni meri za vaako starost, za vsaki život in v vsaki faconl
2 0
E to
as ca
S*
„ c o »
to=
— in
0 "O
E -So
1 iz
.S Ž
CD O
co ^
Mi
E 5 -So
• "O
3 as
-o c o
o 2
<D
prlp orora
HENRIK KENDA
v Ljubljani, Glavni trg 17.
2TJ
Važno!   ^ Važno!
gospodinje, trgovce i& živinorejce.
Najboljša in najcenejša postrežba
za drogve, kemikalije, zelišča, cvetja, korenine itd. tud po Knelppu, ustne vode in zobni prašek, ribje olje, redil ne in posipalne moke za otroke, dišave, mila in sploh vse toaletne predmete, lo\losrailvne oporate in iioirrhnriiir. ktrurgična obve-zila vsake vrste, sredstva za desln-fekcijc, vosek in paste 2a tla itd. — Velika zaloga najfinejš&ga ruma in liosijaiio. — Zaloga svežih mi-neralnlh \*><l in  s o I i j  za kopel.
Oblastv. konces. oddaja strupov.
K s*       ft vi- fi o o x« as J as #3
posebno   priporočljivo:   grenka sol, dvojna sol, soliter, enejan, kolmož, krmilno apno itd. — Vnanja naročila se izvršujejo točno in solidno.
-h Drogerija &<-
Anten Kane
Ljubljana, Šelenburgove ulice 3.
najnovejSe fazone priporoča po najnižji ceni
Blaž Jesenko
Izubijana, Stari trg 11.
mm				
				
			^ri,,! (—j-------	
Anton Presker
krojač in dobavitelj uniform avstrijskega društva železniških uradnikov
Ljubljana, Sv. Petra cesta 10
priporoča   svojo   veliko zalogo
*v gotovih
m
a
■
oblek za gospode in dečke,
iopio in
plaščev za gospe,
nepre- 38 močljivih
havelokov
i. t. d.
Obleka po meri se po najnovejših uzorcih in najnižjih cenah izvršujejo.
Ckr. priv. tovarna za cement
Trboveljske premogokopne družbe v Trbovljah
priporoča svoj pripoznano izvrsten l"ortlancl — cement v vedno jednakomerm, vse od avstrijskega društva inženirjev in arhitektov določene pred-dpise gledd tiskovne in odporne trdote dole« notlftt rlijujorl dobroti, kakor
tudi svoje priznano izvrstno apno«
Priporočila ln spričevala
raznih uradov in najsiovitejfiih tvrdk so na razpolago.
Centralni urad: (1182-20 _Dunaj, I., IKtaxixziilicaiisti*aLJEEso 9.
Naznanilo.
Uljudno naznanjam, da sem dne 10. septemhra 1903 prevzel
gostilno „pri Cebav
33
v Sent Vidu nad Ljubljano
«   lepim Nencnati
ISU
Postregel bodem vedno i. dobrim in pristnim vinom, svežim pivom in z mrzlimi in gorkinii jedili.
S
(2355-2)
Za ohilen obisk se priporočam jgj
Janez Dermastja
prej gostilničar „pri KoSirju" v Tacnu.
m
Naznanilo.
Iz konkurzne mase tvrdke
Goričnikać Ledenik
v Ljubljani na Mestnem trgu štev. 25
se prodaja
(2385-1)
manufakturna zaloga
po znatno znižanih cenah.
Založena 1847. j
j Založena 1847. |
Tovarna pohištva
J, J. NAGLAS
v Ljubljani 38
Zaloga in pisarna: Tovarna s stroji:
Turjaški trg št. 7  Trnovski prislan it. 8 10
priporoča po najnižji oeni :
oprave za spalne   sobe,   oprave za jedilne  sobe,   oprave za  salone, I žimnate modroce, modroce na peresih,  otroške vozičke, 2a-store, preproge itd.
mm
3a!
knjigotržec V Ljubljani, Dvorni trg štev. 1.
Naznanjam, da sem prevzel od tNarodne Tiakarne* v Ljubljani v izključno razprodajo Jurčičeve zbrane spise, potem letnike in posamezne Številke T,ljubljanskega Zvona in vse one knjige, katere so izšle v aložbi    Narodne Tiskarne". —
IV knjige so:
Josipa Jurčiča zbrani spisi, zvezek 1. do XI., bro&iran k 60 kr., elegantno vezan k 1 gld.
Posamezne številke Ljubljanskega Zvona44 po 40 kr.
Zbirka zakonov. I. Kazenski zakonik, vezan a 3 gld.
Zbirka zakonov. II. Kaz. pravdni red, vezan a 2 gld. 80 kr.
Zamikov' zbrani spisi. I. zvezek, brofti:a ;>«? kr.
Dr. Nev esekdo; ,.4000". Povest, bros. a f>0 kr.
A. Ahkoir. Izlet v Carigrad, bros. a a* tr.
Tnrgeujev: Otoi in sinovi. Roman,
bro&iran a 50 kr. — Stlrl novele, brofi. a 20 kr. H e (t e a - 1 r c U i z s k y :    Blodne duie
li iiuan, broširan k 70 kr.
I
L e f e b v r e: Pariz v Ameriki, broširan a 50 kr.
Stat nominis uinbra: Časnikarstvo in naii časniki, broširano š 40 kr.
Jeli nek: Ukrajinske dume, Povest,
broširana a 15 kr. Halevy: Dnevnik, broširan h 15 kr.
— Kazne pripovedke, broširane a 40 kr.
— Dve povesti, bros. a 2f> kr.
T h e u r i e t: Undina. Povest, b ros. a 20 kr.
A.  Trstenjak:   Slovensko gleda
lisce, broSiran izvod k 1 gld. Jarcic: Ustki, bros. k 15 kr.
— Gregorčičevim kritikom, brus. k 30 kr.
Avstrijski patrijot: „Partelweson der Slaven", broširano k 50 kr.
In reki. Prej
Po znižsnl ceni priporočam: Fran Kocbek, Pregovori, prilik
50 kr., sedaj »amo i*O %ar,
U^SJT Sprejemam tudi naročila na vse modne žurnale, na vse domače in tuje časnike ter knjige.
Trebanjski cestni odbor
oddaja stavbo mostu
potom minuendo-dražbe.
Stavba mostu je proraeunjena ua 1550 kron. Načrti in proračun bo na vpogled pri posestniku Al. Žlajpah-u v Vel. Loki na Dolenjskem.
Dražba se vrsi tlite 1* oktobra t. 1. točno ob 19. url opoludiic na licu mesta v Št. Lorencu na Temenici. (2336 -2)
Trebnje, T. septembra 1903.
Cestni odbor.
Največje naj sta reje parobrodno
društvo - ^-s na
svetu. ~^
Njega parobrodje obsega
S80
vel i kančkih parni Kov.
rlllO zanesljivo v fitirtevirl
direklna.najhitrejša prekomor&ha vožnja z brzoparniki
iz I ičinibti r<K* v Novi YopK a i i pa vllalifax.
Brezplačna vsakovrstna pojasnila daje od visoke vlade potrjeni zastopnik;
Hambiirg-Amerika Lirsie
Fr. Seumcj v LJ sibljani
Dunajska-ces-ia štv 31 poleg-velike mitnice ali šrange. l
naročajte izborno
1        J   i "vi
naS/a fjgjj]|SK0
iz pivovaren
v Žalcu in Laškem trgu.
—        I Naročila sprejema |—_____     :—
Centralna pisarna y Ljubljani, Sodnijske ulice št. 4.
m
m
1
Poštna hranilnica ček. štev. 849.086.
Telefon štev. 135.
Glavna slovenska
hranilnica in posojilnica
registrovana zadruga z naomejeno zavezo
;]   pisarna: |l
na Kongresnem trgu štev. 14, Souvanova hiša y Ljubljani
»prejema In izplačuje hranilne vloge
obrestuje po 41|2°[o 'A dne vlozttvs do doe vzdiae
brez <Ml»Hfca in brez odpovedi. Uradne ure cd     —dopoldne ia od     —6. popoldur.
Hranilna knjižice se spre^ema^o kot gotovina, ne da bi se obrestovanje pr-rgalo.
(1863-9) Dr. M. Hudnik, pred*e-lnik.
Dunaj lil/i, Erdbergstrasse 12
pošilja že veliko let dobro
znane stroje vsake vrste za poljedelstvo itd.
kakor: mline za sadje in grozdje, stiskalnice za sadje in grozdje, Škropilnice, poljsko orodje, stiskalnice za seno, mlatilnice, vitle, trijerje, čistilnice za žito, luščilnice za koruzo, slamo-reznice, stroje za rezanje repe, mline za go-lanje, kotle za kuhanje klaje, sesalke za vodnjake in gnojnice, vodovode, železne cevi itd.
od sedaj vsakomur po zopet izdatno znižanih cenah,
ravno tako vae priprave za kletarstvo, medene pipo, sesalke za vino, gumijeve in konopljene cevi, gumijeve ploče, stroji za točenje piva, skrinje za led, stroje za sladoled, priprave za izdelovanje sodavode in penečih se vin, mlini za dišave, kavo itd., stroji za izdelovanje klobas, tehtnice za živino, tehtnice na drog, steberske tehtnice, namizne tehtnice, decimalne tehtnice, železno pohištvo, železne blagajne, šivalne stroje vseh sestav, orodje in stroji vsake vrste za ključavničarje, kovače, kleparje, sedlarje, pleskarje itd.
vse pod dolgoletnim jamstvom po najugodnejših plačilnih pogojih
tudi na obroke!
rC (SKRITI
Ceniki z več kot 400 slikami brezplačno in poštnine prosto.    (ii«g io. Dopisuje se tudi v slovenskem jeziku.
Prekupcem in agentom posebna prednosti!!
IVAN SCHINDLER, Dunaj lll/i, Erdbergstrasse 12.
Josip Reich
-+a parna **-
barvanja in kemična spiralnica
ter likanje sukna Poljanski nasip - Ozke ulice št. 4.
se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela. Postrežba točna. 38 Cene nizke.
Optični zavod
J. P. GOLDSTEIN
Ljubljana, Pod trančo 1
priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnih očal, lovskih in potnih daljnogledov ter vseh   optičnih predmetov.
Zalega in edina prodaja
aao.oxi.oerxaaacaLO za zazna&icvanje perila.
grammophonov
-me
ki igrajo izrecno močno in natančno.
—
m m m m
m
9
Glavna trgovina:
Stari trg štev. 21. Pekarija
in slaščičarna
J. ZALAZNIK
JilijaUce:
i trg 6
in
Sv. Petra cesta 26
m
m m
'm
h m
! J. S. Benedikt
v Ljubljani, Stari trg
(tik: glavne prodajalne na voglu).
Največja zaloga
klobukov
najnovejše fa9one.
Prodaja na drobno In debato,
g
.--__-u_i_____* m______
Avg. Agnola
S       Ljubljana D
[i Dunajska cesta št. 13
|i    Velika zaloga
porce-
»
i
lana, svetilk, zrcal, šip itd. itd.
Steklenice, kozarci, vrčki itd.
po najnižjih cenah.
te
Za moravski deželni zavarovalni zavod
L2319-2)
(zavarovalnica za življenje, rente in ljudska zavarovalnica) se iščejo
generalni agenti in zastnpniki
pod najugodnejšimi pogoji. Uprava zavoda je pod vrhovnim nadzorstvom deželnega zbora in deželnega odbora mejne grorije Moravske. Zanesljivost zavod je z ozirom na njegov značaj kot deželni zavod nedvomna. Obširne ponudbe ua filialko na Dunaju, II. Obere Donauttpatse 101«,
, - Kdor želi po nizki ceni in dobro blago kupiti, il §!] naj kupi pri
mwi&i®m&mmw&i,
Izb
! Pohištvo!
j» mizarju v Spodnji Šiški
§j ki ima še v zalogi čez sto raznovrstnih postelj, gji cele oprave za spalne sobe in še mnogovrstnih g) drugih reči. (23C8-4)
ftflrfi^OttftftO   Ustanovljeno leta 1832. $6Qft406
C
"S?
O t-.
Priznano najboljše
oljnate barve
zmlete s stroji najnovejše sestave, prekašajo vsako konkurenco po flnosti,  ki omogočajo z jako majhno  množino pobarvati veliko površino, razpošilja po nizkih cenah
Adolf Hauptmann v Ljubljani
tovarna oljnatih barv, firneža, laka in steklarskega kleja.
£lektPični obrat. (413—32)
llustrovani ceniki so dobš brezplačno.
« 1
4
C. kr. tobačna glavna tovarna v Ljubljani.
Št 5152.
Dne 2. septembra 1903.
C. kr. tobačna glavna tovarna v Ljubljani razpisuje v nabavo potre desek, plohov, obrocev, sodčkov, dog in  premoga za leto  1904. oziroma konkurenčno razpravo.
Pismene ponudbe vsaka pola kolekovana z 1 K in opremljene s p nico o 10% varščini, zaračunjeni po zaslužku za leto 1904. in vloženi pri c. kr. blagajni, dopošljejo naj se najkasneje do dne 1. oktobra 1903 ob 11 dopoludne na podpisano c. kr. tobačno glavno tovarno.
Napis naj se glasi: Ponudba za dobavo desek, plohov, obročev i. k št 5152 1903.
/ja leto 1904. potrebovalo se bode 52.000 kosov 4 metre dol 14 nun debelih desk iz mehkega lesa, in 13.000 kosov 4 metre do 20 um debelih desk iz mehkega fesa; dalje
1000 kosov 4 m dolgih, 26 mm debelih in 316 mm širokih desek (mehki 200    „4„„      33   „       „       „ 316   a       n        w „ 300    „4„„      40   „       „       „  316    „       n plohov 500    „     4 „     „      53   w       „       „ 316 n
300    „4„„      53   „       „       „ 316   „       „        n mecesn« 8 7)i3 260 mm širokih 53 mm debelih in 2 m dolgih plohov iz trdega lesa (1
. javor)>
12 ma obsekanih hlodov različnih Širin,
100 kosov hrastovih pragov, dolgost: 1*5 t«, Širokost: 0*19 m, visokost: 0
1»
h
1.000 130.000 500 1.200 1.400 1.000
leskovih velikih obročev dolgost 3-5 m v zvezkih po   50 k(»
malih        „ n       n 100
velikih bukovih sodov po 2 M
bukovih dog   80 cm dolgih
hrastovih
U6 „ 70 „
(22v
21.000 meterskih centov premoga.
Potrebne množine za leto 1905. v približnem številu kakor v letu naznanile se bodo zalagateljem pred potekom leta 1904.
C. kr. tobačna glavna tovarna v Ljublja
Na tisoče zdravnikov v tu- in inozemtvu je preskusilo ter priporočajo
Lovecriii-¥odo za lase
pri gologlavosti,   pri pomanjkljivi rasti brade, pri slabi rasti las
pri damah, pri izpadanju las i. t. d.
To naenanilo je s« rtakogar, tako la damo kakor r. * goapod«, ki •«> doalaj brea uspeha uporabljali druga n    ti- \ i Ina erriUtva u mtt las, j»ko r*tii<.<.
Z«lržim ae seveda, vsake aodbe o drugih aredatrih, ali to t*m moram dolocuo cagotonti, da j« ,.l.ov Ai'KLV" najvspeinejaa aredatvo. Ono ae vedno itRoiavijft pu alavnoananem receptu i;i mi vsak dan priaaAa na atotine pricnanj. V m.lu dneh po prvem namaaanju aaćnejo lasje raatt in to se nadaijuje, dokler ae n« iloaeč« zdrava iu polna rast moćno aakoreninjeuih, naravnih laa. lUzreo. tag» ne izpadejo toc laaje, ki so araatli ▼■led uporabe ,,L.OVAORINA". Mogel bi Taako stian te^m dasuika iapoiniti ■ spričevali, ki sens jih prejel tekom aadnjih 6 mesecev.
..LOVAi/K 1 N • učinkuj« v tako kratkem čaau, kakor si le moremo aeleti. Fini rar h majii-nili, toda krepko vrai6euih las sc. najpoprej prikače, ki se rasvijeju potem s tisto močjo kakor pri mladem sdravem človeku.
,.LO VAi'llLN" uporabljajo osebe vseh drnžbinskih slojev, obojega apola in vsake aia-rosti. Veliko ismsd slovitih oseb sedanjega časa ga ie uporabljalo s vspehom.
„LOVACR1N" da t»»ko moškim, kakor tudi ženskam in otrokom krasne Inse, u&pr-tvlja Ikso, w »te, dolgo, polne, svetle in sviluato mehke, ohrani isto inladen:ško sveie in lepe, ovir* iapa.-di»nje, ohrani kožo čisto in *dra»o, odvrne torej pleiivodt, da zgodaj osivelim lasem ropet prvotno naravuo barvo, prežeue srbenje in pospešuje r*st •obrvi, trepalnic, brk in brado, kakor tudi ruat las na plesi.
Ceua velike steklenice  „L.OVACR1NA", ki zadošča aa  več  mesecev,   6 K,   t staklenice 12 K, 6 steklenic S0 K.  Pošilja proti poau»«>mu ^povzetju ali oe se douar naprej posije, evropejako ak adisće:
SOL JFeltlv J>vtaaJ VX. Marxalxil*a»rstra3ae
Zalogo jr l.JubJJntil Imajo: (2375—1)
Anton Kane, drogerija; Edvard Mahn, Židovske ulice;
4\
_—.-----_
Jako elegantna
* Ml *
Novo! Tgjj Novo!
Izborno pleskanje za tla, stene, pohištvo itd.
Pokrije
vsako
prejšnje pleskanje.
ii
Takoj se posuši! Urez duk! Sveti se po enem potegu!
■ je najboljše samopleskanje za tla!
(928 -9)
Nin!
Ljubljana s
M. Spreitzer. Stari trg šl. 30.
Najbolj bleščeč!
'okrije najbolje prejšnje C1  s a ii j >•!
Hcd Star Cine.
Iz Antwerpena
v Ameriko.
Prve vrste parobrodi. — Naravnost brez prekladanja v New York in v Plriladelphijo. — Dobra hrana, — Izborna oprava na ladiji. — Nizke
vozne cene. (1626—13) -    Pojasnila dajejo: ==
Red Star Line, Balinliofgfasse 41 na Donaji, ali pa Earol Rebek, konc. agent v Ljubljani, Kolodvorske ulice št. 32.
Med. dr. Josipa Trauba želodčni prašek
i G- astri cin
zdravniško preizkušen in potrjen.
Tisoči in tisoči ljudi so vsled želodčnih-. Črevesnih- in drugih bolezni primorani k strogi dieti, ki jim pretvarja življenje v muko. Po uporabi dr. Jos. Traubovega želodčnega praška G-astricin je taka dieta že po kratkem času popolnoma nepotrebna. Bolniki, ki si hočejo z množino živeža ohraniti moči, bodo to z Gastricinom popolnoma dosegli. Gastricin deluje pri začasnih ne-rednostih, kakor pri zgagi (goreeici), pehanju, napihovanju, želodčnih bolezn ih, bljuvanju, krčih, slabostih in tesnobah, glavobolu vsled slabega prebavljenja takoj in pri daljni uporabi odpravi tudi zastarele želodčne in Črevesne bolezni, ki so se zoperstavljale dosedaj vsem sredstvom. — G-astricin ni odvajalno sredstvo ureja vendar iztrebljenje popolnoma. — Natančneje povedo prospekti. Za gospode zdravnike so poskušnje zastonj. (1116—2 )
V Ljubljani se dobiva pri M. Mardetschlagerju,  v lekarni
pri orlu, kakor tudi v večini lekarn.
G-lavna zaloga Salvator lekarna v Fožuau (Fressburg).
Na debelo v medicinalnih drogerijah
Velika skatlja 3 14, mala šltatlja S 14.  fra n U i rano 'SO, rekoiiimi-
tlirano 4.» Ii ver.
(165-35)
Velik   li:**« lx !
New-York  in London nista prizanašala  niti evropski celini ter je bita velika to varna srebrnine prisiljena, oddati vse svojo zalogo zgolj proti majhnemu pla S čilu delavnih moči. Pooblaščen sem izvršiti ta naJog.   Pošiljam torej vsakomur sledeče predmete le proti temu, da se mi povrne £ld. 6*60 in sic^r:
6 komadov najfinejših namiznih nožev s pristno angleško klinio; 6 komadov amerikanskih patentiranih srebrnih vilic iz enega komada; 6 komadov „ „ Jelimih žlic;
12 komadov „ „ kavnih žlic;
1 komad amerikanska patentirana sreerna zajemalnica za ]nho;
1 komad amerikanska patent rana srebrna zajemalnica za nii.eko; 6 komadov angleških Viktcria čašic /a poikladLc;
2 komada efektnih namiznih sv&čnikov; 1 komad cedilnik za čaj; 1 komad Dajfmejša sipalnica za sladkor.
■sMtt   komaetov  skiapa|   samo gld.
Vseh teh 42 predmetov je poprej stalo gld. 40 ter jih je moči sedaj dobiti po tej minimalni ceni gid. 6 60. Američansko patent srebro je skozi in skozi bela kovina, ki obdrži bojo srebra 25 let, za kar se garantuje. V najboljši dokaz, da leta inserat ne temelji na nlkakšnt slepari|i zavezujem se s tem javno, vsakemu, kateremu ne bi bilo blago vseč, povrniti brez zadržka znesek in naj nikdo ne zamudi ugodne prilike, da si omisli to u.nUHM garnituro, ki je posebno prikladna kot prckratino
svatbeno  in  priložnostno darilo
kakor tudi za v »»alt o t>olj£r ^ottpodarMtio. — Dobiva se edino le v
A.  II I K SI II« ti K Cji-J*
eksportni hiši  američanskega  patentiranega srebrnega blaga
na Dunaju II., Rembrandstrasse 19 M.   Telefon 14597.
Pošilja se v provincijo proti povzetju, ali če se znesek naprej vpošlje. A«.jr Čistilni prašek za njo m tane IO kr.
Pristno le z zraven natisnjeno varstveno znamko (zdrava kovina). Izvleeek Iz pohvalnih pUem.
Bil sem s pošiljatvijo krasne garniture S patentirano  srebrno   garnituro sem
.ko zadovoljen. Ljubjana.       jako zadovoljen.
Oton Bartusch, c.inkr stotnik v 27. pešp. Tomaž Eožanc, dekan v Mariboru.
Ker ie Vaša garnitura v gospodinjstvu jako koristna, prosim, da mi pošljete še dno. — S t. Pavel pri Preboldu,
-t Kamilo Bohm, okrožni in tovarniški zdravnik.
Naznanilo.
Iz bivše konkurzne mase
(2156—9)
»Amerikancu'
zaostala moda, zaloga manufakturnega blaga, se I je prepeljala dne 20. avgusta t. I.
iz Starega trga
na Huftajsko cesto št. 20
vis-a-vis kavarne „Evropa" • ♦
in se bode tam prodajala po ceni nepreklicno do najdalje I. novembra 1903.
Mehanik
Ivan Skerl
Opekarska cesta št. 38.
Šivalni   m t roj I   po najnižji ceni.
ttlelkle in v to stroko spadajoča popravila izvršuje  prav dobro In reno.
itlk II ■«*
IAAaAAA a a AAAAAAAAAAAAAAAAAAm
A. KUNST
Ljubljana
Židovske nlice -3=.
Velika zaloga obuval
lastnega izdelka za dame, gospode in otroke je vedno na izbero.
VsafcerSna naročila izvršujejo se točno m po nizki ceni. Vse mere se shranjujejo in ^aznamenujejo. -- Pri zunanjih naročilih blagovoli naj se vzorec vposlati.
9 9
as J« n % 9 n 9 9 n
9
n
Ign. Fasching-a vdove
ključavničarstvo
Poljanski nasip št. 8 (Reictnva hiša) 5
priporoča svojo bogato zalogo S
* ćtodilnlh ognjico *
n n
najprlprostejšlh kakor tudi najfinejših,
z zolt* medjo ali mesingom montira rtih za obklade z pečnicami ali kahiami. Popravljanja hitro in po ceni. Vnanja naročila se hit™ izvršo.
Si
ji
9 9
8
V
mt
9 n9999999999999 *19 %9999999***
83
Alojzij KrcGzrn^r
prodaja in izposojevalnica glasovirjev in harmonijev
Ljubljana Sv. Petra cesia 6.
Največja zaloga glasbenega orodja.
Lastna delavnica za popravljanje.
Zastopnik c. ar. dvornega in komornega tovarnarja  glasovirjev:
Ugodna prodaja gostilne.
Gostilna ,,pri solncu" v trgu Rogatec na Štajerskem
najugodnej'ša lega, na glavni cesti nasproti novemu kolodvoru, ki se otvori v jeseni, se takoj proda, ker iste posestnik ni krčmar. Cena zmerna. Plačilni pogoji jako ugodni.
Vpraša se pri lastniku Hugo Schlehan-u, sedaj v Rogatcu ali pa pri Josip Perhauz, Dunajska cesta št. 6, I. nadstr. 2212—6)
Novo izboljšani gramof Olli
(8)       z zvočnim locnjem in varstveno skrinjioo.
Najvišja spopolnitev! Zelo priljubljen pri dnjsNifi in zasebnikih,*
Gramofon-avtomat Umm~
Igra samo, če se denar vrže notri, ni Prodaja na obroke!«
Velika zaloga najnovejših plošč. Zamena starih plošč.
Rudolf Ueber, urar
Ljubljana, Stari trg št. 16.
Naročila na zunaj se izvrše"
povratno posto.
t
lec glasovirjev v glasbenih zavodih „Glasbena
Matica" in „Filharmonično društvG"v Ljubljani
(1126—21) =
f 411 i {I (HSiT I
.....1111 M 111111111 M M > t M I j 1111111 i 1
Predno se kateri odloči, kupiti | si kolo, naj ne pozabi ogledati si f ali vsaj naročiti cenik pravih
J. piich-koles
kateplla zastopništvo
Franc Čuden ir Ljubljani.
Isti priporoča posebno kolo s prostim tekom in z zavoro v zadajem kolesu (Freilauf mit Hinterradbremse). S)V   /a \«ali<> Tih h-Stold Juniei dve leti.
V zalogi nahajajo se tudi različni modeli raznih tovarn od 75 gld. dalje. — Ceniki zastonj in poštnine prosto.
l
28
Ostaiffi
polovico cene
Silino Ihn
za moške obleke
po najugodnejši ceni
priporoča
R. Miklauc
Ljubljana m I Špitalske ulice štev. 5.
i
ooo°ooo
\a e. fer. unietiio-obrtiii strokovni šoli v LJubljani
(šola za obdelovanje lesa, šola za umetno vezenje in čipkarstvo, javna risarska šola za mojstre in pomočnike, javna risarska šola za dame) se prične šolsko ieto
dne 19. septembra.
Na novo ustopajoči učenci in učenke se  morajo  v  spremstvu svojih
starišev ali njih namestnikov zglasiti pri ravnateljstvu v Zatiskem dvorcu,
Stari trg št. 34, t_     .. ,
dne 16. ali 17. septembra
dopoludne od 9.—12  ure ali popoludne od 3 —5. ure.
Na šoli za obdelovanje lesa se nahaja posebni dveletni pripravljalni tečaj in triletni strokovni oddelki za mizarstvo, strugarstvo, rezbarstvo, podobaratVO in pletarstvo. Pripravljalnemu tečaju je nalaga, pripravljati za vstop v navedene oddelke ali pa sploh za vstop v katerikoli obrt. Sprejemni pogoji:
Ai Na dnevni šoli za obdelovanje lesa:
a) v prvi letnik pripravljalnega tečaja se sprejemajo učenci, ki se izkažejo z znanjem ljudske šole, in ki bodo dovršili dvanajsto ieto svoje starosti do 1. ja»nuvarja 1904;
b) v drugi letnik pripravi lalnejra tečaja vstopajo dečki, ki se izkažejo z znanjem I. letnika, in ki bodo do 1. januvarja 1904 dosegli starost 13 let;
c) v prvi letnik kacega strokovnega oddelka se sprejemalo učenci, ki so dovršili pripravljalni tečaj, ali meščansko šolo ali pa 3 razrede srednje šole (pri takih se neugodni redi iz latinskega in grškega jezika ne vpošte-vajoj in ki dosežejo *•• tekočem letu starost 14. let;
6) v pletarski oddelek se sprejemajo učenci, ki so dovršili ljudsko šolo in imaio starost 14 let
B) Na dnevni šoli za umetno vezenje in čipkarstvo :
N.» novo vstopa)oče učenke se morajo izkazati z dovršeno ljudsko šolo in s starostjo 14 let; izjemoma zadošča tudi starost 12 let.
C) V favni risarski šoli se sprejemajo učenci in učenke celo šolsko leto, kolikor to dopuščajo prostori.
V Ljubljani, dne 5. septembra 1903.
(2281_2) CL 33ST- ravnat olj s t \7-c.
'..V*. -s>' -   .-.   .-^V?   V, A ...
35 *
Nt/Hit ({:"•*» »
CM
*.*»*.'
0-Vir ^
Knjigarna
Kleinmayr & Bamberg
v Ljubljani, Kongresni trg stv. 2
(2360-1)
vseh
priporoča svojo
popolno zalogo
v  tukajšnjih   in   v  vuaujih   učnih   zavodih uvedenih
v najnovejših izdajah, broširanih in v močnem vezu po najnižjih cenah.
Katalogi o uvedenih učnih knjigah dobe se zastonj.
mm
7G
R%-
Od let« 18A8 »•
Berger-jeva medicinsko - higijeniCna mila
i* tor,trn>  O. Hell X- Comp. v TvOpa\-i  ae * najboljšim vsj ehom vporabljajo v tu
Pariš 1900.
in inozemstvu. Zlata kolajua (471—17)
Berg-erjevo 40 ođst. kotranovo milo | proti izpuš6ajem. in polt-Bergrerjevo žvepleno kotranovo milo |      mm boleznim. Ber&reri evo glicerin kotranovo milo I proti poitnim nečistostim
0     ~ 0 t__« -i? kot milo za umivanje in
Berg-erjevo panama kotranovo milo J kupanje.
Tosebno priljubljena bo bo naslednja mila: be-ncoe-milo, boraksovo milo, karbolovo milo, naft-oloKo rt*<7»/o za tiste osebe, katerim je neprijeten kotranov vonj, pri poltnih boleznih, žv<)>l< »to milo, žvepleno mlečno in žvejtlentt jtesčuato milo, milo proti »olnčnicam iu petrosuljol-milo proti rdečici obraza in srbečici, tannin-milo.
Hertjerjeca zobna pasta v tubah, št. 1 za normalne zobe, št. 2 za kadilce so najboljša čistil* za zobe.
Vsa lieraer/era mila iz tovarne G. HKLL* & Comp., uneljana že 30 let imajo na etiketah kot
znamenje pristnosti pole}?  stoječo vsrnostuo znamko in podpis firmo  G.  Hell & Comp.   v rudo*. 1 barvi.
Zalogo za Ljubljano imajo gg. lekarnarji: M. Leustek, M. Mardetschlager, Jos. Mayr, G. Piccoli in Ubald nI. Trnkoczv in vse druge lekarne na Kranjskem.
				
				It
podpisani gremij naznanja, da se vrše ponavljavni izpiti na gremijalni trgovski šoli dne 27. septembra 1.1, ob 7. uri zjutraj, šota se pa otvori isti dan ob pol 11. uri dopoludne.
Trgovski gremij v Cjubljani.
(2335—3)
Med. iiniv. dr. Ivan Jenko
stanuje in ordinuje od pol 2. tlo pol 4. pop.
sedaj (2301   2) M)j
Dnnajsla cesta 18—Dalmatinove ulice 1 L
(hiša 3(metske posojilnice).
»T* »T* •' • •■■*
mm     -   -     «• »     »  • «  »     - *
t^* •*» «■* 9'-»
Učne knjige
za vse srednje in ljudske šole v najnovejših odobrenih izdajah« kakor tudi
vse druge šolske potrebščine
priporoča
L. 5cbw,cn*ncr
knjigotržec v Cjubljani
©uerjlfl trg jtsu. 3-
(2377-1)
f ? T T T
rt< w m^mra<SW >4h kk *yi.
sX-> «X» «/« «1»       •£» «X» «Xs «&» *i# «X» «*» «1» «X« «X»
m
m-
m
m
m
33
W
SZ
S*
<S~Vo>
Naznanilo.
Podpisani dajem tem potom slavnemu občinstvu v vednost, da bodem svoj
pekovski obrt
še dlje Časa na svoj račun in režiji izvrševal in bodem svoječasno izročitev tega obrta svojim častitim odjemalcem pravočasno naznanil.
Vsled skušnje, katero sem pridobil pri svojem 331etnem izvrševanju pekarskega obrta, sem v položaju vsem zahtevam mojih odjemalcev najtočneje ustreči.
Naročila blagovolijo naj se oddati v mojih prodajalnah r mm i
pred Škofijo 4 in v 3(olezijskih ulicah 4.
Malo pecivo, t. j. vsakovrstne zemlje, kifelci itd., naj si bode na dom poslano ali pa v prodajalnici kupljeno, prodajam komad po 3 vin. (V/2 kr.)
Istotako dobi se vsakovrstni beli in črni kruh, kakor tudi vse v stroko kolačnikov spadajoče iino pecivo.
Zahvaljujoč se za dosedanjo naklonjenost, prosim za isto še nadalje beležim se
z odličnim spoštovanjem
Ivan Foderl
pek in kolačnikar.
mm
^2.
Največja zaloga natadolh do najfinejših
otroških vozičkov
in navadne do najfinejše
žime.
H. Pakič
v Ljubljani.
Neznanim naročnikom se pošilja s povzetjem
I
Zahtevajte
pravo
Ciril-Metodovo
kavino primes
katero priporoča domača
I. jugoslov. tovarna za kavine surogate v Ljubljani.
Zahtevajte jo povsod!!
ICrasno izbero
l^onfel^eijc
za dame m deklice
kakor tudi
manufakturno blap
vsakovrstne preproge
i. t. d. p riporota
Anton Schuster
Ljubljana
Špitakke ulice stev. 7.
:xxx:
Solidno blago.
Nizke cene.
XXXXXXXXXXXXXXXXXXXX> '= * <\Va
Veliko zalogo
fOkctVIC gospode
kravat za gospode
toaletnega blag
dalje
SSetic za zobe, glavnikov, dišav, mil itd. itd.
iz najbolje renomiranih tovarn priporoča
Alojzij Persche
lij ubijana Pred škofijo št. 21.
OJMOS UBA|
roojođuđ 6R :| udqzi !>f!|3a a t
ui ijeuoćej Mi^fdAOufeu a
9pUlg|S U|
aotdao 'ajpuijm
N
o 3
o
<
3
03
a
O
<
mm
„Glasbena Matica" v
Šolsko leto 1903/4. se prične z vpisovanjem  dne  15.,  16. in 17. sep, tembra. To slovensko glasbeno vzgoje val išče podaje učencem umetniško glasb..: izobrazbo v raznih instrumentih,  posebno v klavirju in violioni od pr.
začetka do popolne konservatorijske in  koncertne višine, v violi, violončel^ kontrabasu hi flavti  do  dostojne  usposobljenosti  za  sodelovanje v ork< dalje v solopetju od začetka do operne in koncertne  višine in v vseh znan stveno teoretičnih vedah   ki so za celotno in popolno  nuizikalićno izobi neizogibno potrebne, posebno v glasbeni teoriji,  harmoniji,  kor trapunktu glasbeni zgodovini popolno izobrazbo za razumevanje skladb in predpogo skladanje,   dirigiranje,   pevovodstvo  itd.  Instrumentalnim   učencem   se  nmii ( posebej prilika, vaditi in izobraževati se v orkestraln h ensemble-vajah, k se z letošnjim letom vpeljejo redno vsak teden.  Glasbeno  esteiicne iiobrmzl zborovem petju se učenci uče pri skupnih vajah zborov in pri event. »odeta pri koncertih. Na zavodu poučuje sedem učiteljev. Zavod stoji pod arti-i vodstvom koncertnega vodje prof. Mateja Hubada in pod adm'inisirati\in: stvom šolskega vodje Frana Gerbiča.   Šolnina znaša od  1 krone  na  pol let do 4 in 6 kron na mesec. Natančneje se izve iz plakatnih objav in pri dr v Vegovih ulicah št. 5.
(2344—2) Odbor »Glasbene Matice".
•i
«8
••£»- *j* m mLW ♦t. <•*••
Slav. občinstvu naznanjam, restavracije
da   so   dovršena dela
moje nove
pri „Zajcu"
it
ce«ti
kjer se nahajajo zelo ugodni,  obširni in moderno  opremljeni prostori, pripravni za zaključene družbene večere, kakor strelce, društvene sej« * ter  za razne  skupne  pojedine  itd.  Istotam je  rendez-vous slavneg; omizja „klinike",  ter  vsih   mojih  blagonaklonjenih gostov prejšnje > dolgoletne gostilne na Rimski cesti štev. 4.
Točijo se priznano najboljša stara in nova pristna vina iz najbolj plemenitih vinskih pokrajin kakor: dolenjska, goriška, istrska, štajarska, klo8terneuburška,  dalmatinska in razna druga vina na litre in v stekle nicah ter se tudi oddajajo v sodcih.  Kdor  ljubi zdravo,   pristno vinsk kapljico, ukusna jedila, točno in prijazno postrežbo, ta pridi in ustreženo |J mu bode!
Nadejam se od slav. občinstva obilne naklonjenosti. Z vsem spoštovanjem
Avguštin Zajec,
restavrater.
i
(2329—3)
<s^e<<£ f^og geg "V Y v nlr
"V" *~ "V ^f* "V      "V i
Delo je zastajalo
gospodinjam
dokler so morale testenine doma mesiti
Odkar pa dobe gotove (1880_.Hi
U
ilir$I^c tc$tcninc
jim je kuhanje prava igrača.
Kupuj pa lfle v steklenicah"!
C. Cisaf. Iv. Fabiana nasl Anton Korbar F Groschl. Kari C. Holzer. Ivan JebaCin. Ant. Ječminek.
V l^jul»ljainl \*.'\ so«.|hmIIIi:
Ant Kane, drog. J. Mehle. Viktor Schiffer. Ferd. Te rdi nn
Mihael Kastner P. Mencinger. M Spreitzer.
Edmund Kavčid Josip Murnik. Anton Stacul
Josip Kordin    ; Iv PerdananasI Peter Sterk.
Anton Krisper.  Vaso PetriCiC. Fran Stupica.
Peter Lassnik.   Kari PlaninSek. M. E. Supan.
Alojzij Lilleg.     A. Šarabon. A. Su5nik.
Uradniško kon šumno društv
Bled : Pavel Homann, Oton \Volfling.
Črnomelj: Andrej Lackner, Kari Muller, B. Schweiger, Anton Zurc.
Draga   P. S. Turk
Hrib : A. Bučar, FranKovaČ
Idrija: A. Jelenec, Josip Se-petavec.
Kamnik: Josip KlemenCič, Anton Pintar, Fr. Subelj. j
Kočevje:  Fr. Jonke nasl. Robert Koritnik,Fran Loy, i Peter Petsche, Iv. Rothel, Mat. Rom, Fran Schleimer.
Kostanjevica: Alojzij Gač.
Krško: F. X. Aumann sin, R. Engelsberger.
Kranj:  Fran  Dolenc, Ivan Majdi«?, Kari Šavnik, lekarnar „pri sv. Trojici1', Josef Krenner.
Litija: Lebinger & Berg-mann.
Lož: F. Kovač
Mirna: Josip Sehuller
Mokronog: Jonip Errath, B. Sbil, ,,pri Škofa*.
Novo mesto: Kiissel&Kon Can, A.Pauser, F.Pletersky.
Polhov gradeč: J. A. Leben.
Postojina: Anton Ditriuh, G. Pikel.
Radeče: Ivan Haller, J. Trepečnik, I. obCno rade-Sko konsumno društvo.
Radovljica: L. Fursagt
Homann. Oton Homann bodražica: Ivan Lev Šiška. J C JuvancK\ Skofja loka:   E. Bordvt
M.Zigon (993 Travnik: (f Bartol. Trebnje; Jakob Petrovcu'
Ivan Zernatto. Tržič: Frid. Raitharek. Velike   Lašče: Ferdin.u.
M Doganoc. Vipava, — Vrhpolje : ffcai
Kobal. Vrhnika: Davorin Šet I Zagorje:   R F. MihelCi^
lv. Miiller sen. Žužemberk : Jak. Dereain
Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ivan Tavčar.
Lastnina in tisk „Narodne tiskarne44
11