Javna obravnava ustavnega osnutka ¦ .....' ¦ «, Skupščina občine je 19. novembra organizirala široko javno obravnavo o osnutku nove slovenske ustave, na kaleri je sodcloval tudi mag. Matevž Krivic - član stro-kovne skupine za pripravo tega dokumenla. ki je razložil marsikalero dilemo. odgovarjal na vrsto vprašanj in torej pomagal razjasnjevali ustavno besedilo. lz razprave je bilo oblikovanih tudi precej povsem konkrctnih predlogov in pripomb ter komentarjev k po-sameznim člcnom. Tako jc v poglavju Pravicc. svobošči-ne in dolžnosli človeka in državljana. treba dodati določi-lo. da republika zagolavlja tak sistem pokojninskega zavarovanja. da bodo upokojenci socialno varni in da bo pokojnina sorazmerna s prispevkom upokojenca v njego-vi aklivni življenjski dobi. Pokojninsko zavarovanje je obvezno in se ureja z zakonom. V posebnem členu ustavc naj bi zagotovili pravico do socialne varnosti vsch občanov. ki niso zmožni za delo in nimajo potrebnih sredstev za preživljanje. Premalo poudarjcni sta v ustavi vrednosti dela in sou- pravljanja. Prevladuje prepričanje. da je tudi v novih tržnih in lastninskih razmerah soupravljanje delavcev .Ji^tcmcijna - neodtujljiva pravica, kije bistvenega pomcna •tf^za delavčevo motivacijo in dbstojanstvo. Updštevati je potrebno ludi dejstvo. da ministcr ne morc postati jisti, ¦ ki ni bil izvoljen za poslanca. torej mora dobiti podporo ljudstva. Zelo slabo jc obdelano poglavje sodstva, saj je v predolžcnem besedilu predvideno izvrševanje sodne oblasti le po splošnih in upravnih sodiščih. pri čemer je potrebno dodati še deloma socialna sodišča in gospodar- ska sodiiča. Največ pripomb in predlogov je zadevalo področje lokalnc samouprave. saj ni prikaza kako bo funkcionirala bodoča občina. Že v ustavi je trcba določiti vse možnc oblikc lokalnc samouprave. skratka Ireba se jc odločiti za »novo občino« v ekonomskem sistemu. ki naj bi krepila lokalno samoupravo in izboljšala njeno učinkovitost, če za lo niso opravljenc strokovne podlage. Vsekakor jc za obstoj nove občine nujno zagotoviti ekonomsko osnovo. Ob Slcvilnih dilemah. sedanjih izkušnjah in spoznanjih sc poslavljajo upravičeno vprašanja. o čem bo nova občina odločala in ali bo to samo komunalna in socialna. Tudi gledc bodočega meslnega razvoja so bile izražcne izkušnje, ki kažejo na odklonilen odnos do mesta - ene občinc. Tudi za odločanje o eni občini v Ljubljani še ni nobcnc strokovne rešitve, ki bi zagotavljala učinkovitejše zadovoljevanjc interesa občanov. polrcbno je upoštevati dejstvo. da je mesto prisiljevalo primestja iz mesta, z oblikovanjem mestnih skupnosti ni dosežen cilj večjc udclcžbc občanov v kreiranju politike, večje demokrati-zacije odnosov in približcvanje institucij h človeku. dalje kako bo zagotovljen ncposredcn vpliv občanov pri spre-jemanju komunalnih dcjavnosti... Podan pa je bil tudi prcdlog. da se mesto Ljubljana razdeli na občine, mesto pa prevzame vlogo regije. Tudi sedanji uredilvi krajevnih skupnosti uslava ne daje opredelitve. V 137. členu pa naj ustava določi obvezo. po kateri bo pri oblikovanju občin-skih meja obvezno upoštevati voljo prebivalstva. ugotov-ljeno z referendumom.