Dopisi. Iz Jarenine. (Slovensko uradovanje.) Vsem Se je dobro znano, kako so h koncu lanskega leta v državnem zboru na Dunaju divjali SchOnerer in Wolf ter drugi nemški volkovi in kako so napadali Slovane in njih jezik. V vsakem pravem slovanskem rodoljubu je takrat morala vskipeti aveta jeza, če je čital o teh dogodkih. Tudi nas Jareninčane je užalilo tako ravnanje naSih sosedov. Pri jareninski občini se je do sedaj ve6inoma še nemški uradovalo. Toda ali naj bi še dalje poljubljali šibo sovražnikovo, še mu dalje hlapčevali in nemški uradovali, ko nas je tako zasramoval in nas manj vredne imenoval? Tega pa že ne! Vzbudila se ie v nažih občinskih odbornikih ljubezen do domačega jezika in h koncu preteklega leta so soglasno sklenili, da bo odslej pri naši občini edino slovenski jezik uradni jezik. Sklep se je naznanil pristojnim oblastvom in sedaj se pri ob6ini vse piše v naši mili slovenščini. To je bilo prav. Slava vam zato, vrli možje, ki ste krivičnim Nemcem pustili njih nemščino, pa ste materinščino našo, ki je do sedaj hlapčevala v občinski pisarni, postavili v njej za gospodinjo. Davek plačujemo ravno tako, kakor Nemci, pravice imamo tudi iste, torej nai pri nas slovenščina gospoduje. V nemških občinah, četudi ob meji, nobenemu Nemcu v glavo ne pride, da bi kai slovenski pisal, zakaj pa bi naj Slovenci tujko bolj ljubili nego svojo domačo govorico ? V naši župniji imamo 5 ob6in, od teh je Jarenina sedaj popolnoma čista, slovenska. Kaj pa nje sestre Pesnica, Kaniža, Vukovski dol in Polička vas? Vzbudite se tudi ve, poženite nehvaležno tujko čez prag in si izvolite domačinko t. j. jezik slovenski za gospodinjo v občinskih pisarnah. Možje odborniki sesterskih občin, vzdramite se in storite enak sklep, kakor ga je storila Jarenina, in pokazali boste s tem, da spoštujete enako nam v Jarenini spomin svojih predragih mater, ki so vas v lepi naši slovenščini moliti, govoriti in popevati učile! Iz Ptuja. (Žalostne narodne razmere.) Ta čutila nam obdajajo srce, ko je minil sporain vstajenja Zveli6arjevega: da bi že skoraj tudi nam napočil vstajenja daa! Hudo nas tlači v grob jeklena roka vlade, naš narodni živelj zasmehuje in zatira nasilstvo nemškega naciionalizma. Nič manje, kakor 98% nas ie Slovencev v ptujskem okraju, a vendar nam je dan mož za glavarja, ki gori za velikonemške ideje, ter nas ovira na narodnem poliu. Zato Slovenec tukaj nima nobenih pravic; v narodnem in družabnem oziru bi se mu boljše godilo pod turško silo, kakor pod Schererjevo in Ornigovo pestjo. Priredili smo po zimi v »Narodnem domu» koncert, hoteli se malo razveseljevati, najeli smo graško vojaško godbo. In obljubila se nam je. A mi se ne smemo ve6 razveseljevati, za nas so solze, veselie je nemška last. In res nam spodbije tukajšnja politi6na in mestna oblast graško vojaško godbo; odpovedala se nam je. Obrnemo se do vojaškega poveljnistva v Ljubljano, katero nam je rade volje zagotovilo prihod. Pa tudi to nam prepre6ita dotični oblasti, tudi ta se nam v zadniem trenotku odpove. Poročalo se ie, da sta javni red in varnost v nevarnosti, ako dospe godba in oblasti ne prevzameta nikake odgovornosti. Ako se torej raduje Slovenec, smatrajo to Nemci za izzivanje, ki utegne kaliti javni mir. V tej veliki zadregi se obrnemo brzojavno do vojaSkega poveljništva v Zagreb, od koder dojde pravočasno godba. Vtihotapili smo jo, sicer bi se nam bila tudi preprečila, ako bi se zvedelo za njo. In razveseljevali smo se; bilo je vse mirno in tiho in v najlepšem redu, živ dokaz, da ptujska poulična druhal molči in se vede dostojno, ako mol6ijo «veliki». Bilo je mesec pozneje; «veliki» niso mol- 6ali in drhal je obhajala po Ptuju svoje divje orgije. Mestni sv6t je zaukazal obhajati petdesetletnico revolucije zoper avstrijsko vlado. Čudno, da je kaj tacega mogoče v gnezdu, kjer biva c. kr. okrajni glavar. Pa ta sve6anost je bila ob enem tudi pravcata revolucija zoper Slovence. Naši prusaki so razsvetlili mesto, divja druhal je kričala, upila in orila po ulicah in kar besnela zoper nas, ker smo imeli toliko avstrijskega 6uta, da se nismo na noben način udeleževali teh protivladnih demonstraeij. Proslavljala se je 6loveSka prostost; profesor dr. Reiz jo ptujskim pouli6niakom s svojim govorom pod miliin nebom kuje v zvezde, a med tem pa klestijo nemSki «olikanci» po slovenskih glavah in pred Rosmanovo kavarno pretepajo slovensko inteligenco. To so ti pojmi o pravi prostosti! Prostost je le nemška last, za Slovenca je le kij, batina in bi6. In javni red in varnost ? Zato se ne briga v tej revolucijonarni no6i nobena oblast, saj ni nevarnosti, da bi bili izzivljani Nemci. Sicer so iz Gradca g. Orniga krenili po nosu, pa kaj nam to pomaga? Ptuj6ani ga smatrajo za narodnega mu6enika in mu 6estitajo6 stiskajo roke, nam pa se bo še naprej pela enaka pesem: Slovencu nobenih pravic, tudi nobene nedolžne veselice ne. Nemec pa sme uganjati Bismarkovo, protiavstrijsko politiko. Pa napočil bo dan — ta nada nas ne sme varati — Schererja ne bo ve6, tudi Orniga ne in marsikaterega političnega nasprotnika tudi ne, a mi ptuiski Slovenci bodemo obhajali vstajenja dan! Iz Kozjega. (Društveno.) Vrli «Slov. Gospodar!* Lani o božičnih praznikih sem ti podal malo sliko o delovanju našega 8 mesecev starega bralnega društva. Za velikono6ne praznike ti pa ponudim že večjo podobo. Knjižnica že šteje danes nad 300 lepih knjig in 12 časnikov, med temi 7 iztisov «Slov. Gosp.» Da se je knjižnica zopet pomnožila, zahvaliti se imamo družbi svetega Cirila in Metoda ter sv. Mohoria, kateri sta nam velikodušno poslali do 50 knjig raznovrstnega berila. Udje vedno bolj marljivo prebirajo bukve in časnike, tako da je društvo večkrat že v zadregi, ker nima dovolj časnikov in knjig. Ker udje ne morejo vedno v «6italnici» sedeti in čitati, izposojujejo si na dom in ravno v izposojevanju obstoji vesel napredek našega druStva. Lani sem vam poročal, da si je od dne 25. julija do 16. decembra izposodilo 583 oseb čez 2200 knjig in 6asnikov. A od te dobe do novega leta t. j. v 14 dneh se je 102 osebama izposodilo 408 knjig in časnikov. Od novega leta do 1. aprila, torej v treh mesecih je pa narastlo število izposojevalcev na 942, in število izposojenega berila na 3768. Od svojega obstanka t. }. od dne 25. julija do dne 1. aprila ie društvo izposodilo 1627 osebam 6376 knjig in časnikov. Gospod urednik, kaj pravite tem številkam? Najbrž si mislite: bere se veliko, to je res, ali }e pa tudi kaj koristi? Tudi v tej zadevi vas lahko zadovoliimo; kajti ljudska olika in omika se pri nas vidno razodeva, zlasti v fcozjanski župniji, kjer ima društvo svoj sedež ali ognjiS6e. Pred dobrim letom je zahajalo v Kozje kakih 8 «Slov. Gosp.,» sedaj že do 30. Predlanskim je Stela družba sv. Mohorja v naši fari 97 udov, lani 119, letos pa že 141 in vender ne šteje kozjanska župnija ve6 nego 1765 duš. Ge si poprašal prej kakega tudi boljSega kmeta, je li Slovenec ali Nemec, odgovoril ti \e: «Meni je vse eno,» ali «pri Neracih sem Nemec, pri Slovencih pa Slovenec,» ali <Jaz se ne upam nikomur zameriti». Prašai pa danes 6isto navadnega kmetiča, to bi te debelo pogledal, češ, norčuješ se iz njega ter bi ponosno pristavil: »Slovenska mati me je rodila, dojila, gojila, slovenske matere sera sin, jaz sem Slovenec!» Tudi v politiki je naš kmet že dobro podkovan ter se zelo zanima za deželne ia državnozborske razprave. Poznam kmeta, ki poprej ni ničesar 6ital, sedaj pa vsakokrat trikrat prebere «Slov. Gospod.», tako da ga lahko na pamet zna. Po nedeljah in praznikih je v 6italnici vedno premalo prostora, tako da se utegne poruSiti čitalniSki pod, ker je v gornjem nadstropju. Ostudna lažnivka t. i. «vahtarca» v Celju pa je pisala nekoč o našem društvu, da le dva brezposelna delavca zahajata v čitalnico. Fej in sram te bodi, lažnivi, dobro znani dopisnik nemške «vahtarce!» Vam pa preblagi podporniki, prijatelji in udje naSega društva 6ast, hvala in zahvala in — vesela aleluia! S Ptujskega polja. (Skrbimo ljudem za berilo!) Ljubi »Slov. Gospodar!« Ko sem služil pri vojakih, bil sem pri nekem imenitnem častniku »purš«. Moral sem spravljati oblačila in obutelj in dobro se mi je godilo. Moj gospod je bil jako ljubeznivega srca in ker je videl, kako rad 6itain, dal mi je vsak ve6er svoje 6asopise, naj bi jih prebiral tudi jaz. Začetkom mi je Slo prav rodo, ker sem se le malo privadil nemš6ini, ko sem delal tistih par šol. Ali da gospodarja ne žalim, čital sem vsak dan nekoliko in tako zvedel marsikaj, kako se godi po svetu. ludi kuharica je dobivala vedno novice in 6e jaz nisem razumel, pa mi je še ona razlagala. Čemu pripoveduiem pa to? No, vidiš, ljubi moj prijatelj, to ravnanje mojega gospodarja se mi je prikupilo tako, da sem ga cenil vedno bolj in bolj, in nikdar ne bodem zabil, kako je prav tisti častnik zakrivil, da nisem ostal celo neveden ter se Se nau6il marsikaj. Ko sem pa postal sam svoj gospodar, mislil sem si: Dobre zglede ireba je posnemati. Naročil sem si koj »Slov. Gospodarja« ter rekel v nedeljo ve6er družini: »Pridno opravljajte, potem dobite novice, da zvete tudi vi, kaj se godi po svetu«. Začudeno so me gledali sprva, a zdaj kadar imamo nedeljo, hiti moja družina tako pridno z delora, da zve le prej ko prej, kaj so prinesle novice. 2e pred večerjo vsedejo se krog peči in jeden jim čita na glas iz »Slov. Gospodarja« od konca do kraja. Ako česa ne razumejo, vprašajo mene in prav rad jim razložim. Zato sem pa tudi ponosen na svojo družino, ker ob nedeljah ne pohajkuje ter že prav dobro ve", kaj se pravi: narodnjak biti. In 6e pridejo danes tisti nesre6ni socijalisti med nas, dobro vem, moje družine ne dobč v svoje zanjke, kajti, poučil jo je že do dobra »Slov. Gospodar«. Ne misli, ljubi prijatelj, da se ho6e Luka danes prav pošteno bahati, — ne, želim le opozoriti in prositi vse čitatelje »Slov. Gosp.«, naj ga ne čitajo le sami, ampak naj se ravnajo po dobrem zgledu, kojega nam dado naši nasprotniki Nemci. Kadar prečitamo novice, dajmo jih svojim hlapcem in deklam, slovenska gospoda pa kuharicam in deklam, storili bodemo s tem dobro delo za narodno stvar, a odvračali tudi družino slabe tovaršije in nevednosti. Ali jo \e dobro pogodil Vaš — Borov Luka? Iz Šmarij pri Jelšah. (Naša Velika noč.) Krasno vreme v velikonočnem tednu nam \e pomagalo, da smo po polju in v vinogradih že precej veliko storili in tako popravili, kar smo v tihem tednu vsled hudega deževja zanemarjati morali. V zahvalo za to so se župljani tem rajši zbirali pri božjem grobu in na veliko soboto zvečer z navdušenjera prepevali veselo alelujo v veličastni od dveh tujih in treh domačih 66. gg. duhovnikov spreraljani procesiji. Posebno lepo pisanko so nam vl6. g. dekan za te praznike pripravili. Veliki 6etrtek predpoldne so nam popolno prenovljena dva stranska oltarja v 6ast sv. križu in sv. Mihaelu blagoslovili, o velikonodnih praznikih gledali smo dušne pastirje v novi mašni opravi in velikono6ni ponedeljek so po slovesni sv. raaši stopili na prižnico 6. g. Jan. Vreže iz Maribora, da so nam razložili namen našega zemeljskega potovanja in nam pokazali, kako se naj držimo Kristusa, kako se naj vsetej s hvaležnostjo oziramo na zna- menje našega odrešenja, na novi križ visoko na zvoniku. Po službi božji podali smo se vsi pred cerkev, kjer so g. dekan blagoslovili novo prav mo6no bakreno streho in križ na zvoniku. Velikono6no nedeljo se je veliko streljalo, žalibog, da ne povsod zadosti previdno. Kleinetovemu sinu v Stranjah je prst zdrobilo. — Iz Celja. (MokraSki napad na Mohorsko družbo.) Mokraški Iisti6 »Svobodni glasovi«, ta pritepenec v slov. 6asnikarstvu, v katerem razklada nekaj ponesrečenih Studentov svoje brezverske deraokraške nazore, ki se tiska v nemški tiskarni »Celeja« in katerega izdaja slavni mokra6 Rok, ta na tako 6nden na6in skrpan spak zaganja se z nekim člankom v naSo častito družbo sv. Mohorja tako samovestno, kakor bi upal s tem to družbo na mah v demokraško družbo spreobrniti. Očita ji, da je preve6 pobožna in potem razlaga in priporo6a na dolgo in široko svoje od novodobnih brezverskih filozoiov izposojene nazore, ki imajo namen, vero v Boga popolnoma zadušiti. V svoji navdušenosti pa ta Iisti6 6isto pozabi, da »oslovski glas ne gre v nebesac in da se na besede pob6ka, kateremu Se visi zadaj kos platna, nikjer ne posluša — k ve6jim med sovrstniki. Svetujemo temu Nebodigatreba naj si ti dve resnici v prihodnje zapiše za ušesa, da jih ne bode pozabil.