Piše predsednik izvršnega sveta
.SOPIS
Poslovnost in zaupanje
Eno leto dela v razmerah nove demokratičnosti in pluralizma je prineslo vsakemu izmed nas več skrbi kot lagodnosti. In po skoraj enem letu svojega dela se lahko vprašam, ali sem zadovoljen z opravljenim ali ne.
Odgovor je preprost: NE! In zakaj?
Pred enim letom sem bil idealist, poln idej, zagona in načelnosti.
Danes:
• ideje so ostale, so pa le želje, ki se večinoma ne morejo uresničiti (ni denarja, ni pravih ljudi, ni...);
• zagon pojema, ker je ovir toliko, da jih ne morem sproti premagovati;
• načelnost - no, ta pa je ostala (sicer pa je to stvar ocene).
Pa še k zadovoljstvu! Morda bi lahko celo ocenil, da je pri nas še kar v redu glede na splošno stanje v Jugoslaviji in Sloveniji, saj so temeljni pokazatelji še dovolj ugodni, toda primerjava s tem, kar sem želel narediti in kar sem naredil, ne kaže preveč bleščečih rezultatov. Najhuje je, da manjka »čarobni izrek« (beri: kapital), ki bi obrnil razvojne trende na bolje.
Znotraj same občine namreč brezposelnost, liste čakajočih na delo in odpuščanja delavcev še kar naraščajo, v veliki meri tudi zaradi tistih, ki so bili zaposleni v Ljubljani. Lokalno lahko rešujemo to le na dva načina:
- da dobijo pomoč vsi, ki želijo sami začeti lastno dejavnost (podprli smo tudi raziskovalno nalogo, ki jo izvaja Irena Marinko v sodelovanju z enoto Zavoda za zaposlovanje na Vrhniki);
- pripraviti je treba program za vse, ki potrebujejo denar za preživetje in želijo delati, pa sami ne vedo, kaj bi bilo zanje najustrezneje. Ta program obsega predvsem obseg javnih del, kamor bodo sodila različna ureditvena dela, začasne pomoči pri raznih opravilih ipd.
Svoj interes za ti dve možnosti lahko izkažete prek enote
Zavoda za zaposlovanje, lahko pa se obrnete tudi name osebno ali na gospo Ljubico Lukan, ki tudi dela na tem področju.
Morda kdo meni, da bi moral občinski socialni program obsegati tudi širše možnosti, zato prosim, da to poveste, napišete ali kako drugače sporočite. Vendar je po našem mnenju delo socialnega varstva, ki je organizirano na področju celotne republike, dovolj velika možnost za vsakega, ki je tudi sam pripravljen kaj narediti.
Za nas v občini pa je sedaj najpomembnejše delo priprava strategije razvoja občine v naslednjih letih. Izhajamo iz obstoječega stanja v občini, iz čim bolj realne ocene možnosti, ki jih imamo (tako geografsko, strateško, prometno in ekonomsko, kakor tudi na temelju naravnih danosti), iz povezav s slovenskim in širšim prostorom.
Ocenjujemo, da bo z nor-malnejšim stanjem komunikacijske infrastrukture (izboljšanje razmer na področju telefonije) področje naše občine zanimivejše tudi za tuja vlaganja. Izhajamo iz dejstva, da moramo podjetjem in podjetnikom omogočiti le temeljne možnosti delovanja, potem bodo pa že sami poskrbeli, da bodo iz svojega dela potegnili profit, od katerega bo na koncu imela ugodnosti vsa občina.
Seveda pa to terja tudi zaupanje, da bodo podjetniki spoštovali zakonodajo, ne pa metali polena pred noge že pred samim začetkom delovanja. Izkušnje, da dostikrat prav delavci plačajo neustrezne odločitve podjetnikov, niso splošne, ampak le posamične, celo izjemne.
Zato je treba tudi podjetništvo zasnovati na zaupanju, poslovnosti in izzivu uspešnosti. Vili Granda
mm i»tt
APRIL 1991
YU ISSN 0351-6180
Cankarjevi dnevi na Vrhniki bodo od 9. do 11. maja. Praznovanje, ki naj bi tako potekalo od četrtka do sobote, vse pa se bo dogajalo v Cankarjevem domu, naj bi tako prikazalo kulturne dosežke slovenskega naroda in naj bi v prihodnje postalo tradicionalno. Kajti, kot pravi predsednik vrhniške občine inž. France Kvaternik, v civiliziranem svetu se vedno bolj ponašajo s kulturnimi dosežki naroda in na tej podlagi snujejo svoj kapital in svojo prihodnost. Ker torej koncept sobivanja med različnimi miselnimi ravnemi ni agresiven in ne temelji na orožju, želi sedanje občinsko vodstvo bojevanje prevrednotiti v kulturno sfero. To pa naj bi bila tudi nova vsebina občinskega praznovanja, kajti rojstni dan Ivana Cankarja, enega izmed največjih sinov slovenskega naroda in tudi vrhniškega »občana«, je neprimerno pomembnejši kakor kateri koli drugi datum v občini.
Spored je naslednji: v četrtek, 9. maja bo akademik dr. France Ber-nik kot najboljši poznavalec Cankarjevih del, govoril o Cankarju, odlomke iz Cankarjevih del pa bo bral igralec Boris Kralj, v petek, 10. maja pa se bodo sodobni pesniki in pisatelji zbrali za okroglo mizo na temo Cankar in njegov čas. V soboto, 11. maja bo nastopila vrhniška glasbena šola s celovečernim koncertom. Vabljeni torej k prireditvam.
VRHNIŠKA TELEFONIJA
Prvič v obliki posojila
Ko smo na občini zastavili projekt vrhniške telefonije, sem se zavezal, da bom koordiniral delo na tem področju. Takrat sem vam obljubil, da boste o vsem sproti obveščeni preko Našega časopisa. Zavedal sem se odgovornosti, saj je že prva groba ocena kazala, da se govori o investiciji, vredni 9 milijonov DEM.
To pa v današnjih časih niso majhni denarji.
Pa smo začeli. Sedaj je 45% centrale že plačane. Vrhniška podjetja so nam pomagala, da smo zagotovili drugi obrok posojila za centralo. Projekt za izgradnjo krajevnega kabelskega omrežja je že izdelan, na zavodu za načrtovanje pa pripravljajo lokacijsko doku-
mentacijo za traso omrežja.
Kar nekaj občanov se je zanimalo, kdaj bomo začeli zbirati sredstva občanov za telefonijo. Pravijo, da nam bodo šele tedaj verjeli, da mislimo zares, ko bomo začeli pobirati denar. V začetku maja boste vsi, ki ste izpolnili prijavnico za telefon, dobili po pošti kreditno pogodbo. Če kdo pogodbe ne bi prejel, je možno, da je pomotoma izpadel s seznama. Ta naj se zglasi osebno na občini na oddelku za družbeno ekonomski razvoj. Tu se lahko prijavijo tudi še vsi zamudniki. Kaže pa, da prostih številk ne bo ravno veliko. Kljub skeptičnosti na začetku je prijavljencev več od pričakovanja. Izkušnje poštarjev
pa govorijo, da se ljudje prijavljajo tudi med samo gradnjo in številk na kraju zmanjka. Nekaj pa jih moramo rezervirati za bodoča podjetja in za obvezno rezervo.
Že v maju bi torej podpisovali pogodbe z občani za kreditiranje centrale. Predvidevamo pet mesečnih obrokov: maj, junij, julij, avgust in september. Vsak mesec naj bi nakazovali po 300 DEM dinarske protivrednosti, kar bi zneslo 1500 DEM dinarske protivrednosti. Sredstva, zbrana od občanov po teh pogodbah, bodo posojena PTT za nakup centrale. Vezana bodo na protivrednost nemške marke in obrestovana z 12%. Obstaja še mož-
nost, da bo kakšen obrok posojila odpadel, saj se nam kažejo neke možnosti pridobitve posojila v banki. Občanom preostane potem še kreditiranje omrežja, kar bo tudi vezano na protivrednost DEM, vendar po vsej verjetnosti ta sredstva ne bodo obrestovana.
Poudarjam še enkrat, kar je zadnjič napisal že predsednik IS g. Vili Granda, da gre tu za bistven premik. Vse do sedaj so občani za gradnjo telefonije prispevali nepovratna sredstva. Ml smo bili prvi v Sloveniji, ki smo sklenili pogodbo o posojilu. Na članke in pisma, ki so se pojavljali v Našem časopisu in Notranjskem časopisu, nisem odgovarjal, ker so zlonamerni. Da je
naše delo pošteno in da vse poslovne poteze vlečemo po načelu dobrega gospodarja, se boste lahko kmalu prepričali. Uspeh bo viden že jeseni. To pa se pravi v letu dni od prvih pogovorov do realizacije. PODPREDSNIK IS Vrhnika ANTON ŠKOF
DRUŠTVO INVALIDOV VRHNIKA ORGANIZIRA
V SOBOTO, 25.5.1991, ŠPORTNO REKREACIJSKO SREČANJE S PIKNIKOM
V ŠPORTNEM PARKU NA DRENOVEM GRIČU. VABIMO VSE ČLANE, DA SE TEGA SREČANJA MNOŽIČNO UDELEŽE. PRlČETEK OB 10. uri. VABLJENI!
2
APRIL 1991
asopis
Gre za koncept, ne za spodrsljaj
V mojih kritičnih pripombah na stališča predsedstva vrhniških socialdemokratov (v njihovem članku Honda commerce, ki je bil uperjen na vodstvo vrhniškega LIKA) sem kritiziral metodo obravnave. Vendar sem osebno menil, da gre pač za neroden spodrsljaj vodstva omenjene stranke v naši občini. Zdaj, ko je uredništvo Našega časopisa v zadnji številki objavilo odgovor predsedstva socialdemokratov, sem vse bolj prepričan, da gre za koncept stranke, ki zelo diši po »socializmu enakih želodcev«. K temu me navaja vsaj troje dejstev v omenjenem odgovoru.
Prvič - zelo sem zaskrbljen nad družbo in gospodarstvom, v katerem naj se po vašem mnenju direktorji vozijo z avtomobili jugo, ker bodo potem vsi delavci prav gotovo pešačili. Iluzorno je misliti, da bomo prešli v tržno gospodarstvo, ki ni nič drugega kot sodobni kapitalizem, v katerem imajo sicer močno veljavo socialni kolektivi, brez nekaj večjih socialnih razlik. Takega »brezmadežnega spočetja« pač ne bo. Drugič - v znanem slogu nekdanjih partijskih vodstev poučujete direktorje, s kakšnimi poslovnimi odločitvami izboljšati gospodarski položaj podjetja, kot da v LIKU ni zaposlen noben inženir, komercialist z dolgoletnimi izkušnjami, ekonomist, pravnik itn. Ne bom se spuščal v posamezne vaše recepte, prav gotovo pa je predložena nabava cenejših vzhodnih surovin naravnost smešna zadeva. Kakovostnejše, redno pritekajoče surovine so za enako ceno na voljo na Zahodu (brez vseh državnih soglasij ali dovoljenj). In tretjič - za »vse druge argumente« ste v vodstvu vrhniških socialdemokratov preprosto uporabili stališča enega vodilnih članov slovenske socialdemokratske stranke, to je g. Tita, Turnška, s katerim sva polemizirala v Neodvisnem dnevniku. To me precej spominja na razne polemične sestavke v srbskem tisku, kjer namesto lastnih argumentov pisci radi uporabijo ugotovitev - »kao što je rekao drug Slobodan Miloševič...«. Na drugi strani pa je nenavadno, da uporabite stališča funkcionarja SDS na republiškem nivoju, ne da bi zapisali še drugo stran medalje, to je moj pogled. Tega sem objavil v Neodvisnem dnevniku pod naslovom Namesto argumentov - izmikanje. Ne želim ga citirati v celoti, nekaj poudarkov pa sem dolžan povzeti. Najprej - Socialdemokratske stranke nisem nikdar spraševal, kaj je predlagala, ampak kaj je dosegla v prid delavcem. G. Turnšku pa sem se opravičil, ker nisem vedel za tolikšno nemoč socialdemokratov v okviru vladajoče koalicije. Ker sem bil prepričan, da z zavzetostjo lahko stranka znotraj te koalicije marsikaj doseže in sem kot primer navedel Kmečko zvezo - ljudsko stranko. Poleg tega se nisem strinjal s sprevračanjem svojih besed oziroma podtikanjem takih, kijih nisem izrekel, in to trdim tudi sedaj. Nikdar nisem zapisal, da se zavzemam za ustanovitev podjetij s strani direktorjev v isti panogi, da so trg, kupci, poslovni stiki, tovarne ipd. zasebna last direktorjev itn. O tem ne bom nadaljeval, ker bi bilo to nepotrebno trošenje prostora, saj sem prepričan, da velik del bralcev Našega časopisa bere tudi Neodvisni dnevnik in so se lahko seznanili z omenjeno polemiko.
Ponovne pa trdim, da je bil podcenjeni tečaj dinarja skupaj s prevelikimi obremenitvami gospodarstva eden izmed glavnih vzrokov, da so pomembni izvozniki poslovali z izgubo. Kalkulacije nam kažejo, da je že uvedba trgovanja z deviznimi pravicami na Jugoslovanski borzi v Ljubljani bistveno izboljšala ekonomski položaj izvoznikov. Žal pa na drugi strani znova zmanjšuje akumulativnost gospodarstva (koder le-ta sploh še obstaja) dvoje dejstev: prvo - strahovita obremenitev s proračunskimi in podobnimi dajatvami, ki nas po deležu teh bremen uvrščajo med prvi dve ali tri države v Zahodni Evropi, vendar pa imajo te vsaj trikrat višji nacionalni dohodek na prebivalca. Drugo - težnja države Slovenije po lastnini, ki se kaže v že izvedenem ali nameravanem podržavljanju nekaterih bolnih gospodarskih velikanov ter v prihodnje velikega dela gospodarstva nasploh, ki bo sledilo v procesu privatizacije. Ker ni kapitala za odkup podjetij, jih bo pač prevzela država (Sklad). Država kot lastnik firm se ni izkazala še. nikjer v svetu in se tudi pri nas ne bo. Zato bo nujno zaradi zdravljenja mnogih državnih podjetij tisti manjši, še kolikortoliko zdravi del slovenskega gospodarstva še veliko bolj obremenjen. Zaradi letos povečanih in še pričakovanih obremenitev gospodarstva pa se z vrhniškimi socialdemokrati dokaj strinjam, da bodo morali delavci uporabiti svoje učinkovito zakonito orožje, to je stavke. Žal to verjetno ne bodo posamični primeri, ampak prej splošni globoki socialni pretres v Republiki Sloveniji. Manj boleči bodo, če bodo politične stranke skrbele za ustreznejše pogoje poslovanja gospodarstva in za ukrepe socialne politike, menegerji pa, da se v njih podjetja čim uspešneje znajdejo. Ker moram tudi sam za to skrbeti vi našem podjetju, si ne bom več odtegoval časa za polemiko z zamislimi, ki ne sodijo v naš čas in še manj v našo prihodnost.     dr. Tone Krašovec
SERVIS DIZELSKIH TLAČILK
PITTERLE
Kontrola, nastavitev in popravilo dizelskih tla-čilk: BOSCH, Lucas, CAV, FIAT, CIPA, O.M.A.P., IPM, MOTORPAL, RIKARD BENČIČ in drugih.
Pregled in nastavitev šob. Delovni čas:
PON.-PET.: 8h-14h       STARA VRHNIKA 83 15h-17h 61360 VRHNIKA
SOBOTA:    8h-12h tel. 061/752-872
KAM S SMETMI - POGOVOR Z MITJO BRICLJEM
Ali sedimo na sodu smodnika?
O reševanju problematike vrhniške komunalne deponije na Bajerju je občinska vlada že večkrat razpravljala in tudi obravnavala različne možne rešitve: od sanacije že obstoječega odlagališča do skupnih vlaganj več občin v izgradnjo nove deponije v Ljubljani, kamor bi, ko bi bil Bajer poln, odvažali tudi vrhniške odpadke. Ker pa je tovrstna problematika večplastna in hkrati tudi izredno kočljiva in zato kakšnih pomembnejših sprememb kar čez noč ne moremo pričakovati, samo za strokovno mnenje o predlaganih možnostih povprašali Mitjo Briclja, sicer domačina, iz republiškega Sekretariata za varstvo okolja.
»Kakšne pomembnejše spremembe prinaša nova zakonodaja na področju varstva okolja?«
»V novem Zakonu o varstvu okolja, ki ga pripravljamo, bodo povzročitelji odpadkov in ravnanje z njimi precej bolj podrobno definirani kot so bili doslej. Vzporedno z tem je v pripravi tudi nov komunalni zakon, ki bo na področju komunalnih služb vzpostavil povsem nova razmerja. Tako bodo poslej te morale delovati na podlagi koncesije, ki jo bo podeljevala občina ali republika, hkrati pa bodo dobile tudi konkurenco, ker se bodo po novem lahko z zbiranjem, predelavo in deponiranjem odpadkov ukvarjale tudi druge or-ganizcije ali posamezniki. Namen tega zakona je torej razbiti monopol, ki je dosedaj vladal na tem področju, in zagotoviti primerno ravnanje z odpadki. Zanimanje zasebnikov in tudi tujih družb je precejšnje tako na republiškem kot na regijskih nivojih, kar pomeni, da bo cena lahko konkurenčna. Večja težava, ki jo bodo morale reševati lokalne skupnosti skupaj z republiko, bo nastala z novimi lokacijami odlagališč, kajti popolnoma razumljivo je, da se ljudje kjerkoli otepajo živeti v bližini deponije odpad-
kov. Ključ za trenutno rešitev, dokler še ni novih deponij, pa vidimo v ločenem zbiranju odpadkov. To pomeni, da bi pred vsako hišo oziroma blok namestili tri ali štiri zabojnike, v katere bi ločeno zbirali organske odpadke, razbito steklo, kovine in podobno, kar bi kasneje tudi ločeno odlagali in reciklirali. Na ta način bi volumen odpadkov na deponiji lahko zmanjšali za polovico in hkrati za polovico tudi podaljšali njeno življenjsko dobo. Sekretariat za varstvo okolja bo pri tem spodbujal komunalna podjetja tako, da bo pomagal pri nakupu teh posod, jih prodal na leasing ali pa z ekološkim dinarjem; odvisno od tega, kako bo projekt zastavljen, in čim boljši bo, večji bo delež sekretariata.«
»Kakšna bi bila po vašem mnenju najboljša rešitev problematike vrhniške deponije?«
»Za vrhniško deponijo velja enako. Pričakujemo seveda kar najbolj prožno ravnanje komunalnega podjetja, dokler ima ta še vse niti v rokah, in njihove pobude in konkretno mnenje o ločenem zbiranju odpadkov. Odpiranje nove deponije je namreč težavnejše, ker na novi lokaciji še ni rešeno vprašanje talne vode, ki tam je in se je ne da prečrpati stoodstotno, poleg tega pa je prečr-pavanje drago in bi podražilo tudi odlaganje, hkrati pa je znano, da se Barje ob velikih obremenitvah poseda. Vrhniko poleg tega bremeni še velik delež industrijskih odpadkov (IUV), ki jih je približno 50 odstotkov in je to v bistvu industrijska deponija, to pa je tisto, kar mora urediti povzročitelj odpadkov. Po novi zakonodaji je ta namreč odgovoren, da na viru samem zmanjša odpadek na najmanjšo možno mero in ga tudi nevtralizira oziroma naredi uporabnega ali pa ga reciklira, ne more pa količinsko in snovno tako obremenjevati nekega naravnega vira kot je Ba-
jer. To pomeni, da tudi če ima nekdo dovolj denarja, z njim ne bo mogel kupiti lažne oznake svoje neškodljivosti za širše okolje.«
»V primeru, da bodo v že obstoječo deponijo tudi v bodoče odlagali odpadke, bo najverjetneje potrebno napraviti ustrezno sanacijo?«
»Zaradi dosedanjega precej neorganiziranega pristopa pri' odlaganju odpadkov prihaja danes do mešanja industrijskih odpadkov s komunalnimi in tisti, ki pri razkrajanju proizvajajo največ metana, se mešajo s takimi, ki ga ne. Če bi odpadke odlagali ločeno, bi kasneje lahko odvajali plin na dokaj enostaven način oziroma v posameznih ločenih delih kako drugače izvedeli saniranje: gospodinjske odpadke bi kompostirali, steklo in kovine pa ponovno predelovali. Ta naloga čaka zdaj komunalno podjetje in če je ne bo moglo realizirati, bo koncesijo pač dobil nekdo, ki jo bo. Nekaj podobnega namreč že delajo v Lenartu, ki je sicer nerazvita občina, in le vprašanje časa je, kdaj se bomo znali lotiti tega tudi na Vrhniki.«
»Za večino prebivalcev najhujši problem predstavlja neznosen smrad. Bi se tega dalo vsaj omiliti, če že ne popolnomna odpraviti?«
»Po novem zakonu je tudi za smrad odgovoren onesnaževalec in spori z okoliškim prebivalstvom bodo torej trajali toliko časa, dokler ga ta ne bo spravil na dopustno mejo. Prav tako so v novem zakonu predvidene določene oškodnine okoličanom, ne le zaradi deponije ampak tudi zaradi opravljanja take dejavnosti. Seveda je pametnejša rešitev, da se tovarna takim stroškom izogne in zmanjša oddajanje na minimum, čeprav dvomim, da bo ob tako močni produkciji to kmalu   naredila.  Zakon bo
v vsakem primeru neusmiljen. Plin, ki nastaja na primer pri razkrajanju osfružkov kož bi relativno lahko pobrali s kupolami ali šotori, ki bi jih kot skladišče postavili nad deponijske lagune. To ni tako velika investicija, gre za promil ali še manjši del dohodka tako velike organizacije, seveda pa tovarni ne prinaša dodatnega zaslužka, zato se temu izogiba. Če bi umno gospodarili in odredili poseben prostor za industrijske odpadke, bi to pobiranje plina z lahkoto uredili, ker pa mešajo vse z vsem, je stvar nezrela tudi za dreniranje tega metana, ki je hkrti energetski plin in bi z njim lahko zastonj ogrevali komunalno podjetje, po drugi strani pa še zmanjšali smrad in tako ubili dve muhi na en mah.«
»Ali se cene odvoza industrijskih in gospodinjskih odpadkov v čem razlikujejo?«
»Mislim, da bo tudi tu kmalu prišlo do bistvene razlike in da bo cena določena glede na ocenjeno količino in vrsto od-padkovi in ne več po številu kvadratnih metrov hiše ali stanovanja, kot je to absurdno urejeno zdaj. Bistveni element bo tudi kakovost teh odpadkov in odkup usnjarskih, ki so vir težkih kovin, bo znatno držaji od gospodinjskih. Gospodinjstva namreč ne morejo podpirati industrije, medtem ko bo sekretariat finančno podprl vsak projekt, če bo le ekološko ustrezen in bo imel izvajalca, nikakor pa ne bo zagovarjal gradnjo izredno dragih čistilnih naprav, ki na koncu nimajo nikakršnega učinka ali pa le zelo majhnega. Skratka, držali se bomo načela, da naj plača onesnaževalec«
Ali morda tudi na Vrhniki obstaja nevarnost eksplozije plina, ki se nabira v lagunah deponije?«
»Načelno se tega bojim in sem že večkrat opozarjal, da je taka nevarnost na vsaki deponiji, zlasti pa tam, kjer je velik delež organskih odpadkov. Na vrhniški je več kot polovica odpadkov beljakovinskih živalskega izvora in možnost neza-željenih posledic bo velika predvem takrat, ko bo deponija zasuta s prstjo in plin ne bo več mogel uhajati v zrak. S tem mora kraj računati in zato čim več vložiti v preventivo.«
MOJCA ŠAJN
DIVJA SMETIŠČA V BOROVNICI
Ostro s kršilci
Divja odlagališča smeti v borovniški krajevni skupnosti motijo zunanjo podobo kraja, vendar - kar je še huje - ker živimo ob vodnem zajetju, odpadki in različen neuporaben material, vplivajo tudi nanj. Zato na območju krajevne skupnosti Borovnica zdaj ni nikjer dovoljeno odlagati smeti, kakor bi se komu zljubilo. Vodni vir blizu naselij je pač treba zavarovati tudi na ta način.
Tudi borovniška krajevna skupnost se je odzvala pobudi zelenih. Razen očiščevalne akcije v dneh okrog 6. aprila smo v teh dneh tudi ugotovili, da je v krajevni skupnosti Borovnica bilo treba urediti kar 19 divjih odlagališč odpadkov, se pravi, da prebivalci Borovnice vse tisto, kar jim je odveč, vozijo na prag k sosedom. Dogaja se takole: kjer je kupček, ta hitro zraste, pa pripeljejo svoje smeti še drugi. Tako dajejo zgled neodgovornosti, saj ko je enkrat kup, je takoj tam tudi divje odlagališče. Naj naštejem nekaj takih »črnih« točk: v Peklu kot turistični točki, na nasipu pri Dolinskem
mostu, kamor prebivalci s stare postaje odvržejo vse kar po hribu navzdol, ob cesti proti Bregu, Pod goro s stare proge navzdol, pri nogometnem igrišču na Dolu, za Pa-škim mostom, pri Španovi jami na Dolu, ob strugi Prušnice v Brezovici na Gadovcu, v stari strugi Prušnice v Dražici, pri blokih na Gradišnikovi v Borovnici. Veter potem nekontrolirano nosi smeti po njivah. Pa še bi kaj našli.
Problemi so tudi s starimi odsluženimi avtomobili, ki vendarle ne sodijo kar za cesto ali v grmovje, potem še zlasti ne, ko jih do golega oropajo »tatinske srake«.
Glede na to, da bo morala krajevna skupnost na svoje stroške po novem sanirati vsa taka odlagališča, je jasno, da bomo take, ki ne vedo, da smeti odvaža komunalno podjetje in spet delajo kupe, kjer mislijo, da naj bi nastalo novo smetišče, ostro nadzorovali in jih prijavili sodniku za prekrške. Pa naj iz svojega očistijo, kar so zasvinjali.
FRANC DRAŠLER predsednik KS
naš časopis
APRIL 1991
3
NA VRHNIKI
ustanovili območni odbor
Od nekdanje največje družbeno politične organizacije SZDL, ki je v svoji konferenci združevala vse tedanje stranke, družbene organizacije, društva ter krajevne skupnosti, je ostala le Socialistična stranka Slovenije.
V občini Vrhika je še do nedavnega  delovala  kot OK
SZDL, na zboru članov 5. aprila 1991 pa se je preimenovala v Socialistično stranko Slovenije - območni odbor Vrhnika.
Zbora se je udeležil tudi tajnik Socialistična stranka Slovenije Primož Hainz, ki je predstavil sedanje delovanje stranke v težkih gospodarskih
MINISTRICA PUHARJEVA IN INVALIDI
Tradicionalno srečanje v Močilniku
Prvo pomladansko nedeljo praznujejo invalidi mednarodni dan invalida. Že tradicionalno se invalidi Notranjske na to nedeljo zberejo v Močilniku, kjer se po ustaljeni navadi pogovorijo o problemih, ki jih bremenijo in o uspehih pri odpravljanju težav. Lahko se pohvalijo, da marsikdaj še pravočasno ukrepajo in opozarjajo na za invalide moteče zadeve.
Pred nami je sprejetje nove zakonodaje o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Ker sprejetje raznih zakonov prepogosto zdrvi mimo, so na srečanje ob dnevu invalida povabili Jožico Puhar - ministrico za delo in Vilija Medveda - člana odbora za pripravo nove zakonodaje PIZ. Prijetno je bilo prisluhniti ministrici in optimističnim mislim in zagotovitvam o socialni varnosti invalida na delovnem mestu. Njena zagotovila so za še aktivnega delovnega invalida pomenila olajšanje pred jutrišnjim dnem. Nikakor pa invalidi kot pravijo ne smejo izkoriščati naklonjene zakonodaje, temveč morajo v teh kriznih časih še moč-
neje pokazati preostale sposobnosti.
Predstavnik komisije za pripravo nove zakonodaje PIZ pa je podrobno razložil vse predvidene spremembe na področju upokojevanja, ki je v zadnjem letu strašno povečalo število upokojencev. Z novim zakonom naj bi se upokojevanje upočasnilo, kajti postopoma bo ukinjena predčasna upokojitev in povišana starostna doba iz sedanjih 55 let za ženske in 60 za moške na 58 in 63 let. Za nas je pomembno, da se bodo lahko invalidi II. in III. kategorije še lahko predčasno upokojili.
Navzoči so se obema gostoma s prisrčnim aplavzom zahvalili za njuno tolmačenje in ju povabili, naj še malo ostaneta med njimi v veselejšem delu srečanja, kar sta z veseljem sprejela.
Zahvaljujejo se pevskemu zboru iz Dragomerja in g. Ra-jerjevi in njeni skupini iz šole Ivana Cankarja za prisrčen kulturni program.
J. P.
S. S. - FOTO
Notranjski invalidi: v Močilniku so jih razveseljevali učenci osnovne šole Ivana Cankarja z lepim programom
in družbenih razmerah Jugoslavije in Slovenije. Edini in po mnenju vseh najbolj aktiven poslanec v DPZ občine Vrhnike. Franjo Modrijan pa je na kratko predstavil vsebino delovanja skupščinskih zborov.
V zelo kritični in spodbudni razpravi vseh prisotnih (15 članov) so vsi poudarili, da se morajo socialisti bolj agresivno pojavljati s svojimi predlogi in pobudami v javnem življenju občine ter s tem bolj afirmirati in profilirati samo stranko. Ker se opaža mtrvilo v krajevnih skupnostih, je potrebno tudi tu delovati in intenzivno pridobivati članstvo.
V predvolilnem boju so vse stranke imele v programih tudi reševanje socialnih problemov delavcev, kar pa je ostalo le na papirju. Zato je potrebno tudi tu iskati povezave s sindikatom ter te probleme reševati v parlamentu. Prav tako je potrebno še posebno vztrajati pri pobudi v parlamentu o ustanovitvi dveh komisij - za družbene dejavnosti in gospodarsko infrastrukturo, ki sta potrebni, pa čeprav je DEMOS s preglasovanjem na zadnji seji začasno ustavil sprejem odloka.
V nadaljevanju zbora socialistov so z glasovanjem izvolili sedemčlansko predsedstvo, katerega bo še nadalje vodil Franjo Modrijan, ostali člani pa so Lado Horvat, Mladen Su-mina, Marjan Sigulin, Janez Petrič, Stane Kogovšek in Jože Kirn.
S. S.
Konec marca so se vrhniški prenovitelji srečali v prijetnem ambientu Ribiškega doma v Sinji gorici. Medse so povabili člana predsedstva SDP Slovenije in poslanca republiške skupščine Boruta Pahorja.
Pobliže in iz različnih zornih kotov je pojasnil sedanja dogajanja v republiki Sloveniji in Jugoslaviji ter svoje vtise iz dvomesečnega obiska po ZDA.
V nadaljevanju so si navzoči izmenjali mnenja in poglede o sprejemu nove ustave, o odnosih in sodelovanju s sosednjo Avstrijo, sprejemu republiškega proračuna in namenjanju previsokih sredstev za oboroževanje, lastninjenju podjetij in še drugih pomembnih vprašanjih, usodnih za nadaljnji razvoj naše republike.
Še posebej je bilo izpostavljeno vprašanje zelo ignorantskega odnosa slovenske vlade do gospodarskega sistema, ki je v razpadu. V tem delu so bili deležni kritike tudi nekateri naši poslanci v republiškem parlamentu, ker so mnogokrat ve preveč mlačni, čeravno ni vzrokov za to.
Spregovorili so tudi o delu poslanskega kluba pri SDP Vrhnika, ki je zaživel že v polni meri. Usmeritev, da je poslanski klub odprt za vse, ki si to želijo, je zagotovo pravilna.
V zaključnem delu so se pogovorili še o nekaterih kadrovskih vprašanjih in možnih rešitvah, česar pa se bo stranka lotila v naslednjem obdobju, tja do poletja.
S srečanjem so končali v poznih večernih urah v duhu prijateljskih pogovorov in ob odlično pripravljenih postrveh mojstrov ribiške kulinarike. (SDP)
VRHNIŠKI UPOKOJENCI
Povezani tudi v jeseni življenja
Društvo upokojencev Vrhnika je med največjimi društvi v občini, saj šteje 1.254 članov, ki vsi redno izpolnjujejo svoje obveznosti do svojega društva. Na redni letni konferenci so ocenili delo ter izvolili novega predsednika. V polni dvorani doma JLA, kjer se je zbralo okoli 100 članov in gostov, je navzoče pozdravil predsednik društva Stane Kogovšek. Konference sta se udeležila    tudi predsednik
Zveze društev upokojencev Slovenije Slavko Hvale in tajnik zveze Franc Sotler.
Po obveznem formalnem uvodu je predsednik društva v kratkem in jedrnatem poročilu podal vse aktivnosti in delovanje vrhniškega društva upokojencev v letu 1990. Prav gotovo je, da je bila poglavitna dejavnost društva tudi v letu 1990 čimbolj pritegniti člane na razne prireditve, srečanja in izlete.  Saj tu  pozabijo na
Dosedanji predsednik vrhniškega upokojenskega društva Stane Kogovšek je ob 40-letnici delovanja društva prejel lepo priznanje
Republiška ministrica za delo Jožica Puhar je invalidom razložila novo zakonodajo na področju pokojninsko invalidskega zavarovanja
Akcija zbiranja oblačil
Občinska organizacija Rdečega križa Vrhnika obvešča, da bo v četrtek, 30. maja 1991 organizirana akcija zbiranja oblačil, obutve, posteljnine, šotorov in drugega blaga.
Darovano blago, samo uporabno, lahko oddate od 15. do 17. ure na običajnih zbirnih mestih.
Zbrano blago, ki ga bodo naši aktivisti v skladišču OO RK Vrhnika sortirali, bo razdeljeno družinam in posameznikom, ki jim je taka pomoč potrebna, zato obveščamo vse občane, ki jim je pomoč v obliki oblačil dobrodošla, da jih lahko dobijo vsak prvi torek v mesecu do 10. do 12. ure na občinski organizaciji RK Vrhnika, Poštna 7B.
Del blaga pa bo 00 RK Vrhnika shranila za pomoč ob naravnih in drugih nesrečah.
Vabimo vas, da tudi letos sodelujete po svojih močeh.
OO RK Vrhnika
XXX
Tragična usoda kurdskega naroda nas je močno prizadela in pretresla. Posnetki, ki smo jih videli preko televizije, so nam odkrili le del njihovega trpljenja. Več kot očitno je, da v teh usodnih časih potrebujejo širšo mednarodno pomoč, tudi pomoč mednarodnega Rdečega križa, katerega sestavni del smo.
Ogroženih je okrog tri milijone ljudi. Zato je Rdeči križ Slovenije v skladu s svojimi možnostmi že pripravil prvo pošiljko pomoči; z namenom nadaljnje pomoči pa odpira žiro račun RKS št. 50101-678-51579 s pripisom »za pomoč Kurdom«.
Dobrodošla je vsaka pomoč, še zlasti v prehrani trajnejše uporabe - mleko v prahu, konzerve, nato v odejah, posteljnini, šotorih, zdravilih in denarju.
Rdeči križ Slovenije se zahvaljuje vsem tistim, ki so že izrazili svojo pripravljenost za pomoč, pa tudi vsem tistim, ki jo bodo nudili v prihodnje.
Informativna služba Rdečega križa Slovenije Ljubljana, Mir je 19
dnevne težave in tegobe, ki jih nezasluženo nosijo v zenitu svojega življenja. Tu se pove-selijo in zaplešejo ter navežejo še bolj pristne stike med seboj.
Tako so imeli srečanje ob 8. marcu v Močilniku, skupno so praznovali »Jurjevanje«, kolesarski piknik v Podlipi, srečanje upokojencev Slovenije na Rogli, skupno srečanje v Borovnici z borovniškimi upokojenci, praznovanje »Martina« in seveda tudi brez skupnega silvestrovanja v Močilniku ni šlo. Tu so pripravili srečelov, kjer je vsak od sodelujočih dobil darilo. Dobitke so prispevali: Elektro Penko, Gostilni Marinčič in Kavčič, Svečarstvo Stržinar, Baškovič (testenine), Puzigača (izdelovanje dežnikov), Vinko Tomšič, LB Ljubljana in Mojca Miklavčič (komplet kravat), zato se društvo preko »Našega časopisa« zahvaljuje vsem darovalcem daril.
Večkrat so organizirali tudi nakupovalne izlete v Avstrijo in Italijo. Poleg srečanj in izletov, katerih se ne morejo udeležiti vsi, pa so izvajali tudi humane akcije, saj so ob novem letu obiskali in obdarili okoli 250 svojih bolnih in starejših članov, v osnovni šoli Ivan Cankar pa so imeli srečanje članov, starih nad 75 let, ki se ga je udeležilo preko 170 članov. Poskrbeli so tudi za letovanje članov v počitniškem domu upokojencev v Izoli.
Najbolj pa so ponosni na moško in žensko balinarsko ekipo. Še posebno se je izkazala ženska ekipa, ki je v postavi Lucija Kogovšek, Marija
Kogovšek, Anica Jereb in Marica Kokot že drugič osvojila regijsko prvenstvo. ,
V zaključku poročila pa je Stane Kogovšek poudaril, da si društvo želi več sodelovanja predvsem z Društvom invalidov Vrhnika ter ostalimi društvi upokojencev v sami občini. Vse prisotne pa je pozval na razpravo, da se delo društva oceni in dopolni s konkretnimi pripombami, predvsem za boljše delovanje društva.
Vendar pa razprave praktično ni bilo, kar je lahko znak za dobro dosedanje delo društva in samega predsednika.
Konferenco sta pozdravila tudi predstavnika upokojencev iz Borovnice in Dragomerja.
Predsednik Zveze upokojencev Slovenije Slavko Hvale pa je navzoče seznanil s težavnim položajem upokojencev v sedanjem sistemu ter borbo za pridobivanje sredstev za pokojnine, ki se realno zmanjšujejo iz meseca v mesec. Še večjo pozornost pa morajo upokojenci nameniti za svoje člane, ki so zdravstveno, socialno in starostno šibki. Ob koncu svojega govora pa je dosedanjemu predsedniku Stanetu Kogovšku izročil posebno priznanje Zveze ob 40. letnici delovanja Društva upokojencev Vrhnika.
Predsedstvo konference je nato izvedlo volitve za novega predsednika, ker je Stane Kogovšek prosil za razrešitev iz zdravstvenih razlogov. Tako je po volitvah postal predsednik društva Matija Turšič.
S. S.
4
APRIL 1991
naš časopis
Od luknje do luknje na Vrhniko
Od luknje do luknje naprej
Cesta kot ementalec
Magistralna cesta Ljubljana—Vrhnika je večna tema razprav med vrhniškimi občani. Skupna ugotovitev pa je, da je to cesto treba čimprej urediti, saj je zelo nevarna in smrtonosna. Vrhnje plasti cestišča
so obrabljene, betonsko cestišče je poškodovano, vse skupaj pa je slabo vzdrževano. Tržaška cesta je zelo nevarna, ker skoraj ves čas poteka skozi zelo naseljene kraje, avtobusni promet je zelo gost, saj
vozijo primestni avtobusi ob konicah vsakih deset minut. Ob vsakokratnem dvigu cestnine na avtocesti se poveča promet tovornjakov s prikolico in vlačilci in promet z osebnimi avtomobili po magistralni cesti. Velika je tudi dnevna migracija v Ljubljano in nazaj. Udarne jame na cesti pa že resno ogrožajo varnost prometa.
Vrhničani so dolga leta prosili, moledovali, grozili, pritiskali, postavljali delegatska vprašanja, vendar je zanemarjena cesta vse bolj postajala podobna situ ali pa beraškim hlačam. Zaplata ob zaplati, luknja pri luknji.
Od zaplate do zaplate v Ljubljano
V osnutku letošnjega republiškega proračuna je bila tudi obnova in širitev ceste med Ljubljano in Vrhniko. Vendar je obnova ceste izpadla iz republiškega proračuna, ker še ni bila izdelana vsa potrebna dokumentacija. To dokumentacijo pa bi morala izdelati republiška uprava za ceste že leta 1989, ko se je imenovala še Skupnost za ceste Slovenije. Kot kaže pa se nekaj le premika, saj je projekt obnove Tržaške ceste na reviziji »šele« pol leta. Če bo ta revidirana dokumentacija še pravočasno prispela do ustreznih republiških organov, lahko Vrhničani
upajo, da bo obnova Tržaške ceste prišla v rebalans republiškega proračuna. Republiški minister za finance Marko Kranjec je namreč zagotovil, da bo denar le za tiste ceste, za katere bodo projekti izdelani.
Vrhničani so verjetno že siti obljub in izgovorov, vendar tega imamo pri nas dovolj, denarja za ceste pa ne. Tu se postavlja tudi vprašanje odgovornosti vseh tistih, od katerih je odvisno uresničevanje cestne politike, kajti z balkanskimi cestami se ne da pripeljati v Evropo, Evropa pa se po takšnih cestah že ne bo pripe-
ljala k nam. Tudi cena življenj vseh uporabnikov takih cest je nizka, saj promet narašča, kakovost ceste pa se drastično niža in ogroža varnost vseh udeležencev v prometu.
Tako verjetno Vrhničanom ne preostane nič drugega kot upanje v višje sile, da bodo na republiški upravi za ceste vendarle uspešno in dokončno pripravili projekt obnove Tržaške ceste, ter da pride obnova te ceste v rebalans letošnjega republiškega proračuna ali pa vsaj v proračun za prihodnje leto.
ZDENKO MATOZ
BISTRIŠKA KRONIKA
Gospodarstvo
Občni zbor Društva zdravljenih alkoholikov Vrhnika
O gospodarstvu v Bistri je iz preteklih stoletij znano predvsem to, da so se od ustanovitve samostana v 13. stoletju ukvarjali menihi poleg religioznih obveznosti še s kmetijstvom, vinogradništvom ter s trgovino. Slednje predvsem zaradi izredno ugodnih pogojev, saj so bili tako kot drugi samostani na ozemlju današnje Slovenije oproščeni mitnin in carine. Posestva so imeli na Gorenjskem, Notranjskem in Primorskem tja do Kopra, kjer so imeli soline. Kupili so soline celo v Trstu.
Posestva so obdelovali podložni kmetje.
Patri v Bistri so bili tudi začetniki osuševanja bistriškega mahu.
Kartuzija je bila ukinjena leta 1782 in bila v lasti Avstroogr-ske do leta 1826, ko je graščino z okoliškimi hišami kupil Franc Galle, po rodu iz Kranja. Bil je podjeten trgovec in tovarnar. V Bistri je imela svoj sedež tudi okrajna gosposka pa tudi sodnija za občine Vrhnika, Pojhov Gradec in Borovnico do "leta 1836, ko se je Galle odpovedal upravnim poslom. Bil je delničar papirnice v Vevčah ter tovarne barvil in strojil na Fužinah.
Na svojem posestvu v Bistri je zaposloval predvsem delavce in delavki, ki so stanovali v njegovih hišah v neposredni bližini gradu, nekaj pa jih je prihajalo na delo iz okoliških
vasi.
Bistra se je bila sposobna sama prehranjevati, ogrevati, osvetljevati in še marsikaj drugega, saj so pridelovali ali izdelovali skoraj vse razen tekstila in obutve.
Graščina je namreč nudila vsakdanji kruh poleg gozdarjem in kmečkim delavcem še dvema kovačema, sedlarju, kolarju, tesarju, mizarju, šoferju, vrtnarju, delavcem na parni žagi, kasneje elektrikarju pa tudi ženske so bile zaposlene redno ali občasno: kuharica, perice, sobarice in poleti na polju, pri sajenju mladih smrekic itd., skratka: paleta zaposlitev, ki si jo je komaj moč predstavljati v tako majhnem kraju.
Delavci so za svoje delo dobili plačo. Tisti iz okoliških krajev celo, tisti, ki so stanovali v Galletovih stanovanjih pa nekaj manj. Slednji so dobivali tudi brezplačno zemljo, da so pridelovali zase in za morebitnega prašička; dobivali so tudi drva in mleko po potrebi družine. Bistričani so bili tudi eni tistih, ki so dokaj kmalu imeli električno razsvetljavo, saj jim je Galle dal napeljati elektriko že med prvo svetovno vojno, ko je videl, da ljudje živijo v temi, ker zaradi vojnih razmer ni bilo moč dobiti petroleja. Skratka, za svoje delavce je dokaj dobro skrbel, kar dodobra »pokvari« sliko o krutih graščakih in njihovih valptih
s katero so nam polnili glave v šolah. Če je kdo zbolel, je dal zapreči konja in odpeljati bolnika k zdravniku. Da pa je dobrota sirota pove to, da je denarno in tudi sicer pomagal družini z veliko otroki, ki je prebegnila po prvi vojni iz Primorske, ki jo je okupirala Italija, leta 1945 pa je ravno poglavar te družine najglasneje zahteval Galletovo glavo.
Med vojno se Galle ni udej-stvoval politično na nobeni strani, bil je ves čas lojalen do Slovencev. Po vojni so ga brez vsega izgnali, čeprav je prosil, da bi mu pustili vsaj hišico na Končevcu.
Graščino so zmagovalci temeljito izropali, ostali so zidovi, v njih je danes muzej. To je poleg že nekaj let nedelujoče elektrarne vse, kar je ostalo samostanskega oz. grajskega in pa seveda topli nostalgični spomini vse manjšega števila Bistričanov.
Poleg gradu je stala še stavba, ki jo je Galle dajal v na-
Velikonočni blagoslov so v Bistri že skoraj vsa povojna leta opravljali v privatnih stanovanjih, kjer so velikonočne dobrote dobile zatočišče za čas žegna, ki ga je vsako leto opravljal borovniški župnik. Letos so ta obred vrnili tja, kamor v resnici sodi: v kapelo bistriškega gradu, ki je bil nekdaj samostan.
Od nekdanje opreme kapelice so po več kot štirih desetletjih ostale samo freske na stropu, vse ostalo je bilo raz-
jem kot gostilno; bila je in je še danes Lustkova kmetija, Tomaževa hiša in Figarjeva tovarna pletenih stolov. Od tega je ostal spomin; Figarjeva pot. Posest je prodal Kobijevim z Brega pri Borovnici, ki so imeli tudi svoj mlin, ki je bil po vojni nacionaliziran, pravzaprav je Bistra svojčas imela dva mlina: Zupanovega (Kobi-jev) in še prej Gailetov »punkl maln«, kar pomeni, da so v njem mleli vsako prineseno količino žita, tudi Če so jo v punkeljčku prinesli.
Elektriko imamo oz. bi lahko imeli v Bistri tri vrste: DES-ovo, mlinsko (Žito) in muzejsko, če bi ta zadnja elektrarna delala, menda bo kmalu spet, saj jo obnavljajo.
Glede na bogato gospodarsko preteklost Bistre, je danes nam, ki živimo v njej, kar malce nerodno, vendar nismo sami krivi. Morda bodo novi časi prinesli tudi nove zamisli in voljo za oživitev kraja.
F. C.
neseno kdove kam. K sreči hranijo dragoceni kelih v borovniškem župnišču. Na njegovem podstavku je vgravirano:
PRIMUS JOBST PRIOR IN FRANIZ ME IUSSIT ANNO, 1593, kar priča o častitljivi starosti tega izdelka (samo mimogrede: tega leta je bila znamenita bitka proti Turkom v Sisku, kjer je 5000 Slovencev premagalo 40.000 Turkov).
Po ljudskem izročilu naj bi bila tudi stranska oltarja, ki se nahajata v borovniški cerkvi sv. Marjete, prinesena iz Bistre iz prejšnje kapele, ki je danes ni več.
Za letos in za začetek oz. vrnitev velikonočnega blagoslova v kapelo v Bistri so najnujnejšo opremo prispevali nekateri domačini. Obred, ki bi mu po toliko letih lahko rekli zgodovinski, je opravil borovniški gospod župnik Jože Stržaj
Velik del zahvale, da se je velikonočni žegen vrnil v kapelo, gre brez dvoma vrhniškim krščanskim demokratom.
F. C.
Na prvi pomladni ponedeljek smo se zbrali v večnamenskem prostoru Oš Ivan Cankar na Vrhniki, da strnemo rezultate svojega dela v preteklem letu. Klub zdravljenih alkoholikov ob prvi obletnici delovanja kot društvo.
Bili smo uspešni, kljub kopici težav, ki jim tudi sami botrujemo. A smo! Čeprav le del širše družbe, ki sicer teži k dnu socialnih in moralnih vrednot, smo naravnani navzgor k polnejšemu življenju. K svojim uspehom štejemo, da se nas ob rednih tedenskih srečanjih zbira več kakor lani. Nas, ki smo leta prebili za rešetkami alkohola in svojcev. Vsi smo zdaj svobodni, ker smo tako odločili. In neuspeh? Da ni med nami več tistih, ki sproti zasedajo sanke vseh hibridno rastočih lokalov, odprtih predvsem za ljudi, ki so smisel za sebe že izgubili. Vselej smo odprtih vrat, ki jih žal ne najdejo tisti, ki jim mrliške liste dopolnjujejo alkohol, mamila in brezizhodnost.
Skupščine so se udeležili člani klubov iz Logatca, Ajdovščine, škofje Loke in društva Ljubljana - Bežigrad, s katerim še posebej dobro sodelujemo Gospod Benjamin Luin, ki v njem deluje že vrsto let kot izkušen pedagog, svetovalec, predvsem pa kot velik
prijatelj vseh nas, nas je ponovno počastil s svojim obiskom. In nas obogatil s svojim obiskom. In nas obogatil s svojim širokim znanjem in človečnostjo. Hvaležni smo mu! Posebej se zahvaljujemo naši dosedanji voditeljici Veri Habe, ki se je leta razdajala vsem v osebnostni stiski. Zaradi srečnega dogodka v družini je ne bo več med nami. Verjamemo, da le začasno. Marta Mele iz Centra za socialno delo in Barbara Pfeifer iz IUV bosta odslej duša kluba. Ker se zavedamo njune vsestranske inteligence in znanja, obstoj naše dejavnosti ni ogrožen.
Zahvaljujemo se vodstvu OŠ Ivan Cankar, ki nam že več let brezplačno nudi prostore za letne skupščine. Manj pa smo hvaležni pevcem, ki pred svojimi vajami izkazujejo podcenjujoč odnos do našega dela. Hvala krajevni skupnosti, ki nam v svojem domu prav tako brezplačno daje prostore za seje. Dr. šmalcu iz Cerknice, ki nas še vedno obišče in posameznim članom kluba za prizadevnost in trud pri organizaciji skupščine. Pa gospodu Grandi, predsedniku IS občine Vrhnika za moralno podporo. Tudi mi menimo, da je društvo potrebno tako nam kot širši, vse revnejši družbi
KZA VRHNIKA
V gasilskem domu v Brezovici pri Borovnici so 10. marca pripravili prisrčno slovesnost za 90 domačih mater. Združili so praznovanje 8. marca in materinskega dneva, s tem da so svojim ženskam pripravili kulturni spored in skromno pogostitev. V kulturnem sporedu so nastopili učenci borovniške osnovne šole, ki so doma v vaseh Brezovica, Zabočevo in Dražica, domače mladinke, prav tako sta nastopili dve plesni skupini, mlajša in starejša. Mlajši so se v čačaju Izurili v plesni šoli Urška, starejša plesna skupina pa je odplesala kan kan. Posebno ta je navdušila občinstvo. Naslednja točka je bil nastop vokalnega kvarteta mladih Borovni-čanov, na koncu pa Je za veselo razpoloženje zaigral Še Gabrijel Košir na svojo harmoniko. Kulturni spored Je pripravila Metka Pristavec Repar. Za prireditev so največ prispevali domačini sami, kakih 2000 din pa je primaknil tudi svet krajevne skupnosti.
Spet v kapeli
naš časopis
APRIL 1991
5
Obvestilo lastnikom gozdov
Zaradi sprememb davčne zakonodaje je bilo nujno spremeniti tudi obveznosti lastnikom gozdov, katerim so bile dajatve določene glede na odkazani les za posek oziroma prodani les od 1. 1. 1991 dalje.
Zakon o gozdovih še ni spremenjen, zato moramo lastnike gozdov opozoriti na veljavna določila:
• Drevesa, ki jih želi lastnik posekati, morajo biti OD-KAZANA. Odkazilo lahko opravi za to pooblaščeni strokovni delavec pristojne gozdnogospodarske organizacije.
• Prodajo v gozdu posekanega lesa lastniki lahko urejajo samo s posredovanjem pooblaščene območne gozdnogospodarske organizacije.
• Zaradi sprememb pri plačevanju davščin je Republiški sekretariat za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano s posebnimi navodili naročil gozdnogospodarskim organizacijam, da pri odkupu lesa lastnikom ne zaračunavajo prispevkov za gozdno biološko reprodukcijo, t. i. »gozdno takso«.
• Sredstev za delo v zasebnih gozdovih ne pridobivamo več s prodajo lesa, zato ni bilo drugih možnosti kot ukinitev delovanja TOK-ov v okviru GG Ljubljana.
• Republiški sekretariat za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je s posebno pogodbo določil območni gozdarski organizaciji naloge in možnosti za opravljanje strokovnih del v zasebnih gozdovih.
Na območju občine Vrhnika sta za gozdove v zasebni lasti dva gozdna revirja: en v Borovnici (tel. 746-003) in drugi na Vrhniki (tel. 751-153). Uradne ure so vsak ponedeljek od 7. do 10. ure.
Sredi leta je predviden sprejem novega Zakona o gozdovih, v katerem bo tudi določilo, da mora vsak lastnik (kot dober gospodar) sam poskrbeti za vsa potrebna gojitvena dela v gozdu (sajenje, žetev, čiščenje, varstvo). Zakon bo tudi predvidel način financiranja teh del. Vse lastnike, ki imajo smrekove nasade v starosti od 1 do 4 let, opozarjamo, da je na takih površinah nujna obžetev, in sicer v času od konca maja ter v juniju. Na rastiščih, kjer je zelo hud plevel (robida, praprot), priporočamo še ponovitev obžetve v juliju. Če za obžetev ne bodo poskrbeli, je zelo velika nevarnost, da bodo nasadi propadli v celoti ali delno.
Podrobnejše informacije in svetovanja o tem in drugem pa bodo lastniki gozdov vedno lahku dobili od revirskih gozdarjev.
DARKO JERINA
ZIMSKO IZOBRAŽEVANJE KMETOV
Razgledovanje po stroki
Pekel obnavljajo
Drugo soboto v aprilu je posebna delovna skupina začela obnavljati brvi in poti v znameniti soteski Otavščice, v Peklu.
Dela bo kar precej, k sreči je v občinskem proračunu za ta dela namenjenih 200.000 di-najrev, tako daje denar za gradivo in druge stroške zagotovljen. Vsi dosedanji objekti v Peklu so namreč dotrajani.
Če vreme ne bo preveč nagajalo, računajo, da bo pot mimo petih slapov ob 1. maju dostopna za večji obisk. Razveseljivo je tudi to, da je lastnik gostišča v Peklu poslej pripravljen gostišče imeti odprto tudi ob nedeljah. Zato pod obnovitvena dela spada tudi obnova (letos vsaj zaščita) starega mlina, ureditev jase ob njem, podreti pa bo treba tudi zasilni objekt, v katerem so
nekdaj prodajali pijačo, sicer se bo podrl sam.
Gradbeni odbor, ki je bil za obnovitev Pekla imenovan od sveta kraevne skupnosti Borovnica, se je že sestal tudi kot iniciativna skupina za ustanovitev turističnega društva Bo-rovnica-Kota. Iniciativna skupina naj bi oblkovala iniciativni odbor, ki naj bi pripravil ustanovni občni zbor društva. Društvo pa naj bi predvsem skrbelo za vzdrževanje naravnega krajinskega parka Pekel, za morebitni razvoj kmečkega in izletniškega turizma v borovniški dolini, za odpiranje in vzdrževanje morebitnih drugih turističnih točk, za ohranjanje ali celo obujanje nekdanjih običajev, spodbujati namerava tudi akcije za olepševanje krajev, za rekreativne dejavnosti, ne nazadnje pa naj bi deloval tudi kot spodbujevalec ekološke zavesti in akcij prebivalcev. Če se bo le dalo, pa bo poskušal ohraniti tradicijo lani začete prireditve ljudskih pevcev in godcev, (tj)
Pomembna naloga pospeševalne službe (zdaj svetovalne službe) je posredovanje znanja kmetom. V ta okvir spadajo temeljna znanja pa tudi najnovejši znanstveni izsledki s področja kmetijstva. Kako posedovati znanja kmetom, je v veliki meri odvisno od lokalne svetovalne službe, od pripravljenosti le-te za pripravo predavanj, vodenje svetovalnih krožkov in podobno. V pomoč svetovalni službi na našem območju je Kmetijski zavod Ljubljana s svojimi strokovnimi delavci in kmetijski strokovnjaki, ki so naši občani in se prijazno odzovejo našemu vabilu.
Letos smo glede na izkušnje iz preteklih let, program zimskega izobraževanja zastavili malo drugače. Organizirali smo 11 predavanj za mlade kmete, naslednike na kmetijah. S tem smo hoteli doseči:
• da v izobraževanje zajamemo tiste mlade kmete, ki bodo prav kmalu prevzeli vodenje svojih kmetij in zato znanje najbolj potrebujejo;
• ocenili smo, da bo tudi interes za izobraževanje med mladimi največji;
• Ne nazadnje je bil naš namen tudi ta, da se ti mladi med seboj spoznajo, da začutijo pripadnost svojemu stanu, da vidijo, koliko jih je.
In videli smo vsi skupaj, da je veliko mladih, ki bodo prej ali slej s svojimi družinami odvisni od dela na lastni kmetiji. Da so znanja željni in da jih delo na kmetiji veseli, so dokazali z obiskom na vseh predavanjih, ki so od meseca januarja do aprila potekala vsak torek zvečer v mali dvorani Cankarjevega doma na Vrhniki. Skupaj je bilo torej enajst predavanj, na vsakem od njih je bilo v povprečju 58 mladih kmeiov. Vsak od predavateljev je v obliki 45-minutnega predavanja pripravil strokovno temo, ki ji je sledil strokovni video film ter pogovor, ki je bil velikokrat dolg in zanimiv, ker je dajal odgovore na vprašanja, ki se
dipl. inž. agr. Zvonka Loštrek KMETIJSKI INŠPEKTOR
zastavljajo kmetom ob vsakodnevnem delu.
Predavanja so imeli tile strokovnjaki: dipl. inž. Jože Lužo-vec, prof. Tone Vidrih, mag. Marta Ciraj, dipl. inž. Jožko Verbič, prof. dr. Janez Verbič, dipl. inž. Jože Benec, dipl. inž. Marko Čepon, dipl. vet. Milan Horvatin, dipl. vet. Ivo Klavž in inž. Stane Kavčič. Vsem se ob tej priliki najlepše zahvaljujem za sodelovanje, še posebno, ker so se vsi predavatelji odpovedali honorarju in na ta način podprli zaključno tridnevno strokovno ekskurzijo po Bavarski.
O poteku strokovne ekskurzije bomo poročali v naslednji številki Našega časopisa.
Tako mladi kmetje kot svetovalna služba smo trdno prepričani, da je bilo delo, ki smo ga opravili koristno, zato nameravamo naslednjo zimo začeti nadaljevati. Še pred tem pa se poleti spet srečamo, da obiščemo nekaj naših kmetij in se pogovorimo o vsakodnevnem delu.
SVETOVALNA SLUŽBA Janez Drašler
Pomoč v Lučah
Kot smo že pisali, so člani prostovoljnega gasilskega društva Brezovica pri Borovnici takoj ob lanskih povodnjih v Zgornji Savinjski dolini s simbolično denarno pomočjo pokazali solidarnost s prizadetimi. V soboto, 6. aprila pa se je 9 članov društva tudi osebno odpravilo v Luče, kamor jih je popeljal avtobus občinske gasilske zveze, ki ga je vozil g. Markelj. Domačinom v Lučah so pomagali pri pospravljanju posledic povodnji: morali so odstranjevati mulj, ki ga je voda nanesla na travnike in polja, da bodo v Zgornji Savinjski dolini lahko začeli s kmečkimi ooravili. Kakor so ugoto-
vili, so ljudje, ki so jih prizadele poplave, še naprej veseli vsake gmotne pomoči, ki jim jo dajejo, da bodo laže prebrodili težave, še bolj veseli pa so vsakega delovnega para rok, saj vsega ne morejo sami opraviti. Razdejanje je namreč še vedno veliko, pospravljanje za njim pa bo dolgo trajalo. Zato ne bi bilo odveč, ko bi se česa takega spomnili tudi drugi.
Brezovski gasilci, bili so od pionirja do upokojenca, so razen koristnega, kar je to delo gotovo bilo, opravili tudi prijeten izlet preko Gornjega Grada, kar je navsezadnje tudi del društvenega življenja, (tj)
Borovniška telefonija
Sredi aprila so začeli pri-klapljati telefone po tako imenovani krimski varianti. Tako zdaj dobivajo priključke prebivalci Pakega in Brega pri Borovnici in nekateri od 16. aprila naprej tudi že vneto telefonirajo. Tako se končuje ena izmed dolgoletnih akcij (po tej varianti so se prva pogajanja med krajevnimi skupnostmi začela že pred šestimi leti, KS Borovnica pa se je vanje vključila pred dvema letoma).
Telefon tako te dni dobiva 126 gospodinjstev, tudi v Borovnici. Glede na to, da vsi še ne telefonirajo, končnega obračuna pa tudi še ni, bomo do naslednjega Našega časopisa prihranili na-drobnosti o tem, kako se je mogoče pogajati s poštnim monopolom, ki si vzame toliko denarja, kolikor si ga pač hoče vzeti, in ki ravna tako, kot se mu zdi, da bo zanj najbolj prav. Verjemite pa, da so izkušnje samoupravnega sporazumevanja s ptt podjetjem v razmerah prehoda iz enopartijskega sistema v demokracijo prav zanimive. Zato o njih kaj več potem, ko bo vse priključeno in tudi plačano, torej ko bo narejen končni obračun.
Svetovalci telefonske službe
Spored
vrhniškega kina
4. 5. sobota ob 18.00
5. 5. nedelja ob 20.30. BRATSKA KRI - ameriški stereo Režija: John IRVIN. V gl. vi.: Patrick SWAIZE, Liam NEESON, Adam BALDWIN.
4. 5. sobota ob 20.30
5. 5. nedelja ob 18.00
ŠKANDAL V HOLLYWOOOU - ameriški stereo. Režija: Blake EDWARDS. V gl. vi.: Bruce WILLIS, James GARNER, Malcolm MCDOWELL. 12. 5. nedelja ob 18.00 12. 5. nedelja ob 20.30 VOJNA ZA SLAVO - ameriški stereo. Režija: Edward ZWICK. V gl. vi.: Matthew BRODERICK, Denzel WASHINGTON, Cary ELWES, Morgan FREEMAN.
16. 5. četrtek ob 20.00
18. 5. sobota ob 18.00
19. 5. nedelja ob 20.30 POPOLNI SPOMIN - ameriški stereo
- Režija: Paul VERHOEVEN. V gl. vi.: Arnold SCHWARZENEGGER, Rachel TICOTIN, Sharon STONE, Michael IRONSIDE, Ronny COX
18. 5. sobota ob 20.30
19. 5. nedelja ob 18.00
ZGODBE S TEMNE STRANI - ameri-ški stereo
- Režija: John HARRISON. V gl. vi.: Deborah HARRY, Matthew LAWRENCE, Christian SLATER, Robert SEDGWICK, Julianne MOORE, David JOHANSEN.
23. 5. četrtek ob 18.00
CESARSTVO SONCA - ameriški Stereo REPRIZA. Režija: Steven Spielberg. V gl. vi.: Christian BALE, John MALKOVICH, Miranda RICHARDSON. 23. 5. četrtek ob 20.00
NJEN ALIBI - ameriški stereo. Režija: Bruce BERESFORD. V gl. vi.: Tom SELLECK, Paulina PORIZKOVA.
25. 5. sobota ob 18.00
26. 5. nedelja ob 20.30
IZGANJALEC HUDIČA 3 - ameriški. Režija: William Peter BUTTY. V gl. vi.: George C. SCOTT, Ed FLANDERS, Brad DOURIFF
25. 5. sobota ob 20.30
26. 5. nedelja ob 18.00
NAVADA   JE   ŽELEZNA SRAJCA
- ameriški stereo
Režija: Blake EDWARDS. V gl. vi.: John RITTER, Alyson REED. 31. 5. četrtek ob 20.00
SILA NAD ZAKONOM - ameriški Stereo. Režija: David HEAVENER. V gl. vi.: Paul SMITH, Franc STALLONE, Robert BJORKLUND
1. 6. sobota ob 18.00
2. 6. nedelja ob 20.30
LOV NA RDEČI OKTOBER - ameriški stereo. Režija: John MCTIERNAN. V gl vi.: Sean CONNERY, Alec BALDWIN
1. 6. sobota ob 20.30
2. 6. nedelja ob 18.00 JAKOBOVA LESTVICA - ameriški stereo. Režija: Adrian LYNE. V gl. v.l.: Tim ROBINS, Elizabeth PENA, Danny AIELLO
Spoštovani občani Vrhnike
Prek glasila Naš časopis bi vas radi seznanili z dodatno dejavnostjo Cankarjeve založbe, knjigarne in papirnice na Vrhniki.
Založniško in trgovinsko podjetje Cankarjeva založba ima na Vrhniki lastno knjigarno in papirnico, že od leta 1980. Prepričani smo, da ste jo že obiskali, če tega niste storili, vas vljudno vabimo, da obiščete prodajalno, kjer vam nudimo bogato izbiro knjig, šolskih potrebščin in pisarniških potrebščin, daril za vse člane družine, poslovna darila, papir, igrače in drugo.
Predlagamo, da si pridete ogledat našo ponudbo in se odločite za nakup.
Novost naše knjigarne in papirnice na Vrhniki je tudi, da smo razširili dejavnost; poleg maloprodaje smo se odločili za grosistično prodajo celotnega asorti-mana. S sodelovanjem z našo prodajalno podjetja hitreje nabavijo želeno blago.
Poglavitno vodilo prodajalcev Cankarjeve založbe je, da kupec dobi za svoj denar kar največ in da se ponovno vrača.
Vljudno vabljeni!
Cankarjeva založba
OBVESTILO VSEM PRIDELOVALCEM KORUZE
Na podlagi 1. člena odloka o zatiranju prosene (koruzne) vešče na območju R Slovenije (Ur. list SRS št. 20/78 in 9/85) so pridelovalci dolžni zaradi uničevanja in zaradi preprečitve širjenja prosene (koruzne) vešče (Pyrausta nubilialis Hb.) kot gospodarsko škodljive na območju R Slovenije vsako leto najpozneje do 31. marca pospraviti in odstraniti s polja ter porabiti oziroma uničiti (pokrmiti, podorati, kompostirati ali sežgati) koruznico skupno s štrclji.
»Klic v duševni stiski« 313-715
so začeli odgovarjati klicalcem 3. januarja 1980. Od tedaj delujejo neprekinjeno. Telefonska služba je vključena v delo Centra za mentalno zdravje, ki je del Univerzitetne psihiatrične bolnice. Ob telefonu so kot svetovalci tisti, ki so se za to odločili sami, so pa po svoji osnovni izobrazbi bodisi psihologi, zdravniki, višje medicinske sestre, socialni delavci - torej prostovoljni strokovnjaki. Ti prostovoljni strokovnjaki so za delo v telefonski službi opravili še večmesečno specialno izobraževanje in so pozitivno opravili dovolj strogo selekcijo.
Telefonska služba je telefonska terapija, je nudenje pomoči ljudem, ki so v taki ali drugačni stiski, ljudem, ki premišljujejo ali grozijo s samomorom, ki so obupali nad problemi. Zanimiva je struktura problemov: prevladujejo zakonski oziroma družinski problemi, osamljenost in depresivnost ter ljubezenski oziroma partnerski, ki se seveda med seboj povezujejo. Tudi alkoholizem in zdravstveni problemi ter posledice nasilja so dovolj pogost problem.
Telefonska služba ima svoje prednosti in pomanjkljivosti. Osnovna prednost je ta, da je klicati možno takrat, ko posameznik svojo stisko doživlja najbolj boleče. Na drugi strani ga pričakuje svetovalec, ki je potrpežljiv, zainteresiran, ki skrbno posluša, ki je topel in razumevajoč. Svetovalec pomaga klicalcu, da najde in se osredotoči na svoj problem. Človek je v krizi navadno zmeden, težko se koncentrira in ni sposoben analizirati svoje situacije. Prednost za marsikoga je tudi to, da klicalec lahko ostane anonimen.
Svetovalec lahko pomaga tudi s tem, da klicalcu posreduje katerokoli telefonsko številko ali naslov vseh drugih služb, ki se ukvarjajo z ljudmi v stiski.
Namen klica v duševni stiski je izpolnjen, če je klicalec po pogovoru razbremenjen, če prebrodi trenutno stisko in krizo. Včasih je za klicalca dovolj že tisto kar najmanj lahko dobi - spoznanje, da ni celemu svetu popolnoma vseeno, kaj se z njim dogaja.
*
V zadnjem času se v naših časopisih pojavlja vse več oglasov, v katerih posamezniki ali skupine nudijo pomoč po telefonu. Dva najbolj pogosta sta.
SOS telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja 44-993 od 18-23 in ZAUPNI TELEFON za otroke, ženske, družino, žrtve nasilja in vse nemočne 323-353 od 16.-21. ure.
LJUBICA LUKAN
APRIL 1991
naš časopis
CANKARJEVI DNEVI NA VRHNIKI OD 9. DO 11. MAJA 1991
V četrtek, 9. maja 1991 bosta ob 20. uri v mali dvorani Cankarjevega doma predstavila lepoto in misel Cankarjeve besede literarni zgodovinar, akademik prof. dr. France Bernik in dramski igralec Boris Kralj, imetnik Borštnikovega prstana, najvišjega priznanja za igralsko ustvarjalnost.
Prof dr. F. Bernik je izjemen poznavalec Cankarjevega opusa in očarljiv pripovedovalec o pisateljevem delu in življenju. Kot raziskovalec se je posebej posvetil slovenski moderni in interpretaciji Cankarjeve umetnosti. Poleg številnih razprav, študij in referatov velja zlasti opozoriti na njegovi knjigi Cankarjeva zgodnja
proza (1976), Tipologija Cankarjeve proze (1983) in monografsko študijo o Ivanu Cankarju (1987), ki zagotovo sodijo med najvišje dosežke slovenske literarne vede. Akademik Bernik je v svojih knjigah izrazil »sodoben pogled na velikega pisatelja naše moderne, ne da bi bilo treba nasilno poenostavljati  idejno sporočilo
Mladi glasbeniki so že večkrat navdušili domače občinstvo. Fotograf je v objektiv ujel nastop orkestra ob 10 letnici glasbene šole.
Nastop mladih umetnikov
KONCERT GLASBENE ŠOLE
V počastitev 115 letnice pisateljevega rojstva bodo 11. maja 1991 ob 20. uri v veliki dvorani Cankarjevega doma nastopili tile mladi umetniki z naslednjim sporedom:
V mesecu aprilu je bila na Vrhniki najbolj množična prireditev v tem letu - XX. jubilejno tekmovanje učencev in študentov glasbe Slovenije v organizaciji Glasbene šole Vrh-
HHHHi
1. ŠPELA JANŠA Pepusch:
blokflavta
Pedagog: Aleksander Miiller Korepetitor: Renata Bauer UROŠ SVETE Mesec: harmonika Handl: Pedagog: Dejan Mesec TADEJ MIKLIČ Bogar: harmonika Pedagog: Vili Ošlaj
4. TADEJ KENIG Cierisse: klarinet Pahor: Pedagog: Slavko Goričar Korepetitor: Renata Bauer
5. SIMFONIČNI ORKESTER VRHNIKA
Sonata III. F-dur Adagio, Vivace
3
Miniature Fuga
Sonatina
Vieille chanson ialostinka
Haydn:      Klavirski koncert v
D-duru, 1. stavek Haydn:      Otroška simfonija,
l. stavek Stone:        Dva latinsko-ame-WMj!i. tiska plesd -S/Mm
Zagotovo je ta trenutek edi-nole glasbena šola Vrhnika, na kateri sta se izjemno dobro ujela poklicno izobraževanje in nadarjenost mladih umetnikov, sposobna pripraviti zares dober umetniški večer. Sicer pa prisluhnimo njenemu ravnatelju Viktorju Zadniku:
nika. Tekmovanje je bilo izredno vzorno pripravljeno in je preseglo vsa pričakovanja. Na tekmovanje se je prijavilo 252 učencev in študentov glasbe iz vse Slovenije in zamejstva. Prijavljenih je bilo 45 do 59 glasbenih šol, kolikor jih deluje v Sloveniji. Vse to že
samo po sebi govori o izjemnem zanimanju za samo tekmovanje.
Naša šola je za tekmovanje prijavila šest učencev in sicer štiri harmonikarje, klarinetista in blokflavtistko. Dosegli smo naslednji uspeh:
- klarinet I. nagrada
- blokflavta II. nagrada
- harmonika ena II. nagrada in tri tretje nagrade. Z uspehom smo vsekakor zadovoljni, saj veliko pomeni že samo to, da si na tekmovanje sploh prijavljen. S tem uspehom smo samo potrdili, da sodi naša glasbena šola med najboljše tovrstne šole v Sloveniji in da uspeh ni naključdn, temveč je plod dolgoletnega načrtnega dela vseh pedagogov zaposlenih na glasbeni šoli.
Ob tem bi se delavci Glasbene šole Vrhnika radi javno zahvalili vsem, ki so nam pomagali, da je tekmovanje tako uspešno potekalo in se zaključilo v zadovoljstvo vseh.
V letošnjem šolskem letu je v glasbeno šolo vpisanih 245 učencev. Ob samem poučevanju pa deluje na glasbeni šoli tudi godalni orkester, ki počasi prerašča v sinfonični orkester, kar je že vsa leta želja vseh zaposlenih v glasbeni šoli. Kako uspešno je delo našega orkestra, ki ga že vsa leta izredno uspešno vodi Marko Fabiani, kaže lanskoletno gostovanje glasbene šole iz Nizozemske. Z učenci te šole smo imeli skupne študijske dneve in na koncu skupen koncert, ki je izredno dobro uspel in že sam pogled na 100 nastopajočih je bil veličasten.
Ob koncu meseca aprila je naša šola vrnila obisk na Nizozemskem in učenci že nestrpno pričakujejo srečanje s svojimi vrstniki.
Cankarjeve literature ali grobo manipulirati z njim, kar se je dogajalo nekoč in se neredko dogaja še danes s pisateljevo močno odmevno duhovno dediščino«. To zares tehtno ugotovitev je zapisal ocenjevalec kot napotek pri branju Berni-kove monografije o Ivanu Cankarju. Žal so načrtovalci kulturne politike na Vrhniki v preteklosti prezrli možnost, da bi akademikove knjige posebej predstavili v Cankarjevem rojstnem kraju.
Dramski igralec Boris Kralj se je na vso srečo že zgodaj uvrstil med najimenitnejše slovenske igralce, saj bi bili boginja Talija, film, radio in televizija, ki jim božjega izvora še niso določili, brez njega precej osiromašeni. Starejši se zagotovo še spominjajo njegovih odličnih upodobitev princa Henrika v Shakespearovem Henriku IV., Kenta v Kralju Le-aru istega avtorja, prof. Hig-ginsa v Shavvovem Pvgmali-onu, pa Linharta v Kreftovih Kranjskih komedijantih itd., filmskih vlog v Vesni in Aman-dusu etc, mlajši so mu ploskali na številnih predstavah v ljubljanski Drami, vsi pa mu kajpada že dolga leta radi prisluhnejo, ko ga zaslišijo na radijskih valovih. Zvočnost, silnost in polnost njegovega glasu neizbrisno ostanejo v spominu.
Boris Kralj je velik spošto-
valec Cankarjeve umetniške besede. Kot nekateri njegovi poklicni kolegi (Kuntner, Bibič, Rozman) se je v umetniški besedi tudi sam uspešno preizkusil, saj je nedolgo tega izdal zbirko pesmi Poslavljanja, v kateri je med drugim zapisal:
Veliko razkošje je imeti svoje mnenje, največje razkošje pa je to mnenje obdržati.
In zagotovo je Boris Kralj med tistimi, ki so si tako razkošje privoščili.
M. K.
Akademik prof. dr. France Bernik je avtor treh pomembnih knjig o Cankarju: Cankarjeva zgodnja proza, Tipologija Cakarjeve proze in monografske študije o pisatelju.
Dramski igralec Boris Kralj, imetnik Borštnikovega prstana, se je uspešno preizkusil tudi v pesništvu. Pričujočli portret je iz njegove zbirke pesmi Poslavljanja. Ilustriral jo je Božidar Strman-Mišo.
V petek, 10. V. 1991 ob 20. url, ko praznujemo 115. obletnico pisateljevega rojstva, se bodo v mali dvorani Cankarjevega doma predstavili nekateri slovenski pesniki in pisatelji in spregovorili o sporočilnosti umetnikovih besed.
Vsak izmed njih si je izbral ustrezen odlomek, ki ga bo komentiral, in posebej zanimivo bo slišati, kako dojema in razume našega največjega pisatelja; nemara pa se bo kdo odločil, da poslušalce seznani tudi s svojimi pogledi na umetnost. Do zaključka redakcije so svoje sodelovanje zagotovili naslednji člani(-ce) Društva slovenskih pisateljev (objavljamo jih po abecednem redu):
ANDREJ BLATNIK BERTA BOJETU MILA KAČIČ MILAN KLEČ LOJZE KOVAČIČ MARKO KRAVOS JOŽE SNOJ DANE ZAJC
Utegne se zgoditi, da od zaključka redakcije do nastopa - vmes je dobrih 14 dni - pride do nekaterih dopolnitev in zamenjav, vendar je bržkone najpomembnejše, da sta se predsednik in UO DSP prošnji za
nastop na Vrhniki ljubeznivo odzvala, in da so se člani DSP dogovorili, kako primerno počastiti visoko obletnico Cankarjevega rojstva.
Nastopili bodo predstavniki vseh pisateljskih pokolenj, razen najstarejšega, od tistih, ki so se že neizbrisno zapisali
v literarno zgodovino, so mnogokrat prevajani in zastopani v antologijah, do mladih, že uveljavljenih, ki jih v prihodnje literarni zgodovinarji tudi ne bodo mogli zaobiti. Na Vrhniki se torej obeta lep in prijeten Cankarjev večer.
M. K.
Pesnik, dramatik in esejist Dane Zaje, predsednik Društva slovenskih pisateljev
^99945
naš časopis
APRIL 1991
1
NASTAJANJE OF NA OBMOČJU SEDANJE OBČINE VRHNIKA
Povezovanje že v maju
Te dni Slovenija praznuje 50. obletnico nastanka Osvobodilne fronte Slovenskega naroda. Ob tem naj se tudi mi spomnimo, kako je v tistih časih nastajala Osvobodilna fronta na območju naše občine.
Na tem območju, tj. od Pa-kega preko Borovnice in Bistre do Vrhnike, v njeni okolici in tudi na območju Pokojišča oziroma »v hribih«, je v noči z 10. na 11. april 1941 »zavladalo« brezvladje. Bivša Jugoslovanska vojska je zapustila položaje na tako imenovani Rupni-kovi obrambni črti in se umaknila proti Igu. Poprej so še razstrelili borovniški viadukt, Kraljev most pri Dolu in Štam-petov most nad Vrhniko.
Italijanska vojska je zasedla Vrhniko v petek, 11. aprila 1941. okrog štirih popoldne. Najprej so se okrog Svete Trojice pojavile nekakšne izvidni-ške patrulje, okrog petih pa je prikorakala na Vrhniko prva četa pešcev, sledila ji je nepregledna vrsta biciklistov, motici-klistov, tankov in artilerije. Večina vojaštva je šla naprej proti Ljubljani, nekaj pa ga je ostalo na Vrhniki. Utrdili so se pri Sv. Trojici, v bivši Pollakovi tovarni, fašistični oddelki pa v šoli.
V Borovnico so prišli italijanski vojaki šele v nedeljo, 13. aprila - polk, ki pa je odšel naprej. Najbrž je ta polk odšel na Pokojišče z nalogo, naj zasede del obrambne linije na tem območju. Italijani so se namreč tu pojavili v nedeljo popoldne iz smeri Borovnice. Za
stalno pa so prišli Italijani v Borovnico šele naslednji dan, 14. aprila, in sicer železniški polk, ki je zasedel prosvetni dom, sokolski dom in kurilnico na postaji.
Gibanje vojaštva se je maja umirilo. Večina mobilizirancev v bivšo jugoslovansko vojsko se je vrnila domov, nekatere pa so odpeljali v nemško ujetništvo. Ljudje iz drugih krajev
kanček nade, da boj še ni končan. Odbojno so sprejeli tujo vojsko, posebno pa so že od prvih dni zasovražili oholo obnašanje fašistov. Vsi so bili zaskrbljeni nad tem, kaj prinaša fašistična okupacija in prihodnost. Zaskrbljenost je bila še večja, ko so opazili, kako nekateri bivši oblastniki obračajo barvo in se prilizujejo okupatorju.
psi S   ■" pBm^B^^w^ Spominska plošča na Mihevčevi hiši, Stara cesta 22, kjer je bil julija 1941 ustanovljen okrožni odbor OF za Vrhniko.
Jugoslavije so se vračali Med ljudmi je bilo tudi tava-v svoje kraje; domov pa so pri- nja in ugibanja, da bi morda hajali naši občani, poprej za- bilo bolje, če bi jih okupirali posleni zunaj Slovenije. Priha- Nemci, saj je njihova pred-jali so tudi tisti s Štajerske in vojna propaganda imela nekaj Gorenjske, kjer so bili zapo- odmeva tudi v naših krajih sleni kot uradniki, učitelji in delavci. Po vseh teh selitvah se je gibanje prebivalstva umirilo in obnavljale so se vezi med raznimi organiziranimi skupinami.
Preprosti ljudje so bili razočarani nad tako hitrim razpadom bivše jugoslovanske vojske ali pa so v sebi gojili tudi
VABIMO NA KRESOVANJE 30. 4. 1991 OB 20. uri
IN ŽELIMO VESELO PRAZNOVANJE 1. MAJA - PRAZNIKA DELA
Svobodni sindikati Slovenije -Vrhnika
STRANKA DEMOKRATIČNE PRENOVE VRHNIKA SVOJIM ČLANOM IN OBČANOM VRHNIKE
V soboto, 27. aprila bo Ljubljana v znamenju 50. obletnice OF. Za SDP je to tudi njen praznik, zato se bomo potrudili, da bodo prireditve čim bolj uspele.
Osrednje praznovanje bo ob 11. uri na Trgu revolucije pred Skupščino Republike Slovenije.
Tega dne bo v Ljubljani tudi širši program, ki se ga lahko udeležite.
- Že zgodaj zjutraj se bo pričel tradicionalni Pohod po poteh svobodne Ljubljane, kjer boste dobrodošli.
- Ob 13. uri bo v Cankarjevem domu koncert pevskih zborov s prostim vstopom.
Kot vsako leto tudi letos pričakujemo, da se bomo za 1. maj z nageljnom v gumbnici sirom po Sloveniji srečali s sindikalisti in vsemi ljudmi dobre volje.
Vsem skupaj čestitke za praznike!
SDP VRHNIKA
V to psihozo razočaranja, tavanja in strahu pred prihodnostjo je maja, kmalu potem, ko je bila 27. aprila v Ljubljani ustanovljena Protiimperiali-stična fronta (nekaj kasneje preimenovana v Osvobodilno fronto) po ilegalnih kanalih prišla novica o organiziranju odpora proti okupatorju. Ta je navdajala ljudi z upanjem, da le še ni vse izgubljeno.
Predvojni pripadniki levo usmerjenih organizacij, kot so bile Esperantsko društvo in Društvo kmečkih fantov in deklet na Vrhniki in Vzajemnost v Borovnici so skupaj s celico Komunistične partije na Vrhniki in eno v Borovnici in skupino skojevcev v maju - juniju postali prvi aktivisti Osvobodilne fronte.
Za Vrhniko in njeno okolico je pomembno, da so se že maja na pozicije odpora proti okupatorju naravnali kmetje iz zadružnega gibanja na Vrhniki in okolici. To gibanje zadružnikov je svojo usmerjenost izgradilo že v tridesetih letih, ko so vodili uporni in uspešni boj proti klerikalnemu diktatu v zadružnem gibanju, a za večje pravice zadružnikov - kmetov. Bili so preko Aleša Stanovnika povezani s skupino mladih v Jugoslovanski strokovni zvezi. To gibanje je vodil na Vrhniki Franc Furlan, kmet iz Verda, ki je bil za časa ustanavljanja Osvobodilne fronte stalno povezan s svojimi v Ljubljani.
Za OF se je opredelila tudi skupina Sokolov, ki so pred vojno predstavljali »mlade« in se zavzemali za sodelovanje s Društvom kmečkih fantov in deklet; predstavljali so jo Stane Dobovičnik, Kondi Ši-mic, Marko Šetinc, Grega Novak in drugi.
Vse te skupine so se začele povezovati, v maju - juniju že dobile prve obrise nastajajočega jedra Osvobodilne fronte,
VABILO
Vse občane Vrhnike, posebno borce, predstavnike organizacij in oblasti vabimo 6. maja 1991 ob 17. uri na slovesnost h grobnici na Drči.
V počastitev občinskega praznika in osvoboditve Vrhnike bomo položili venec na grobnico padlih za svobodo in žrtev fašističnega terorja.
OBČINSKI ODBOR ZVEZE BORCEV VRHNIKA
in to v globoki ilegali, skrito pred okupatorjem in tudi pred onimi domačini, ki so kontakti-rali z Italijani. Ko je maja izšla prva številka »Slovenskega poročevalca« in pa 8. junija že druga, se je začelo med ljudmi široko pojasnjevanje programa Osvobodilne fronte.
Julija meseca pa so vse te priprave začele dobivati tudi formalno obliko organizacije OF. Tako so se julija 1941 sestali v Mihevčevi hiši na Vrhniki in ustanovili Okrožni odbor OF za Vrhniko. Sledili so potem odbori po vaseh in naseljih.
Avgusta meseca je bil na sestanku v hlevu Karla Leskovca ustanovljen odbor OF za Vrhniko - Vas, pri Venclju Malava-šiču pa odbor za Vrhniko - Hrib. V septembru so se sestali predstavniki navedenih gibanj z območja Vrhnike - Breg pri Matetu Kordiču in ustanovili svoj odbor OF. Novembra so se zbrali pristaši OF iz Stare Vrhnike pri Petkovšku - »Špi-klu« in ustanovili Odbor OF za Staro Vrhniko. V istem času je pri Kuclerjevih na Fikovem griču ustanovljen OF odbor za Drenov grič; na zadružni žagi v Verdu pa odbor za Verd. Novembra sta nastala odbora OF za Blatno Brezovico (v Lavri-novi shrambi), za Log pa pri Vrhovcu - »Amerikancu«. Pozimi je pri Matevžu Fortuni v Razorski dolini nastal OF odbor za Podlipo. V Bevkah pa je OF odbor nastal spomladi 1942, ob prihodu učiteljice Fra-nje Zupančič-Sivke. V Borovnici so se po prvem zametku odbora OF že junija 1941 v čebelnjaku pri Kirnu za Breg-Pako, ustanovili odbori po vaseh v oktobru in sicer za Borovnico, odbor OF za Dol-Laze, odbor OF za Kačanijo in pa poseben odbor OF na železniški postaji Borovnica.
Vzporedno z vaškimi in krajevnimi odbori OF se je posebno organizirala mladina. Na območju Vrhnika-Breg so tudi formalno ustanovili aktiv »Mlade fronte«, medtem pa so na Vasi, v Borovnici in tudi drugje delovali pod nazivom Skoja, drugi pa kot mladi aktivisti odbora OF.
Tako imamo prve mesece leta 1942 na območju naše občine 15 terenskih in vaških odborov OF, dva rajonska odbora (za Vrhniko in Borovnico) in že omenjeni Okrožni odbor za Vrhniko, preko katerih se je organizacija odpora okupatorju in priprave za oboroženi boj prenašala na veliko večino občanov tega območja.
Takrat so ocenjevali, da je na strani OF okoli 80 odstotkov odraslih občanov.
Ta zelo razvejena organizacija OF ni ostala samo pri medsebojnem povezovanju. Svojo aktivnost so usmerili predvsem na konkretna dejanja. Mladi so zbirali orožje. 11. julija 1941 je iz mladincev tega območja začela nastajati na Malem Jese-novcu nad Verdom prva partizanska skupina na Notranjskem, ki je kmalu prerasla v Borovniško četo. Četa je svojo aktivnost usmerila na sa-botažne akcije in napade na železniško progo Ljubljana-Trst in 20. oktobra 1941 napadla italijansko posadko na Bezuljaku.
Množična organiziranost OF se je izkazala spomladi leta 1942., ko se je tu, tako kot po celi Notranjski, razvnela prva ljudska vstaja. S tega območja je do spomladi 1942. odšlo v partizane okrog 150 borcev. Na obrobju občine so nastajale nove partizanske enote.
V istem času so na Vrhniki, Borovnici in okoliških krajih delovale ilegalne, delno oborožene enote narodne zaščite. Bilo jih je precej več kot tistih, ki so odšli v partizane. Aktivisti terenskih odborov OF pa so doma zbirali orožje, hrano, sanitetni material in ga pošiljali v te enote. Tudi prvi ranjenci iz teh partizanskih enot so dobili oskrbo pod okriljem aktivistov OF.
FRANC PASETTA
Novosti v Cankarjevi knjižnici
STROKOVNA LITERATURA
Adamova knjiga
Ban, M.: Elektronika za začentike Brejc, T.: Temni modernizem Chiuchiu, A.: In italiano Cvetlični koledar Dahlhaus, C: Kaj je glasba? Dihanje - pot k zdravju
Drabosnjak, A. Š.: Zbrana bukovniška besedila Ferrari, P.: Čudoviti svet not Gris, S.: Čudoviti svet glasbil Izobraževanje v Sloveniji za 21. stoletje Jugoslavija: Jadranska obala Hermann, G.: Žita in poljščine Hofer, R.: Alpske živali Hofer, R.: Sladkovodne ribe Juhe in enolončnice
Katerinov, K.: La lingua italiana per stranieri
Klemanc, M.: Teniški priročnik
Kop, I.: Varovanje in zaščita poslovnih tajnosti
Korošec, V.: Rimsko pravo
Kosič, B. R.: Modrost ukročenih sanj
Kramar, J.: Narodna prebuja istrskih Slovencev
Kn/štutek, B.: Male živali
Küstenhandbuch Jugoslawien: nautischer reiseführer Kunaver, D.: Korak v anglo-ameriški svet ob legendi in pesmi Kunaver, D.: Pisanica rdeča
Kunaver, D.: Sedem stebrov angleščine na miselnih vzorcih Kunaver, D.: Ob bregovih Soče
Lapuh, D.: Priročnik za vodenje nabavno prodajne dokumentacije v malih trgovinah
Malic, J.: Razrednik v osnovni šoli
Nemško-slovenski slikovni slovar
Newman, J. H.: Vodi me, dobrotna luč
Norčič, O.: Razvoj in temelji sodobne ekonomske misli
Pahlow, M.: Zdravilne rastline
Parker, S.: Ribniki in reke
Pečar, J.: Neformalno nazdorstvo
Pomorski leksikon
Popolno življenje
Predpisi o osebnih dohodkih
Predpisi o prometnih davkih
Regvar, B.: Spoznajmo grafologijo
Slana, M.: Oživitev dr. Antona Korošca
Sporočila iz onostranstva
Stele, F.: Popotni psalmi
Šeligo, R.: Prehajanja
štefančič, M. Lovec na ljudi
Thšrese de l'J., S.: Povset duše
Veneto in Slovenija - dve kulturi za Evropo
Vrhnika, prečuden kraj
Whalley, P.: Metulji
Zakon o delovnih razmerjih
Zalokar, J.: Mavrična kača
Zauner, G.: Listavci
Zupančič, B.: Kazensko procesno pravo Zalar, Z.: Osnove elektrotehnike II Žebot, C: Slovenija včeraj, danes in jutri Žirovski občasnik
Žnidarič, M.: Železničarji in železnice v času okupacije... Žnidaršič-Kranjc, A.: Kako kupiti podjetje
LEPOSLOVJE
Mladinsko:
Bitenc, J.: Leseni ptiček in druge glasbene pravljice Blyton, E.: Letala v viharni noči Blyton, E.: Skrivni rov Godina, F.: Sezidala si bova hišico Goscinny: Asterix gladiator Grafenauer, N.: Abeceda Gutierrez, J.: Cocori Izplesani copatki Kivinen, K.: Zvezdni prah Kovic, K.: Zmaj Direndaj Maurer, N.: Oče javor Mihelič, M.: Pridi, moj mili Ariel Podkovana žaba Pohorske bajke Pomladansko kolo Prečudovite zimske pesmi Slovenske basni in živalske pravljice Škrinjarič, S.: Ulica prednikov Zajčkov zvonček
Zamarovski, V.: Življenje Egipčana Sinuheta
Hrast, R.: Cas, ki ga ni Jenko, J.: Družina skrbi za poklice Jurčič, J.: Deseti brat Korošec, I.: Čas pod streli Košir, M.: Ženska pisma Kragelj, J.: Moje celice Mauser, K.: Jerčevi galjoti Mauser, K.: Prekleta kri Mauser, K.: Rotija Mauser, K.: Sin mrtvega Pleško, S.: Umita kri Svoboda v razvalinah Tavčar, I.: Cvetje v jeseni The great geographical atlas Trdina, J.: Bajke in povesti o Gojrancih Virk, J.: Vrata in druge zgodbe Zorman, I.: Stiska bogov
Za odrasle:
Cankar, I.: Gospa Judit Cankar, I.: Martin Kačur Cankar, L: Moje življenje Detela, L.: Marijin mojster Grum, F.: Vetrinjska tragedija
Prevodi:
Boccaccio, G.: Dekameron De Mello, A.: Ptičja pesem De Mello, A.: Žabja molitev Hibbert, E. B.: Itlijanka Hibbert, E. B.: V Risovi senci
TRGOVINA
RENA
VSE ZA GOSPODINJSTVO Voljčeva 23 - Vrhnika - pri cerkvi
DELOVNI ČAS: 9.-12. in 15.30-19 SOBOTA 9.-12.
NUDIMO VAM GOSPODINJSKE APARATE, IZDELKE IZ STEKLA, KRISTALA, PORCELANA, KERAMIKE, PLASTIKE IN LESA, PRIMERNE ZA RAZNA DARILA, IN STVARI KI JIH POTREBUJE VSAKA SODOBNA GOSPODINJA
PREDSTAVLJAMO VAM NEKAJ ARTIKLOV IZ NAŠEGA PROGRAMA:
- MULTIPRACTIC BRAUN BASIC 3211 30 DIN
- MULTIPRACTIC BRAUN SPECIAL 3510,70 DIN
- SESALNIK ISKRA AEG DELUXE S (1100 VV) 3786,00 DIN
- TOASTER ROWENTA 1066,30 DIN FRITEZA ROWENTA                              2867,00 DIN
- KAVNI MLINČEK GORENJE
- VARILEC FOLIJ ISKRA
- STENSKA TEHTNICA GORENJE
- ROČNI MEŠALNIK GORENJE
- LIKALNA MIZA S PODSTAVKOM
- JEDILNI SERVISI (od 25- do 36-delni)
- GARNITURA KROŽNIKI (18)
- JEDILNI PRIBORI
- SKODELICE ZA KAVO '
- KOMPLET DŽEZVE (ROSTFREI)
- POSTELJNINA ^^^^^^^^^P
- KOZARCI (RAZNI)        VSEH CENOVNIH RAZREDO ■ ... IN ŠE VELIKO DRUGIH STVARI...
PRI NAKUPU NAD 1000,00 DIN ZA VSE NAŠTETO V M NUDIMO PLAČILO NA DVA ČEKA, PRI PLAČILU Z GOTOVINO PA ŠE 5% DODATNI POPUST.
RAZLOG VEČ ZA DOBER NAKU PRIČAJTE S[
- J
534,00 DIN 507,00 Dl ^ 355,00 DI ^ 868,00 DIN 800,00 DI >J
2290,00-2771,40 DIN 442,00-868,00 Dl sf 1200,00 DIN 200,00-236,00 Di >l 430,00 Dl -295,00-145,00 DIN 48,00-84,00 DIN
8
APRIL 1991
naš časopis
Zimska šola v naravi
Sredi februarja je končno zapadel težko pričakovani sneg in učenci 5. razredov Oš Log-Dragomer so odšli v zimsko šolo v naravi na Travno goro.
Letos smo se prvič odločili za takšno obliko, saj smo do zdaj nudili učencem le smučarski tečaj z vsakodnevnim prevozom na smučišče in nazaj. Zadnje »brezsnežne« zime pa so nas privedle do odločitve, da pripravimo pravo zimovanje z vsemi elementi šole v naravi, ki jih ta letni čas nudi.
14. februarja smo torej odrinili v snežno idilo na Travno goro, kjer so učenci preživeli šest nepozabnih dni, ki so bili izpolnjeni z raznovrstnimi dejavnostmi. Poleg obvezne šole smučanja so otroci izdelovali snežake, odšli na pohod s smučmi, izdelali čisto pravi iglu, poslušali predavanje ob diapozitivih o nevarnostih v gorah, izvedeli so tudi nekaj o tem, kako vzdržujemo smuči in še in še... Nepozaben bo ostal večer družabnih iger v prijetnem, domačem vzdušju domske jedilnice ali pa večerne urice plesa v disco klubu.
Največja vrednota za nas, športne pedagoge, pa je dejstvo, da smo v teh nekaj dneh otroke spoznali bolj kot v celem šolskem letu v telovadnici, da smo bili z njimi v drugačnih, bolj sproščenih in prijateljskih odnosih, saj nas ni priganjal šolski zvonec.
Ko so se učenci 5. razredov vrnili v šolske klopi, smo na zimovanje odpeljali še dva še-
ČRNA KRONIKA
3® 1
I ■
sta razreda, ki lani prav tako nista smučala. Ti učenci so preživeli pet dni v Kranjski Gori v hotelu Alpina, en šesti razred pa sredi marca na Komni.
Tako je ostala le generacija letošnjih 7. razredov, ki niso imeli zimske šole v naravi niti tečaja, zato bomo zanje organizirali dodaten zimski športni dan.
ZLATA NOVAK
Pot v Klinični center
Ko smo bili v šoli v naravi na Travni gori, sem padla in si zvila koleno. To se je zgodilo, ko smo tekli s tekaškimi smučmi. V koči mi je tovarišica povila nogo, nato pa je poklicala rešilni avtomobil, ki me je odpeljal v Klinični center.
Ko je rešilni avtomobil prispel, sem se žalostno poslovila od sošolk in sošolcev.
Pot v Klinični center je bila dolga. Ves čas me je zelo zeblo. Rešilni avtomobil je ustavil tudi v Ribnici, kjer je voznik izstopil. Šel je po napotnico za mavec, nato pa me je odpeljal v Ljubljano.
Tam me je že čakala moja mama, ki me je spremljala, dokler nisem dobila mavca, nato pa sva se odpeljali domov.
Nesrečo sem dobro prebolela, saj smo se že v nedeljo odpravili obiskat sošolke in sošolce na Travno goro. Ta nedelja je bila zame najsrečnejša.
MARUŠA PLEVNIK 5. a.
Revija pevskih zborov
Štiriindvajseta občinska revija pevskih zborov je bila 18. in 19. aprila v OŠ I. Cankar. Na
koncertu prvega dne so se predstavili 4 šolski zbori iz OŠ I. Cankar in Oš Log-Dragomer.
Koncert otroških in mladinskih zborov je bil odraz stanja šolskega zborovstva nasploh; strokovna zavzetost in prizadevanja, kljub splošnim težavam, ki so prisotna povsod, so bila očitna edino pri otroškem in mlajšem mladinskem pevskem zboru OŠ I. Cankar. Zamisliti pa se je treba ob obnašanju nekaterih med pevkami mladinskega zbora, kar ne sodi samo k petju ampak tudi k vzgoji in odnosu do publike. Večer sta zaključila in popestrila mlada plesalca Andraž Verbič z Vrhnike in spela Doli-nar iz Ljubljane z latinsko-ameriškimi plesi. Navdušenje gledalcev je bilo veliko, saj so imeli prvič priložnost v živo videti uspešna plesalca, ki sta več mednarodnim priznanjem dodala še 2. mesto na državnem prvenstvu v latinsko-ame-riških plesih.
Na koncertu drugega večera so se predstavili odrasli zbori: 4 mešani, po en moški in ženski zbor ter mešani zbor iz Horjula kot gost večera. Poslušalci so še posebej toplo pozdravili Cerkveni mešani zbor pod vodstvom sestre Bože Čotar, ki se je na tej reviji predstavil prvič. Predstavitev zborov lahko ocenimo kot uspešno: glede na lansko leto so napredovali, čutiti je bilo predvsem več sproščenosti med pevci in pevkami, kar je pripomoglo k boljšemu podajanju programa, ki so si ga izbrali v letu, ko proslavljamo spomin na velika imena glasbenega življenja: J. Gallusa, W. A. Mozarta, G. Ipavca in F. Marolta.
Na reviji je nastopilo okoli 360 pevk in pevcev, poslušalcev na obeh večerih skupaj pa je bilo okoli 400.
M. R.
PREJELI SMO : V;':'
Denar za šolo v naravi je izpuhtel
Po prvotnih načrtih šole naj bi bili šestošolci osnovne šole Log - Dragomer letos prikrajšani za zimsko šolo v naravi, ki jo sicer pripravijo vsako leto, in sicer zaradi preprostega razloga - zmanjkalo je denarja. Nekaj razočaranih otrok je zato pritisnilo na svoje starše in na roditeljskem sestanku 6. a razreda so se ti dogovorili z razredničarko, da ravnatelja zaprosijo za dovoljenje, da omenjeni razred na smučanje odide sam in v svoji organizaciji. Ko so dovoljene dobili, so na Komni rezervirali šestdnevno bivanje od 19. do 24. marca, kar je to edini prosti in še ustrezen termin.
Seveda so za to smučanje zvedeli tudi ostali šestošolci in njihovi starši, najbrž pa še kdo, ki ga je najverjetneje zbodla bodisi Iznajdljivost staršev 6. a bodisi neprizadetost šole, ki je otrokom hotela vzeti tisto, kar jim pripada. In je nekdo očitno povzdignil glas, kajti šola se je naenkrat premislila in za ostale šeste razrede le organizirala smučanje. Denar naenkrat ni bil več oviral
6. a pa je v nekem smislu postal izobčenec. Ko so 19. marca odhajali v spremstvu razredničarke in dveh staršev izpred šole, se nihče od učiteljev ali ravnatelj ni prikazal niti toliko, da bi jim želel srečno pot, kaj šele, da bi jih kdo obiskal na Komni, kot je to sicer navada. Kot da so v tem času za šolo prenehali obstajati.
Resnici na ljubo, tudi zanje je šola najbrž nehala obstajati tisti hip, ko so sedli na avtobus, ki jih je popeljal do Savice. Tam so vso opremo naložili na tovorno žičnico in se peš odpravili proti Komni, kjer so jih s kosilom že čakali oskrbnik Janez in kuharici Marici, znani po dobri hrani in obilnih porci-jah. Delo je potekalo po ustaljenem programu zimske šole v naravi In tudi edini dan slabega vremena so izkoristili za koristno spoznavanje pravilne priprave smuči in opreme za smučanje ter osnov hoje po zasneženem pogorju in nevarnosti, ki so povezane z njo.
Snega so imeli dovolj, kljub pozni zimi ga je bilo še vedno meter in pol, in tudi poškodoval
se na srečo ni nihče, tako da je bil ta teden resnično uspešen. Celoten aranžma je za posameznega otroka stal le 1.300 din, znesek so za posameznika plačali starši sami, in tudi razredničarka in starša - spremljevalca so si vse stroške poravnali sami. Bivanje jim je pocenil tudi Kompas oziroma vodja avtobusnega prometa g. Mesec, ki jim je omogočil brezplačno vožnjo v eno smer, in vrhniški gasilci, ki so jih prav tako zastonj pripeljali domov.
Šolo oziroma vse odgovorne pa sprašujemo naslednje: kdo lahko odloča, da pomanjkanje denarja v šolskem proračunu prikrajša otroke za določeno dejavnost; ali je potrebno, da skupina staršev zahteva ali celo sama izvede (in to za nižjo ceno) del vzgojnega programa, kije sicer ustaljen; kam je izhlapel denar, ki je bil baje že prej namenjen in tudi nakazan šoli za zimsko šolo v naravi oziroma denar, ki ga je športna zveza menda prispevala za vaditelje v omenjeni šoli v naravi?! In nenazadnje, ali je sploh potrebno, da take odgovore iščemo preko medijev? Odgovorni, če se seveda tudi čutite odgovorne, oglasite sel
Starši učenca 6. a razreda OŠ Log - Dragomer
1. 3. - Ob 14.45 je na Robovi cesti pod prehudim bremenom maliganov obležal občan. Pobrali so ga in odpeljali v nadaljnjo obdelavo na domači naslov, ki ga dobro poznajo, saj se možu taka nezgoda ni zgodila prvič.
2. 3. - Iz dotrajane cisterne v zasebni hiši je v Borovniščico izteklo kurilno olje. Inšpekcijske službe so si ogledale kraj dogodka in proti kršilcu ukrepale, razlito olje pa so prečrpali gasilci.
Učiteljica je sporočila, da se pred stavbo vrhniške osnovne šole zadržuje in straši otroke nemški ovčar, še pred prihodom policijske patrulje je izginil neznanokam. Očitno ne bo odveč ponovno opozoriti lastnike hišnih ljubljencev, da so ukrepi proti potepuškim zverinam odslej precej strožji in da konje-derska služba še vedno deluje.
3. 3. - Pred Kulturnim domom v Bevkah se je zgodil dogodek, ki ne sodi pred pročelje kulturnega hrama. Mladenič, ki ga je raztogotila znan-čeva vzvratna vožnja, je svoj gnev izlil na jeklenega konjička tako, da ga je obrcal in potem pobegnil. Napisali so predlog sodniku.
Poklical je občan in povedal, da v Borovnici pred hišo ležik moški. Policisti, ki so prišli na kraj dogodka, so ugotovili, da gre za truplo A. B. Kasnejša obdukcija pa je pokazala, da je umrl za posledicami poškodb, ki jih je najverjetneje dobil od prijateljev, s katerima je bil v družbi prejšnji večer. Domnevna storilca so privedli k preiskovalnemu sodniku.
Še neznani nepridiprav se je ponoči zabaval tako, da je na osebnih avtomobilih lomil brisalce in antene.
Poklicala je občanka in prijavila nekaj sokrajanov, ki jim potok Bela služi za avtopral-nico. Onesnaževalce so opozorili.
4.3. - Na PM je prišel občan z Vrtnarije in ogorčeno povedal, da mu je sosed najprej grozil, kasneje pa ga tudi čisto zares treščil s kamnom po glavi. Proti storilcu so napisali predlog.
Popoldan so klicali iz trgovine IUV in povedali, da dva rolkarja s svojimi veščinami kupcem ovirata vstop v prodajalno. Mladeniča, prav tako že stara znanca policije, so tokrat le opozorili.
5. 3. - Na Lukovici je ponoči, doslej še iz neznanih vzrokov zagorel kozolec, z njim vred pa dva voza in seno. Nastala je večja materialna škoda, saj je ogenj pogoltnil vse.
7. 3. - Načini za oskrbovanje z rezervnimi avtomobilskimi deli so različni. Neznanec, ki je ponoči na Lukovici z enega avtomobila odmontiral kolo in zadnje steklo, z drugega pa kolo in vzvratno ogledalo, si je izbral najcenejšo možnost. Ko ga bodo našli, seveda, ne bo več tako.
Na postajo je prišel občan in potožil, da mu je 19-letni sin »sunil« tri čeke in enega od njih tudi že vnovčil za 1.000 dinarjev. Ker je to kaznivo dejanje ponarejanja javne listine, so ovadbo poslali javnemu tožilcu. Mladenič, ponovno stari grešnik, očitno brede vedno globlje.
Na poziv kolegov iz Logatca je patrulja ustavila voznika osebnega avtomobila, ki je tam povzročil nesrečo in potem pobegnil. Vrnili so ga sosednji občini.
Razgrajača, ki je doma ustrahoval svojega brata, so odšli mirit, predloga sodniku proti njemu pa tudi niso pisali prvič.
Ob 8.50 uri se je na odcepu proti pekarni na Idrijski cesti zgodila prometna nezgoda, ko je kolesar izsiljeval prednost pred voznikom osebnega avtomobila. Slednji se trčenju ni
mogel izogniti in ga je zbil po tleh. Kolesar se je pri tem huje poškodoval, poleg tega pa so proti njemu napisali tudi predlog sodniku.
11. 3. - Na PM je prišla občanka z Vrtnarije in povedala, da jo je nadlegoval sosed, s katerim je nekoč bila v nekoliko tesnejših in predvsem bolj prijaznih odnosih. Ponos zavrženega moža je bil zaradi odpovedi neskončno prizadet in namesto da bi se doma spodobno utapljal v žalosti za nesrečno preminulo ljubeznijo, je tega dne žensko, ki mu je nič hudega sluteč odprla vrata svojega stanovanja, počil po obrazu. Ukrepali so po ustaljenem postopku.
V gostilni Turšič je eden od gostov bolj na trdo pretipal drugega in, kot je v navadi, še pred prihodom patrulje izginil v noč.
14.3. - V hotelu Mantova so štirje gostje prespali nekaj noči, četrti dan pa po »francosko« izpuhteli, ne da bi plačali. Njihovi osebni podatki so vse, kar je ostalo za njimi, zato so jih ovadili.
Užaljeni gost, ki mu niso dovolili vstopiti v gostinski lokal, je odšel šele, ko je redarja treščil v obraz. Tako je bila zanj zadeva urejena, zato je prizorišče zapustil. Nadaljeval-nje bo v prostorih sodišča.
16. 3. - V enem od vrhniških vikendov so popivali in razgrajali mladoletniki. Opozorili so jih in napotili spat.
17. 3. - Pri kurjenju odpadkov na njivi je občanu iz Stare Vrhnike ob nenadnem sunku vetra ogenj »ušel« na sosednjo parcelo, kjer se je vnela suha trava. Na srečo so požar uspeli lokalizirati še pred prihodom gasilcev. Ob tem dogodku opozarjamo, da ognja ne pustite brez nadzorstva, ne kurite v bližini gozda oziroma objektov, ki bi se lahko vneli, predvsem pa se prepričajte, da ste pogorišče zares do konca pogasili!
18. 3. - Že nekaj odstavkov prej omenjeni mladenič, ki so mu očitno še najbolj pri srcu goljufije, je prodal osebni avto, od kupca tudi dobil denar, hkrati pa zadržal že prodano vozilo. Napisali so kazensko prijavo.
19. 3. - Policisti so ustavili voznika osebnega avtomobila, ki mu je alkotest pokazal odločno preveč. Prepovedi nadaljnje vožnje ni jemal preveč resno, zato so ga ustavili še enkrat. In glej ga zlomka, spet se je odpeljal. A tokrat s »ki-blo« na Povšetovo 5.
Na že zaklenjena vrata gostilne je vztrajno trkal Š. A. J., močno obtežen z alkoholnimi hlapi, kajti žeja je huda reč. Ko se ga je lastnik naveličal, je poklical na pomoč može v modrem, ki so ga napotili domov ter izpolnili predlog.
ZASTAVA AVTO LJUBLJANA
AVTOMERKUR VRHNIKA
Obvešča krajane Borovnice, da bodo tehnični pregledi traktorjev 17. 5. 1991 Od 8.-17. ura pred prostori KS Borovnica.
21. 3. - Na policijo se je zatekel občan, ogorčen, ker mu je času primerno razpoložen sosed grozil, da bo spolno obvčeval z njegovo materjo. V balkanskem prevodu se to seveda sliši mnogo bolj sočno, a kot psovka za knjižno obliko pač ni sprejemljiva. Napotili so ga domov, kajti verbalni delikt ne sodi več v kazenski pregon.
Občan je prijavil soseda, ker mu je z zračno puško pokončal kokoši. Primerno so ukrepali.
23. 3. - Na Drenovem griču je občanka našla na tleh ležečega moškga, za katerega je zdravnik kasneje ugotovil, da je podlegel poškodbam, ki jih je dobil pri padcu.
Na PM je poklicala občanka, ki je pogrešila svojega mladoletnega sina. Policisti so ga našli po štirih urah iskanja, ko se je skrival na nekem kozolcu v Borovnici.
Ob 23.35 uri so se sporekli med praznovanjem rojstnega dne. Vzrok za prepir je bil seveda ženskega spola in najstarejši v druščini, ki je bil hkrati tudi edini že polnoleten, je na koncu namlatil vse druge. Ohladil se je na Povšetovi, na obisk pa ga bo v kratkem povabil še sodnik. Seveda se bo moral tam nekoliko spodob-neje vesti.
Jeznoriteža, ki je pri Turšiču nadlegoval enega od gostov in ga za nameček še treščil, so umirili drugi navzoči.
Spet so posredovali v Gradišču, kjer se je ponovno razvnela že prej omenjena družba. Tokrat so bili glavni trije vinjeni mladoletniki, od katerih je eden na pomoč pri pretepu poklical celo očeta. Vse štiri so popisali.
24. 3. - Že zgodaj zjutraj sta dva mladoletnika pred stavbo osnovne šole brez vzroka začela pretepati šolarja in mu pridelala nekaj modric. Spet so napisali predlog sodniku.
26. 3. - V gostinskem lokalu na Dolu je močno utrujen možakar politiziral in zabavljal čez domačo oblast. In ker vtikanje v politiko še nikoli ni bilo kaj prida blagodejno za zdravje, zlasti če si poleg tega še tečen, jo je skupil, ko ga je eden od prisotnih, ki ga je imel že čez glavo, lopnil okoli ušes. Sodnika bodo obiskali vsi skupaj.
27. 3. - Mladoletnik, ki so ga iskali le nekaj dni pred tem, je ponovno pobegnil od doma. Tokrat so za njim poizvedovali tri dni, preden so ga našli na Vrhniki, ko se je vozil z ukradenim kolesom z motorjem. Ovadili so ga zaradi kraje.
29. 3. - Vlomili so v stanovanjsko hišo na Logu in odnesli za približno 50.000 dinarjev zlatnine. Storilca še iščejo.
Vlomilec, ki je v trgovino IUV prišel tako, da je razbil steklo na vratih, je s seboj odnesel 16 ženskih usnjenih jaken, iščejo
ga.
30. 3. - Na Vrhniškem klancu so ustavili kombi, v katerem je D. S. proti državni meji vozil 14 šrilančanov. Odpeljali so jih na postajo, kasneje pa z vlakom v Beograd. Proti vozniku bodo primerno ukrepali.
Posredovali so v gostinskem lokalu, kjer je občan jedel kozarce, pljuval okoli sebe in se nasploh hudo nespodobno vedel. Napotili so ga domov in obvestili sodnika.
Ko so občana, ki je vozil osebni avto pod vplivom alkohola, tega dne ustavili že tretjič, so ga nagradili z brezplačnim bivanjem v prostorih Pov-šetove.
31. 3. - Može postave je klicala na pomoč žena, katere mož je ob prihodu domov pričel razbijati kuhinjski inventar in za nameček snel s tečajev še dvoje vrat. Pri tem mu je pomagal prijatelj alko, v svoj zagovor pa je povedal, da je tako ravnal zato, ker se ločuje. O tem, koliko premoženja si bosta z ženo sploh še lahko razdelila, je imel čas razmišljati v prostorih za iztreznitev.
MOJCA ŠAJN
3548026908^2
naš časopis
APRIL 1991
9
naš Časopis
TURIZEM IN RENT AGENCIJA, POSLOVALNICA VRHNIKA, Cankarjev trg 5
VABITA BRALCE
na POTEP PO DOLENJSKI IN BELI KRAJINI
Na naš majski izlet se bomo odpravili 19. maja ob 6. uri izpred hotela Mantova na Vrhniki. Pot nas bo vodila najprej v Stično na ogled cistercijanskega samostana in v bližnjo Zgornjo Drago, kjer si bomo ogledali cerkev sv. Martina, ki je na zanimiv način pcezana s stiškim samostanom. Nato se bomo po dolini Krke mimo Žužemberka odpeljali do Črnomlja. Malo si bomo pretegnili noge in se sprehodili po mestu. Iz Črnomlja se bomo odpeljali v Metliko na malico in nato do Otočca, ki mu domači turistični delavci pravijo otok miru ob veletoku popotnikov. Naužili se bomo svežega zraka in lepot okolice sanjave reke Krke, se predali pomladanskemu soncu in lenarjenju.
Popoldne se bomo namestili v prijetni gostilni v okolici Novega mesta, kjer nam bodo postregli z večerjo, pa tudi glasbe ne bo manjkalo.
Cena izleta je 495,00 din na osebo in obsega: organizacijo in vodenje, prevoz in gostinske storitve po programu.
OTOK VANGA
Enega najbolj atraktivnih otokov v sklopu narodnega parka Brioni so šele pred kratkim odprli za turiste. Prav zato smo se odločili, da vas tja popeljemo med prvimi.
Odpeljali se bomo 25. maja ob 6. uri izpred hotela Mantova na Vrhniki. Pot nas bo vodila prek Buj in Vodnjana do Fazane. Pred odhodom na Vango bo kratek premor za dopoldansko kavo ali osvežitev. Ogled se bo pričel ob 10.30 in bo trajal približno dve uri in pol, tako da se bomo v Fažano vrnili okoli 14. ure in se odpeljali v Motovun na kosilo. Po kosilu bomo še malo posedeli v prijetni senci pod stoletnimi kostanji ali pa se sprehodili po prelepem mestecu.
Cena izleta je 780 din na osebo in vključuje: organizacijo in vodenje, prevoz, vstopnino in gostinske storitve po programu. Prijave sprejemamo do vključno 16. maja 1991.
PRIPRAVILI SMO TUDI TEDENSKI ODDIH V RABCU V HOTELU MIMOZA/HEDERA PO ZELO UGODNI CENI ZA UPOKOJENCE; PO DOGOVORU ORGANIZIRAMO TUDI PREVOZ.
PRIJAVNICA:
Podpisani:_i--------—--_-__-
se prijavljam na izlet z Golfturistom po Dolenjski in Beli krajini.
Poleg sebe prijavljam še_oseb.
S tem kuponom uveljavljam 7% popust na objavljeno ceno.
Datum:
Podpis:
GOLFTURIST VRHNIKA, CANKARJEV TRG 5, 61360 VRHNIKA; TEL.: 751-084.
AVTOELEKTRIKA
Pri nas poskrbimo za:
- vsa avtoelektričarska dela na osebnih in tovornih vozilih,
- montaža avtoradiev,
- popravilo starterjev, alternatorjev,
- instalacije,
- premontaže.
MILAN NARTNIK, Bevke 171, tel.: 654-375
SERVISNI CENTER
NUDIMO VAM POPRAVILO TELEVIZORJEV, VIDEOREKORDERJEV IN VSEH VRST RADIO APARATOV IN KOMISIJSKO PRODAJO
Vrhnika, Tržaška 8, telefon: (061) 752-478 (poleg prodajalne pohištva)
SERVISNI CENTER JE ODPRT VSAK DAN: od 8. do 12. in
od 16. do 19. ure.
SOBOTA: od 8. do 12. ure.
NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO
Odpiramo novo trgovino z živili in gospodinjskimi potrebščinami na Rožni poti 2 (pri Pik baru)
KAŠČA
Otvoritev bo 29. 4. 1991 ob 8. uri.
Delovni čas: vsak dan od 8. do 21 sobota od 8. do 19 nedelja od 8. do 12.
Prijazno vas bomo postregli!
Tržaška 4, Vrhnika - tel.: 752-714
Pridite še danes in se prepričajte!
O pisani ponudbi rezanega cvetja, balkonskih in sobnih okrasnih rastlin ter različnih sadik. Po vaši želji aranžiramo tudi darila, šopke in ikebane.
Na zalogi imamo še tople grede iz dvostenskega termopla-stičnega materiala, sprejemamo pa tudi naročila za pokrove toplih gred po meri ter rastlinjake.
OBVESTILO O SPREMEMBI URNIKA ODVOZA ODPADKOV PRED PRVOMAJSKIMI PRAZNIKI
Odpadke bomo odvažali 29. in 30. 4. 1991 dopoldan in popoldan, zato vas prosimo, da posode za smeti pripravite že 29. 4. v dopoldanskem času na običajno mesto.
KOMUNALNO PODJETJE VRHNIKA
^riz£ttllusltujč na iomu
fiCLKJl lazar
biyfy %ovU
^adi bi \friu!riu, pa ste v zadrigi s časom, nima/ti varstva za olro^j
%Qtiitt Qelkp hzar in ahjpaj bova našli
'Hudim vam kpmpktru'frizt!rsl£ slorilvi po c—■uaoanin cenah na vasem Jama
naročila tprtljimam. na tel. itevill^:
od J. - S. in od 20. -Zi. uri-, >Se priporočam!
K LI INJ c o o
- INŽENIRING
- PROJEKTIRANJE
- PROIZVODNJA
- SANIRANJE DIMNIKOV
LOGATEC, TOVARNIŠKA 21 TEL: (061) 741-344
- Dimnik ne vleče, rosi in v stanovanju povzroča smrdeče madeže.
- Dimnik ima premajhen presek in ni primeren za priključitev kotla.
Preden se odločite za podiranje dimnika ali zidavo novega, se posvetujte z nami.
Mi vam dimnik prevrtamo in vstavimo tuljave iz preskušenih materialov brez rušenja.
Iksfegaäaaaa lgm Jk^^ms^ lgm Iksssiäsi®, lgm
LJUBLJANSKA 10, VRHNIKA
VAM v mesecu aprilu nudi znižane cene
- CEMENT
- APNO
- MODELARNI BLOK
- OPEČNI STREŠNIK
- KLINKER RJAV GLAZ.
- KOMBI PLOŠČE , 5 cm
- NOVOTERM 2, 3, 4, 5, 10 cm
- PARKET KLASIČEN, LAMEL
- ARMATURNE MREŽE 9,5 x 6
za:
NOVO!
1 vreča po 80,00 1 vreča po 52,80 kom. po 9,20 kom. po 5,70-6,00 m2   po 170,00 m2   po 122,00 m2   po 33,00-82,00 m2   po 220,00-280,00 kom. po 754,00
Pokličite nas po telefonu št. (061) 751-302 in se prepričajte, da smo najcenejši!
POSEBNA PONUDBA ZA:
- VEZANA OKNA
- STREŠNA OKNA
- FURNIRANA OBLOGA
- SMREKOV OPAŽ 13 mm
- RADIATORJI IZ UVOZA
- KERAMIČNE PLOŠČICE GORENJE
- OKENSKE POLICE
- TERACO PLOŠČE
- VHODNA VRATA HRAST
10
APRIL 1991
naš časopis
Tržaška 15, Ljubljana, tel. 061/272-695
><ft
< d
.o. o.
uradne ure:
ponedeljek, sreda 15.30 do 18.00 četrtek, sobota 9.00 do 12.00
BREZPLAČEN TEČAJ CPP 6. MAJA OB 16.30 TEČAJ PRVE POMOČI PO DOGOVORU ZDRAVNIŠKI PREGLED PO DOGOVORU VOŽNJA Z VOZILI R-5
Prijave in informacije v agenciji PAV, Cankarjev trg, Vrhnika
ČAJI	
	
dobre	misli
TEREZIJE NIKOLČIČ	
cr Ul. 6. maja 10 VRHNIKA 613<50	mazila, čajne mešanice rr   zdravilne rastline
^061-752-163	cr začimbe
VSE ČLANE DRUŠTVA INVALIDOV VRHNIKA, KI BI SE ŽELELI UDELEŽITI IZLETA NA MADŽARSKO, OBVEŠČAMO, DA ZBIRAMO PRIJAVE ŠE ZA EN AVTOBUS.
PRIJAVITE SE ČIM PREJ V DRUŠTVENI PISARNI.
Bourique	TRGOVINA ZA OTROKE
	IN DOJENČKE
	Pri nas dobite modna otroška
	oblačila domačih in italijanskih
	proizvajalcev:
//\\	- hlačke,
SONČEK	- srajčke,
	- jakne,
	- pletenine,
	- otroško perilo,
	- čeveljčke od št. 18 do 30
	PO NOVEM PA TUDI
	ZA MAMICE, BABICE
	IN DEKLETA
STARA CESTA 49	
VRHNIKA	
	ZAKAJ?
Pripravili smo bogato izbiro kakovostnega ženskega	
perila tovarne LISCA za vse starosti in vse postave	
od bombaža do svile.	
	POSEBNOST
Šivamo po meri	- hitro, strokovno in kakovostno
iz prinesenega materiala ali pa iz našega.	
Trgovina,
vainica in poslovni prostori
lokaciji Vrtnarija\\na Vrhhiki bomo zgradili obj mopostrežno trgovino in okrepčevalnico (422,80 m itličju ter poslovnimi/, jrostori
Ssebnim vhodom p Vabimo podjetja
popež
/fhnike.
e<t
2
(v skupni površini 90,60 n)i zunanji h stopnicah v etaži. josameSnik
e, da s svojo ponudbo
Pokličite nas!
1
s v )s
gradbeno podjetje grosuplje
Inženiring 61000 Ljubljana, Emonska 8 Telefon: 061/221 083
d.o.o.
DRUŽBA ZA PROIZVODNJO IN TRŽENJE ELEKTROINŠTALACIJSKEGA MATERIALA IN LESNIH IZDELKOV ¿1353 BOROVNICA, OBRTNIŠKA 2 Tel.: 061/746-159, 746-348 Žiro račun: SDK Vrhnika 50110-601-29161
Upravni odbor podjetja v mešani lastnini »ELLES«, d.o.o. Borovnica, Obrtniška 2, razpisuje prosto delovno mesto:
- vodja profitnega centra
Pogoji: - srednješolska izobrazba elektro, strojne smeri ali VKV električar ali ključavničar
- 2 leti delovnih izkušenj
- vodstvene in organizacijske sposobnosti
- izpit iz varstva pri delu
Kandidati naj prijave v zaprti ovojnici pošljejo na naslov: »ELLES«, d.o.o. Borovnica, Obrtniška 2, s pripisom »za razpis« v 15 dneh od dneva objave razpisa.
timeout
TRGOVSKO ŠPORTNI CENTER
BOGDAN BLAZNI K / VRHNIKA
ODPRTO: ponedeljek 16.00-19.30 torek - petek 10.00-12.00 - 16.00-19.30 sobota 9.00-12.00 Bogdan Blaznik, Poštna 7, Vrhnika
VELIKA IZBIRA
- teniških in jogging copat;
- nogometnih čevljev addidas in lotto;
- razne vrste teniških loparjev (HEAD, SNAUWERT, WILSON, PRINCE)
- ugodne cene teniških žogic (Slazenger in Nassau)
- nogometnih in košarkarskih žog;
- raznih športnih torb;
- kratke hlače BENETTON po 329,60 din
Kmalu v prodaji platneni copati in obutev za na plažo po zelo ugodnih cenah.
IZREDNA PONUDBA:
- Dvo in trodelne češke blazine iz gumiranega platna, za na plažo že od 243,00 din naprej
- možnost plačila na 3 obroke pri nakupu nad 2.500,00 din.
BOGDAN BLAZNIK
VULKANIZERSTVO
JERNEJ JERŠINOVIČ
• trgovina • avtooptika • servis
Voljčeva 11 61360 Vrhmk.i
(061) 752-368
Odprto: od 10. do 20. ure v soboto od 8. do 14. ure
Pri nas so vam na voljo tele storitve:
- montaža in centriranje koles,
- strokovno svetovanje,
- popravilo pnevmatik s termo postopkom,
- menjava ventilov na traktorskih in kamionskih zračnicah,
- menjava premnikov, končnikov, amortizerjev, zavornih oblog, olja in filtrov,
- elektronska nastavitev kolotekov (optika).
V trgovini pa imamo vedno na zalogi:
- avtopnevmatike SAVA in SEMPERIT,
- oljne in zračne filtre firme UNICO,
- različna olja, zračnice, klinasta in sinhronska jermena.
Možna je tudi nabava traktorske, poltovorne in tovorne pnevmatike.
Cene izdelkov in storitev so konkurenčne. PRIPOROČAM SE ZA OBISK.
NA VRHNIKI, v centru, Pot k Trojici 6, prodam starejšo hišo z vrtom in z vsemi pri-teklinami. Informacije po telefonu 061/344-375 zvečer.
VODIM knjigovodstvo za obrtnike in mala podjetja. Informacije na tel. 752-903.
Lokal Zlatarstvo na Klisu (poleg SDK) prodam. Tel.: (061) 579808.
Ob izgubi dragega moža in atija
MARIJANA STARETA
se najtopleje zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom, gospodu župniku, pevskemu zboru in podjetju Industrija usnja Vrhnika, sodelavcem Industrije usnja Vrhnika in Astra Teh. trgovina Ljubljana, ki ste nam pomagali, sočustvovali z nami in vsem, ki ste našega atija pospremili na njegovi zadnji poti.
Soproga Vesna s hčerkama Simono In Bojano
AVTOSERVIS - MAROLT
Opravljamo:
- kleparska popravila avtomobilov na ravnalni mizi:
mercedes, audi, VW, renault, opel, honda, mitsubishi, mazda, nissan, daihatsu, subaru,
- kleparske obnove in popravila osebnih avtomobilov,
- kleparske obnove in popravila lažjih tovornih (do 51) vozil in kombijev
Zagotovljene avtoličarske (pečno sušenje), avtomehanične, avtoelekričarske in avtota-petniške storitve.
BORIS MAROLT, BEVKE 79, tel.: 653-844
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega
JANEZA KOVAČA
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in gasilcem za spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala pa g. župniku za lepo opravljeni pogrebni obred.
Brat Jože, sestri Ani In Marl
ZAHVALA
Ob smrti
Darka Baloha
se iskreno zahvaljujemo za pomoč pri izvedbi pogrebnih svečanosti kolektivu Industrije usnja Vrhnika, pevcem za zapete pesmi in govorniku za
lepe poslovilne besede. Zahvaljujemo se sosedom iz Kopališke 3 a in 3 b, vsem prijateljem in znancem za podarjeno cvetje in izraženo sožalje ter vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti.
Vsi njegovi
>9
PICO d.o.o.
° zavese  ° blago za prte  ° marklzna platna   ° kopalniške zavese  ° ostale tekstilije za dom
° šotori, predprostori in rezervni deli za njih  ° druga oprema za prosti čas in počitnice
° lesene, plastične, medeninaste in Al karnise  ° gubani in klasični roloji  ° panelne zavese
° topli podi  ° podne plošče  ° stenska in talna pluta   ° tapete
° halogenska razsvetljava  ° ostali drobni predmeti za vaš dom
INDUPLATI Jarše - IDEJA Kamnik - VELANA Ljubljana - BILEČANKA Blleča - JUTEKS Žalec - PLUTAL LJubljana -HEUGA Nizozemska - CRI Celje - DOMOPREMA Ljubljana - ALUM Celje - VETA Ljubljana ... so naši dobavitelji.
^Podjetja Cn ob\tniHi, 2k jioiz&no cjoitinai : možnod naliufja z naxo&llnLao, livarno fio ncao&UM. i kzaiAimi xoki izcbfave.
Priporočamo v mesecu MAJU do odprodaje zaloge:
TOPLI POD TERMOPOL PLUS Z 5 % POPUSTA (cena 124,00 din/m2), NEKATERE VRSTE ZAVES, DEKORATIVNEGA BLAGA IN PRTOV PO CENAH IZ LETA 90, GARNITURO 8 OLFA NOŽEV (cena 360,50 din), KOMPLET VUAKOV Z VLOŽKI ZVR-3 (cena 13,30 din).
POTEM OBIŠČITE TRAOVBIHO HN, SINJA GORICA 98, VRHNIKA (ob M-10 pri odcepu za Ugojno), tel. 751 323.
Odprto: P0N-PET 8-13 in 15-20, SOB 8-15 uro.
_ MOO Design
9999^
12
APRIL 1991
naš časopis
PRIDOBITEV ZA VRHNIŠKO KOŠARKO
Samo zdravo športno rivalstvo
Ali je bilo res zgodovinsko srečanje med košarkarskimi delavci Vrhnike in Borovnice? Na to vprašanje bomo lahko odgovorili že prav kmalu, ko bo vidno sodelovanje in delo obeh košarkarskih klubov.
Že prvi pogovor je pokazal, da je bilo srečanje nujno potrebno za uspeh občinske košarke. Vsa leta so se košarkarski deLvci obeh klubov gledali postrani, do sodelovanja je prihajalo občasno in le sedanje razmere, predvsem finančne težave in strokovni pregledi za nadaljnji razvoj košarke v občini Vrhnika, so pripeljale do skupnega dogovora in delovanja.
Na sestanku v prostorih Krajevne skupnosti Borovnica so
vsem finančno, če bo seveda zagotovljena kvaliteta oziroma strokovni pristop k realizaciji zastavljenega plana razvoja košarke. Prav tako namerava odbor pritegniti nekdanje košarkarske delavce in igralce, da s svojimi izkušnjami pripomorejo k skupnemu zastavljenemu cilju - agresivnejšemu razvoju košarke.
Iz predloga plana razvoja košarke pa naj navedem samo nekaj bistvenih elementov:
• šolska razredna tekmovanja v vseh treh šolah;
• strokovno vodenje in tekmovanje v občinski ligi za mlajše in starejše kategorije pionirjev;
• sodelovanje mlajše in starejše pionirske sekcije na
Resni pogledi ob vseh vprašanjih občinske košarke
se zoran člani obeh upravnih odborov in predstavnika Športne zveze Vrhnike Igor Novljan in Miro Gruden.
Imenovan je bil Odbor za košarko občine Vrhnika, ki bo koordiniral delo med obema kluboma in vodil vse aktivnosti v košarki v tej občini. Sam odbor že aktivno deluje in pripravlja celovit program in načrt nadaljnjega razvoja košarke v občini. Poglavitna misel odbora je pripeljati košarko na raven izpred sedemdesetih let, ko lahko rečemo, da so bila zlata leta vrhniške košarke. Saj občina Vrhnika tudi v športih z žogo potrebuje večjo kvaliteto - vsaj v rangu republiškega tekmovanja. Predstavnika športne zveze sta obljubila vsestransko pomoč, pred-
pionirskem festivalu;
• tekmovanje starejših pionirjev, kadetov in mladincev na ravni medobčinske lige;
• tekmovanje v rekreacijski občinski košarkarski ligi (najmanj osem članskih ekip)
• tekmovanje članske ekipe v II. slovenski ligi (sedaj K. K. Fenolit) z možnostjo uvrstitve v I. slovensko ligo ter nastop članske ekipe v območni ligi (sedaj K. K. Vrhnika) z možnostjo uvrstitve v II. slovensko ligo.
• pridobivanje strokovnih kadrov za formiranje sodniške in trenerske organizacije.
Naloge so razdeljene, volja je, tudi nekaj rezultatov je že, ostalo pa bo realizirano le s trdim in strokovnim delom do leta 1995. S. S.
Pomlad je tu - Pomlad je kar hitro in tudi vidno prišla med nas. Narava je oživela, polja se spreminjajo iz dneva v dan, vreme je res pravo aprilsko, zima pa je vseeno pustila posledice. Pokazala so se razna skrita smetišča, umazane zelenice in parki. Akcije očiščevanja se vrstijo, da naravi damo vsaj približno prejšnji izgled. Tudi živali se prebujajo in marsikateri Vrhničan ne ve, kakšne vse gozdne živali imamo v okoliških gozdovih. Fotoamater Elo Mihevc je v svoj objektiv ujel številno družino divjega prašiča, ki se brezskrbno pase nekje na Pokojiški planoti.
S. S.
Šahovske novice:
VRHNIKA - Šahovsko društvo Vrhnika je v sodelovanju s Šahovsko zvezo Slovenije izdala novo slovensko strokovno razvedrilno revijo ŠAHOVSKA MISEL. Revijo urejajo člani vrhniškega šahovskega društva, ki so se že izkazali z izdajo turnirske knjige po republiškem članskem prvenstvu na Vrhniki in pri urejanju turnir-skega biltena na tradicionalnem Vidmarjevem memorialu. Revija ŠAHOVSKA MISEL je namenjena vsem, ki jih tako ali drugače zanimajo šah in spremljajoča dogajanja. V prvi številki revije, ki je izšla 10. aprila, lahko med drugim preberete:
- o uspehu Aljoše Grosarja na članskem državnem prvenstvu;
- intervju z 18-letnim Igorjem Jelenom, aktualnim prvakom RS;
- predstavitev računalniškega programa CHESS-BASE.
Revijo lahko dobite v prodajalnah Tobačne, knjigarnah Cankarjeve založbe ali pa jo naročite na uredništvu revije:
ŠAHOVSKA MISEL, Čolnarska 9, 61360 Vrhnika.
PARTIJA IZ REVIJE: GRO-SAR - RAIČEVIČ
STARI TRG PRI LOŽU - V Starem trgu pri Ložu je bilo 30. marca ekipno šahovsko tekmovanje za notranjski pokal, ki je bilo hkrati izbirno tekmovanje za nastop na republiškem pokalu v Portorožu. Prepričljivo je zmagala ekipa šahovskega društva Vrhnika in si tako ustvarila priložnost za ponovitev ali izboljšanje lanskoletnega uspeha, osvojitve tretjega mesta.
KRANJ - Lep uspeh je dosegel mladinec Primož šoln, ki se je na kvalifikacijah za republiško mladinsko prvenstvo v Kranju uspel uvrstiti med
prvo peterico. Tako si je zagotovil mesto med udeleženci finala tega tekmovanja. Ob tem
naj omenimo, da je Primož star šele dvanajst let.
MATJAŽ JEREB
Grosar - Raičevič
Francoska obramba (C02)
I. e4 c5 2.Sf3 e6 3.c3 d5 4.e5 Sc6 5.d4 Db6 6.a3 Ld7 7.b4 cd4 8.cd4 Tc8 9.Le3
Odločil sem se za to potezo, čeprav sem razmišljal tudi o potezah 9.Le2 in 9.Lb2. Misel na potezo 9.Lb2 sem opustil, zaradi 9...Sa5 in 10...Sc4.
9...Sge7 10.Ld3 a6
Igrano z namenom, da bi po
II. . .Sa7 in 12.. .Lb5 zamenjal svojega slabega belega lovca. 11.Dd2 Sa7 12.Sc3 Dc7 13.TC1 Sb5 14.Sa2 Dd8 15.Db2 Tc1 16.LC1 Sc8 17.0-0 Le7 18.a4 Sba7 19.b5 ab5 20.ab5 Sb6 21.Le3
Beli ima prostorsko prednost tako na daminem, kot na kraljevem krilu.
21...0-0 22.TC1 h6 23.Sc3 Te8 24.h4
Žrtvoval sem kmeta z namenom organizirati matni napad na črnega kralja. 24...Lh4
Boljše bi bilo 24...Sc4 25.Lc4 dc4 26.d5 Sc8 s stisnjeno, vendar krepko pozicijo črnega. 25.Ta1
Važna vmesna poteza. 25...Sac8 26.Lb1 Le7 27.Dc2 g6 28.Lh6 Kh7
Sedaj se vidi koristnost poteze 25.Ta1, ki preprečuje manever skakača s polja b6 na c4 in a3 in osvobaja pomembno polje d za damo. 29.DC1 Th8
Sledi kombinacija po kateri pride beli v dobljen položaj. 30.Sg5 Kg8
	.V	ft	i		t ■. ■■1 ■:		m
	i	C •v.	A	Ji	i		
	4			i	S	□	
	A	5*-'..			m		
					m		ü
m		0					
	%>				ñ	A	i
¡$		s				«7	
31.Sf7 Kf7 32.DI4 Kg8 33.Lg6 Th7
Tudi po 33...Le8 34.Ld3 bi bil črni pred nerešljivimi problemi. 34.Td1 Le8 35.Lh7 Kh7 36.Td3 Lg6 37.Th3 Kg8 38.Se2
Še zadnja bela figura se vključuje v napad, medtem ko so črni skakači le nemi opazovalci.
38...Lf5 39.Tg3 Kf7 40.Tg7 1:0
naš časopis
Naš časopis jo vrhniško občinsko glasilo,: Ureja ga uredniški odbor v sestavi: Frančiška Celarc, Leon Gosliša, Brane Mihevc, Marjan Pečan, Simon Seljak, Marija Tomšič, Bojan Zadravec, Jože Zorman in Tone Janežič (v. d. odgovornega urednika). Uredništvo: Naš časopis, Cankarjev trg 8, Vrhnika. Žiro račun: 50100-678-54000. Telefon: 761325. Tiska TIskarna Ljudske pravice. Po mnenju pristojnih teles je časopis oproščen prometnega davka in je brezplačen
Občinska košarkarska liga
V začetku aprila se je končalo tekmovanje v Občinski košarkarski ligi za leto 1991.
movanju prikazale dopadljivo košarko. Po sedmem, zadnjem kolu, je bila lestvica ta-
zelj, Simon Telban, Toni Turšič 7 in Slavko Antič 2.
Ekipe so v dvomesečnem tek-	kale:			kolavčič in Viktor Razdrh.		
1. CANON TIME OUT	7	6	1	518:380	+ 138	13
2. COKLARJI	7	5	2	471:472	+ 44	12
3. POVŽ	7	5	2	431:356	+ 75	12
4. BOROVNICA	7	5	2	383:331	+ 52	12
5. PIZZERIA BOTER	7	3	4	439:439	0	10
6. DRAGOMER (-1)	7	2	5	312:347	- 35	8
7. KRAPOVCI	7	1	6	345:476	-131	8
8. DREN	7	1	8	296:439	-143	8
Zaključek tekmovanja je bil v petek, 12. 04.1991 ob 19. uri v telovadnici Oš Ivan Cankar na Vrhniki.
Na tej prireditvi je predsednik športne zveze Vrhnika podelil pokale in priznanja ekipam. Najboljši strelec lige Rok Zupan je dosegel 158 košev v sedmih tekmah, najboljši »trojkaš« lige pa je Marjan Bizjak z doseženimi 32 trojkami. Nagrado za »fair-plav« je prejela ekipa Dren. Vsi najboljši so prejeli praktične nagrade, ki so jih prispevali: športna zveza Vrhnika, športni center Time out Vrhnika, ELLES Borovnica, CO CE Canon servis Vrhnika, IUV Vrhnika, Posredništvo Ines Horvat, Vargalant Vrhnika, Corning Vrhnika in Pizzeria Boter Vrhnika.
V nadaljevanju prireditve sta se v ekshibicijskem srečanju
pomerili zmagovalna ekipa lige CANON TIME OUT in SELEKCIJA OBČINSKE KOŠARKARSKE LIGE 1991. V zanimivem srečanju, ki si ga je ogledalo 300 ljubiteljev košarke, je zmagala ekipa CANON TIME OUT z izidom 78:61 (40:45).
Za zmagovalno ekipo so igrali: Zoran Lončar 1, Borut Fefer, Marko Mulej, Andrej Lipovec 3, Damjan Ižun 3, Milan Jevšek 13, z Mirko Gabrovšek 24, Jože Nagode 4, Bogdan Blaznik 21 in Miro Bizjak 9.
V SELEKCIJI OBČINSKE KOŠARKARSKE LIGE, ki jo je izbral in vodil Simon Seljak, so igrali: Aleš Brlogar 4, Rok Zupan 7, Robert Malacko 2, Aleš Kučej 17, Milan Petrovič, Stane Štrukelj 9, Uroš Justin 5, Dejan Došič 3, Marjan Bizjak 3, Janez Friškovec 2, Jernej Mr-
Po končani tekmi sta bila za najboljša igralca ekip razglašena Milan Jevšek in Aleš Kučej.
V odmoru med obema polčasoma so se v metanju trojk pomerili najboljši »trojkaši« Občinske košarkarske lige. Vsak tekmovalec je moral v 45 sekundah vreči na koš 11 žog izza črte 6,25m. V tej košarkarski spretnosti so se najbolj izkazali Bogdan Blaznik z osmimi zadetki, Dejan Dosid s sedmimi in Marjan Bizjak s šestimi trojkami.
Tekmovanje v Občinski košarkarski ligi in zaključna prireditev sta pokazala, da se zanimanje za košarko v občini Vrhnika veča. Obisk tekem in zaključne prireditve pa dokazuje, da si Vrhnika želi košarke in to na nivoju velikih uspehov iz sedemdesetih let. N. K.
S. S. - FOTO
Selekcija občinske lige je bila sestavljena iz 14 igralcev, ki so tudi vsi igrali na ekshibicijskem srečanju.
Za najbolj disciplinirano ekipo je bila proglašena ekipa »DREN« z Drenovega griča, ki je prejela novo žogo.