------ 247------ Dopisi. Iz Ljutomera 26. julija. (Slovenskim dijakom.) Lepa je priložnost slovenskim dijakom v predstoječih vakancah zopet za svoj mili narod kaj storiti. Čitalnice naj bodo njih zbirališča, polje njihovega delovanja pa ----_ 248 ----- ¦v naš nauka zelo potreben prosti narod. Čitalnica ljutomerska željno pričakuje teh milih gostov in se za trdno nadja, da jo bodo posebno iz ljutomerskega, gor-njeradgonskega in ormuškega okraja pri svojem prihodu na svoj dom precej prve dni obilno obiskali in da bode ta poziv v vseh domorodnih srcih brzi odziv našel. Čitalniški odbor. Iz Ptuja. (Vabilo.) Po §. 8. pravil i vsled dotič-nega sklepa skupščine dne 14. maja t. 1. se sklicujejo vsi prečastiti društveniki v občni zbor na dan 6. avgusta t. 1. ob 10. uri dopoldne, da se posvetujemo o premembi čitalničinih pravil. Zvečer je velika beseda v čitalnici. Dijakom i bogoslovcem je vstop v čitalnico brez plačila dovoljen. Čitalnica v Ptuju dne 22. julija 1868. Ravnatelj. V Gradcu julija meseca.*) — Ker so šole pre-važen faktor vsemu narodnemu življenju, Slovenci pa milo pogrešamo svojim potrebam ugodnih šol, zato so sklenili slovenski dijaki graškega vseučilišča pred svojim odhodom iz Gradca, da dvignejo svoj glas in podajo vladi prošnjo, naj da Slovencem prvič narodne slovenske niže in srednje šole, drugič, naj napravi slovensko pravniško akademijo v Ljubljani na domačej zemlji, in tretjič naj se dopolni vseučilišče v Zagrebu. Te šolske počitnice se snide tedaj v Ljubljani zbor vseh slovenskih dijakov po avstrijskih univerzah in odhodnikov vseh gimnazij. Zbor bode natanjčnejše razpravljal o tej zadevi in potlej vladi podal prošnjo, naj nam izpolni želje zastran omenjenega predmeta. Vas, slovenske dijake pa poživljamo, da se zberete v kolikor mogoče obilnem številu; posebno se nadjamo, da se naša mladež z dunajskega vseučilišča, ki šteje toliko bistrih glav in gorečih src za domačo reč, vsa pridruži našemu pra-porju, da vzajemno in enoglasno izrečemo svoje želje in pravične tirjatve. Zborovalo se bode avgusta meseca tega leta, dan pa se naznani v kratkem času po slovenskih časopisih. /J-ob*. Iz Motnika. A. P. — Sprejmite drage „Novice" tudi iz našega kraja nektere vrstice. Pregovor pravi: „Kdor druzega govoriti ne ve, on vreme hvali ali toži", al vendar je resnica, da takega nerodnega vremena ni kadar si bodi kot letos. Že skor mesec dni pri nas ni skor dneva brez dežja, ki škoduje poljskim pridelkom. Strneno žito, ki je sprvega lepo kazalo, je zdaj rijasto in drobno; pri krompirji se je že prikazala bolezen ; proso in koruza malo bolje kažeta; sena se je precej na-kosilo, al težko so ga spravljali; tudi sadja, razunjabelk, ne bo veliko, da bi Bog dal, da bi še le ajda kaj dobro storila. Pri nas sicer tožijo, da je tesen svet in premalo prostora; vendar še leži veliko zemlje brez posebne koristi. Ce bi se po prostorih in mejah, ki so obraščeni s trnjem in grmovjem, le-t6 strebilo in namesti njega nasadilo sadno in murbovo drevje, kmalu bi bil velik dobiček. In saj tudi drugod tako ravnajo. In če bi pri nas tudi polje umno obdelovali in gnojili, kakor drugod skušeni in umni kmetovalci delajo, tudi bi na malem prostoru precej več pridelali. Kar je železnica narejena in je velika cesta prazna, je tudi naš kraj precej slabejši od prej, kajti marsikter zaslužek je zginil. Pred nekaj leti je kupčija z lesom in diljami dala nekaj zaslužka; kake tri leta sem pa je čisto opešala; zdaj se sopet nekaj zbuja, pa jelovega lesa že močno manjka in v kratkem ga skor za domače potrebe ne bo. Res bo treba misliti, od kod se bo dobil denar, ker davki so že zdaj presilni, a rastejo še vedno! Jez mislim, da ne bo lahkomišleno, če bi tudi začeli na *) V zadnji uri pred tiskom še le prejeli smo dopis. To v po-razumljenje. Vred. murvo- in svilorejo misliti, ktera toliko milijonov ljudi živi; zlasti ker pri nas murve tako lepo rastejo; videl sem pred kratkim triletne murbice, ki so že letos za pol četrt čevljev izrastle. — Lani so začeli nekteri vnanji gospodje v naši okolici iskati premoga, koji je zares lep in drag; samo da do zdaj še niso mogli priti da stanovitne žilje. Ce Bog d& in sreča, da dobijo pravo in stanovitno lego, potlej bi še marsikter goldinar došel v naš kraj. Tudi železne rude se v našem kraji prav dosti nahaja, zraven pa tudi hoste za oglje; le škoda, da je naša domača železna obrtnija vsled nam neugodnih pogodeb z vnanjimi državami čisto v nič prišla! Ne vem, kamo pridemo v takih nemilih okolnostih! — Kar se tiče občinskih naših zadev, imamo že več let spoštovanega in skušenega (že v tretje voljenega) župana L. Brvar-ja. Prav občna želja je, da bi naše župa-nije se po vsem brez obotavljenja poprijemale vseh jim spadajočih poslov. Ce bi se naše slovenske župa-nije z združeno močjo in krepko poprijele vseh, nam vsled novih (če tudi ne po vsem ugodnih) postav danih pravic, vendar bi se naša stvar drugače obrnila. K temu pa je tudi potreba, da se osnujejo občine dosti velike, da je moč dobiti v njih duševnih in materi-jalnih moči in sredstev za vzdrževanje in krepko zastopanje svoje. Tudi pri nas bi bilo močno želeti takega primernega združenja, ker dve občini, vsaka okoli tisoč duš, bi gotovo lože se združeni oskrbovali, kot vsaka posebej. — Ne smem pozabiti tudi še omeniti našega častivrednega, za^dušni prid svojih faranov skrbno vnetega g. župnika S ust-a, ki so nam farno cerkev v malo letih tako čedno okinČali in s potrebno opravo oskrbeli, da je veselje va-njo stopiti; zraven pa tudi v poddružni kapeli nova oltarja omislili in jo ozaljšali. Potreba nam je še dobro vbranih, lepih zvonov, in veliko so si že za to prizadevali; al taka naprava bo brž ko ne prehuda za sedanji trdi čas, in bo treba nekoliko počakati kaj boljega. Rad bi še kaj omenil o šoli in drugih naših duševnih potrebah, pa to drugi pot, če bo drago. *) Iz Motnika. (Javna zahvala Častitemu g. Novici-nemu dopisniku iz Londona.) Častiti gospod ! Dolžnost mi je, da Vam v imenu Glavatičeve rodbine izrečem srčno zahvalo za Vašo veliko skrb, trud in stroške, ki ste jih imeli pri iskanji Glavatičevega imena in oporoke. Le škoda, da je tolik trud bil zastonj, ker res čudno je, da ni nikjer nič zapisano o njem; kakor tudi to, da tukaj se ohranilo ni nobeno pismo , ki bi kaj o tem razjasnevalo. Zdaj ni druzega pomočka več kot tega, če bi se dalo kje kako staro pismo dobiti, ki bi o tej stvari kaj določilo.**) Znabiti, daje v starih uradnih zapisnikih v Mekinjah še kaj sledu o tej stvari; al če bi bila stvar gotova, bili bi Vi s svojo marljivostjo gotovo kaj našli. Vi pa ste s tem djansko kazali, da Vam je tudi v daljni deželi mar za blagor domače dežele. Sprejmite toraj srčno zahvalo, in sladka zavest domoljubne svoje skrbljivosti naj Vam povrne trud, ki ste ga imeli; kajti Vi ste storili, kar se brez Vas ne bi bilo dalo storiti. Zraven naj bo pa tudi častiti ma gospodoma dr. J. Bleiweisu in J. Murniku za njuno pre-prijazno pripomoč v tej stvari izrečena srčna zahvala. A. P. Ambrus 24. julija. J. S. — Poslednje „Novice" so sicer že povedale nesrečo, ki se je 16. dne t. m. popoldne zgodila pri nas; vendar naj jo omenim še jaz *) Dobro doalo! Vred. **) Vredništvo je sprejelo od gosp. dopisnika iz Londona v 29. listu ,,Novic" obljubljeno knjigo, ktera obsega imenik vseh tistih, kterih oporoka in zapuščina se še v Londonu nahaja. Ako želijo bližnji sorodniki pregledati ta imenik, naj se oglase pri vredništv u, da se jim izroči omenjena knjiga v pregled. Vred. -----249----- s/- in dodam nekoliko svarilnih vrstic. Sel je namreč neki oče s svojo 161etno hčerjo in 141etnim sinom pa s 6Ietnim sinčekom svoje že omožene hčere na poleg vasi stoječ hrib seno pospravljat. Imeli so seboj samotež voziček, s kterim so sen6 skup vozili. Okoli 4. ure pridrvi vihar hud oblak od Krke sem. Otroci voziček s senom pod zelo obsekan hrast potegnejo in se pod-nj v zavetje spravijo, oče pa kakih 12 sežnjev daleč od ondot se pod grmovje vleže. Ploha se vlije, toča se vmes vsuje, strela udari in ubije vse tri otroke. Oče zavoha strelni smrad in brž stopi do otrok; najde jih enega na druzega naslonjene — mrtve in po obrazih črne kot oglje. Ni bilo videti strelnega sledu ne na hrastu ne na vozičku; le otrokom so bili lasje nekoliko osmojeni. Videl sem jih na mrtvaškem odru take, kakor da bi bili živi spali. — Ta žalostna prigodba naj opomni ljudi večkratnega svarila, da je silno nevarno o hudem vremenu pod drevje vedrit hoditi. Iz Kranja 24. julija. (Nov })dohtar Dulkamara.") Kmalu nastopijo menda tudi novi Časi za zdravilstvo. „Putika" ozdravljala se bode s katranom, pljučnica s kislim zeljem in jetika z veroneškimi salamami; saj pri nasso se unidan ozdravljale vse bolezni, kakoršne si, dragi bralec, le misliti moreš, z mjilom (žajfo) in kolofo-nijo. Bil je namreč v našem mestu te dni nek Lah, ki se je krstil „dentista e professore meccanico appro-vato dal supremo consiglio di sanitd di Torino." Ruval je zobe, operacije opravljal — in to tudi očitno na trgu — zastonj in za plačilo, zraven tega pa, in to bilo je za njegovo mavho poglavitna stvar, dajal je ljudem zdravila za vsakoršne bolezni, in sicer zadnji dan ne cenejše kakor po 5 ali 7 gold. 50 kr. Mnogo lahkovernih tičkov je na svoje limanice vjel, kterim so se pa oči še le potem odprle, ko je šalobarda „profes-sore meccanico" pete in kakih 500 (?!) gold. odnesel! Uganjal je cele tri dni svoje burke, in Bog vedi, kako dolgo bi jih še bil, ako ga ne bi bila ustavila okrajna gosposka. — Ne čudimo se pa temu, da je sleparju verjelo prosto ljudstvo, ktero je od vseh strani k njemu vrelo; al da so mu verjeli in se za-nj še potegovali tudi taki, ki se štejejo med „inteligencijo", to je pre-čudno! Ni pa namen tem vrsticam, da bi popisale vse hokuse-pokuse, s kterimi je „professore meccanico" ljudi tako slepil, da pri belem dnevu niso videli; le ubogo ljudstvo, kteremu še za vsakdanje potrebe krajcarjev primanjkuje, opominjamo, naj se varuje tega „doh-tarja"! Brž ko ne bode poskusil še drugod svojo srečo; zatoraj prosimo tudi si. c. kr. deželno zdravstveno ob-lastnijo, naj tega „profesorja" nove zdravniške dobe, ki si je zapisal na svojo zastavo „mundus vult decipi, ergo decipiatur!" energično iz dežele odpravi. Iz Ljubljane. (V seji deželnega odbora) je prišlo pismo c. k. finančnega ministerstva na znanje, po kte-rem dobi deželni zaklad (Domestikalfond) za leto 1862 neizplačanih 8980 gold., za letošnje leto pa 12.500 gld. To pismo tudi obeta, da deželnemu odboru doide kmalu sporočilo, kako misli vlada z deželo se pobogati za premoženje, ki jej je bilo po odhodu Francoza vzeto. Ako se deželi po pravici odmeri, kar jej grč, potem se bode dalo na prid njen vendar kaj storiti iz tega denarja; zdaj se morajo vse potrebščine nakladati na davke. — „Novice" so v poslednjih dveh listih naznanile, da c. kr. ministerstvo kmetijstva namerava za mesec avgust in september na Dunaj sklicati kakih 2 do 300 učiteljev ljudskih šol, da se podučijo v kmetijskih znanostih. Deželni odbor je prosil, naj na državne stroške vzame tudi nekoliko kranjskih učiteljev za ta častna Dunaj. — (Šolske stvari.) Te dni so bile na tukajšnji gimnaziji tako imenovane zrelotne preskušnje (mature). Iz- med 40 osmošolcev jih je delalo 39; slišali smo z veseljem, da prav veHko mladenčev je te ostre preskušnje izvrstno dovršilo. Čestitamo jim prav iz srca in kličemo „pravo"! — V „letnem sporočilu mestne glavne šole pri S t. Jakobu", ki je letos imela 351 učencev v vsakdanji, 122 pa v nedeljski šoli, v vsem skupaj tedaj 473, nahajamo tehten in prevdarka vreden spis gosp. M. Močnika pod naslovom „Zanemarjeni otroci v našem mestu". — 27. in 28. dne t. m. so babice nemškega kursa imele preskušnje iz porodoslovja; bilo je izpraševanih 14, polovica njih je odgovarjala izvrstno, ostale dobro, le ena reva ni mogla z nemščino ne naprej ne nazaj. Izpraševali so vodja c. kr. porodoslovne učilnice medicinalni svetovalec dr. pl. An-drioli, c. kr. profesor porodoslovja dr. Valenta in pa dr. Karoi Bleiweis. — Svetli knezoškof ljubljanski so glede na nove verske postave izdali pastirski list duhovščini svoje škofije, kteremu je dodan poduk, kako naj se vede o zadevah ^civilnega zakona." Geslo našega gospoda kne-zoškofa, kakor vseh druzih škofov, je to, da zakon je in ostane sv. s a kram en t, in iz stališča te večne resnice se „civilni zakon" ne more soditi drugače kakor ga sodi katoliška cerkev. Kakor pa so vsi drugi pastirski listi našli svoje „kritikuse", tako je tudi pastirski list našega gospoda knezoškofa v „N. fr. Presse" iz Ljubljane našel „sodnika", ki pravi, da pastirski listi vseh škofov so narejeni po enem kopitu, le da so eni bolj vljudno, eni bolj debelo pisani; ljubljanski „kriti-kus" je tako „milostljiv", da pastirski list našega škofa prišteva prvi vrsti, pa še to dodaja, da „brž ko ne so bili škof iz Rima naganjani v razglas tega pisma." Kaj vse vendar naši liberalni Salamoni ved6j! — V nedeljo smo na čast patronu St. Jakobške cerkve pri slovesni sv. maši slišali novo kompozicijo gosp. Antona Fors terja. Gosp. Forster se je zopet s to kompozicijo skazal popolnega umetnika, kajti delo je izvrstno. Tudi pela se je maša prav lepo; peli so gospodje in gospodičine čitalničinega pevskega zbora in pa slavnoznana gospa Gregoričeva. Cerkev je bila prepolna pobožne množice. — „Matica ilirska" je ,,Matici slovenski" zastonj prepustila vso Stanko Vrazovo nabirko slovenskega narodnega blaga. Slava! — 5. dne avgusta je občni zbor „Matice slovenske" v Ljubljani. Pred zborom (ob 8. uri) je slovesna maša v stolni cerkvi, pri kteri pod vodstvom Forster-jevim pojo gospodje in gospodičine čitalničinega pevskega zbora. Ob 9. uri je zbor v mestni dvorani; zvečer je muzikalna zabava v hiši čitalničiui. — Radostni povemo svojim bralcem, da spet dva Kranjca g. Kristan Jožef iz Vodic in g. Dolenec Rihard iz Vipavske doline se učita višega kmetijstva na veliki učilnici ogerskega Altenburga in da sta prav izvrstno dovršila prvo leto, kakor je lani dovršil g. Fr. Povše oba tečaja. Tako dobi dežela pripravnih učiteljev, kadar pridemo do tega, da si domd napravimo učilnico za kmetijstvo. — Gotovo bode všeč izvediti našim svilorejcem, da je častiti ud kmetijske družbe gosp. stavbini mojster Tre o, kterega poznamo, da je umen svilorejec, si omislil motovilo za svilo, ki ni samo prav lično in praktično, temuč tudi prav dober kup. Na tej ma-šini mota svoj lastni letošnji pridelek, pa kupuje tudi lepe kokone (v svoji hiši št. 82 blizo koliseuma). — Le to, da imamo doma motovila za svilo, more domačo svilorejo povzdigniti na višo stopnjo. Zato želimo srečen vspeh g. Treovi napravi. — C. k. deželna sodnija je pretekli teden tukajšnjo trgovko Karolino Trautmanco (poprej vdovo Je- ----- 250 ----- 8 enak o v o) in pa zakotnega pisarja Jožefa Urši ca na 2 leti obsodila v težko ječo zavoljo hudodelstva goljufije, doprinesenega s tem, da sta skrila pravo oporoko (testament) ranjcega trgovskega pomočnika Erkerja, ki je pri nji služil, in krivo oporoko naredila. S to goljufijo se je trgovka Trautmanca hotela polakniti 7000 gold. Sodnija je ob enem ponarejeno oporoko zavrgla. Trautmanco je zagovarjal dr. Schrei-ner, advokat iz Gradca, Uršiča pa tukajšnji advokat dr. Zupan. Neprijeten vtisek na pričujoče je delalo še posebno to, da je Trautmanca že 64 let stara, Uršič pa 61 let. Žalostno to razpravo je kratkočasila nekoliko Katra Korbičeva, kajžarica in pa glasovita mazačinja iz Tacna, ki je rajncega Erkerja ozdravljala. Smešno je bilo slišati, kako gladko jej je jezik tekel, ko je svoje „dohtarstvo" razlagala, vmes pa tudi slovenščino predsednikovo zavračala, na priliko, da ni „oženjena", kakor je on rekel, omožena pa je itd. — Oba obsojenca sta konečno rekla, da se pritožita zoper obsodbo. — {Poslanica zarad naprave mestne godbe.) Ker imamo doneskov za napravo mestne godbe že toliko zagotovljenih, da smemo upati ustanovljenja te mestne naprave, vabimo gospode, ki so že doneske podpisali ali jih še bodo, naj pridejo jutri 30. julija zvečer ob 8. uri v gostilnico „k Slonu", da se bolj na tanko pogovorimo o tej zadevi in se voli godbin odbor. Mnogo muzičnih prijatlov. — Pravda, ktera je zadevala tudi nekaj družabnikov „južnega Sokola", se bo menda preiskovala vnovič. Spustili so se danes vsi že zaprti.